Telefon št. 74. Posamna številka 10 li. fe Miti pre|e«a»: u ca I* leto naprej 36 K — h pel leta » 13» —» četrt » » 6 » 50» meseo » 2 > 20» V ■pravalitvn prejemaa: za cele leto naprej 20 K — h pel leta > 10»—» detrt » » 6 „ — » aaateo » 1 > 70» Zapofiiljaujena dom 80 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroftalna la Inseratd sprejema upravnlitve v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 9t Rokopisi se ne vranjo, cefrankovana pisma ae vsprejemajo. Urednlitvo je v Seme- niSkih ulicah It. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzemit nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 283. V Ljubljani, v ponedeljek, 7. decembra 1903. Letnik XXXI. Ilirija, vsfani! Iz Koroškega. - . Z velikim veseljem opazujemo, da se ,,SloY«snSc" tako vilo in dosledno poteguje za '5g$4jn|enje Jugoslovanov, za združenje !, ^šeh^io^eiicev v edno kronovino z bolj ali ttjfiS« sag$upravnim deželnim zborom v Ljub-ljap^f^io sicer, da jih je veliko, ki se tej mislL^jrosmehujejo, da napram radikalni doslednosti „Slovenca" majejo neverjetno z glavami. Res je, in tudi mi tako mislimo, da se ta velikanska misel, ki ne pomeni nič drugega, kot končno in edino pravo rešitev Slovencev, ne bo tako hitro udejanstvenila, ter da so za sedaj vse bombe »Slovenca" bob ob steno. Veliko »rodoljubov" se te misli sploh ustraši: še upajo si ne, kaj takega glasno povedati. A zahteva po avtonomni Sloveniji je visoka pesem naše narodne politike. Vsako delo, vsak korak umnega človeka, mora imeti svoj smoter. Vsak boj, vsaka vojska svoj cilj. Kakšen smoter pa imamo mi na Koroškem, na Stajarskem, na Primorskem, na Kranjskem , itd. — pri vsem svojem delovanju in vojskovanju na narodno-političnem polju? Zakaj se bijemo? Kdaj se bomo veselili zmage? ... Dokler ne dosežemo .enakopravnosti", dokler ne dobimo „svojih pravic". Kaj si pa mi s temi besedami mislimo? Ali je to tudi mogoče doseči pri sedanjih razmerah? Ali je sploh mogoče, da bi bile slovenske manjšine na Koroškem in Stajarskem čisto »enakopravne", in sicer glede vseh pravic, dolžnostij, jezika, šol, plačevanja itd.? Naši močnejši sodeželani bodo povsod razumeli „enakopravnost" k večjemu le kak „lep dar", katerega nam bodo velikodušno podarili, in sicer po matematičnem ključu, katerega pa pri ljudski statistiki zopet sami in svojevoljno naredijo. Dalje pa si misli s svojimi pravicami vsak nekaj drugačnega: Korošec po svoje, Štajarec in Kranjec tudi po svoje, po svojih razmerah. In tako zgrešimo vsi skupni največji smoter. Skupni svoj, vsaj idealni smoter, pa morajo imeti vsi deli enega in istega naroda. In ta idealni cilj in smoter pomeni končno popolno rešitev naroda, uresničenje vseh želja — tu govorimo samo o narodno-političnih vprašanjih. Za slovenski narod pa, ki je razmetan po toliko deželah, ter mora hlapčevati toliko trinogom, ni najti drugega zadnjega smotra — kot združenje pod svojo narodno upravo. Te vseslovenske misli pa nikakor ne smemo zakopati. Na dan ž njo! Ona nam neti narodni ogenj. Ona reši nas, obmejne Slovence, obupa in pogina. Ona je naš lek in tolažba, če nas obsojajo ekscelence! Združimo: proč od Dunaja, proč od Gradca, proč od Celovca! — ter zaorimo vsi — tja v Ljubljano! Tam naj bo vseučilišče, tam skupni deželni zbor, tam višje sodišče, tam domači vojni kor ... Prva etapa k tej zmagi pa je: Proč z zvezo z Nemci povsod v vseh kronovinah! HUdjarsN zmaga. Dunaj, 6. dec. Od 1. 1867. niso Madjari igrali tako spretno polit, komedije, kakor ravno to leto. Uprizorili so boj proti obrambenemu zakonu, ki je zahteval nekaj več novincev, v istini pa so mahali in napadali Avstrijo, ki je po prepričanju slehernega Madjara in madja-rona prva ovira, da ni Ogrska že davno samostojna država z madiarsko armado in dinastijo. Saj pa tudi niso mogli imeti boljšega režiserja, nego je grof Appony, ki ni le najboljši madjarski govornik, marveč tudi najspretnejši politični spletkar. Včeraj sta se na javnem odru objemala Fran Košut, sin največjega madjarskega bun-tovnika, in grof Štefan Tisza, ki ga šovinisti obrekujejo kot najslabšega Madjara. Košut je stopil pred Tiszo z oljko miru v roki in Tisza nlaudabiliter se subjecit" — premagala je železnega moža madjarska ideja, za katero se bore vse stranke. Zmagala je narodova volja, kateri služijo vse ogrske vlade od početka nagodbe. Komedija je trajala nad sedem mesecev, obstrukcija je strmoglavila gostobesednega Szella in dvakrat odstranila poslušnega grofa Khuena. Dosegla je vse, kar je sploh danes bilo mogoče. Bliža pa se novo leto in grol Tisza je pretil, da hoče z železno roko razpustiti zbornico ter voditi nove volitve. To je zmodrilo Košuta in večino njegovih pristašev, da so ponudili spravo, ker bogat je plen, ki ga neso z bojišča pod varstvom vladne straže. Ob novem letu ima grof Tisza začasni proračun, ogrski kralj pa svoje vojaške novince. Zmagala je narodova volja. Narod dovoli, da vlada sme izterjavati davke ter izvršiti vojaške nabore. In vspehi obstrukcije ? Te vspehe je včeraj Košut naštel v zbornici, kjer so mu pritrjevali tudi člani vladne večine. Prvi vspth je bil, da je morala vojna uprava znižati število vojaških novincev, in da je vsled tega hotel odstopiti dr. pl. K 5 r b e r. V tem vprašanju so toraj Madjari premagali Avstrijo. Drugi vspeh je zagotovilo ogrske vlade, da hoče madjarskemu jeziku priboriti popolno veljavo v armadi. Grof Tisza je javno priznal, da je „vsa organizacija ogrske države že od početka utemeljena na narodni volji, katere bistveni del je tudi krona.« To se pravi: V teoriji se mora na Ogrskem kroni pokoriti narodova volja, v ist ni pa madjarski državniki skrbč, da zmaguje korak za korakom narodova volja. Tudi grolu Tiszi so omahnile roke in sam je včeraj predlagal, da je vsak dan le ena seja. Tako je Deakova nagodba iz 1. 1867. sicer po črki še cela, toda v istini ima žo veliko razpoko ki se bode širila od leta do leta. Madjari so si po stari navadi že sedaj zasekali stopinjo, s katero bodo prodirali s svojimi zahtevami. Uporabili so brambeni zakon, ki ga morata vsako leto odobriti oba parlamenta. Tako imajo Madjari priliko vsako leto navijati vijak brez konca in kraja, da dobe, česar žele: samostojno državo. Madjarski monsieur Chouyin ima dobro šolo in izkušnjo. V sili zarožlja s sabljo in to mu vedno pomaga, ker se v Avstriji bojo nemirov onkraj Lita ve. In mi v Avstriji? Mi srno tako slabi in onemogli, da niti ne mislimo na odpor. Narodova volja — in to so v prvi vrsti ljudski poslanci — je tako mrtva, da se niti ne ustraši ognja nad glavo. Pri nas hočejo udu-šiti obstrukcijo ter črtati iz zakona § 14, toda o tem ne razmišljajo, da sta obstrukcija in §14 le naravna posledica nenaravnih naprav in razmer v državi. Ako hočejo merodajni krogi odpraviti ta posledice, prikazni privilegijev ter absolutizma, morajo tudi pri nas poslušati narodovo voljo, da pride do prave veljave. In to je pereče vprašanje ravno sedaj, ko treba sklepati novo nagodbo. Golob, ki je priletel v ogrsko zbornico z oljko miru, je nasproti Avstriji le jastreb, ki išče vedno novih žrtev. Položaj na Ogrskem. V državnem zboru se je dosegla popolna sprava med opozicijo in vladnimi pri- staši. Končana je obstrukcija, ki je Madja-rom prinesla toliko koncesij. O pomenu tega dejstva govori v posebnem članku naš dunajski poročevalec. O sobotni seji ogrskega državnega zbora je došlo naslednje poročilo : Zbornica in galerije so bile zasedene; ko vstopi Košut, je bil od neodvisne stranke pozdravljen z navdušenimi eljen-klici, katoliška ljudska stranka pa se mu je rogala. Zapisnik je bil overovljen brez prigovora; prvi je govoril Košut. Prečital je najprej petkov sklep neodvisne stranke, da ustavi tehnično obstrukcijo, ako se prekličejo paralelne seje in ako Tisza da odločno zagotovilo, da izpelje svoj socijalno-politični program in volilno reformo. Poročali smo, da je Košutbva stranka sklenila, d^^titarav-ljena se pogajati, ako Tisza izjavi', da' vfjpkp pravo ichaja iz legislative. Na to se je"*'laaa vsedla in Košut je izjavil, da njegova stranka obstaja na svojem dosedanjem stališču, da ne odneha prej od boja, dokler ni dosežena neodvisnost dežele, in da se bo bojevala zato z vsemi mogočimi zakonitimi sredstvi. Za enkrat pa odneha od boja, ker se ji je posrečilo pokazati, da je javno mnenje na njeni Btrani, in daje avstrijski ministrski predsednik vzel nazaj brambeno predlogo in zvišani kontingent novincev. Ogrska je na ta način Avstrijo prisilila, umakniti se, in to je prva velika pridobitev obstrukcije. Zato njegova stranka zapušča polje parlamentarne revolucije, a samo pod pogojem, da sa prekličejo na dan dvojne seje. Ministrski predsednik Tisza je izjavil, da je pripravljen razveljaviti tozadevni zbornični sklep. Vzdržuje tudi svojo svoječaBno izjavo o svojem sociialno - pojitičnem programu in o volilni rtformi in bo izročil sestavo pesabni parlamentarni enketi. Glede tega, koliko pravic ima madjarski narod do določitve armadnega jezika, more reči, d a so vse narodne pravice v z a -konodajstvu očrtane. Vsa organizacija ogrske države temelji na narodni volji, in tej volji pripada tudi krona. Veseli ga, da se hoče opozicija bojevati z zakonitimi sredstvi, in upa, da bodo vse stranke delovale na to, da parlamentarni boj krene normalno pot. Posla neo azederkenyi je izjavil imenom Ugronove gruče, da njegova stranka ni nikdar obstruirala, in da tega tudi ne bode storila, a ostala bo v strogi opoziciji napram vladi. Poslanec K a a s (ljudska stranka) je izjavil, da nikoli ne pristane na kak kompromis z ministrskim predsednikom, kateri preti z najhujšimi nasilstvi. Ljudska stranka bo LISTEK. Malorusko pismo iz Galicije. Govori se mnogo o slovanski vzajemnosti, a vendar sa danes tako malo trudimo, da bi speznali življenje Slovanov, a kar je glavnejše, težko je daneB med Slovani samimi dobiti pravično in nepristransko priznanje pravic poedinim slovanskim narodom. Glavni vzrok leži v šovinizmu, kateri se ni izcimil iz pohlepja tujih narodov, ampak je nastal in vlada med sorodnimi si Slovani. Da je v istini tako, da moje besede niso puhle fraze — pokaže se, ko bo govor o odnošajih RusinoT do Poljakov. A predno Be lotim te zadeve, hočem z nekaterimi potezami narisati stališča RuBinov v slovanstvu, položaj Rusinov v Rusiji in Avstriji ter njih neugodno razmerje do Poljakov. Mislim, da mi ni treba na široko govoriti o stališču Rusinov v slovanstvu, kajti VBakomu izobraženemu Slovanu mora biti znano, da so Rusini ta 30milijonski narod, drugi po številu, da so torej sila, katero je treba vsekakor vpoštevati. Pri tem mora biti znano, da je narod maloruski povsem ločen od velikoruskega in tako različen, kot voda in ogenj. In te različnosti niso dokazali samo učenjaki, ampak dokazuje jo različni značaj in drugačna usoda obeh narodov. Zato govorjenje, da bo Rusini in Moskali eden narod, svedoči o neznanju ali o plitkosti misli. Kar se tiče položaja Rusinov v Rusiji in Avstriji, more Be splošno reči, da je Ru-sinom v Avstriji razmerno lažje dihati in da bi se mogli še razvijati, da ni nasprotovanja s Btrani Poljakov. V Rusiji je toliko težje živeti Rusinom, ker nosijo tam intelektualni jarem, namreč Rusinu v Rusiji ni prosto misliti po rusko, ali javljati svojo misel. Tam je ruska beseda zakovana v težke okove, kajti nima dostopa niti v šolo, niti v cerkev, kamoli v urad. Lažje žive Rusini v Avbtriji, vsaj glede na „konstitucijo". Tu imajo v paragrafih zagotovljene pravice, samo žal, da so kodeksi prijaznih paragrafov v rokah nopravičnih sovražnikov, namreč Poljakov. Vendar kljub temu, da so pod jerobstvom Poljakov, izkoriščajo Rusini vsaj deloma avstrijsko ustavo in se skušajo dvigniti iz žalostnega gospodarskega stanja. Kajti treba vedeti, da morda na celem svetu ni bednejšega naroda od rusinkega. Kdor se hoče o tem prepričati, mu bo že dovolj, ako se ozre na vsakoletno izseljevanje tako za morje kakor med Pruse. Toda naš narod je potrpežljiv, ne klone z duhom. Bori sa junaško z bedo in sovragi. Iaobraženstvo se z vsemi silami trudi za boljši obstanek svojega nižjega brata. V ta namen se snujejo razni denarni zavodi, kmetiška društva po selih, pro-dajalnice in zadruge in posojilnice. Istotako skrbi izobraženstvo za prosveto naroda. Po celi Galiciji sijejo žarki .Prosvite". Društvo »Prosvita«, ki ima namen širiti luč vede med narodom, šteje sedaj nad 4000 članov in izdaja na leto nad 40 000 popularnih knjižic. Tudi narodno gledišče, ki prireja v raznih krajih predstave, pospešuje to stremljenje po omiki. Pomladi se prične graditi v Lvovu stalno rusko gledišče. Rusini v Galiciji so razdeljeni v tri stranke: 1. narodno-demokratično, 2. mo- skvofllsko, 3. socialno-demokratično. Dovoljujem si pripomniti par besed o takoime-novani moskvofilski stranki. Zdi se, da ni naroda, ki ne bi imel strank, vendar take stranke, kakor je stranka moskvofilska, se zdi, da nima noben narod. Ta stranka dela naravnost nasproti narodovi koristi, zanikuje narodni jezik, in stremi do caroslavja. K sreči ta stranka ni mnogoštevilna in že skoro izumira. Najbolj pekoča rana je pa v neznosnih odnošajih Rusinov do Poljakov, ki se kakor rdeča nit vlečejo od kozaško-poljskih vojn do vseučiliškega vprašanja, do deželno-zborske secesije, katera je dovolj žarko pokazala te odnošaje pred evropsko kritiko. Usoda je združila Rusine z mogočnimi Poljaki. Odnošaji Rusinov do Poljakov so odnošaji plebejcev do patricijev, mogoče bi bilo celo reči: helotov do gospodov. Poljaki, silen narod, ki ima mnogo plemstva in meščanstva, so združili v svojih rokah vso posest, in delajo z Rusini, kar jim drago. A centralna vlada, brez moči nasproti „Kolu" poljskemu, drži roke križem in gleda te anomalije. Dovolj je, ako omen ra samo eno tudi nadalje izvrševala najstrožjo kontrolo nad vladnim delovanjem. Ministrski predsednik je izjavil, da se med njim in neodvisno stranko ni sklenil nikak pakt, marveč ho se le vršila pogaja-nja, da bi se na podlagi bistrenja mnenj ustvarila uvodna Bituacija v parlamentu. Ministrski predsednik ni hotel verjeti izjavi po-Blanca Kaasa, da hočejo poslanci tirati boj do skrajnosti. Poslanec 11 a k o v s k y (ljudska stranka) je izjavil, da ni zadovoljen s pojasnili grof* Tisza. Minister mora takoj priznati kršenje zborničnega reda. Danes v ponedeljek je zopet seja. Poljaki. »Csas« konstatuje, da je bilo nekaj poslancev vsled slovitega govora J a w o r • s k e g a v državni zbornici ogorčenih. »G'as Naroda" piše: „V poljskih poslaniških krogih prevladuje mnenje, da govor Javvor-skega ni bil na mestu. Bil je preenostranski.« Tudi nekaj drugih listov ga obsoja, češ, zakaj bi se ravno Č^hi žrtvovali v prid parlamentarnemu delu in miru ? Njihove politične pridobitve so majhne, a Nemci imajo armado, diplomacije in osrednje urade. V soboto je imel poljski kljub sejo. Poslanec Glombinski je interpeliral Jawor-skega radi njegovega govora, češ, da je obsojal le češko obstrukcijo in ne pa nemške. Javorski je izjavil, da obsoja vsako obstruk cijo in da ni botel razžaliti češkega naroda. Pravica, govoriti v svojem fmaternem jeziku \ parlamentu, je tako dragocena, da se ne sme izrabljati v obstrukcijske s vrhe. S to suhoparno izjavo se je zadovoljil ves klub ter je sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da se s to izjavo svojega načelnika strinja. Francija. Combesovo ministrstvo je šele nedavno doseglo velik vspeh, ko je parlamentarnim potom rešilo proračun za 1.1904, in nadaljuje z vso eneržijo zapričeto delo, da pride veB javni pouk na posvetno učiteljstvo. Vsi člani kongregacij, tudi avtoriziramh, morajo biti izključeni iz učiteljstva. Najmočnejša teh kongregacij je kongregacija bratov krščanskega pouka; ta je avtorizovana in šteje v 1068 zavodih 400 000 učencev. Večino teh šol bodo zdaj zaprli, in sicer 597 najbrže takoj, her so vladni činitelji izjavili, da je mogoče učence teh zavodov porazmestiti po drugih šolah. Druge samostanske šole se bodo lahko odpravile, ker se bodo najela zato posebna poslopja sa učilnice, ali se bodo povečale že obstoječe šole, nekai poslopij pa se bo Bezi-dalo na novo. Od 1068 samostanskih šol jih bo ostalo samo še 141. To velja za deške šole. Dekliških samostanskih šol je 1822, in te bo vlada težje odpravila, ker bi morala zidati 397 novih poslopij. — Francija hiti z razpetimi jadri v propad. Iz Srbije. Iz belgrajskih vojaških krogov se poroča, da ie položaj v Srbiji dan na dan kri-tičnejši. Častniki so nevoljni na morilce od 11. jua., ker se ti jako arogantno obnašajo, in ker jim je kralj Peter podelil vsa višja mesta, čeprav jih niso zaslužili Kralj in vlada jako želita, da bi ponehal ta razpor. Da bi spravil obe stranki, je imel kralj zadnjič nagovor na vojaštvo; rekel je, da opaža neko nezadovoljnost med vojaštvom in zato apeluje na častnike, naj pozabijo, kar se je zgodilo in si bratovsko sežejo v roke. V zadevo, namreč vprašanje ustanovitve nove gimnazije v Stanislavu. Stvar se je vlekla skozi vse instance dalje nego tri leta — in za to zadeve se je zanimal celo cesar, a kljub temu je vladajoča poljska klika vse prezrla in zadevo vrgla v koš. Ampak treba pomniti, da imajo Poljaki več nego 30 gimnazij na tri milijone ljudstva, a Rusini, katerih je ravno toliko kot Poljakov, komaj 5. Poljaki imajo dve vseučilišči, ▼ Krakovu in Lvovu, Rusini nimajo nobenega. — Tako se morajo Rusini enako boriti za najmanjšo reč, ki jim po pravici gre, kaker za kake važnejšo zadevo. Prosim, prečitajte si bro-Suro Romana Sembratoviča *Die Ruthenen in Galizien',"ki dobro osvetljuje rusko-polj-ske odnošaje! Vseučiliško vprašanje ne pride z dnevnega reda. Fialka, ki je bil vzrok secesije radi provekacij Rusinov, so izbrali za rektorja, in to je bil pevod znanih demonstracij na vseučilišču, pri katerih so Fialka eb-metavali z jajci. Iz maščevanja se zato Poljaki vprizorili demonstracije, nevredne akademikov. Toda, ako bi hotel vse opisati, bi moral pisati cele zvezke, a vem, da ram zadostuje, tem belj, ker imate tudi vi svoje pekoče rane. In gotovo je to, da oni, ki sam trpi bolečino, lažje čuti bolečino dragega. Ukrajinec. tem smiislu je izdal tudi vojni minister ukaz na poveljnike. Pripetilo se je že večkrat, da so nezadovoljni častniki nastopali z revolverji. To se dogaja v Belgradu, a še bolj v Nišu. Ker so snide kmalu skupština, in bo imelo ministrstvo nalogo sestaviti nov proračun, gledajo vsi srbski domoljubi s skrbjo na težavni finančni položaj Srbije, into miši opozicija nastopiti združeno zoper vsake nove izdatke. Skupni srbski proračun znaša približno 70 milijonov irankov, a teh jih gre 28 milijonov samo za obresti in izpla čevanje dolgov. 4 milijoni gredo za pikoj-nine, 17 milijonov za vojsko. Ostane komaj še 24 milijonov, in ti morajo zadostovati za vso upravo, civilno listo, podpore in pred \sam za produktivno državne potrebščine. Finančni minister bo sbupštini podal svoj program ter razložil, kaj meni vlada storiti, da reši deželo iz finančnega labirinta, a opozioija je prepričana, da drugje ni rešitve, kakor v znižanju vojnega proračuna in upravnih stroškov. Današnji politiki tožijo vedno, da vojska polovico več stane, kakor je vredna. Srbija potrebuje majhne, a izurjene armade, in če bi stalo pred vratmi, o čemur splošno govore, »drugo Kosovo«, se more računati na splošen narodni vstanek. Tudi pri uoravi bi se dali prihraniti 3—4 miljoni. — Nekaj poslancev meni vložiti načrt proračuna, ki bo napram vladni predlogi izkazal prebitek petih milijonov. Iz brzojavk. Dunaj. V češkem dežel, zboru nameravajo ustanoviti permanentni odsek, ki naj obravnava o vseh Bpornih vprašanjih mej Nemci in Čehi. Tozadevni dogovori se že vrše mej strankami. Dunaj. Delegacije bodo skoro gotovo zborovale do 22. t. m. Po praznikih Be zopet sestanejo 6. jan. Dunaj. Vlada Be bo radi preložitve laških paralelnih kurzov iz lnomosta določno izjavila tekom parlamentarnih počitnic. Dunaj. Cesar je odstopivšemu guvernerju Bosne baronu Appelnu podelil red Marije Terezije. Dunaj Minister Hartel se je v soboto peljal na sprehod. Zdravje se mu vrača. Budimpešta. Vojni minister je na vojaške poveljnike poslal cglas, v katerem jih poziva, naj do 10. decembra pred-lože izkaz o domovinstvu vseh častnikov. Iz tega sledi, da se ministrstvo resno bavi z vprašanjem premeščen ja madjarBkih čast nikov na Ogrsko. Budimpešta. Ker se je grof Julij Szapary ponesrečil, bo predsedoval ogrski delegaciji Klemen pl. Emnszt. Trst. Policija je prepovedala predstavo igre „Romar iz Marostege". Zagreb. Uradni list priobčuje cesarjevo lastnoročno pismo, ki sklicuje deželni zbor na dan 15. t. m. Rim. V zbornici je interpeliral poslanec Paterno, ako je znano vladi, da je Avstrija pri papeževi volitvi vložila veto in ako je hilo v tej zadevi kaj dogovorov mej Italijo in Avstrijo. Rim. Z ozirom na dogodke v Inomostu je priielo časopisje v Italiji ostro pisati proti trozvezi. Milanski »Secolo« zahteva, da Italija takoj izstopi iz trozveze. R i m. Zadnja seja odposlancev za provizorično trgovsko pogodbo mej Italijo in Avstrijo bo v četrtek. Pariz. Leubet obišče laškega kralja prihodnjo Veliko noč v Rimu. Berolin. Berolineki »Lokalanzeiger« poroča iz Petrogroda, da carjevo^ zdravje ni najboljše. Car je jako nervozen. Žalostni dogodki v Skierniewtei so ga jako razburili. Berolin. Soc. demokratična frakcija v nemškem drž. zboru je sklenila predlagati, naj Be uvede splošna enaka in tajna volivna pravica za vse deželne zbore. Florisdorf. Občinska seja, ki je bila sklicana na dan 4. deo. je trajala 14 ur, od 5. ure popoldne do 7. ure zjutraj. Socijalno demokratična manjšina je stavila k proračunu razne predloge, ki io sejo tako zavlekli. Pariz. Zasedanje zbornice, ki je odobrila proračun, je odgedeno de 14. t. m. Atene. Ker Srbija in Bolgarija zbolj-šujeta svejo armado, hoče to storiti tudi Grška in izdati ▼ ta namen 25 milij. drahem. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. decembra. Shod v Sentpetru pri Novem mestu. Pri županu g. Bojancu v Sentpetru je bil včeraj javen shod, ki ga je priredilo .Kat politično društvo za novomeški okraj." Shod je otvoril načelnik društva, g. A. Kokalj, predsedoval je vlč. g. B o r š t n a r. Dr. L a m p e je razlagal sedanji volilni red, po katerem šteje en grajščak v deželni deski toliko, kakor šestdeset meščanov ali tristodjanajst kmetov. Slovensko- i nemška zveza je prisilila vsled tega kato-; liško-narodno stranko kot zaBtopnieo ljud-; stva do opravičene obatrukeije. G. Kregar i; je razjasnoval bremena, ki tlačijo ljudstvo, | vprašanje učiteljskih plač, vojaštvo itd. G, Kokalj je predlagal nato sledečo resolucijo: Volivci, zbrani v Šjntpetru pri Novem mestu dne 6. dec. odobravajo odločni nastop ! katoliško - narodnih poslanoev v deželnem zboru kranjskem ter jim izražajo popolno zaupanje. Poživljajo jih, da nadaljujejo boj za pravice ljudstva z vso odločnostjo, dokler nam jih ne izvojujejo v polnem obsegu, ter zahtevajo, da se pomnoži stavilo krneč-j kih zastopnikov. Obsojajo krivice, ki se gode j slovenskemu jeaiku pri koroških sodiščih. Izjavljajo soglasno raj se čim preje uvede dveletna vojaška služba, dalje da se VBi sloji venski častniki v najkrajšem času premesto j k slovenskim polkom in da se v Ljubljano j premesti, kakor hitro je mogoče, kak slovenski polk. Dalje zahteva shod za Kranjsko ustanovitev brambovske kadetne šole z izdatnim poukom v slovenščini in pa dvoje-| žične napise na vojašnicah in uradih. Shod na Lipoglavem se je včeraj j vršil ob najobilnejši udeležbi; možje so se j sešli v tem večjem številu, ker na Lipogla-vem še ni bilo shoda od pamtiveka. Sklenile so se tri resolucije: a) da se izreče katol.-narodnim poslancem zahvala na neustrašenem nastopu, b) za razširjenje volivne pravice, c) za ravnopravnost slovenščine na Koroškem. Te tri zahteve naše stranke je pojasnil ljudstvu gosp. Btolni vikar Smolnikar. I Domači župnik je pa možem razložil, kako bi se lahko na Lipoglavem uvedlo pletenje s stroji. Občina Trebnje in volilna pravica. Nasproti laži in zavijanju »Slovenskega Naroda« v št. 273 pod zaglavjem „Iz Trebnjega«, izjavljamo podpisani, da ni res, da je občinski odbornik, gosp. dekan : Nagode, dne 22. novembra t. 1. k občinski seji v Trebnjem prinesel resolucijo v kateri naj se izreče občinski zastop za enako in splošno volivno pravico; resnično pa je, da je omenjeni gospod prinesel in vtemeljeval v podpis resolucijo, v kateri se zahteva, da se izpremeni volilni red za kranjski deželni zbor tako, da bo pomnoženo število poslancev iz kmečke skupine in da se uvede splošna volivna skupina kakor obstoji v volivnem redu za državni zbor. V tem smislu spisano resolucijo smo podpisali dne 22. novembra in to podpišemo vsikdar, ker smo prepričani in moramo lami izkušati, kako jesedanji zastareli volivni red za kranjski deželni zbor, proti ogromni večini ljudstva v kranjski deželi krivičen. Pribije se, da je občinski odbornik g. Anton Potokar, posestnik na Račjem selu, resolucijo tudi podpisal. V Trebnjem, 29 novembra 1903. Franc Huč, župan, Ivan Ratajc, Jožef Fink, Janez Zupančič, Janez Planinšek, Janez Novak, občinski svetovalci. Janez Zupančič, Franc Mam, Anton Potokar, Alojzij Zadelj, Ignac Miklič, Janez Kavšek, Anton Testen, Jože Novak, Janez Grandonc, Franc Miklič, Franc Eršte, občinski odborniki — Niso je pa podpisali prijatelji kmetov gg.: Jožef Malenšek, Alojzij Pavlin, oštirja v Trebnjem; Jakob Petrovčič, Franc Zupančič, trgovca v Trebnjem. G. Jakob Petrovčič se je izrazil, da imajo kmetje ž e sedaj preveč poslan cev. Torej vun ■ sploino in enako volilno pravioo! »Slov. Narod", ko piše o nasprotstvu med krščanstvom in seboj, trdi bahato: »Če pogledate po slovenski domovini, bodete videli, da smo tekom nekaterih let revolucijonirali javnega duha proti kleri-kalizmu teko, da vas je lahko Htrah in v tem delu ne bomo odnehali, ker je klerika-lizem poguba.« Dobro! Poizkusimo sel Vun s splošno in enako volilno pravioo! Naj sodi slovensko ljudstvo med nami in med zasra-movavci krščanstva! Dr. pl Koerber in slovenščina. Z Netranjskcga ae nam poroča: Na Kranjskem 3 in Spodnjem Štajerskem, je rekel Nj. eksce- f lenca avstrijski ministerski predsednik, uradi poslujeje s strankami v slovenskem jezika. Mi povabimo tega visokega gospoda ▼ Trnovo pri II. Bistrici na Notranjskem. Tukaj i bo lahko videl kako neresnične so njegeve : besede. Na občinski deski je namreč nabita nemška zglasilnica (Einberufungskarte) s katero se pozivlje neki Fran Boštjančič, v Trnovo pristojen, naj se zglasi v Ljubljani pri naborni komisiji; katerega dne bo ta nabor si nisem zapomnil. Ta „ajnberufungskarta" je prišla seveda od vojaške oblasti, pa tudi „Bezirkshauptmanshhaft Adelsberg" se je zraven podpisalo. Mi dotičnega Boštjančiča ne poznamo, pa skoraj bi lahko prisegli, da ne zna nemško, da bi zamogel na občinski deski brati, kaj mu vojaške oblasti naznanjajo; drugi ljudje pa tudi ne. Ali ni to krivica? Od nas tirjajo srčno kri za državo, pa še tega nam ne povedo v domačem jeziku. Kolikor so nam razmere znane, t urške oblasti svoje slovanske podložnike kličejo v službo v domačih slovanskih jezikih, c. kr. avstrijska vlada pa v nerazumljivi germanščini! Osebne vesti. Premeščen je čast g. K r a n <3 i 6 , dosudaj upravitelj župe v Re-pentsbru, v Slivje. — Višjo deželno sodišče v Trstu je imenovalo za avskutante gg. I v a n č i č a . Ljubomira T o m a ž i d a in dr. Alfonza Moscheta. — Računskim re-videntom knezoškcfi stva v Mariboru je imenovan Fr. S. Spindler. — G. dr. Franc Kos, profesor na učiteljišču v Gorici, je pomaknjen v VII. činovni razred. — Knez \Vindischgraetzov gozdar g Ivan S to par in nadzornik lova g. Tomaž Ž n i d a r š i č sta dobila častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje. Predavanje »Leonove družbe" se vrši v sredo dne 9. t. m. ob */,8 uri zvečer v »Rokodelskem Domu«. Poročal bode g. Aleš Ušeničnik o Alfredu Loisy ju. C. kr. deželna vlada kranjska in beda v Makedoniji. Kakor nam je včeraj pripovedoval g. Orlovec, je prevzv. knezoškof nameraval za bedne makedonske begunce napraviti zbirke po cerkvah. Na to-zadevno vprašanje je došel knezoškofa od c. kr. deželne vlade odgovor, da bi morala nastopiti proti tej nameri, ako bi se ne dobilo dovoljenje tozadevnega ministrstva. Za Bure takih potov v Avstriji ni bilo treba. Uradni liit in nemško nasilstvO-Danes 7. t. m. bodo imeli tržaški Nemci svoj „Siidmark - Abend". Kaj je družtvo „Siid-mark" in kaki so njega nameni in cilji —-to vemo menda vsi. To je bojevno, to je agresivno društvo, |ki s svojim napetim delovanjem vznemirja nenemške državljane zlasti na našem jugu monarhije in jih sili v odpor in boj. Kdor želi pomirjenja duhov v naših krajih, ta ne more biti prijatelj temu društvu. Mej temi pa ni — glasilo uradnih krogov, ki čuje na ime „Triester Zeitung". „Triester Zeitung" se že kar veseli tega „Siidmark-Abenda" in spominja „še enkrat" vse Nemce tržaške na to „Siidmarkino" veselje. Zlasti pa opozarja: „So wird ausser Herr Wanderlehrer Heegeru.a. auch der t r e u e F o r d e r e r deutscher Sache im Siiden,Herr Prof. Binder nach Triest komme n".(VTrstda pride poleg potovalnega učitelja Siidmarke, Heegeija, tudi [zvesti pospeševatelj nemške stvari na jugu, g. profesor dr. Binder.) — Iz teh besed uradnega lista se vidi nevladni zistem. Huda obsodba. Bivši c. kr. deželni Ijudsko-šolski nadzornik g. Fran Hubad ostro obsoja uspeh in napredek sedanjega ljudskega šolstva na Kranjskem, ke v svojem letnem poročilu z dne 14. januvarija 1903 za leto 1901/2 pravi: „Č i tanje je v zgornjih oddelkih dobro in razločno, pa še to brez razuma, ko etrok nere povedati, kaj je čital." — Torej, komaj ▼ višjih razredih znaje brati otroci, pa še to brez razuma, da ne vedo, kaj so brali! Kaj pa je z onimi ▼ nižjih oddelkih? Nič manj huda je sodba v opazovanju o šelskem pouku, ko pravi: Splošno se kaže na veliko šolah v vsehučnih predmetih pogosto nekak mehanizem brez samostojnega mišljenja; ■čenči se ne vadije s a m o s t a 1-nega delovanja in nikjer se pri penku ne ozira na praktične življenje; ne izpolnuje se pra-vilo: non mu lta sed mu lt u m." — Tudi shod v Mirni pe6i ne da •pati »Slovenskemu Naredu«. Ni čuda! Na shodu je bilo veliko ljudstva, povsod se raz-govarjajo o shodu, nazori se čistijo! Pred tremi leti dr. austeršič ondi še govoriti ni smel. Dne 2. februvarija 1. 1903. smo imeli Priloga 277. štev. „Slo venca" dn6 7. novembra 1903. pri Kcščaku t hod pc § 2. Bil je sicer sijajen, dr. Egen Lamje je izvrstno go-ioni, a Naitd. ie m teden vpiJ, da smo ee ebriii in zepili ter enkiat je pozival celo beplsi», fe in a pcgum napraviti shcd r,a pustem. petem bo že vidu. Letos pa sr b'ii d c m » ! f g a vsi možje (ne samo 70, ktkcr trdi »Narcd«) cele župnije skupaj na javnem s h o d u in j r;trje vali GcstinČstjn, bi j m je poveril o ra ravnih človtžk h pravicah. »Zora \ uca, bit ce dana«. in to iezi liberalce. Učitelj Pežar stresa sedaj v »Narodu« sveje medresti in upa. da imu bo crdi bolj vspelo, kafecr ra she c'u, kjer je pri glase vanju kričal, da ti veČine, a se je pri dvakratnem glasovanju pekazalo, da to se v2d gr.de ebero vse reke za naše zahteve?. Na ahodu je zato zvedel prav gorbe, zato n.u tu r.e bemo obširno odgovarjali. Mož, ki ima več plače n e g ti župnik, bi rad, da bi te mu zvi-šala plača ra la način. e'a bi ne trpela pri trm gospoda, pač pa, da bi bo zvišale kmetu dež. de kiade. Z»to je zabavljal našim poslancem, da ctstruirajo proti liberalnim po slancem, ki bi Imetu takoj naložili v ta na men večja bremena, aao bi jih rafi fe dalje pustili gcspcdariti. Žito tudi ril če d>ug> pieti resolucijam ni ugevarjsl, nego en. Kar se tiče g. Gcstinčarj»,je šel ta mej goverem g. kaplsra v Jiifnišc'e, a piišel je takoj nazaj ter se pogovarjal e Imeti, bi so obsojali naste p učteliev. Sicer pa bo še prilike tega »prijatelj!* krnele« temeliito raz krn kat). Tucii v M rr.t peči bo edkUrikalo liberalnim furbarijsm ! — Slovenska predatava v CeJju L-eljsio pevako družno priredi v nedeljo, dne 13. grudna 1003 v dvt iani »Nsrednega dene« v Cel;u: »Vahtzeriev lig itev. 15" Vesele igrti v fciirib cddelkib. — Češki spisal F. S. Simberk. — Pri predstavi sodeluje pcnoncžen cikester celjake narodne gedfce. Blagairica te edpre eb pe!u 7. tri. Zičetek tečro eb pc!u 8 uri Vstopnina: Sedeži v pritličju 1. in 2. vrt te: 2 K, ed 3. do 7. vrste 1 K 40 vin., cd 9. vrste naprej 1 K. — Sedeži na balkonu 1 K, stojišča 60 vin., dijaške in ve jaške VBtcpn ce in za ude »Del, pedp. društva« 40 vir. Vstopnice ima v predprrdaji trgovina Dregctin Hribar-ja. — BrzovJak je povozil med Mei-ganci n Orn e {en iehzniike ga čuvaja Fr nraika. — Praktična* iznajdta v isdelo vaniu strelnih ov. „Mitlbeilurgt n des Otstt rreicbifchen Ton h dualrie • Vereineb" ^rirafajo v svoji zadnji številki naslednjo, za it ti reat v ar e kregr gclt vo važi o veat: T^idka F. P. Vidic & Cinrp, tovarni? za iz delovanje vrezanih strešnikov v Bistrici t b Zilji in v Ljtbljani v zveai z rjenm tc-vgrn:šk m vedjo, g. J dvigala, ki ae z 'al ki to izvrši z jedno semo roko, in strešnik je gotov. Od-rezalnico vsled njene jedrostavne konštruk-cije in z isto zvezane bieznapoine manipulacije zmore najšibkejša in tedaj tudi najcenejša moč, ki se ravnanju z lahkoto priuči v teku pol ure. Vrhu tega pa zadobi strešnik, izdelan na tej novi odrezalnici. prak-tičnejšo obliko, ki omogočuje takojšnji odtok padle deževnice, kar je za ohranitev strehe gotovo velike vrednosti. Pri tej novi obliki je namreč srednje rebro strešnika od mesta naprej, kjer se ima čezenj položiti naslednji strešnik, na zdolej poševno odrezano, ravno tako odrezan je tudi zdolenji rob strešnika. Ne le, da streha krita z takimi strešniki. jako mično izgleda, ima ista zgorej omenjeno prednost, da deževnica takoj odteče ter tudi sneg, katerega veter navadno napiši v podstrešje, z lahkoto zdrči preko odrezanih robov. Imenovana tvrdka te nove strešnike izdeluje ter so isti povsod, kjer so v porabi, omenjeno praktičnost dokazali ter se vsled tega izvanredno priljubili. — Ote novosti sta se pri praktičnih poskusih tudi v diugih večjih tovarnah izvstno obnesli in povsod izborno delujeta. Te novosti so v vseh kulturnih državah patentovane ter je prevzela samoizdelovanje in pravico predaje obeh priprav dobroznar.a tvrdka Skoda\verke, akc. dr. v Plznu. — Edino slovensko katoliško de lavsko diuštvo na Koroškem je v Prevaljah. O zadnjem letnem občnc;m zboru, ki se je nedavno vršil, se poroča: Č. gospod Fr. Lavrinc je nam v priprostem govoru razložil pojem družbe. Nato se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so: A. Rupnik, kovač, za predsednika; Feido Lavrinc, kaplan, za tajnika; Rudolf, Kune in Quat, delavci, za odbornike. Po volitvi je bila prosta zabava in so nam domači pevci zapeli več veselih pesnij. Naše diuštvo je edino slovensko katoliško delavsko društvo na Koroškem in šteje blizu 100 udov. Vsak mesec imamo po eno zborovanje, tudi imamo svojo knjižnico, katere se delavci pridno poslužujejo. Ako bi imel kak rodoljub kakšnih knjig, ki so mu odveč in morebiti zaprašene ležijo v njegovi omari, prosimo ga prav iskreno, naj nam jih pošlje. Z hvaležnim srcem bodemo sprejeli tudi najmanjši dar. — Povodenj na Viču in Glincah. Gradaščica in Glinca ste danes ponoči izstopili. Dobrovska in polhograška pošta ne morete naprej ter ste ostali na viški pošti. Ljudje so komaj rešili svinje iz svinjakov. Voda je segala že zjutraj živali do trebuhov. Pozneje je voda tako narastla, da se do Viča ne pride brez voza. Pri nekaterih hišah je voda do oken, pri nekaterih pa je udrla že skozi okna. V hišah stoji voda in je mnogo hišne oprave uničene. Rožna dolina je tudi pod vodo. — Cene za zaklane prešiče. Deželna vlada razglaša: Na podstavi cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1900, drž. zak. št. 154 (§ 3. a), in ministrskega ukaza z dne 18. septembra 1900, drž. zak. št. 155, o odvračanju in zatoru svinjske kuge izraču- njena, v Ljubljani, meseca novembra 1903 plačevana poprečna tržna cena za zaklane prašiče (brez drobu) vseh vrst, ki ima biti meseca decembra t. 1. na Kranjskem za pod-stavo pri zahtevanju odškodnine za prašiče za klanje, ki se zakoljejo ob izvrševanju zgoraj navedenih dveh ukazov, znaša 90 h za kilogram. To se daje na občno znanje. — Za makedonske begunce so nabrali doslej tržaški Slovenci 552 kron 33 v. — Razpisana služba. Mesto kance-lista je razpisano na okrajnem sodišču v Kopru. Prošnje je predložiti predsedništvu deželnega sodišča v Trstu do dne 31. decembra. — Samomor. V Trstu se je zastrupila 251etna Marija Mirkovič. Srce ji je premagalo pamet. — Slovencem priporočamo gostilno župana Klinarja na Jesenicah, kjer se večkrat vidijo ra mizi „šulferajnove" vžigalice. In župana so slovenski glasovi spravili na županski stolec! Za to čast se pa ne izkazuje hvaležnega Slovencem, ampak le Lukmanu, ki je še vedno „nadžupan" na Jesenicah. Čujemo tudi, da ima župan Klinar prav originalne občinske seje, večina odbornikov z županom vred zažiga kadilo gospodu Luck-manu. Slovenski možje srenjskega odbora na Jesenicah, le tako naprej! Hvaležni vam bodo — Germani! Dobromislečim Jeseničanom pa prav toplo priporočamo, naj malo več pozornosti posvetd prezanimivim sejam njihovega občinskega odbora, zlasti pa še vsemu županovanju in lukmanovanju župana Klinarja. — Ceate v Šiški. Iz Spodnjo Šiike nam prihaja pritožba, da se noben hodnik pri cesti tekom zime od strani občina ni na-cul, V Kolodvorski ulici je toliko voda, da skoro ni mogočo hediti, izpred hiš pa se tudi ni spravilo snega. Kje je županstvo? — Zidarski mojster Veronesi. »Rdeči Prapor« proglaša zifiBrdkeiri* rnoiRira Vero-ntsija za svojega sodruga. To beležimo. Veronesi je namreč v zadnjem eaau prevzel zidanje nekaterih šol na Dolenjskem, dočim domaČi sidartki moistri nimajo dela. — Narastla Sava. Sava je silno narastla. Danes zjutr«] so potniki, ki so se vozili s kamniško železnico v Ljubljano, morali izstopiti iz vlaka pri črnuškem mostu ter so megli zopet vstopiti šele pri TavČorjevtm dvoru. Hrvatske novice. „Poziv na velikodušni bratski narod" so iz dali bolgareki akademiki na zagrtbški univerzi, v katerem prosijo pomoči za bratski maoedonski narod. — Število ljudskih shodov. Sklicanih je bilo doBlej 42 ljudskih skupščin. Prepovedanih je bilo cd visoke madjaronake vlade 8 skupščin. Za včeraj je bil sklican shod v Novigradu in za 20. december v Generalskem stelu. — Madjariza-c i j a. Uradniki na hrvatskih železnicah no čejo več poznati hrvatskih mest; tako jim ni več poznata postaja Križeva,c, znan jim je le »Ko:os». — Ljudskih knjižnic se na novo ustanovi 12 po raznih hr vatskih krajih. — Za brvatsko šolo na Reki začno nabrati v najkrajšem času, ker je nujna potreba, da reški Hrvatje pridejo do narodne šole. — Povodenj. Iz Metkoviča v Dalmaciji poročajo, da je Neretva silno narasla. Vse hiše na obali so pod vodo. Zimska setnv ja uničena. — KulenVakufu je Una poplavila vso mesto. Ob 2 uri ponoči so morali ljudje bežati iz svojih hiš, da se rešijo. — Umrl je v Karlovcu Dušan Lopasic, ured m k »Svjetla« in hrvatski književnik. — Družinska tragedija. Na Reki je kovač I. Benzan svoji ženi z motiko prebil črepinjo, ker mu ni dala densrja. — L j ud ski shodi v Dalmaciji. Iz Dubrov nika se javlja, da se v kratkem začno tudi po Dalmaciji prirejati ljud. shodi. — Samomor. Iz prve ga nadstropja je skočil na ceBto v Zagrebu bolni židovski trgovec Izidor K a u f m a n n. Dobil je take poškodbe, da je umrl. — Sava je izstopila pri Zagrebu. V spodnjem mestu je mnogo kleti pod vodo. Povodenj je napravila veliko škode. — Kako skrbi mesto Kranj sa napredek. Piše se nam: Kranjski mestni očetje niso imeli sreče pri sestavljanju re-gulativa za mestno klavnico. Mesto da bi privabili na trg še več prodajalcev in kupcev ter živahne tržne dni še povzdignili, špeharjem in mesarjem iz okolice ni več mogoče voziti svojega blaga na kranjski trg, odkar je ta regulativ v veljavi. Čujte! Za celega zaklanega prešiča nad 20 kg., ki je pripeljan na trg, znaša pristojbina 1 krona, od mesa (ali špeba) v posameznih kosih pa po 4 vinarje za kilogram. Ce pripelje torej mesar iz okolice n. pr. pet celih zaklanih prešičev po 150 kg. na trg, plača 5 kron pristojbine, če pa pripelje samo bohe (špeh) od teh petih prešičev, ki bi skupaj približno tehtali 250 kg, pa mora plačati celo 10 K. Kdo bo tudi povrnil prodajalcu pristojbino, ako ne proda na trgu ter mora blago do- mov peljati? To jo torej krivica! Več jed. nacih kričečih slučajev ae je že primerilo Zato svetujemo Kranjcem, naj predrugačijo ta regulativ, ker ho bodo sicer izverikranjski mesar;i in špeharji izognili kranjskemu trgu, Znižajte priHto|bmo od vpeljanega mesa na 1 vinar za 1 kg., c, oziroma proti Vegovim ulična. O ud i|8 bi imjlo krasno — zeleno »Zvasdo«, kateri na| sa železna ogra;a na t)| strani za obširno cesto podara; rnaj da-žalnim d/oream in takim parkirn bi bilo Ša vedno dovoli prostora. To je z opat jedno inieaje. Ni| stala ša drugi misaja. tti!-govorimo sa I Predavanja. Na zadnjem zabavnem večeru Slov. plan. društva pričeto prelivanje gospoda župana Ivana Hribarja o potovanju po Ruskem sa bo pojutrašnjem, v sredo, 9. decembra t. 1. Nadaljevalo. Začetek ob polu 9. uri zvečer v „Narodnem doma." Psi v gostihiati s« zopat vsakdanji ne-ljubi gostje gostilničarjev. Ali ni odredba, da sa p50v na srna voliti seboj v gostilne? i Tudi tu naj se napravi rad! Poprava v staram porotnan poslopju. Poroča se nam, da poprave v starem porotnem poslopju ne bodo veljale samo 6033 kron, ampak 33.030 kron. Navarno je obolel ravnatelj tukajšnje prisilne delavnica g. Poljanec. Zadela ga je kap. Trpinienje živ tli. Klor ima priliko ogledati si delo na stavbiščih, katera so bila poprej vrtovi ali polje, lahko opazi, koliko trpi uboga živina pri prepeljavaaju raznega materijala. Voz se ulre v mehko zemljo, in sedaj hajd z bičem na konja, ker ne more udrtega voza izvleči. — Ali bi ne bilo praktično, gramoz, katerega se toliko dobi na stavbišču, porabiti za naprave ceste za silo? Dalo bi šlo hitreje od rok, živina bi ne bila do skrajnosti izmučena. Zida se vendar po gotovem načrtu parcelacije in ob projektovani časti. Namesto, da bi se gramoz odpeljaval, naj se porabi takoj na lici masta za provizorično napravo ceste. Našemu stavbinskemu in policijskemu uradu priporočamo te vrstice v prevdarek. Le malo dobre volje in nadzorstva je treba, pa gre vse. Podjetniki bi hitreje delali, in uboga živina bi se ne pretepavala in ljudje bi se ne zgražali nad takim nepotrebnim trpinčenjem. Koncerti. Društvena g doa (»rtrali non cert diaes v pondiliek v »Nirodni kavarni«. Zičatak ob 9 uri. Vstop prost. —■ Jutri v t o r e k 8. t m. bo v rassavraoijskili prostorih Puntigimste pivnica (Katoliški dom). Zičetak ob pol 8. uri. Vstop prost. Divjanje C jdellijevaga avtomobila. O tam se nam piše: L\ voinie p> mastu valja menda c ostno - policijski red, za Cidellijev avtomobil pa baja na valja, kar dtvja po mestu na tak način, d» s a bo gitovo pri-godila enkrat velika aesraČa, ako na prodajna oblast o pravem čaau ne poieža vmai. Vsak izvošček mora napraviti skušnjo, da srna voziti po mastu voz, Codelli pa prepušča avtomobil ktr svoieoau hlapci, ki sa eakrat zaleti v ta kot, druj.č pa zopat v dru j? kot. Naši mesarji so tatoj kazno vani, ako kdo nekoliko hitrejša vozi, C)-delli oa srna vsa. Tu aaj sa napravi roi 1 Posredovalno delovanje mestna posredovalnic) za delo in službe v Ljubljani v tnaseou noveaiOru. Posredovanje v tjin me sacu je bilo splošno ugodneje nago lansko leto enakaga masaca, fcar je došlo nekoliko več oglasil, tako pri moškem, kakor pri žeaskem delu V primeri z preišajim ma sečem pa ja posralovaaja nekoliko laostalo, osobito pri ženskem delu Vzrok tamu je, ker zlasti hišni posli v tem času ia malo sluiba menjavajo V sluiba so bili od lani pri moškem delu: mizarn, natakarji, dninarji, promet ii usutbsnci in 1 policist; pri žaa-skem delu pa največ hišaih in gostilniških poslov ter natakaric. Posradovania s stanovanji ja bilo le neznatno, dasi je došlo veliko vprašanj za sradaja stanovanja, a te je jako težavno dobivati. Istotako je vorašanje po vajeacih živahno, a istih splošio primanjkuje. Zahvala p. t. gg. volivcem (leželnozlM>rskega volivnega okraja Kranj-Škofla Loka-Tržlč. _ Vsled svoje preselitve v Celovec mi zadnji čas ni bilo mogoče svojega deželnozborskega mandata tako izvrševati, kakor bi bila moja želja in kakor zahtevajo Vaše koristi. Radi tega sem se odločil, da svoj deželnozborski mandat, ki ste mi ga dne 12. septembra 1. 1901 s tako veličastno večino poverili, odložim ter Vam tako dam priliko, da si izberete drugega zaupnika, ki bo v položaju, v težavnih razmerah, ki so zadnje čase za- vladale na Kranjskem v polni meri zastopati Vaše težnje in koristi. Poslavljajoč se od Vas, izrekam Vam svojo najtoplejšo zahvalo na častnem zaupanju, ki ste mi je izkazali s svojedobno izvolitvijo, proseč Vas, da me i nadalje ohranite v prijaznem spominu. Z Bogom za narod! V Celovcu, dne 6. dec. 1903. Pr. Janko Brejc odvetnik. Književnost in umetnost. * Ropartoir slovanskega gleda-1155». Jutri, v t o r o k s,* dva pralitavi: Popoludne ob '/»3. izvirna igra s pstiaaa in godbo „L o g t o n a r j i", zvačer repriza velika ruska opera „0 ajegin", ki je dosegla sinoči aajva^ji unetišti usoeh. Prihoda a noviteta je Jjles Varna »Pot okol i sveta v 8) dneh* s sijajno opremo, petjem, golbo, plesi i. dr. Takon decembra sa nanovo uprisori ša*Proiana nevesta« in sa iijram Aizangruberjevi »Pod kri že ■ va'ci«. Tako se r prvi polovici g!eiališka s izo ae d isež i i islej u a j v i š i a število dramskih (10) m oparoila (3) novitet, pola£ katanh se je igralo ša 3 d*am in 3 opBr (ozt. opereta) staranega rapertoirja. * Slovensko gledališče Včeraj je bila vprrzorjena na našem odra zmrneaita opar» »O nagi t*, ki zaači neoporečen na-pradak našega gledališči. Prvokrat čujaino pri nas ruskega skladatalia, Čijkovssajfa, no, odslej ne bo več izginil z naSaafi raper-toirja. Cijkovskij je bil rojaalata 1840 in je umrl leta 1893 na k>lero v Petrogradu. B:l ja jako dilaven skladatalj. napisal je mad drugim opere: »Kovač Vakula«, »Devica Orleanska«, »Mizappa«, »Pikova dama« itd., zložil ja več simfonij, kvartetov ter drugih i oklalb. Ci|kov3xij ja doslej ediai ruskih ! operaih skladiteljev, ki sa je trajao vdoma-! čit tuli v z»h)dnem evropskem s ?etu. Pravijo, da zaradi svojega nagajanja k zapadu, vsled Česar nam je razumijivajši, bližji od ostalih ruskih mojstrov Ali sakaj ugaja skoraj najbolj mjaarod(ie:ša, nijzaačilne.še in najsubjaktivaejše niegovih dal, »E/ganOije-gm«? Ii zakaj se na priziava od aapada »Kovač Vakula« ali »Devica O-leanska«, ki sta oba prepojena od Wagnerje?ega duha ? Moment narodnega zaačaja ne pride pri tam toliko v poštav ktkor dajstvo, da sa ruska kradrovitost in okornost izpraminja pri Čijkovskam v prijetno, lahko in delikatio muziko, da sa duh ruske zemlje, za zapadni vonj nekoliko oster ia silen, pri n|em dasti-lizuje v izbraa parfum. Rivao pri »Ogaje-ginu« dobivajo ta posebnosti najpopolnejši izraz. Vprizoritav te opera na nišsn odru je bila izvrstna, videlo sa je, di je šla uprava s posebna liubeznijo na dalo, da čim lapše predstavi slovenskemu občinstvu prvega skladatelja ruskega naroda Zadovoljila nas je inscenacija, iki je bila v nekaterih prizorih odlična, in krasni so bili ruski narodni kostumi. 'V ulogi Tatjane je bila gdč. Skalova izborna; pela je s krasnim čuvstvom in zveneči njen glas je učinkoval na občinstvo s polno močjo. Bila je zlasti velika v prizoru, ko je pisala Iju-bavno pismo. Za njo ni zaostajal g, O r -ž e 1 s ki v ulogi Lenskega; pel je z iskrenim čuvstvom in gorkim ponosom. Onjegina je pel g. A n g e l i. Bil je tudi dober v svoji težki ulogi, ki mora biti zanj tem težja, če se pomisli, da je on učenec italijanskih mojstrov. Ne moremo reči, da bi zaostajala gdč. Kalivodova; bila je jako simpatična Olga. i Odlikovali so se tudi drugi: g. Pestkovski, ! gdč. Glivarčeva, gdč. Kočevarjeva, > g. L a n g, g P a t o č k a in drugi. Nedvomno bode ta opera še mnogokrat napolnila gledališče; slovensko občinstvo bo gotovo znalo ceniti trud naše intendance. * Koncert „Češkega pevskega kvarteta" iz Prage je privabil včeraj navzlic jako neugodnemu vremenu lepo število udeležencev v veliko dvorano »Narodnega Doma". Opazili smo zlasti mnogo domačih prijateljev i petja in pevcev, mlajših in starejših. Ali izvestno bi jih bilo dospelo še več, da ni neusmiljeno lflo prav pred začetkom koncerta. Imeli smo v resnici krasen vžitek. Takega kvarteta slišati pač nimamo prilike vsak dan Občudovali smo moč, katero so razvili pevci pri posamnih točkah. Da je glas prevzel vso veliko dvorano, kadar je zaoril v bučnem »forte", je pač umevno. Ali tudi pri najnežnejšem »pianissimo" smo čuli vsak glas posebe, vsako nianso. To je v resnici umetnost. In kako z lahkoto je tenorist prevzemal najvišje glasove, bodisi močno, bodisi tiho. Enako lahko so se izražali tudi drugi pevci. Noben glas ni prekašal drugega, razen, če je kompozicija to zahtevala. Pri nekaterih komadih so pevci imitirali tudi drugo glasbeno orodje, harpo, rog itd. Posamni pevci so nastopali tudi v solo-partijah s spremljevanjem glasovira. Tu smo imeli priliko občudovati izvežbanost njihovo, tehniko, dinamiko in lahkoto proizvajanja. Skoda, da se besede čeških pesni niso mogle popolno umevati. Pridodali so nam tudi še slovensko „Pogled v nedolžno oko" P. Hugolina Sattnerja. Oj, to je bil vžitek, slišati znano domačinsko iz tako iz-vežbanih grl. Zato pa občinstvo ni moglo zadržavati navdušenega priznavanja. Po vsakem nastopu je izzivalo pevce iznova na oder. Pa so tudi pohvalo v vsej meri zaslužili. Kdor ljubi lepo petje, ta se je gotovo vračal včeraj iz koncerta z zavestjo, da je imel izreden vžitek, za kakeršnega v Ljubljani nimamo baš pogosto prilike. * Nove knjige. Z * novo leto izida pri L. Schw tntn<*rju nov Cankarjev roman „11 iS a Marije pomočnice," čegar dejanje se vrši v dunajski bo n'finioi. — Nova zbirka Zupančičevih pesmi »Č^z plan" izide o Bižiču. * Muoica sacra V torek dne 8.dec8m-combra v stolni cerkvi pontilikalnn maša ob 10. uri: Instrumentom* maša „Salve Ru-gina", zložil Ferdinand isohallor, graduale „Bened ct i ea tu" B gomir Preger, ofertorij „Ave Marija" Franc W.tt. * Jaroalav Kocian v Ljubljani Mladi, komaj 23 let stari toda svetovno že znani češki umetnik na gesli, g. Jaroalav Kocian prido prihodnji petek v Lju-bliano koocertovat. Koncertival je že z velikanskim vspehom po vseh večjih mestih Severne Amerike, po Angleškem. Francoskem in Ruskem. Neka američanska miljo-narka mu je iz samega navdušenja podarila gosli, ki ao vredno sto tisoč kron. In na te gosli bodo sviral v L ub Ijani! Pravijo, da se v tehniki jednači s Kubelikom, a v izražanju g 1 o- rodnosti. tica" v hodnjič. trgovini trgu bokega .čustvovanja ga še prekaša. Lahko ee imenuje prvi sedaj živeči umetnik na gosli, in sicer celega sveta brez rszločevanja na-— Koncert priredi „Glasbena Ma-.Narodnem domu". Vspored pri- Sadnži iu vstopnice se dobivajo v g. Lozarja na Mestnem Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Pri sobotni porotni obravnavi je bil v L;ubltani obsojen 231«tni dimnikarski pomočnik E Stricelj radi zločina osfcrumbe na osem let težke ječe, po* štrene s temnico in samotnim zaporom, trdim ležiščem in postom enkrat na mesec. Dilje mora plačati vsakemu prizadetemu otroku po 500 gld. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Dijaški nemiri na pokopališču. Iz Prage poročajo: 4. t. m. se vršečega pogreba sedmošolca češke realke, Franca S Brany, ki se je vsled strahu pred „kar- j cerjem" vstreiil, vdeležilo se je tudi 200 i čeških tehnikov. Ko so ti zagledali ravna- j telja dotične realke Hoza, pričeli so mrmrati i in mu klicati: „Hanba", „Fej"!Med blago-slavljanjem so sicer mirovali, ko pa je' rav- j natelj hitel k svojemu vozu, zastavili so mu j tehniki pot ter ga vprašali, zakaj je pred- j lagal za sicer dobrega in mirnega učenca ■ tako kazen. Ko se je ravnatelj, ne da bi jim dal odgovor, odpeljal, šli so tehniki I pred realko in tamkaj demonstrirali. — j Nova slika s v. o č e t a. Profesor Simon- \ aon Caatelli je iz Draždan pozvan v Rim, f kjer bo slikal sv. očeta. — Napadena banka. Iz Johannesburga poročajo: Vi Randf mteinu so nasemheni roparji na j padli „Robinsonovo banko", zvezali urad j nike in ukradli 3000 funtov štarlingov. — ; Silna megla je te dni v Londonu. Do- 1 godilo se je več nesreč. — Nesreče na j morju Vsled gosta megle na severnem ! morju seje parnik »Alurine« na poti v Rot- | 'ierdam i vsem moštvom p-itopil. — j Demonstracije so bile včeraj zapet v Brestu povodom nekega delavskega j shoda. 1000 delavcev je demonetriralo po mestu. Dva policijska komisarja in deset j policijskih agentov je težko ranjenih. — j Liberalni državni poslanec: — ponarejalec mejni c. Iz Mona kovega poročajo, da so tamkaj prijeli Leon-harda 9eybstb, člana gorenjebavarskega deželnega zbora in liberalnega poslanoa volilnega okraja Eiohwege Schmalkaldeo, radi ponarejanja mejnic. — Bavarci bodo 1. 1906 priredili deželno razstavo v Nttrnbergu. — Radi stavke v Budimpešti je bilo obsojenih 64 kočijažev na 3 do 14 dni zapora. — Okradeni umetnik. Virtuozu Burmeatru, ki je nedavno priredil tudi v Ljubljani koncert, je bilo mej vožnjo v Reko ukradenih 14 000 K. Tatvine sumljiva je neka mlada dama, ki je bila ž njim v istem kupeju. — K r o g 1 j o odstranil iz srca je neki deklici na univerzi v Dirpatu dr. Zoger pl. Mantsnfel. — Mati, ki hoče v blaznosti pojesti lastnega otroka. Neka Hor- tonzija Eatival v M trzilji na Francoskem, ki je pred kratkim časom povila dete, ja te dni zblaznela. V blaznosti vzela ja dete, šla ž njim na vrt in je z »čela grizti. Obgrizla je je na obrazu in na rokah ter požirala mesene koščke. Ko so prišli k nji domači lju^e, so ji det3 odvzeli, ki je pa kmalu potem umrlo. Ntsrečnico so od pravili v norišnico. — Napadvgledališču. k Pctro-grada se poroča: Dne 5, t. mes. zvečer je streljal v Panajevem gladalištu mad predstavo neki pijani mornarski častnik nijprsje na poleg njega sedečo damo ter končno na samega sebe. S silo ga jo odvedla policija iz gledališča. Oba sta le lahko ranjena. — Železniški p r e d o r s e p o (1 r 1 na progi Edinburgh Glssgov. V Edinburghu so se hiše stresle, kamor ob potresu — Velika eksplozija se je dogodila v Ilillu. Iz Berolina poročajo, da jo bilo v ondotni tovarni strojev vsled eksplozije ranje nih 15 delavcev. — Iliša ki s e s u č e i z a s o 1 n c o m je razstavljena v Parizu. Razstavila sta io arhitekta dr. Pellegrin in M. Petit. — V Bosni jo voda toliko vpadla, da bo je zopet mogel otvoriti železniški promet na nekaterih progah. Bati sa pa je, da voda zopet naraste, ker je včeraj zopet pričelo deževati. — Toledska ka-tedralka v nevarnost i. Na kata drali v Tole lo pojavile so se še jako nevarne razpoke in bati se je, da se zgradba poruši. — Radi razžaljenja carja je aretiran podjetnik pogrebov in izdelovatelj krst v Varšavi, Sviejkowski. Izvršil je za umrlo hesensko princesinjo srebrno rakev, a plačila ni maral, pač pa je prosil za naslov — dvornega založnika. Sodišče smatra to za raz-žaljenje carjeve rodbine. — Novo uho miljo na rja. Iz Filadelfljn se poroča, da se je kirurgu dr. Neldonu premestitev ušesa od ednega človeka na drugega popolnoma posrečila. „Drugi" je v tem slučaju milijonar, kateremu je manjkalo eno uho in ki je plačal za novo uho 5000 dolarjev (25.000 K). V nedeljo so kupca in prodajalca ločili, potem ko sta bila dve uri manj ko 11 dnij skupaj zvezana. Zakaj gremo v gostilno. Nekdo je j nato vprašanje sledeče odgovoril: Ker človek ; ne more vedeti, če ne gre zadnjikrat; kar ( je boljše, denar dati gostilničarju, kot zdravniku; ker zamore žena dorna lažja pospravljati in pometati, ako moža ni doma, ker se tamkaj lahko zapoveduje, dočim se mora doma slušati; ker žena ne gre z nami; ker nas drugi ne morejo opravljati, ko smo sami med njimi; ker bi radi vedeli, zikuj nas drugo jutro i^lava boli; ker je mogoče tamkaj dobiti zdravnika ali pravnika, katerega lahko brezplačno vprašamo za svet, da za-more žana nadležnim upnikom lahko reči, da moža ni doma; ker se doma ne sme vdariti po mizi. — Dasiravno našteva ženskemu spolu sovražni poročevalec veliko vzrokov, vendar to vprašanje še ni popolnoma izčrpano. „ Spomin" ustreljenega lovca. „H as" prinaša sledeče : »Prinesli smo pred kratkim vest o nesreči, ki se je pripetila na židlo-hovickem lovu. Neki Potmčiil se je ponudil grofu C 4ky-ju, katerega je bil povabil na lov nadvojvoda Friderik, da bo za nosača. Ko je zavzel vsaki lovec svoj prostor, odšel je Potmčšil v blizo ležeči jarek, ki je bil precej globok V tem priteče zajec v isti smeri, kjer je bil Potmčlil. Cia!*y, brat bivšega nsučnega ministra ustreli m ker ne zadene strel ponovi. A v istem trenutku hoče Potne šiil vstopiti iz jarka in tako gre strel v glavo nesrečnega nosača. Ž3 pri prvem strelu je Potmčiil zap»zil, da mu leti svinec nad glavo in ako bi pri drugem strelu le en trenotek ša počakal, bil bi rešen. Sploh pa je bil Potmčiil nesrečen mož; bil je strasten lovec in je prej vzel vedno aam lov v najem in sedaj je bil kot za-pravljivec pod varstvom in ni mogel svoji lo\ski strasti ustreči. Zate se je pa vsaj za nosača gospodi ponujal. Lov je bil njegova časna poguba in sedaj — njegova smrt. Lov je bil takoj ustavljen in voditelju židloho vickega posestva je bilo ukazano, da naj pride v Požun naznanit, ako bi Potmčšil umrl. Potmčiil je res še ponoči izdihnil. Vodja Ambros se poda zjutraj koj k grofu. Ko pride tje, hoče govoriti, a grof ga prehiti in pravi: »Kaj ne, Potmčiil je umrl in sieer je za to surovo opsoval. Sedaj Ivan Lapajne zabeležuje to v svoji „Slovenski zadrugi" s tem, da pravi, da se ne briga za robate zabavljice, katerih se navadno le pijani hlapci poslužuje in s katerimi se posebno „S lov. Narod" odlikuje. Končno dostavlja: „Ta „(Narod", se je g r d o razko-račil; pričakujemo isto še od „klerikalnih listov." Pa recite, da ni naiven ta g. Lapajne! Vedno obsoja prepir, sedaj pa hoče, da bi še mi tako psovali kakor nNarod". On rabi j psovke, da more pisati. Žal, da Vam to pot | ne moremo ustreči, g. Lapajne! t Društva. i (Akademična podružnica j družb« sv. Cirila in Metoda v f Gradcu) si jo izvolila na svoi^m II. red | nem obč. zboru, dne 29 nov. 1903 sledeči I odbor: prtdsednik: iur. Fran Irgolič, blagainik: iur. Stnlor II r a š o v o c , taj nik: iur. Josip Požar, odbor. namoBtnik: iur Gvidon S r e b r e. Darovi Za pogorelce v Srednji vasi v Bohinju. Č. gosp. kaplan Andrej Ažman 10 K; preč. g kanonik Ivan Sušnik 50 K; neimenovan 10 K; preč. g. kanonik Mit, Jeriha 10 K; Č. g. Valent. Bernik, župnik, 10 K; biag. g. drž. in dežel, poslanec J. Pogačnik 60 K; preč g. prof. bogosl. Anton Zupančič 20 K; slav. administracija »Slovenca« 53 K; (".. g. župnik S m. Zupan 10 K; č g. k*olan Jan Meršol 5 K; preč. g duh. svetnik Fcid. Hadoverntk 10 K in zavitek obleke; častiti g. župnik Ant. Steno vec 20 K; č. g. župnik v pok. J.jžef Jareb 8 K; č. g. župnik v pokoju Lovro Kriatcfiš 30 K; neimenovan 40 K; g Jjžat Jakavec iz Javornika 20 K; neimenovan 58 K; Janez Sodia 16 mernikov tur-šice; Janez Stire ravnotako; Fran Carar iz Stob zaboj obleke; J. Zeieanikar iz Ljubljane zaboj obleke. B?g povrni stotero! Za pomožni odbor: Ivan Berlic. okoli '/» ure ponoči.« »Tako je gospod grof. Kako pa vse veste? Ali je prišel telegram?« „Ne« — odgovori grof — „on je prišel sam in to naznanil.« Ko sem zvečer sedel s prijatatelji pri whistu in je bilo 11 proč, slišimo vsi trije, ko nekdo trka na vrata. Grem tje in ne najdem nikogar. Čez nekaj časa se trkanje ponovi ia rekel sem prijateljem: »Gotovo je Potmčšil nmrl." Odšel sem v spalno sobo in sem molil za umirajočega in moja misel, kakor se vidi, je bila resnična.« — Ta dogodba je res čudna in ker nam jo je sam vodja Ambros prijavil, ne moremo o njeni resničnosti dvomiti. Iz časnikarske torbe. Naiven narodni goapodarček je g. Iv. Lapajne v Krškem. Zadnjič se je zaletel v »liberalce in ^klerikalce" in „Narod" ga Dunaj, 7. decembra. Skoro gotovo bo do prihodnje seje državnega zbora pokopan Sohrafflov predlog za spremembo državnozborskega opravilnika. Vsenemoi in socijalni demokratje nočejo nikakor zapostaviti svojih nujnih predlogov. Iz krogov nemških krščanskih socijalcev se predlaga, naj bi se ta obstrukcija premagala z dolgimi neprekinjenimi sejami, če tudi mej delegacij- skim zasedanjem v nočnih sejah. Skoro gotovo pa bode sprememba opravilnika našla tudi mej Slovani nasprotnikov, ker so se Nemci povspeli do predrzne zahteve, naj bo v opravilniku zagotovljeno, da se poslanci smejo posluževati v zbornioi samo nemščine in so nenem-ški govori prepovedani. Dunaj, 7. decembra. Včeraj se je vršil ustanovni zbor „Straže", društva dunaj. Slovencev. Vdeležba ogromna. Vpisalo se je nad 70 članov. Društvo je pristopilo k „Slovenski kršč. soc. zvezi". Madrid, 7. decembra. Pri lovu v Casamgo, katerega se je vdeležil kralj, je bil nek pastir ustreljen. Nekatere vesti trdijo, da je pastir hotel kralja ustreliti, a je nadzornik lova v istem trenutku ustrelil pastirja, oflcijelna poročila pa trdijo, da se je pastir pri basanju svoje lastne puške ponesrečil. Kralj se je takoj vrnil v Madrid. 1. Dopisovati v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom. 2. Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd. 3. Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike. Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar! Telefonska in brzojavna poročila. Fovodenj na Gorenjskem. Škofja Loka, 7. decembra. Ob polnoči sta poljanska in selška Sora grozno narasli. Najstareji ljudje takega ne pomnijo. Deset hiš na Studencu pod mestom so ljudje zapustili Alarmirana požarna bramba, orož-ništvo, policija z županom na čelu je rešila pohištvo, spravila bolne ljudi na varno. V vodi plavajo jezovi, mostovi, hlodi, drva. Selščica še vedno narašča. Celje, 7. dec. V celem slovenskem Štajarskem vlada velikanska ogorčenost nad nesramnim odgovorom, ki ga je dal načelnik deželne finančne oblasti štajarske onemu slov. davkarskemu uradniku, kateri je prosil, da se ga prestavi v domač kraj, namreč, da si naj gospodje Slovenci premislijo, predno sklenejo vstopiti v službo pri davkar-skem uradu. Soglasno se zahteva, da se tega moža odstavi. — Pripravi se v tej zadevi deputacija k Njega Veličanstvu. Maribor, 7. dec. Slovensko društvo za Spodnje Štajarsko izraža svoje ogorčenje proti načelniku deželne finančne oblasti, da naj Slovenci ne vstopijo v finančno službo, ako se v nemških krajih ne čutijo srečne ter zahteva, da se do-tičnega uradnika vsled nečuvenega ger-manizatoričnega vplivanja takoj odstrani. Pretrgana telefonska zveza. Mej Gradoa-n in Dunajem je telefjnska proga pretrgana, radi tega so danes izostila za Ljubljano telefjnična poročila z Dunaja. Meteorologlčno porodilo. ViSina nad morjem 30S.2 m, srednji *rafini tlak /3fi'U mm s 1 Cti epu-toranjk Stunj« barometra, v mm. Tempe-ratnra po Celiljn Vetrerl. Nebo 11? 6| O »VrC. /23 91 0'9 sl. jvzh. | oblačao | 6 7 ijutr. 2 IOTIOI 7219 720-4 1-0 32 sl. vzjvzb. » dež oblačno 71 6| 9. zveč. 7212 3-8 sl. svzh. | dež 7 7. zjutr. 2. popol. 724 2 727-6 2 7 3-4 sl. sever sl. ssvzh. obl. I dež | 367 Srednja temperatura sobote 12". normale 0'3° Srednja temperatura nedelje 2'7°, norm. 0 4. Dunajska borza dnd 5. decembra. Skupni državni dolg v notah..........100 50 Skupni državni dolg v srebru.....100-35 Avstrijska zlata renta 4% ..........120 70 Avstrijska kronska renta 4%..........100 55 Avstrijska inv. renta 3'/i * ..... Ogrska zlata renta 4%.......118 55 Ogrska kronska renta 4%............98 55 Ogrska inv. renta 31/t%..............90 51 Avstro-ogrske bančne delnic«.....16-15 Kreditne delnice..................684 — London vista....................239 60 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 1V7-121/« 20 mark............23"42 20 frankov...........19"06 Italijanski bankovci................95 30 0. kr cekini...........1132 Žitne cene dn<5 7. decembra 1903. (Termin.) Na budimpeštanski borzi: PSenica xa april ......K 7 70 , 7-71 Rž za april..........6-61 » 6-6 š Oves za april.......» 5'48 ► 5-49 Koruza za maj 1904 .....» 519 » 5 20 (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7 80 do 8-30 Rž južne železnice........7-95 , 8.30 ......................» 675 Ječmen , » ........6 50 „ 7 60 ob Tisi.........610 » 7'20 Koruza ogrska stara.......6 20 , 6-45 , „ nova.......5 30 » 5 50 Cinkvant stari.........— „ — » novi.......» 6'65 „ 7-— Oves srednji..........5.70 » 5-95 Fižol............7 50 » 13 26 katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1904 z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 11, po pošti pošiljan 10 h. več. Posestvo je naprodaj y lepem kraju ob novi državni železnici v Kožni dolini na Koroškem. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiši je stara krčma, prodajalnioa ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčiio. Cana posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru. Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 1522 7 1620 1- ■ • m . M ■ / 1 Zahvala. Za obilne dokaze ocikrilosivnega sočutja ob bolezni in smrti naSega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Fran Zemljan-a izrekamo tem potom najsrčnejšo 7ahvaIo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti p» p. n. gospodom gimnazijcem za prelepo in gin-ijivo petje pod vodstvom g. Janka liadiura V Ljubljani, 7. dec. 1903. Žalujoči ostali. „SLOVENEQ" »r se prodaja H odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali: Blatnik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cetstni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vesel Andtej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan Sv Petra cesta 52. Bohinjska Bistrica: . Mio GfLbuttk, trgovec. Celovec: Josip oQwa, prodata časnikov. Gorica: Jcs. Schwarr, Sol. ulica 2. Hrušica pri Jesenicah: Kateriria Kmc. Jesenice: Alojzija Ahčin. Škofjaloka: Jsnez Potočnik. Št. Peter : Fian No^ak. Trst: Antoniia cd. Kramar Rc jan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. »Pri sv. Antonu Padovanskem«. Konforisfinja zmožna nemške in slovenske stenografije, želi vstopiti v službo s 1. janu-varijem 1904. Kaslov povd iz prijaznosti upravništvo tega lista. 1619 3-1 okavicc 1598 4-2 »JIH glace-, trico-, £z sukna. Najnižje cene! - ajboljši dunajska izdelki za dame in gospode priporoča KAROL RECKNAGEL, Mestni trg 24. Naj sigurne) sa prilika za štedenje JVii m m m m Vzajemno podporno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldan hranilnic Fto^e ter jih obrestuje po • 1 - to je, daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto. f^entni davek plača hranilnica sama. Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Glavni trg 5. ^Telika izber v paletotih "TB® naj-v novejše facone. pino srednje blago, "^g najlepše * izvršeno. *********** ^^ene kolosalno znižane. * * ^^ ************** 1612 3—2 Veiespostovanjem Oroslav Bernatovič. Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Glavni trg 5. « 1357 75 Anton Presker krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 18 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleko Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenab Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Prodam ali v najem oddam trgovino špecerijskega blaga na dobrem prostoru v Ljubljani radi b ;iehanj». Trgovina irn« le*> p<\,met iti ss ponuia strokovnjaku gotova tkumtenca. Potrebni kapital le 2 do 3 ti^oft goli Natančneje pove blagohotno upravništvo »blovenca«. 1248 13 Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Svigelj 1495 8 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. •IMMMMHr---- •Ml Janeza Jrdine ^branih spisov je pravkar 135ia prva knjiga: TJajjoui Ijazarji in Iliri. Pre3animiva cpi3oda 13 ju^no-slovansfe 3godovine. tfnjiga, \ja3na 30 vsakega ja- _vednega Slovenca. Cena Jf J-—, po pošti Jf 3-20. Založil LJc^tucntner 1 •*«••••»..- v Ljubljani. 1651 40 ■•K «... •f« • ••• «... 0.M (M. 1.« M« • ••• I... ... • ««« :::: • •C ... !!! ::::?!! :!::!!ss t !!s:!!s!:!»t:!:!ss:t!ss:!s?::!:s:s Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron, Najboljša in najsagurnejša za šfedeoje! m Preje: Gmdišče št. 1, Denarni promet y leta 1902: čez 32 milijonov kron. LJUDSKA POSOJIL sedaj: Kongresni tto$a\o xa\oc^o 9 VotvJeVc\j\ Xa dtame \xv dteVUce, Vakor o\AeV xa iecVe, 9o\xiexiega \>\aga xa ^eusVe o\AeVe, \>a\\s\a \xi ip\a\wexu\\. ro\)ce9, šetnp, svayj, Vva^a\, JVa-xve\as\\\v oAej, 9saVotos\tu\v c$avtu\uv, \>v\sa\V m \>e\ega \Aaga xa iger\\o. \xVwa V\xvo\eum-a \u ipvcipvo^. 1#> V Posojilnica in hranilnica v Poljanah nad Skof jo loko odda takoj v najem prodajalniške prostore v svoji hiši štev. 18. Prostori so posebno pripravni za trgovino ali gostilniško obrt, ker hiša stoji na najugodnejšem mestu v Poljanah. 1602 2—2 Natančnejše se poizve pri odboru „Posojilnice in hranilnice" v Poljanah. Zelo znižane cene! Solidno blago! o Dunajsko Novomesto Prva neitkirchska tvornica klobas Maksa Schlief priporoča vsak dan sveže narejene Dunajsko=Novomeške frankfurtarice, dvojica 9 kr. klobasice-hrenovke, Zervelat-klobase in avgshurške 5 kr. Samo za hotelirje in gostilničarje izredne cene. 12 parov dunejsko-novomeških frankfurtaric 1 gld. pošilja na željo brezplačno na dom. Edina prodaja za Ljixl>ljano 1589 6—2 rrf 'flL M ik-7 ^ trgovina z delikatesami, Mestni trg. FJI Jf? cffiajvišji vspoR sedanjosti! Jlncjlešfio skladišče oBkfi. <2ju BI jan a, cMesfni trg 5. mm Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . . fl. 10 — Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom Obleke iz angleškega ševiota v modernih barvah . j* 10- Črni in sivi cibolin*pa!etot z velikim ovratnikom Fine jaquet=obleke........ 99 10- Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega 99 20'— Najfinejši paletot za dame v stola=fa$oni Angleški modni ulstri....... 99 10*— Črni damski ovratniki, podloženi Fini double=u!strI, temnosivi...... 99 10'— Najfinejši double-ovratniki v stola=fa^oni Črne zimske suknje, mandarin..... 99 10 — Modne damske obleke Haveloki iz kameline dlake, rujavi in sivi . . . 99 5 — Zimske jope, podložene Otroške obleke in ulstri . . » ♦ » * Ojroške obleke v različnih barvah Fine modne hlače, tople, progaste 99 99 5*— Elegantni otroški plašči 2'50 Jopice za deklice v vseh barvah 2'50 Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco. 1496 18—10 rr v i j za bivanje v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških M\OZlini Cenah. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše in najhitrejše. Obenem si usojamo uljudno naznaniti p. n. odjemalcem, da s 1. janu-varljem 1904 opustimo svojo filijalko na Resljevi cesti. — Prosimo, da odslej nadalje preskrbite svoje nadaljne potrebščine na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila. Velespoštovanjem Kapamacsija *Sc Bondy Oroslav Bernatovic. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. llisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.]