Januš Goleci Guasaj 26 Ko j© prečital te vrste grof Attems, bi se bil skoraj oinesvestil, tako so ga presen.tile. Čital jq znova od črke do crke, od vr&te do vrste — bila j© istina in morala je biti resnica, kar Je etalo od roke roparskega glavarja črno na belem. Kedo drugi bi ga naj bil speljal v zagonetno zanjko na tako pretkan način kalior ravno ta lopov. Nesramno to, da ga je prekle_til ter oropal, ampak še hvalil se bo, kako sta se zavrtela v polki B samim glavarjem, poveljnikom žandarmerije y obsežnem brežiškem okraju. Ako se drzne razbojnik nad njega, kako lahek posel šele ima z njegovimi orožniki, ki se, razumljivo, ne upajo nadenj, kakor nad navadnega zločinca. Ko je vse to premislil gospod glavar, ge zaSkripal z zobmi, tako ga je jezilo, ker si je naložil poleg nesreče ter zgube še težek koš sramot© in zasmeha. Uvidel je, da sam z orožni- štvom ne bo kos lopovu, ki je res nekak tolovajski kralj od Št. Jurja do Brežic. Po temeljitem razmišljanju je sklenil Se na bolniški postelji, da se bo odpeljal k _eželnemu glavarju v Gradec. Njemu bo v živi besedi iz lastne žalo&tne izkušnje naslikal, kaj da grozi s časom tem krajem, ako strašnega Guzaja in njegove zalege ne bodo iztrebili z nekoliko močnejšo oboroženo silo, nego je peščica bojazljivih žandarjev. Prosil bo deželnega glavarja za par bataljonov vojaštva, ki naj zajame ob enem celi okoliš od Št. Jurja do Kozjega in ni zlodej, da bi jim ne pritekel v pest sam Guzaj, katerega pozna sedaj tudi on prav dobro. Grof je pisal Dietricbu v Kozje, kateremu je že bil sporočil ta prokleti razbojnik pismenim potom, da se mu zahvaljuje za krasne konje in lepi lovski voz kot nagrado, da je pobožal po glavi brežiškega glavarja grofa Attemsa. Iz tega pisma je uvidcl glavar, kako se je poigračkal prosluli Guzaj naenkrat kar z dvema, ki sta bila na glasu kot dve prvi in najbolj brilitni osebnosti v okraju. Ko se je glavar do dobra opomogel, je tudi izpolnil, kar je bil prisegel na postelji. Ni pisal v Gradec, podal se je kot vplivna osebnost sam na pot k deželnemu glavarju in mu razložil obširno o gosposkem strabu v celjskem ter brežiškem okraju, katerega bo mogo.e vloviti ali pokončati edinole z močno vojaško silo. Kako in kaj sta se domenila z deželnim gospodarjem ni znano. Vojaške pomoči sploh ni bilo od nikoder in Guzaj je še lahko kraljeval nemoteno od Št. Jurja do Brežic. Ko so ljudje zvedeli iz časopisov in še več po ustnem izročilu, kako je izpadlo srečanje Guzaja z okrajnim glavarjem in s kozjanskim oskrbnikom, je postal roparski kolovodja pravi junak vseh onih, katerim so bili gospoda in bogataši že davno trn v peti. VIII. poglavje. Solnce zahaja. Zavest kratke zmage nad brežiškim glavarjem je obledela v Guzaju kmalu. Nekaj mu je šepetalo, da se je spozabil tokrat predaleč in da se bo zapodila za njim mogočna gospoda z vso besnostjo. Kedo bo podlegel v tem zadnjem boju, ni bilo težko prerokovati. Vest mu je že govorila, da se je maščeval dovolj za storjeno krivico; pravici ter revežem ne bo pripomogel do priznanja, četudi bi pobil vso gospodo ter. oplenil vse bogataše in ljudske krvosese. Nazadmje bo ostal le sam žrtev tega brezuspešnega boja! Človek mora misliti nekoliko tudi nase, ako je končal enkrat glavne za življenje začrtane naloge. Iz vseh teh razmišljanj za bodočnost s© mu je smehljala nedolžna, nad vse ljublj.na Barbka, ki je zaslužila za vztrajno Ijubezen nekaj ve. nego slabo ime »ljubica roparskega glavarja« in potikanje ter skrivanje po šumah. Barbka mu g'e že bila razodela pred par mesecl, da ve, na koga je navezala in komu je popolnoma zaupala svoje dekliško srce. Polutnikova Lenka jej je siknila pred cerkvijo v uho, da je »ravbarjeva«. Kljub temu groznemu razodetju ga ne more pustiti in mu bo sledila, kamorkoli bo hatel. Oče še ni bil zvedel strašne novice in je sprejemal bodočega zeta pri vsakem obisiku odprtih rok. Ako je še hotel imeti od življenja kaj bolj mirnega ter poštenega in 6e se j. botel izJtazati Barbki količkaj hvaležnega za prekomejno ljubezen, je moral proč od dosedanje tovaršije, proC iz tega gozdnega kraljestva v kraje, kamor še ni prodrl glas o njegovi žalcstni slavi. Odločil se je za Ameriko pod izmišljenim imenom. Najprej se bo peljal 5reiz morje sam. Ko bo stal enkrat v novem svetu na trdnejših denarnib tleh, mu bo sledila tudi Barbka. Pobeg se ije moral zgoditi po možnosti naglo. Glavar bo okreval primeroma hitro in takoj mu bo naščuval na vrat preganjalce. Za potovanje v daljnji svet preko morja je bilo treba denarja in to še nekaj ve. nego samo za pot. Je že posedal nekaj prihrankov, vendar so bili po njegovem mnenju p.epičli, da bi za.el po izstopu iz ladje kak posel na lastno roko. V teh krajih je bilo treba še nagrabitl v naglici suhega denarja, da ne bo priberacil v ameriške prilike. Koga se j© še hotel lotiti z nasilno pestjo, da bi se _ploh bilo vredno I>odatl na zadnje tolovajske pohode? Pri duhovŠ.ini 8© ]e opekel v vsakem oziru. Gradovi so bili preveč varno zapahnjeni na strminah in povrh v noči skrbno in dovoljno zastraženi. Ostali so mu še trgovci, katerih še doslej ni bil obiskal, ker je bil navezan na družbo vasi in trgov. Ob slovesu je moral prekiniti z vsem, torej tudi z boljšo tovaršijo, katero je itak samo farbal in vodil za nos. Nad trgovce! se je glasilo njegovo zadnje tolovajsko geslo. Guzaj je bil mož naglili načrtov in še hitrejše izvršitve. Ko je vse premislil, kaj hoče in kaj bo storil v bližnji bodočnosti, se je zmotal Iz gnezda na Košanci in se odpeljal po železnici v Zagreb. Hrvatom se niti sanjalo ni o kakem kranjskem roparskem poglavarju, imeli so sami dovolj opravka z lastnimi nevarnimi ptički, radi tega je bil med njimi povsem varen. Poizvedel j© za izseljeniško družbo, kl je posredovala nabavo potnega lista in vsega potrebnega za na pot iz Avstrije v Ameriko. Tedaj preselit©v iz Evrope preko Oceana ni bila nlč kaj težavna, Združene ameriške države se niso branile priseljencev iz starega sveta. Povrh j© še d.bro pla.al, kmalu ije imel zasiguranje potnega li.ta in vseh ostaJih potrebščin. Dokler ni uredil vsega, je šetal po zagrebških ulicah, se zabaval po krčmah, kavarnah ter v gledišču in si priznal, da je svet vendar le lep, ako ga lahko uživa človek brez neprestano strašeče zavesti, zdaj pa zdaj te bo kedo popadel za vrat, uklenil ter odgnal na odgovor, kjer te bodo obesili. Po Zagrebu je razrnetal precej denarja, opravil dobro in se vrnil h Barbki z obilnimi darili. Zvečer jej je razlagal na klopi pred mlinom, kaj je sklenil, kar se mu mora posrečiti, da bosta srečna ter pričela novo življenje eden za drugega in za vedno zdmžena. Pri razkladanju lcpih in vse dobro obetajočih načrtov za bodočnost se mu je naslonila dobra deklina na prsa in zrla vanj kakor v na pol boga. Verjela mu je, zaupala vanj in mu obljubila, da bo storila vse, kar je njegova želja, da bo le enkrat drugače in da ne bo več ravbarjeva! Tukaj se itak ne moreta poročiti in torej le proč, čim dalje proč, kjer bosta živela novo, srecno ter pošteno življenje. Kaj bo s starim očetom Andrejem po njunem odhodu, kako bo slovo od ljubega doma iz te tilie mirne. Bistriške grabe in dolinice, o tem nlsta nič govorila, to bo prišlo vse samo od sebe. i Ukal bi bil to noč Guzaj od razposajene radosti, tako je bil vesel, ko se je vračal od dekleta, ki je potrdila vse njegove sklepe in mu šla brez oklevanja v objem sreče v — rajsko bodočnost! Odhod v Ameriko v zavesti, da mu bo sledila kmalu _e Barbka, je bil po Guzajevem mnsnju najlepši zaključek njegovib dosedanjih osvet in borb za reveže in dosego pravice. Še nekomu je moral razodeti, da Co krenll na pravo pot in to je bila njegova nesrečna matt< Stara je že bila reva, onemogla, aključena ter, vedrio objokansga obraza radi gorja ter sramo.to, katerega jej je nakopal baš on nevredni sin dobre slovenske matere. Že dolgo je nl bil vld&l* ker je bila oblegana od žandarjev in njemu sovražnih domačinov. Celo njena pot v cerkev na Ponikvo, saj v Št. Jurij ni smela radi obče ljudske nevolje, je bila spremljana od prebridkll. opazk: »Glejte jo, ravbaa-jevo mater!« ^ ". (PaLf© isle'di.1