I
N F
0 R M A T
1 O N S B L A D E T
ç,\ovenska zveza na Švedske/?,
iv^^Yir;
N
N
N
N •N N
N N
N
NN N
N NN
Informativno GLASILO / INFORMATIONSBLADET Št. / Nr 3 Letnik / Árgáng 2
Izdajatelj/ Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksforbundet i Sverige
Naslovna slika / Uppslagsfoto: Doma pri Stoparjevih; Ciril praznuje "abrahama".	Foto: Karlo Pesjak
Ozadje/Bakgrund: WEB, 2008
VSEBINA		INNEHÁLL
Uvodna beseda	3	Inledningsord
Slovenska zveza	4	Slovenska riksforbundet
Kulturni koledar	6	Kulturkalender
Vaša pisma	7	Era brev
Zanimivosti iz Slovenije	9	Aktuellt frán Slovenien
Reportaže	16	Reportage
Mladi mostovi	19	Unga broar
Novice iz društev	22	Foreningsnytt
Poučno	37	Lárorikt
Naša cerkev	42	Vár kyrka
Arhiv	46	Arkiv
Naslovi	48	Adresser
Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktor/ansvarig utgivare:
Avguština Budja Blagajničar in tehnični urednik—Kassor och teknisk redaktor: Pavel Udir Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar: Jožef Ficko / Ciril M. Stopar
Naslov uredništva:	Avguština Budja
Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA Tel. 0418- 269 26 Elektronska pošta: budja@pop.landskrona.se
Vaše prispevke pošljite na zgornji naslov do 10. novembra 2003
Vi behover era bidrag till Informationsbladet senast den 10 november 2003
Uvodna beseda	Inledningsord
"Ena sama slika nam lahko pove več kot sto besed«, tako so rekli že pred nami in tako pravimo še danes. Tudi pri ustvarjanju in urejanju pričujočega Informativnega GLASILA smo upoštevali to geslo. Povabili smo vas, da sodelujete z vašimi foto-arhivi in vas k temu še vabimo. Velika in nepopravljiva škoda bi bila, če bi vaše fotografije, ki vas vežajo na stare spomine, zbledele v vaših predalih! Privoščite tudi ostalim rojakom na Švedskem, da uživajo ob pogledu na to, kar se je dogajalo v vaši in naši preteklosti. Ne smemo podcenjevati informativne teže našega medija; Informativno GLASILO pošiljamo namreč tudi na nekatere važnejše institucije v Sloveniji in na Švedskem (med drugimi -Narodna univerzitetna knjižnica, Inštitut za izseljenstvo, razna ministrstva in na Švedskem Kungliga biblioteket, Migrationsverket ter številne lokalne knjižnice) , zato ima krog bralcev lahko nepredvidene razsežnosti. Z leti postaja slovenska pisana beseda za marsikoga vse bolj okorna, tudi v švedskem jeziku ostajajo in nastajajo problemi pri pisnem izražanju, saj smo se zaradi različnih vzrokov manj ali več oddaljili aktivnemu življenju v švedski družbi (starost, bolezen, upokojitev itd.). Tudi zato so naše stare fotografije velikega pomena za potrditev in ohranjanje lastne identitete; če se bomo preveč potegnili vase, je kakor da nas nikoli ni bilo.
Pri urejevanju prejšnje številke Informativnega GLASILA (3) sta zraven uredništva sodelovala še Zvonko Bencek in Danni Stražar (Danni je rojena sicer v Södertelju, živeča pa v Sloveniji, a se je začasno mudila v Landskroni), predvsem pri distribuciji, ki vzame tudi dobršen del moči, da bi bila pravočasno opravljena. Prosimo vas, da nam sporočate spremembe naslovov in druge spremembe na naslov uredništva. Zavedamo se, da nič ni tako dobro, da bi ne moglo biti bolje, zato se trudimo za
boljšo kvaliteto našega skupnega Informativnega GLASILA, kolikor je pač v naših močeh. Pomagajte nam pri tem! Pišite nam!
Inledningsord
»En enda bild kan säga oss mer än hundra ord", detta sa man redan langt före oss och sa säger man än idag. Även vid sammanställningen av detta INFORMATIONSBLAD har vi tänkt pa det viset. Vi har inbjudit er till samarbete med foton ur egna arkiv och vi upprepar inbjudan. Det skulle bli mycket synd om dessa fotografier, som förbinder er och oss med gangen tid, skulle blekna bort i era byralador och ga förlorade för omvärlden! Vi vill att ni unnar även oss andra som bor i Sverige att fa dela med er och njuta av att fa se vissa glimtar ur gangen tid. Vi far inte underskatta det informativa budskapet som vart medium för fram; INFORMATIONSBLADET skickas nämligen till manga viktiga institutioner och andra ställen, bade i Sverige och i Slovenien (bland andra - Statsarkivet, olika departement, bibliotek samt till Kungliga biblioteket i Sverige), därför kan läsekretsen fa en oanande stor omkrets. Med aren blir vart slovenska skriftsprak alltmera trögt och svarhanterligt, och även pa svenska har vi vissa svarigheter med att uttrycka oss skriftligt, eftersom vi av olika skäl mer eller mindre har brutit kontakter med det svenska samhället (alder, sjukdom, pension m m). Även därför är vara gamla fotn av stor betydelse; de hjälper oss att bekräfta och bevara var egen identitet. Drar vi oss tillbaka för mycket, blir det som om vi aldrig har funnits.
Vid INFORMATIONSBLADETs förra nummer (3) har medarbetare utöver redaktörer varit Zvonko Bencek och Danni Stražar (Danni är född i Södertälje, bor i Slovenien, och vistades just da i Landskrona); de hjälpte bland annat med distributionen, som ocksa är krävande för att genomföras i tid. Vi ber er snarast meddela ev adressändringar och annat till redaktionens adress. Vi vet att ingenting är sa bra, sa det inte skulle kunna bli bättre, därför strävar vi efter att förbättra kvaliten pa vart gemensamma INFORMATIONSBLAD, sa mycket som vi bara kan. Hjälp oss med detta! Skriv till oss!
Augustina Budja
SLOVENSKA ZVEZA
SLOVENSKA RIKSFORBUNDET
Predsednik ima besedo
Pred vami je četrta številka Informativnega GLASILA. Iz cele Švedske smo dobili pohvalne kritike na novo vsebino in obliko, še posebej pa so bili člani pohvalni za glasilo v manjšem formatu. Tudi iz Slovenije smo dobili pohvalno kritiko, Ljubljanske novice so objavile pozitiven članek v svojem	časopisu
"Informationsbladet že na voljo" in bodo v bodoče spremljali dogajanja v slovenskih društvih na Švedskem preko Informativnega glasila Slovenske zveze. (Če želite čitati Ljubljanske novice, poiščite na internetu www.ljnovice.com). Glavna in odgovorna urednica Avguština Budja je lahko vesela in ponosna, saj smo izdali glasilo v novem manjšem formatu prav zato, ker si je ona to tako odločno želela.
V	začetku sem sumil in mislil, da tega ne bo zmogla v tako kratkem času, saj je delala z novim programom na novem formatu. Toda glavni urednici je vse to uspelo, jaz in še nekateri pa smo jo zasipali s slikami in nekaj teksta. Še imamo nekaj šibkih točk v glasilu, toda s časoma bomo tudi to popravili. Potrebujemo pa tudi vašo pomoč, da nam pišete in pošiljate svoje prispevke. Čas je, da se tudj drugi prebudite, saj ste menda že opazili, da slovenska pisana beseda še obstaja na Švedskem.
V	juliju je bilo v Ljubljani tretje Vseslovensko srečanje. Nas na Švedskem je doletela ta čast, da so nas v parlamentu zastopale in s pesmijo tudi nastopale znane sestre Budja iz društva Orfeum v Landskroni.
V	oktobru praznuje ansambel Vikis 30-obletnico ustanovitve in jo bodo proslavljali v Jamshogs Medborgarhus pri Olofstromu. To so vse lepi dogodki in jubileji, ki jih praznujemo na Švedskem. Z Vikisom in sestrami Budja vemo, da slovenska pesem in melodija še dolgo ne bo zamrla v Skandinaviji. Naj vas Bog poživi, prijatelji!
DRŽAVNI ZAVOD ZA INTEGRACIJO Prijetna novica tudi iz tega zavoda, ki nas dostikrat trdo pesti. Končno so tudi naša protestna pisma in predlogi dobili nekaj priznanja. Na zadnjem sestanku v Stockholmu je prišlo do pisanega predloga s strani Zavoda za integracijo, da nas bodo po novem vzdignili iz Balkanske skupine priseljencev in dali v novo skupino prikjučenih članic EU. Hvalabogu, da je prišlo do tega, saj se že dolgo časa borimo za to. Kaj več novic o temu bomo dobili na naslednjem sestanku, ki bo v septembru ali oktobru v Stockholmu.
PROJEKTI Ker nam pri Slovenski zvezi primankuje denarja moramo neprestano iskati ekonomsko pomoč v Sloveniji na raznih ministrstvih. Pošiljati moramo zelo obsežne pismene prošnje, ki morajo imeti opis in izvedbo projekta, ekonomsko podlago za projekt in partnerstvo pri projektu. Če dobimo denar ( dobimo veliko manj, kot ga potrebujemo) potem moramo po izvedbi projekta poslati ekonomsko
poročilo z vsemi potrjenimi stroški, ki smo jih imeli in oceno projekta, kako nam je uspel. Če se tega ne držimo, smo primorani dobljeni denar vrniti.
INFORMATIVNO GLASILO Tiskarske stroške, ki jih imamo z Informativnim
glasilom nam delno krijejo sponzorji iz Slovenije in Urad RS za Slovence v zamejstvu in na tujem ter Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Državni zavod za integracijo nam ne more dati denarja za izdajanje glasila Zveze.
DELO Z MLADINO Prav tako smo za delo z mladino dobili iz Slovenije nekaj denarja za mladinski projekt, da bi s tem povrnili slovensko mladino med nas v društva, kajti mladi nas bodo v bližnji bodočnosti nasledili pri krmilu skovenskih društev.
SREČANJE STAREJŠIH SLOVENCEV Tudi za Srečanje starejših Slovencev, ki je bilo zdaj v avgustu so nam iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dali manjšo vsoto denarja za organizacijo le tega.
EKONOMIJA SLOVENSKE ZVEZE Iz enega slovenskega društva na jugu Švedske me je poklical odbornik in me vprašal, koliko denarja imamo v Slovenski zvezi in zakaj ga ne bi razdelili društvom?
Slovenska zveza je v zadnjih treh letih izgubila več kot polovico (52%) denarne pomoči iz Državnega zavoda za integracijo iz že znanih razlogov. Obenem so nam odbili posebno denarno pomoč za aktivnosti v lokalnih slovenskih društvih ( okoli 40.000 kr), ki smo jih prej delili društvom, zato smo dobili od Zavoda grajo, da moramo to takoj ukiniti in so nam potem ta sredstva tudi odvzeli.
Denarna sredstva, ki jih dobimo iz Zavoda za integracijo potrebujempo ( še premalo jih je) za stroške občnega zbora spomladi, za jesenski sestanek predstavnikov slovenskih društev in za administracijo Slovenske zveze. Precej denarja porabimo tudi za razne aktivnosti v Slovenski zvezi, kjer so tudi slovenska društva prisotna. V letu 2002 smo imeli posebno kontrolo glede tega, če imamo res 1000 članov in če smo res porabili denar za tiste stvari, ki so bile predpisane. Končen odgovor članom Slovenske zveze: Kontrolorji Državnega zavoda za integracijo niso našli nobene napake pri ekonomskem delovanju Slovenske zveze na Švedskem.
NOVA KNJIGA - NOVA KNIGA Izšla je nova knjiga avtorice Avguštine Budja: SLOVENSKO-ŠVEDSKI VODIČ oziroma SVENSK-SLOVENSK ORDGUIDE, ki obsega 112 strani. Zelo dragocena knjiga za vaše otroke, za partnerje švedskega porekla in za vaše švedske pa tudi slovenske prijatelje. Uporabna je za Slovence pri pogovoru s Švedi ter za Švede pri pogovoru s Slovenci. Naročite jo pri Avguštini Budja na naslovu uredništva Informativnega GLASILA.
DELO V SLOVENSKIH DRUŠTVIH Jesensko delo je spet steklo po slovenskih društvih. Prosimo, da objavljate v tem glasilu spored vaših prireditev in veselic po društvih. In na kraju, dragi prijatelji; sosednja društva obiskujte se med sabo, to se vam bo v prihodnosti dobro obrestovalo. Pa nikar pri tem ne pozabite na našo mladino in na naše starejše rojake. Srečno!
Ciril M. Stopar, predsednik
kulturni koledar	kulturkalendeR
STOCKHOLM	Iz Stockholma se nam oglaša g. Jože Stražar z naslednjo novico: Pošiljam krajsi
tekst o pripravljanju razstave v Stockholmu.
Slovenska grafika v (Gamla Stan) starem mestu v Stockholmu. V galeriji "DONOSO" Svartmangatan 27 v Stockholmu bo od io/okt.- 26/okt.- 03 na
ogled
GRAFIKA SLOVENSKIH UMETNIIKOV.
Švedsko-Slovensko Prijateljsko društvo v (sofinanciranju) sodelovanju s Slovenskim Veleposlaništvom v Stockholmu organizira grafično razstavo. Slovenska grafika z Ljubljansko grafično šolo, Akadamijo za likovno umtnost in Moderna galerija z mednarodnim grafičnim bienalom v Ljubljani ima vodilno mesto v
svetovni grafiki. Grafika kot individualna likovna zvrst daje umetnikom svobodno ustvarjalno moč in se tako s prevladajočimi trendi sodobne umetnosti uveljavlja sloves svetovne grafike. Slovenski grafiki se pogosto predstavljajo doma kot v tujini na mednarodnih razstavah in prejemajo številna visoka priznanja in nagrade.
Prisrcen pozdrav vsem Jože Stražar
/4. septemier 2003
plebiscit Pred nami je pieS^cit, kjer Bomo 14. septembra s svojim glasovanjem soodlhčaR ZA aJi PROTI pristopu Kraljevine Švedske k. monitarni uniji — to je - aH naj Šve^ka zamenja svojo lastno valuto Sve^kp krono za skupno vaCuto euro ali ne. Naša demokratična pravica in dolžnost j^, da. gremo na volišče in izrazimo svojo voljo.
FOLKOMROSTNiNg Sverige star injbr en Jo^mr&stning d^ 14 septem^Ber. Dd ska vi med vdi^a roster l^gga vdr stdmma JA eOer NEJ angdende ansCutning till. den monetdra europeiska unionen (EMU), d.v.s.,, om vi ska Sehdlla den svenska kronan e^ Syta ut den mot euron. Vdr demokratska rdttighet och. skyldighet dr, att vi gdr till vaUokaletna och rOstar efter vdr ()vertygelše.
18. oktobra: Slavnostni koncert in proslava 30- obletnice ansambla Vikis v Jamshogs Medborgarhus. Obenem bo tudi Vinska trgatev, začetek ob 20.00 uri. Vabljena tudi sosednja društva. (Slovenija, Olofstrom)
20. decembra: Praznovanje sv. Miklavža in božičnih praznikov. (Slovenija, Olofstrom)
13. december -Lucija, Miklavž in božiček. Orfeum, Landskrona
30. novembra: Sv. maša v slovenskem jeziku, ob 11.00 uri v Olofstromu, ob 16.30 uri v Nybro (Slovenija, Olofstrom)
VAŠA PISMA	ERA BREV
Pismo iz Slovenije
Tokrat ne bom pisala o vremenskih znakih, ker so vsaj trenutno tu isti kot na Švedskem, ampak bom kar prešla na novice iz Slovenije.
No, kaj posebnega se tukaj ne dogaja. Zdi se, kot bi nastalo zatišje pred viharjem. Zanimivo pa je opazovati, kako se Slovenija loteva reševanja problemov, ki jih je Švedska že zdavnaj rešila.
Na primer: Delovni čas trgovin ob nedeljah.
Sindikat prodajalcev je odločno proti odprtju ob nedeljah, lastniki trgovin in večina prebivalstva pa za, seveda. Sindikat je že ugotovil, da se ne bo več mogel dolgo upirati »ljudski volji«, zato pritiska na delodajalce, da bi povišali plačilo nadurnega dela in pri tem grozijo z referendumom. Da, v Sloveniji je res inflacija referendumov, kar se mi zdi čista ppotrata časa in denarja državljanov. Upam, da sindikatu ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov za izvedbo tega referenduma; ne ve se pa nikoli.
Sicer pa se je tu konzumiranje razvilo in razmahnilo, da se človek sprašuje, ali res imajo ljudje denar, da lahko pokupijo vse, kar jim trgovine nudijo. Okrog Ljubljane se je zadnja leta pojavil cel venec trgovskih središč, v katerih si konkurirajo predvsem avstrijske in nemške firme SPAR, OBI, Bauhaus, Baumax, Rutar, itd. Bolj ali manj uspešno se jim zoperstavljajo domači Mercator, Merkur, Lesnina, Tuš, in druge. Slovenska družba počasi odkriva tudi negativne pojave kot so pedofilija, prostitucija, pornografija in nasilje v družini. Zdi se, kot bi se ljudje prebudili iz prijetnega spanja v moreče jutro; ne vedo, kako bi reagirali, ali bi bili za ali proti. Enako se obnašajo tudi politiki, ki bi vendarle morali imeti nekaj več pojma o problemih in takoj sprejeti ustrezne zakonske rešitve.
No, ja. Politiki so povsod enaki.
V zadnjem pismu iz Slovenije sem na kratko opisala, kako je z obdavčevanjem pokojnin tistih upokojencev, ki so se izselelili iz Švedske v Slovenijo. Ker je bilo napisano malce nejasno, bom poskušala tokrat razložiti bolj jasno.
Kdor dobiva švedsko pokojnino in živi v Sloveniji, mu že švedska davčna uprava odbije (po novem) 20 % davka, zato mu ni treba davka še enkrat plačevati v Sloveniji. Tako je sklenjeno v konvenciji med Švedsko in Slovenijo. Vendar mora vseeno prijaviti svoje dohodke na davčno upravo v občini v Sloveniji, kjer živi, kajti če tega ne naredi, ga čaka denarna kazen. Davčna lestvica, ki je bila objavljena v prejšnjem Pismu, velja za slovenske davkoplačevalce in je bila objavljena bolj kot zanimivost.
Na vprašanje enega od bralcev, ali lahko Slovenec, ki ima samo švedsko državljanstvo, odpre bančni račun v banki v Sloveniji, sem na Novi Ljubljanski Banki dobila naslednje pojasnilo:
Tuji državljan lahko odpre bančni račun v katerikoli banki v Sloveniji, če ima bivalno vizo, davčno številko, ki jo dobi na davčnem uradu, in osebni dokument, kar je lahko potni list. Torej ne pomaga dejstvo, da je nekdo slovenskega porekla, a je brez slovenskega državljanstva.
Na koncu moram pohvaliti tvorce Informativnega glasila za prijetno obliko časopisa. V poročilu občnega zbora Slovenske zveze pa sem pogrešala obvestilo, kdo je v novem upravnem odboru in nadzornem odboru SZ. Saj je Informativno glasilo časopis za vse člane slovenskih društev na Švedskem, kajne!
Rada Pišler
Spoštovana urednica, gospa Avguština
Naj mi bo v uvodu najprej dovoljeno izraziti zahvalo za poslano GLASILO. Srčno ti, glavna urednica, čestitam za izvolitev na to odgovorno funkcijo. Sicer pa, toliko te že poznam, je to delo prišlo čisto v prave roke.
Informativno GLASILO (Informationsbladet) je simpatična »mini-revija«, ki v zadostni meri povezuje Slovence na Švedskem, čemur je tudi namenjena. Toda, ali dovolj informira tudi o življenju, razvoju, hitrem napredku, nasploh utripu vaše in moje prve domovine, to pa morda je vprašanje za bodočnost! V GLASILU št. 3 je bil objavljen eden takšen zelo poučen članek, podpisan od gospe Rade Pišler. Poleg gospe Rade se nas je vrnilo v domovino kar precej Slovencev. V tem času, še posebej z vstopom Kraljevine Švedske v Evropsko unijo, se je delno spremenila zakonodaja te, nam vsem ljube dežele, da o Sloveniji, ki je medtem postala samostojna država in se rešila balkanskega kotla, ne govorimo. S hitrimi koraki se tudi približujemo Evropi, koliko je dobro ali ne, ne vem, je pa vsekakor boljše, kot živeti skupaj v prejšnjem čudnem KongPomeratu narodov, ki se je imenoval Jugoslavija.
Deset let in pol - čudovitih let, sem preživel na Švedskem. Sem upokojenec po slovenskih zakonih, čakakam, da bom tudi po švedskih. Vsa ta zakonodaja je tako v »zraku lebdeča«, da jo le Bog razume. Morda bi kaj o tem napisala, gospa urednica Avguština?
Sicer pa velja: hvala Bogu za našo lastno domovino Slovenijo! Tudi jaz sem stal na okopu njene obrambe in sem zdaj njen veteran, št. 12142. Ponosen sem na to...
Večkrat se spomnim lepih časov, ko smo »orali ledino« v prvem švedskem slovenskem »klubu« Triglav v Landskroni. Pa naš pevski zbor, ki ga je vodil atek Budja! To so bili časi - prav je zato in lepo od vas, dragi rojaki, da vzgajate otroke v slovenskem duhu in kulturi, naj bodo tudi oni nekoč ponosni, da imajo slovenske korenine!
Rad gledam SESTRE BUDJA na naši TV, vzbujajo mi nostalgijo... mamika Budja mi je dala vaš čudoviti CD božičnih pesmi. Tukaj na mojem dvorišču v Laški vasi, na nadmorski višini 400 m, vsako leto naš mešani pevski zbor (23 članov), ki ga vodi gospa Radica, priredi BOŽIČKOVANJE. Za uvod v ŽIVE JASLICE, prepevanje otrok in starejših, vrtimo trak s krasnimi pesmimi SESTER BUDJA. Eno ali dve smo se v zboru »BOJANSKO« celo naučili. Poslušalcev iz cele občine Štore (kjer sem po božji in po volji volilcev podžupan), ne manjka.
Ko sem se že k pisanju tega članka spravil, naj mi bo dovoljeno še pozdraviti vse Slovence na Švedskem, ki jih poznam in so mene poznali. Kristijan Mlakar v Stockholmu, gospod Ficko v Malmö-ju, Turkovi, Černeci, Tomi, Ronny, Štefka, Zvonko, Štefan, dobri Viki Semprimožnik, Dolničarjevi, Ivičevi, Katica in Karli Vrabl, Jelka, Gustika in Olga in še in še.
Želim vam vsem zdravja in osebne sreče. Srečen bom tudi sam, če se bo kdorkoli kadarkoli oglasil v Laški vasi nad Štorami, kjer ob gozdu biva, morda pa le ne še čisto pozabljeni Jože Kragelj s svojo Radico na številki 54.
Jože Kragel
Odgovor urednice; Spoštovani Jože Kragel, hvala za prijazno pismo in pozdrave! Zaenkrat v uredništvu, žal, ne razpolagamo z dovolj popolnimi podatki, po katerih sprašuješ, do izida naslednje številke Informativnega GLASILA pa bomo poskušali dobiti odgovor in ga v celoti objaviti. Tudi tebi lep pozdrav in oglasi se še kaj v uredništvo.	A. Budja
Zanimivosti iz Slovenije aktuellt frAn slovenieN
Vseslovensko srečanje 2003
Bralcem Informativnega GLASILA sporočam nekaj važnejših podatkov, ki sem jih ujela na 3. VSESLOVENSKEM srečanju v slovenskem parlamentu, dne 8. julija 2003, katerega smo se iz Švedske z vokalnim nastopom udeležile Gabrijela Karlin, Olga
Budja in
Gusti Budja (Landskrona) ter naš slovenski izseljenski duhovnik g. Zvone Podvinski, Göteborg, ki je naredil zgornji posnetek. Pogovor je tekel o že znani problematiki slovenskega izseljenstva, pa tudi o tem, da naj bi slovenska društva po svetu poskrbela za svoje zgodovinske arhive in jih čimprej arhivirala pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani (Ministrstvo RS za zunanje zadeve); govora je bilo tudi o morebitnem novem organu za Slovence po svetu, nekakšen svet za Slovence po svetu. Govorilo se je o nekakšni "novi viziji, viziji slovenstva", povdarjala se je skrb za ohranitev slovenstva in slovenskega naroda. Bilo je tudi slišati, da so se, proti pričakovanju, stiki s Slovensko izseljensko matico in s Slovenci v zamejstvu in po svetu v nekaj zadnjih letih zmanjšali.
Mediji v Sloveniji posvečajo premalo prostora, pozornosti in časa dogodkom in življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu. Mlada generacija Slovencev v Sloveniji ne pozna pravih vzrokov slovenske migracije v preteklosti in tudi ne v sedanjosti. Zaželjeno bi bilo, da se ustanovi nekakšen organ v Sloveniji, ki bi enotno povezoval Urad za Slovence... z ostalimi sorodnimi ustanovami, ki jim je skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu glavna naloga; danes pa je njihova vloga predvsem ofenzivna in konkurenčna, kar ne služi pravemu namenu. Potrebovali bi tudi
nekakšen koordinacijski odbor, ki bi ševal vprašanja Slovencev-povratnikov. Seveda pa je državni zbor RS tisti, ki spreminja zakone, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu jih le izpolnjuje.
Avstrija, Koroška - pri zadnjem popisu je dejalo 56 000 ljudi, da so slovensko govoreči, toda le 12 500 se jih je opredelilo, da so Slovenci. Slovenec pa je seveda samo tisti, ki to hoče biti, slovenske identitete ni mogoče izsiliti ali nekoga v njo celo prisiliti. Zato jo je pa treba tembolj negovati in spoštljivo z njo (slovensko identiteto) ravnati. Udeleženci srečanja so bili mnenja, da so slovenski izseljenski duhovniki po svetu najtrdnejši podporniki in negovalci slovenskega jezika in s tem tudi identitete pri slovenskih izseljencih.
Avstralija - država ima ogromne zemljepisne razsežnosti. Slovenci tam živijo precej raztreseno, nikakor ne skoncentrirano v nekem kraju. Zato je kakšne turneje iz Slovenije v Avstraliji zelo težko organizirati, so tudi predrage. Po približnih podatkih je bilo na tem VSESLOVENSKEM srečanju v Ljubljani rečeno, da je v Avstraliji zivečih približno 30 000 Slovencev (podatek pa se ne ujema z doslej znanim številom, ki ga je predhodno internetno pri Ljubljanskih novicah objavil Ivan Dolenc iz Kanade). Z vstopom Slovenije v ES bodo Slovenci zunaj matične domovine, živeči v neki evropski državi, postali del evropske skupnosti, kar bo nadvse pomembno za uveljavljanje slovenskih interesov na tujem. Slovenci po svetu naj se oglasajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s svojimi predlogi za sodelovnje v naprej. Kje in kako naj Urad za Slovence... posreduje, kakšne so izkušnje Slovencev, ki živijo izven matične domovine in kakšne so njihove želje in potrebe glede na sodelovanje, posredovanje ali iniciativo. Razprave na VSESLOVENSKEM srečanju v Ljubljani dajejo Uradu za Slovence... potrebno snov in nove ideje za nadaljne delo Urada pri Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani.	- stina
Rezulati Popisa 2002
Po končnih podatkih Popisa 2002 je v Sloveniji živelo 1 964 036 prebivalcev. Od Popisa 1991 se je število povečalo za 2,6 %. Do povečanja za 50 681 oseb je prišlo predvsem zaradi priseljevanja iz tujine, saj se je v tem obdobju v Slovenijo priselilo 28 tisoč oseb. Poleg tega je legalizacija prebivanja državljanov nekdanje SFRJ, ki so ob Popisu 1991 že prebivali v Sloveniji, omogočila tudi administrativno ureditev prebivališča. Naravni prirast je bil v
Rekli so^
Kaj je najslabše pri Slovencih?
Američan Michael Benson, filmar in publicist, o izkušnjah s Slovenijo za sobotno prilogo Dela pravi: "Kaj pa izvabi najslabše iz Slovencev? Kar zadeva moške, je to brez dvoma vsaka cesta in vsak avto, ki je večji od fička. V vseh letih vozniških izkušenj, ki sem jih nabiral tudi po tako oddaljenih državah, kot so Turčija, Šrilanka, Španija in Indonezija, nisem videl voziti nikogar tako agresivno in pod vplivom tako totalitarnih vzgibov kakor v Sloveniji. Zakaj totalitarnih, se boste vprašali. Ja, prav imate, moral bi zapisati fašističnih. Ampak kako fašističnih? Zato ker se zdi, da je namen Slovenca za krmilom avtomobila v vse več primerih ponižati, nadvladati sovoznika, poteptati duha in voljo tistega, ki se vozi poleg njega in pogosto to poskuša doseči z ogromnim in pretirano zmogljivim avtomobilom". Vir: VEČER; 21. julija 2003
Slovenija in ES Ministrstvo za notranje zadeve opozarja, da se s 1. majem 2004, ko bo Slovenija postala članica Evropske zveze, na državnih mejah ne bodo zgodile velike spremembe. Pa tudi zamenjava potnega lista in osebne izkaznice ne bo potrebna. Mejna kontrola bo ostala, vse dokler ne bo Slovenija polnopravno
Sloveniji v medpopisnem obdobju negativen (za 3 500). Najpomembnejši demografski procesi v obdobju 1991-2002 so bili: povečanje števila gospodinjstev za 8,3 %, zmanjšanje povprečne velikosti gospodinjstva z 3,0 na 2,8 ter povečanje števila zunajzakonskih skupnosti s 17 na 42 tisoč (indeks 242). Število stanovanj (za stalno ali občasno rabo) v Sloveniji se je glede na prejšnji popis povečalo za 94 635 (za 13,9 %). V primerjavi z letom 1991 se je zmanjšal delež naseljenih stanovanj.
pristopila k schengenskemu sporazumu, kar pa ne bo pred letom 2006. Za prehajanje notranjih meja bo v tem prehodnem obdobju še vedno treba imeti ustrezen veljaven dokument za prehod meje. MaS
2123 tujcev s stalnim prebivališčem
več V Sloveniji je 31. decembra 2002 živelo 1,995.033 prebivalcev, kar je 54 manj kot 30. septembra 2002. v zadnjem četrtletju 2002 se je glede na predhodno četrtletje najbolj opazno spremenilo število tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je povečalo za 2123, medtem ko se je število oseb s priznanim začasnim zatočiščem zmanjšalo za 1385. obe spremembi sta bili v precejšnji meri posledica dopolnitev zakona o začasnem zatočišču, ki določajo, da lahko osebe s priznanim začasnim zatočiščem v Sloveji zaprosijo za stalno prebivališče, je republiški urad za statistiko objavil v Statističnih informacijah.	-
stina
Alfred Nobel in njegova velika požiralka denarja Sofia Hess, ženska, ki je opazno zaznamovala življenje slovitega izumitelja Alfreda Nobela (18331896), je v sedemdesetih letih 19. stoletja
nekaj časa živela v Celju. Od leta 1876, ko jo je spoznal v Badnu pri Dunaju, do svoje smrti leta 1896, je Nobel Sofio izdatno finančno podpiral in ji v oporoki zapustil tudi letno rento v višini 6.000 gld. S Sofio je Nobel večkrat obiskal Celje, kjer je živela njena sestra Amalija. Njen mož, Albert Brunner, ravnatelj državne Cinkarne, je Nobela pisno obveščal o različnih tehničnih novostih in ugodnih možnostih za investiranje. Na njegovo pobudo je Nobel v Celju nameraval kupiti celo Fehleisnovo tovarno haloksilina.
Janez CVIRN (IT)
Alfred Nobel bo dobil spomenik v Celju
Zveza Alfreda Nobela s Sofijo Hess, po rodu Celjanko, je trajala dve desetletji. Nobel je bil večkrat v Celju in je prijateljeval z Albertom Brunnerjem, ki je zgradil cinkarno (okrog leta 1875). Slovenija se po mnenju mnogih vse premalo trudi, da bi bila v svetu bolj razpoznavna, to velja tudi za slovenska mesta. Pri sestavljanju podobe mesta s pedigrejem so lahko pomembni na videz še tako neznatni dogodki. Brhka Celjanka Sofija Hess iz Gosposke ulice 3 je bila, denimo, največja ljubezen Alfreda Nobela. O tako "intimni" povezavi enega najpomembnejših izumitelj env in znanstvenikov preteklega tisočletja s Celjem bo v kratkem pričal njegov kip, ki ga bodo septembra postavili v Celju.
Kip Alfreda Nobela izdeluje kipar Mirko Bratuša. Zgodbo o ljubezni Alfreda Nobela do mlade Sofije Hess je odkril zgodovinar dr. Janez Cvirn in jo pred dvema letoma objavil v zborniku Zgodovina za vse. Kakorkoli, resnobnega 44-letnika Alfreda je brhko dekle očaralo s svojo mladostjo. Leta 1886 ji je Nobel na Dunaju kupil hišo. Sofija Hess je znala uživati in užiti
razkošje, ki ji ga je omogočil ta "najbogatejši potepuh na svetu", kot je Nobela označil Viktor Hugo. Njuna zveza je trajala do leta 1892, ko se je Sofija poročila z drugim. Tudi potem jo je Alfred ekonomsko podpiral. V svoji oporoki ji je namenil dosmrtno rento, ki ji je omogočila dokaj solidno življenje. Alfred Nobel je umrl leta 1896 zaradi kapi, Sofija Hess, ženska, ki jo je Nobel neizmerno ljubil, pa leta 1922. Ta zgodba je navdihnila študentsko založbo , da v svoj projekt vključi tudi celje. Spomeniki na železniških postajah pa so tako logično nadaljevanje in nadgradnja njihovega dosedanjega dela. Violeta Vatovec Einspieler
Vir: VEČER; Sobota, 12. julija 2003
Slovenski jezik in Evropska
Skupnost Slovenski jezik bo z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo postal eden od uradnih jezikov povezave in to je za naš jezik veliko priznanje. To je na neki minuli slovesnosti ob koncu desetih poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski obali povedal tedanji državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Črtomir Špacapan. Tečajev, ki sta jih v Piranu organizirala Univerza na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, se je letos udeležilo 41 tujcev iz 17 držav. Z zaključno slovesnostjo pa so organizatorji obeležili tudi deseto obletnico poletnega poučevanja slovenščine za tujce.
NAPOVED: Prihodnje leto bodo tudi predstavniki Slovenije sodelovali na volitvah v evropski parlament, ki je edina evropska ustanova z neposredno izvoljenimi člani. Parlament, v katerem imajo poslanci petletni mandat, skozi razvoj evropske integracije postopoma pridobiva pristojnosti in se, sploh z zadnjimi institucionalnimi reformami vse bolj spreminja v telo, ki o zadevah soodloča in ne le izraža mnenje. Kot tak predstavlja protiutež svetu Evropske zveze. Glede kandidiranja na
evropskih volitvah je na eni od novinarskih konferenc spregovoril tudi predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk. Dejal je, da so vse možnosti še odprte, kar pa zadeva njihovo stranko, bo nosilec liste predsednik sveta Alojz Peterle.	Vir: Radio Ognjisce
MONTREAL/KANADA - PO 6eseda£ slovenskega finančnega m^istra dr^. Dušana Mramorja je post^ slOv^kfi država predraga. Kot meni minister Mr^amor, 6o nujno razmišljati o zmanjšanju sti^škffv dr^ivne uprave. Če se 6o to zgodilo, 6o na udaru tudi Ur^ad za Slo^mte v zamejstvu in po svetu.
Sodim^, d^a je pr^av ta^ko, saj im^a po m^oje^m m^n^e^nju S/ov^e^niju ko^r ve^fi^ko v^r^ad^ov, ki ji^h podpir^a država, učinki i^e-teh pa so pr^em^ajhni^. To veCja tudi za Vr^ad za Siove^n^c^e po sve^tu^, ki je po ie^tu 1991 por^a^Si^C ve^fi^ko d^e^na^rja z na^m^e^n^om SoCjše v1^e^di^tve odn^osov s Sioven^ci po svetu^, v zamen^o pa je Siovenija doSi^ia - vsaj po m^oje^m m^n^e^nju — pj^e^m^a^ih, e^na^kp v^e^Cja l^udii za večino Siov^e^n^cev po sv^e^tu^. Sodim^, d^a je pr^av tako, saj ima po mojem, mn^enju Siovenija kar veii^ko ur^adov, ki ji^h podpir^a dr^žav^a^, učinki ie^^te^h pa so pr^e^m^ajh^ni^.
Znan^o je, d^a se Sioven^ci^, živeči po sve^tu^, po osa^m^osvoji^tvi ie^t^a 1991 niso vr^ačaR v matično d^om^ovino. V Siove^nijo pa ni pri^hajai tudi kapi^tai, ki ga imajo Sioven^ci po svetu, čepr^av 6i Gi^io to za dr^žav^o pot^r^e^Sno in pa^m^e^tn^o. Da so Gi^fi učinki sia^fn^, je vr^e^dn^o om^e^ni^ti pod^a^t^e^k, ka^kp deiajo to drugih. Itaiijani na primer — teh je po svetu skor^aj več kot v d^om^ovini — zagot^avCjajo Ita^fij'a^n^om^, živečim v Kanadi^, če se vrn^ejo v mati^co, kar 6.000 ameri^ški^h doiarjev na družin^o. Z^a tistem, ki t^e^ga na^m^e^na, nim^ajo, pa skr^Gijo pose^Gni e^kon^om^ski a^ta^šeji^, ki ji^h ima skor^aj siehern^o i^taCijan^sko dipiomatsko pr^edstavni^štvo.
Tudi Nemci svoje di^žavCjan^e^, živeče v tujini^, naj Godo ti iz druge aii tr^etje ge^n^e^r^a^cije^, va^Gijo v d^om^ovin^o. C^e^ib Indiijci in Kitajci (kpii^kp ji^h je, ni potr^eGn^o poseGej r^aziagati) vaGijo v domovin^o, v tuji^ni živeče In^dijce in Ki^tajce^, in to pr^e^dv^se^m tistem, ki so e^kon^omsko n^e^odinsni^, tor^ej s kapi^taiom aii pa so poznavaici tuji^h trgov.
Se^daj, ko v Siove^niji r^a^zmišCja^t^e o pr^e^dr^agi dr^žavi in zmanjšanju str^oškov, Gi Gi^io vr^edn^o državn^e ur^ade, ki ji^h piačuje dr^žava^, pr^epu^sti^ti priva^t^nim r^oka^m in ini^ciativam. Mor^da Gi pr^av na ta način Siovenija u^speia pridoGi^ti Sioven^ce druge a^fi t^r^e^tje ge^n^e^r^a^cije^, d^a Gi se Goij a^nga^žir^a^Ci za oGoje^st^r^a^n^sko korist. OG te^m ni Gojazni^, da Gi se v Siovenijo vračaia poiitična in ekonomska emigr^acija, saj je ta h^ud^o osta^t^e^ia in di^omi^ti je^, d^a se je pripr^avCje^na, vr^a^čati na pr^edvečer svoje^ga živijenja.
Dejstvo je^, Siove^nija stori pr^e^m^a^i^o pr^e^ko sv^oji^h ur^ad^ov v Siove^niji za pove^zova^nje Sioven^cev po svetu; pr^emaio pa stori tudi s pomočjo svoji^h dipi^om^a^t^ski^h v^r^ad^ov, ki pr^avi^i^om^a nim^ajo e^kon^om^ski^h a^ta^šejev^. Ti pa so osnova za povezovanje miadi^h sioven^ski^h posiovnežev, živečih v tujini^, d^a Gi se Goij a^nga^žir^a^Ci za sv^ojo korist in d^r^žavo sv^oji^h d^e^dov in Ga^Gn^.
Z n^ekaj zgiedi sem žeiei opozori^ti na pt^oGie^m^a^ti^kp sod^e^iova^nja Sf^ov^e^n^^ev po sv^e^tu in m^a^ti^o. St^rinja^m se^, d^a je siovenska država pr^edr^aga in da ima minist^e^r M^r^a^m^or^, ko t^o t^r^di^, pr^av. Kot ka^že^, pa se t^e^ga m^a^r^si^ka^t^e^ri d^oGr^o pia^čani vt^adni^k. državn^e upr^ave v Sioveniji ne zaveda^.
© a^r^h^iv LN
^iadimir UrGanc, Montre^
-stina
Udba
NAJ JOČEMO ALI SE SMEJIMO?
Zamislite si tole situacijo pred več kot tridesetimi leti v nekdanji Yugi: Franček je čisto nor na Micko, ampak, ker je milo rečeno, neroden, ne ve, kako bi se ji približal in tako ostajajo ljubezenske izjave v njegovi glavi neizrečene, iščejo pot, da bi se izrazile. Franček je slišal na partijskem sestanku (ali ob šanku), da je treba preganjati razrednega sovražnika, pa se mu je utrnila ideja. Postal bo sodelavec UDBE in bo Micko "zašpecal", da je razredni sovražnik, zaprl jo bo in jo zasliševal, tako bo lahko skupaj z njo vsaj na tak način.
Frančku nekako uspe postati "informator" UDBE in ob tem spozna, da ni tako lahko vstopati in izstopati. Svoji zvezi pri UDBI bi rad "zašpecal" Micko, a kaj kmalu spozna, da to ne gre tako zlahka, saj se stvari preverjajo.
Med tem dobi nalogo, da naj se spoprijatelji z Jožetom iz tovarne traktorjev, ki naj bi baje hujskal sodelavce k štrajku. Franček bi se rad izkazal, zato pri svojem poročilu močno pretirava, ubogega Jožeta zaprejo in zaslišujejo, pri tem pa mu predstavljajo "dokaze", da samo strmi. Franček pa je že na drugi nalogi, kjer se zopet izkaže in naenkrat zraste v očeh svoje zveze kot sposoben operativec (morda mu celo ponudijo stalno službo). Zdaj se mu zdi zelo verjetno, da bo "osvojil"	Micko.
Ker je seveda delo sodelavca UDBE zahtevno, Franček nima časa, da bi se posvečal Micki in tako jo za nekaj časa izgubi izpred oči. Micka si tačas najde fanta, s katerim se ujame in že razmišljata o poroki, ko naenkrat udari v njuno idilo Franček z obtožbo, da je Mickin fant sovražni agent. Nič ne pomagajo prepričevanja Micke in njenega fanta, aretacija in zasliševanje se začne. Najbolj žalostno je, da trpijo vsi trije, saj šele zdaj Franček spoznava, kaj je naredil in da poti nazaj ni. Dokazi so "trdni" in na koncu končata tako Micka kot njen fant v katerem izmed strašnih zaporov bivše Yuge. Franček pa nadaljuje svoj krvavi
ples in kmalu več ne loči resničnosti od domišljije - če mu je sreča naklonjena, ga ne bodo dobili, razen, da se spravi na kakšnega vplivnega posameznika, ki pokliče nekaj zvez in na koncu morda celo Franček konča v zaporu (po možnosti istem kot Micka in njen fant).
Podobne (ali vsaj približno podobne) zgodbe so bile realnost nekdanje Yuge. Gorja po krivem obtoženim niso povzročali toliko strokovnjaki v nekdanji UDBI, prej vogalčkarji (tako so imenovali informatorje - vohljače). Če je strokovni delavec v tajni službi znal presejati podatke z ulice, je lahko blažil krivično bolečino in po potrebi poskrbel za "odstranitev" nezanesljivega informatorja. A kdor lahko "deli in vlada", mu je včasih malo mar malih ljudi, zanima ga samo čim večje število ujetih razrednih sovražnikov, saj lahko tako lažje napreduje. A natočimo si čistega vina: to se dogaja v vsaki skupnosti, kjer najdemo posameznike, ki so pripravljeni za kariero ponarejati situacije ali hoditi po drugih.
Z zgornjo situacijo sem želel nakazati možen scenarij za nesreče, ki so jih bili deležni mnogi naši sodržavljani. Nekateri so bili na tej strani, oni na drugi strani (če bi bilo govora o šanku, bi bilo vse dobro :-) Vendar so vsi skupaj naši in za nazaj ne moremo spremeniti nič, razen da se eni drugim opravičijo, če so seveda pripravljeni na to. In kot kaže, pri nas ni pripravljenosti za umiritev stanja, bolj se delimo, boljše je. Zato izjavljam: "Mene ne vlačite v to godljo! Kar ste si skuhali pojejte, nas mlade pa pustite pri miru! O tem se bomo učili iz zgodovinskih knjig in zato naj o tem presojajo zgodovinarji!"
Skrbnik udbe
Vir: IT
- stina
Milan Kučan
Dr. Janez Drnovšek
Dr. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je zaključil na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1986 je doktoriral iz ekonomskih znanosti na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru...
Rojen 14. januarja 1941 v prekmurski vasi Križevci, na slovensko-madžarski meji. Odraščal je v učiteljski družini, v protestantskem okolju. Očeta, oficirja odporniškega gibanja, so leta 1944 ubili nacisti...
Anton (Tone) Rop
Mag. Anton Rop se je rodil 27. decembra 1960 v Ljubljani. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in za diplomo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1991 je opravil magisterij ekonomskih znanosti z nalogo Državni izdatki in gospodarska rast...
Dimitrij Rupel
Dimitrij Rupel se je rodil 7. aprila 1946 v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi Klasično gimnazijo. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz svetovne književnosti in iz sociologije leta 1970. Vmes je eno
leto (1966-67) študiral na University of Essex v Veliki Britaniji, v letih 1971 in 1972 pa na bostonski univerzi Brandeis (ZDA), kjer je leta 1976 doktoriral iz sociologije...
Janez Janša
Janez Janša se je rodil 17.9.1958 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni in na Grosupljem, klasično gimnazijo pa v Stični. Obramboslovje je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je leta 1982 diplomiral...
Slovenska osamosvojitev
Petek, 25. marec 1988 Na seji vojaškega sveta JLA v Beogradu pripišejo razvoju političnih dogodkov in liberalizaciji v Sloveniji značaj kontrarevolucije. Nedelja, 29. maj 1988 Služba državne varnosti aretira Janeza Janšo in ga preda vojaškim organom...
...Dr. Andrej Bajuk
"Odločitev je bila zelo enostavna - vprašal sem se, kam dejansko spadam, in znova odkril, da me najbolj vleče v rodni kraj." Tako je dr. Andrej Bajuk konec februarja letos v intervjuju za Večerovo Sobotno prilogo pojasnil svojo odločitev, da pride po desetletjih uspešne mednarodne kariere živet v domovino
Joško Joras
Joško Joras je rojen 14. septembra 1950 v Mariboru. Leta 1962 se je preselil v Piran, kjer je dokončal gostinsko šolo. Po odsluženem vojaškem roku se je preselil v Nemčija, kjer je imel svoj gostinski lokal...
Matjaž Kek
Matjaž Kek je kot trener NK Maribor osvojil dva naslova državnih prvakov (sezoni 2000/2001 in 2002/2003). Rojen je bil v Mariboru 9. septembra 1961. Mladost je preživel v stolpnici nasproti pomožnega igrišča v Ljudskem vrtu, kjer je pogosto preživljal prosti čas...
Davo Karničar
7. oktober bo za Slovence zgodovinski dan saj je takrat Jezerjan Davo Karničar kot prvi človek na svetu neprekinjeno presmučal najvišjo goro sveta, 8848 metrov visok Mount Everest.
Terme Čatež
Zgodovina Term Čatež sega 200 let nazaj, ko so na Čatežu odkrili termalno vodo, ki je postala osnova razvoja družbe. Toplice prvič omenjajo že v letu 1855 in navajajo, da so v "čateški verbini" domačini "kopali jame v prod ali pesek in se kopali v vroči vodi ter se nato hodili hladit v hladne valove Save"...
UDBA
Prvi zametki partizanske organizacije, ki bi naj skrbela za vsesplošno varnost in informiranje se pojavijo že leta 1941 v obliki Partizanskih straž, Narodne milice in Narodne straže. Razvoj prve prave kontraobveščevalne službe titove vojske se je začel septembra 1941 na posvetu v Stolicah...
Dušan Lajovic
Leta 1945 je emigriral v Avstralijo in Slovenije ni obiskal vse do leta 1991. Dimitrij Rupel, takratni zunanji minister, ga je leta 1992 imenoval za častnega konzula, leta 1998 pa je bil imenovan za častnega generalnega konzula za Novo Zelandijo...
Vir: IT
REPORTAŽE
REPORTAGE
Če obiščete poleti slovensko obalo potem se morate peljati po poznatih klancih in ovinkih skozi Črni kal. Na koncu teh ovinkov zavije pot na levo proti Sočergi in Buzetu oziroma proti Hrvaški Istri. Le nekaj kilometrov pred mejo, če zavijemo na desno pri Sočergi, se pripeljemo do majhne vasice Pregara.
Libero; Dan žena (v društvenih prostorih 2003). Fotograf: Karlo Pesjak
Gospodovega leta 1935 se je v Slovenski Istri v vasi Pregara na veliki kmetiji materi Ani in očetu Antonu rodil sin Libero Markežič, ki ga v društvu Slovenija v Olofstromu kličemo Primorski muzikant. Na njihovi kmetiji so pridelovali krompir, koruzo, žito, paradižnik, sadje pa tudi vinska trta je dobro uspevala, tako da so zmeraj imeli veliko grozdja in vina je bilo tudi na pretek za domačo porabo in za prodajo. Pozimi pa so pripravljali drva, ki so jih, prav tako kakor vse ostale pridelke, pred drugo svetovno vojno vozili v Trst in Koper na prodajo.
Libero je hodil v prvi in drugi razred v italijansko šolo. V tretjem razredu, pred razpadom Italije pa so italijanski učitelji zbežali in so bili nekaj časa brez šole. V vas so potem tudi prišli partizani. Po vojni je slovenski duhovnik Kavc Albin zbral vse otroke in jih začel učiti pisati in čitati ter jim pripovedoval o zgodovini Istre in Primorske, ki je bila pod Avstrijo in dve desetletji in pol pod Italijo. Kasneje, ko so se razmere uredile je začela redna šola. Prva učiteljica je bila Kaluža Zinka, učitelj je bil Vekoslav Tom. Pod Italijo je bila šola v eni privatni hiši, nato je neki kmet kupil to hišo od neke vdove in zato so morali šolo preseliti v poslopje fare. Takrat so imeli v šoli dopoldanski in popoldanski pouk.
Po končani osnovni šoli, ki je trajala takrat 6 let, je Libero delal na očetovi kmetiji, kosil je travo, na pašo je vozil velike istrske vole in cepil ter škropil je
vinsko trto. Septembra leta 1960 se je poročil z zdaj pokojno Silvano, ki je bila iz sosedne vasi Brezovice. Dobila sta tri otroke, ki so bili rojeni v Kopru. Ker so živeli na kmetiji je bila cela družina brez socialnega zavarovanja in so nastali zaradi tega veliki stroški. Zato je iskal dele v tovarni motornih koles Tomos pri Kopru. Na stanovanje pa bi tudi moral čakati najmanj deset let.
Ker ni bilo nobenega izhoda iz težke situacije je v septembru leta 1966 emigriral v Trst. Tam so jih sortirali, na tiste, ki bi ostali v Italiji in na tiste, ki bodo odšli v druge države. Nato so jih premestili v mestece Latina, 60 km južno od Rima. Tukaj so jih registrirali in zasliševali na posebni komisiji. Libero je imel svaka v Goteborgu na Švedskem, zato se je tudi prijavil, da bi se preselil v to skandinavsko deželo. Nato so ga poklicali tudi na švedsko komisijo in ga spet spraševali razne stvari. Po enem mesecu čakanja so prišli tudi oni na vrsto in se s tretjim transportom odpeljali z letalom iz Rima za Malmo. Od tam so jih z avtobusom odpeljali v Soderkoping, kjer jih je od novembra 1966 pa do aprila 1967 neki Slovenec učil švedskega jezika. Istočasno so obiskovali in si ogledovali razna delovna mesta v Norrkopingu, Hassleholmu in mestecu Kallinge pri Ronneby, kjer je bila železarna in livarna Kockums. Osem od devetih ljudi je sprejelo delo v tej tovarni, ki jim ga je ponudil takratni asistent za sprejem delavcev Stig Svensson, ki je bil precej naklonjen tuji delovni sili, ker je vedel, da so dobri delavci, saj so prišli s trebuhom za kruhom.
10. aprila 1967 so jih odpeljali iz Soderkopinga s kombijem za Kallinge. Tam so dobili stanovanje in prespali prvo noč lačni in utrujeni. Drugi dan jih je Stig Svensson odpeljal v trgovino in jim kupil posodo za v kuhinjo in postelje za spanje ter ostalo. Seveda to niso dobili zastonj, ampak jim je tovarna Kockums jamčila za 5700 kron kredita. Nato je začel delati v brusilnici grobih železnih izdelkov. Ko se je ponudila priložnost je prevzel delo v pripravi peska za modele, v stari livarni sivega železa. Nato je prešel na podobno mesto priprave peska v novo livarno sive litine imenovano DISA. Tam je delal do leta 1990, ko je Volvo livarno prodal ameriškemu kupcu, ki je prevzel stroje, delavce odpustil in tovarno zaprl.
Leta 1986 je Liberu umrla žena Silvana, zato je prodal hišo in se preselil v stanovanje. Leta 1988 je našel novo družico Ilonko, ki je tudi katolik, madžarskega porekla iz Vojvodine.
Od otroških let je Libero ljubil harmoniko in je potem igral slovenske pesmi in viže iz Primorske ter italijanske stare pesmi, ki so jih takrat igrali v Trstu. Nastopal je na raznih prireditvah, porokah, plesih po vsej Istri in Primorski. Danes teh pesmi ne igra več nobeden tukaj na Švedskem, prav tako pa se redko sliši tudi na Primorskem. Toda mojster Libero jih ne bo nikoli pozabil. Najbolj mu je pri srcu pesem: "Tutti mi chiamano bionda."(Vsi me kličejo
svetlolaska). zelo rad pa tudi zaigra: "Jaz pa pojdem na Gorenjsko". Zdaj ima rdečo harmoniko Richter, ki je dvovrstna.
LIBERO Srečanje članov v mestecu Kallinge Fotograf: C. M. Stopar
Letos je Libero praznoval 68 let in se ne počuti nič starega, saj se precej dobro počuti. Takoj pozabi na vse bolečine, ko pride na društvene prireditve in nam z veseljem zaigra. Prvič
je nastopal na Slovenskem srečanju leta 1994 v Olofströmu, nato pa je večkrat nastopal na mestnem trgu in v dvorani v Olofströmu in še drugod. Če pogledamo društveno kroniko v Olofströmu najdemo neverjetni spočilo: Libero Markežič se je od leta 1996 do danes udeležil vsake prireditve od občnega zbora, dneva žena, balinanja, piknika, nastopa, Vinske trgatve in miklavževanja v Olofströmu.
Iz olosftrömskega društva mu sporočamo naslednje: "Spoštovani Libero, čeprav vemo, da komaj čakaš s svojo družico Ilonko, da prideš na vsako slovensko prireditev in nam z veseljem zaigraš ti se iz spoštovanja globoko klanjamo in povzdignemo naš slovenski klobuk.
Za nas boš zmeraj ostal v srcu: Libero, primorski muzikant iz slovenske Istre.
Ciril M. Stopar
JANEZ PLESTENJAK, SLIKAR-SVOBODNI UMETNIK IN
V naslednji reportaži bomo prebrali nekaj o Janezu Plestenjak, kakor so ga v svetovno znani reviji "The Internacional Yorkshire terrier 2001/2002" opisali drugi in katerega smo mi imeli priliko spoznati na mednarodni razstavi psov v Ronneby.
Gospod Janez Plestenjak je že 30 let vdan privrženec yorkširskih terrijev: Ko si ogledamo njegove risbe in slike, potem takoj opazimo, da je odličen poznavalec te pasje pasme. Njegove risbe so nevavadno anatomično korektne. Janez P. riše pse, ki jih ima pred seboj, prav tako pa lahko preriše pse iz fotografij. Ko riše pse iz fotografij, je njegova posebnost ta, da jih nariše tako, kakor da bi jih videl žive pred seboj.
Glava pirenejskega psa Rex Earl Asterion, katerega lastnik je Silvana Stopar.
Janez Plestenjak
Janez Plestenjak se je rodil leta 1939 v Sloveniji. Z družino živi v Škofji Loki. Že kot otrok je risal samo pse,, kasneje je začel risati tudi ljudi in naravo.
SODNIK NA MEDNARODNIH RAZSTAVAH PSOV
Celo svoje življenje je študiral in se zanimal za živali. Najprej je študiral za veterinarja- raziskovalca, kasneje pa je pet let študiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Janez Plestenjak pri risanju. Foto: Ciril Stopar
Poklic J. Plestenjak je svobodni umetnik. Njegova prva osebna razstava je bila v leta 1961 v Hammerfestu na Norveškem, kjer je delal oziroma je bil na praksi kot študent v tovarni rib Findus. Njegove druge razstave so bile v Sloveniji pa tudi v drugih državah na skupnih razstavah z ostalimi razstavljalci in umetniki. Je avtor več ilustracij, ki so bile objavljene v veterinarskih knjigah za pse in knjigah za lovske pse. Janez Plestenjak z veseljem riše živali v zooloških vrtih, na pasjih razstavah in na konjskih dirkah. Njegovo zanimanje za cinologijo (cynology) se je začelo že v mladeniških letih. Ko je bil star 16 let je kupil svojega prvega novofunlandskega mladiča. To raso je obdržal vsa leta in zdaj ima črnega samca in eno črno-belo
samico. Obenem je tudi lastnik štirih jorkširskih terijev, tri samice in enega samca.
Janez je priznan FCI mednarodni sodnik za skupino I in skupino II, prav tako tudi za dalmatince, airedalce in pudle. Potem ko je prebral revijo "The Internationall Yorkshire Terrier 2000", je razširil svoje znanje o yorkširskih terijih.
To je imelo vpliv, da je spremenil svojo relacijo do kvalitete pri reji te pasme; bil je prepričan, da bi tudi v Sloveniji lahko vzredili kvalitetnejše yorkširce. Stopil je v kontakt z gospo Bernice Unden, ki ima znano pasjerejo pod imenom Debonaire^s Yorkshire Terriers na Švedskem, ker ceni njene principe pri reji psov.
Na sliki je pirenejski planinski pes, Rex Earl Asterion Vi~ skaly^s, letnik 1999. J. Plestenjak Posnetek (z digitalno kamero 5 mp;) Cirl Stopar
Njegovo mišljenje o jorkširskih terijih pri vzreji je, da ne moramo jemati v obzir anatomsko izgradnjo the psov, tako da jih lahko uvrstimo k družabnim psom, obenem pa moramo upoštevati njihov standard in skrbeti za njihov stabilen značaj.
Takšno je bilo mnenje avtorjev o J. Plestenjaku v zgoraj omenjeni reviji. Mi smo ga srečali na dvodnevni razstavi psov v prelepem parku v Ronneby, kjer je bilo na razstavi preko 2000 raznih čistokrvnih psov iz Švedske in tujine. Imel je čast soditi tudi finale šampionata psov, ki je poznan pri pasjih razstavljalcih pod imenom: BEST IN SHOW, kjer je prisodil prvo mesto izrednemu psu dobermanu. Mi smo bili le malce "užaljeni", ker ni med prvih pet uvrstil Edija, brata našega pirenejskega psa Rexa, ki pa je prej postal šampion pirenejskih planinskih psov. Imeli smo čast, da se je gospod Janez drugi dan pri nas ustavil in tudi prespal. Izkoristili smo priložnost in si ogledali vse skrite zanimivosti parka Ronneby brunn v Ronnebyju, saj je eden izmed najlepših parkov na Švedskem.
To velja posebno za škratovsko jezero, ki je na vrhu hribčka in za ostale zanimivosti. Med tem časom sva se z gospodom Janezom veliko pogovorila, saj je vedel ogromno svetovati o vzreji psov in raznih pasmah. Opazil sem, da ima neizmerno rad živali,
saj je z žarečimi očmi počepnil in k sebi klical race in gosi ob slapu pri jezeru v parku. V tem kratkem času je tudi narisal dve risbi našega pirenejskega psa, obenem pa je v petnajstih minutah pred odhodom vlaka narisal še moj (Cirilov) portret. Pokazal mi je tudi svoje risbe in skice, ki jih je v odmorih napravil v parku v Ronnebyju. Dobili smo dovoljenje da
njegova dela
lahko objavimo tudi
v
Informativne m glasilu. Drugi dan sem ga pospremil na železniško postajo, odpeljal se je proti Halmstadu in v Landskrono. Janez Plestenjak Vodnjak v Ronneby-parku. Foto Ciril Stopar
Janez Plestenjak; portret Gabrijele Karlin, Landskrona. Foto: A. Budja
Obisk gospoda Janeza Plestenjak nam ostaja globoko v spominu, obljubili smo si, da se bomo še srečali.
Ciril M. Stopar
LADI MOSTOVI
UNGA BROAR
Hej alla slovener och hej alla deras vänner!
Jag fick i uppdrag av Ciril Stopar att till det här numret göra en presentation av mig själv, eftersom jag förmodligen framöver kommer att skriva lite i detta medlemsblad. För de flesta läsare av Informationsbladet är jag troligtvis helt okänd. Jag hoppas däremot att i framtiden kunna bekanta mig mer med flera slovener bosatta här i Sverige.
Det började för inte sä länge sedan, dä jag kontaktade Ciril via telefon. Ett intresse fanns för att lära mig det slovenska spräket, eftersom jag har en slovensk far. Pappa träffade min mamma här i Sverige pä 6o-talet. Han kom som turist, dä han hört talas om den vackra och blodröda midnattssol som kunde skädas norröver i värt avlänga land. Men riktigt sä längt norrut kom han aldrig. Han träffade sitt livs kärlek, en smäländska frän Kalmar. Vid den här tiden var det inga problem att skaffa jobb i Sverige. Min syster kom till världen och därefter kom storken till slut med mig och sä hade pappa fätt jobb och familj.
_Andreas Holmersson
Idag är jag 25 ár gammal och sedan en tid tillbaka bosatt i Stockholm. Jag växte upp i en liten smástad utanför Linköping i Östergötland. Min uppväxt var väl som vilken "Svensson" som helst. Hade en massa svenska kompisar och för dem berättade jag aldrig om min pappas hemland. Jag vet inte varför, man kanske inte tänker sá mycket pá sina rötter vid den áldern och man ville väl ocksá smälta in sá mycket som möjligt och inte göra nágon större sak av det hela. Alla har sett mig som "helsvensk" och jag har ju ocksá ett svenskt efternamn och en stor släkt pá min mors sida här i Sverige. Hemma har vi ocksá alltid pratat svenska, dá mor och far tyckte det var bäst att vara fullkomlig i ett sprák och inte halvbra i tvá. Nu när jag kommit upp i áren har jag en annan syn pá det hela. Jag har blivit sá fascinerad av detta lilla Alpland. Jag läser böcker om Slovenien varje dag och lägger goda ord om det bland kompisar. Nu vill jag ocksá gá den ettáriga slovenska sprákkurs som hálls pá Uni^verza i Ljubljana.
Jag är stolt över att min far är sloven (Štajerec) och att vi idag kan äka till ett fritt Slovenien. Vid 12 ärs älder var jag nere för första gängen och efter det har vi äkt ner titt som tätt. Senaste turen var förra sommaren, vilket var en underbar resa. Jag hade under en längre tid haft det ganska jobbigt och mitt humör var inte pä topp. Denna resa fick mig pä bättre tankar. När jag kom ner kunde jag slappna av totalt ifrän den vardag man haft här hemma. Stämningen är väl lite annorlunda där nere och kanske inte sä stel och krystad som i Sverige. Inget ont om Sverige dä min ena halva av hjärtat hör hemma här.
Vi äkte runt en hel del med bilen och jag var lite nyfiken pä hur farsan hade det i sin ungdom. Vi besökte bl a en liten by, Svečina, intill den Österrikiska gränsen norr om Maribor. Där konfirmerades pappa och där tillbringade han somrarna pä en av vingärdarna med att svavla ur ekfat. Hans faster jobbade ocksä där som kokerska pä prästgärden och prästen är pappas boter. Idag har vi god kontakt med dem som äger vingärden. Att sitta där under deras
appeltrad runt ett kvarnhjul som ar dukat med gott vin och en harligt upplagd narezek ar verkligen avkopplande och mysigt. Vi gjorde ocksa ett besok i en by soder om Maribor dar farfar foddes, Orehova vas. Farfarsfar var tagmastare och farfar foddes pa tagstationen som ocksa fungerade som familjens hus. De som nu bodde i huset var mycket gastvanliga och bjod in oss pa nybakad jabolčni štrudelj. Super! Jag hade ocksa turen att lara kanna ordforanden for Planinsko društvo, Planika Maribor. Vi gjorde en utflykt till Logarska dolina, dar vi vandrade i bergen. Vi avslutade utflykten med en massa i kyrkan och sedan hade vi picknick med god hembakad potica pa berget Raduha.
Under var knappt en manad langa vistelse hande det ocksa nagot trakigt. Min farfars syster dog i sitt hem i Šentjur pri Celju. Hon lag dar pa dodsbadden nar vi anlande och dagen efter avled hon. Men hon blev riktigt gammal och hennes dagar var val raknade. Jag tycker det ar valdigt roligt att prata med dom aldre manniskorna. De har sa mycket att beratta fran den gamla tiden och teta Anica som vi kallade henne var en av de aldre slaktingarna som fanns kvar i livet pa farfars sida. Hennes gard och gostilna hon arvt och drivit hade anor fran 1700-talet men nu var allt forganget och forfallet. Det blev begravning och den forsta slovenska jordfastning jag deltagit i.
Det blev en handelserik resa och nar jag kom hem till Sverige igen langtade jag till en viss del tillbaka. Nu hoppas jag att jag kommer in pa skolan i oktober och jag ser verkligen fram emot att traffa nya ansikten och att fa upptacka Ljubljana. Jag tycker att fler ungdomar borde komma till slovenska traffar, bade forsta, andra och tredje generationens slovener. Man behover val nodvandigtvis inte sjalv ha slovenska rotter utan bjud med andra kompisar som far en chans till inblick i den slovenska kulturen. Det kommer att bli kul att traffas och hoppas bade pa gamla och nya ansikten. Ma solen skina over er och ha det sa bra fram till dess vi syns.
Lep pozdrav	Andreas Holmersson
tel: 073 - 709 73 10,	E-mail: fat_dancer@hotmail.com
IT- historia
Mannen var ute och provkörde sin nya sportiga Porsche. Han fällde ned taket och tryckte pä gasen. När han körde över 120 säg han bläljus bakom sig. Han hade blivit nägot fartblind och tänkte attpolisen aldrig kan köra ikapp honom. Han tryckte gasen i botten, men när han närmade sig 170 började han att tänka: "Vad i helvete häller jag pä med?". Dä stannade han vid vägrenen. Polisen kom fram till bilen med bötesmappen i handen. "Det har varit en lääääng dag, mitt pass är snart slut och det är dessutom fredag den trettonde. Jag har ingen lust att börja trassla med papper. Jag släpper dig om du kan lämna en förklaring för fortkörningen, som jag inte har hört tidigare". Mannen tänkte i tvä sekunder och svarade, "Min fru lämnade mig förra veckan, hon stack iväg med en polis. Jag trodde att han ville lämna tillbaka henne". Polisen önskade mannen en trevlig helg.
Zvonko Bencek via Anne-Marie Budja
BREZA IN HRAST
Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava, da stoje ti tak lepo? Ali mati, ali sestra, ali vila iz goščav?
Niti mati, niti sestra, niti vila iz goščav; tihi dežek opoldanji, lahni veter iz daljav.
Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši, da so kuštravi tako? Ali mačeha hudobna, ali sto sovražnikov?
Niti mačeha hudobna, niti sto sovražnikov,
mršijo mi jih viharji
sred noči o polnoči.
OTON ZUPANČIČ 1878 - 1949
Vir: CICIBAN
Kresna noč
Midsommarfirande - 200.3
Rebecka Solve, Tanja Tuomainen, Charlie Solve
Landskrona
-stina
NOVICE IZ DRUŠTEV
FÖRENINGSNYTT
Simon Gregorčič, Köping
30. SLOVENSKO ROMANJE V VADSTENO 2003
Slovensko društvo Simon Gregorčič v Köpingu je bilo gostitelj ansambla harmonikaric Zupan iz Mengeša, katerega sestavlja osem zelo prijaznih deklet.
Ansambel: Harmonikarice Zupan iz Mengša, v Vadsteni, dne 8. junija 2003. Foto: S. Macuh
Priletele so iz Trsta do Londona od tam pa na letališče v Västeräs že v petek zvečer ob 21 uri. Tukaj smo jih pričakali predsednik društva g. Alojz Macuh, Jože Meglič in jaz, Franjo Breznik. Ceprav se še nismo nikoli prej videli, smo jih prepoznali že po kovčkih in po nasmejanih obrazih. Po stisku rok z dobrodošlico smo se odpeljali v Köping, oziroma v Valskog, kjer stoji Vandrarhem v lepem zelenem okolju. Tam sta jih pričakala Alojz in Fanika Meglič s toplo gobovo juho in s sladko kapljico. Ceprav so bile harmonikarice
utrujene, smo se vseeno zadržali z njimi v prijetnem pogovoru, dokler jim gospodar doma ni pokazal sobe za prenočišče in smo se nato za ta dan poslovili.
V	soboto zjutraj sva jih z Jožetom odpeljala vse v naše mesto Köping, kjer so si ogledale mesto in trgovine, v katerih so tudi nakupile darila za svoje vnuke in otroke. V prijetnem vzdušju je kar hitro minil čas, ker popoldne nas je že pričakal predsednik društva s svojo ženo Gelco. Doma pri predsedniku so bile gostje pogoščene z napitkom za dobrodošlico. Po toplem in prisrčnem sprejemu na Lojzetovem in Gelcinem domu so začele te deklice jemati v roke vsaka svojo harmoniko, "hobok", bas in kitaro, da bi nam zaigrale in zapele. In ko so nam zaigrale že zelo znano in priljubljeno Avsenikovo polko "Na Golici" se je začelo res pravo veselje! Solze v naših očeh so lahko bile od veselja ali pa od ginjenosti. One so igrale in pele, Lojze je pekel na žaru s pomočjo hčerke Suzane. Ob veseli glasbi ter petju nam je sobotni popoldan kar prehitro minil.
V	nedeljo zjutraj smo se tudi ostali člani našega društva skupaj s harmonikaricami odpeljali v Vadsteno na slovensko binkoštno srečanje, oziroma romanje in to že trideseto, kamor je ta ansambel povabil naš slovenski duhovnik Zvone Podvinski s pomočjo Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Ljubljani. Potovajne v Vadsteno je bilo zelo prijetno in veselo. Enkrat smo se tudi ustavili, se nekoliko okrepčali z malico in potem nadeljevali do Vadstene, kamor smo prisli že pred sveto mašo, ki je začela ob 12 uri.
Potem so na vrtu pri katoliški cerkvi lepo zaigrale in zapele te naše harmonikarice iz Mengša, tako da so tudi sestre -redovnice reda sv. Brigite (Birgittasystrarna) z veseljem še hitreje postregle s toplo juho, za katero prav one poskrbijo vsako leto. Potem smo se vsi skupaj preselili v dvorano, kjer se je nadeljeval kratek kulturni program in pozdravni govori gostov. Potem pa so prevzele besedo harmonikarice in nam igrale ter prepevale, da se je vrtelo vse mlado in staro, saj
glasovi teh prijaznih Gorenjk prihajajo prav do srca. Vse je trajalo tja do poznih ur. Srecanje bo ostalo še dolgo v spominu vsem nam, ki ljubimo to lepo domačo slovensko glasbo. Vedno je pa tudi tako, da vse hitro mine, še posebej, kadar nam je lepo in tako je minil čas našemu ansamblu, katerega smo nato mi iz Kopinga odpeljali na letališče Skavsta, kamor smo prispeli v poznih nočnih urah.
Obred sv. Maše so vodili: MSGR. Janez Pucelj, papeški nuncij in nadškof dr. Ivan Jurkovič ter naš dušni pastir Zvone Podvinski.
Foto: A. Budja
Po končanem mašnem obredu so za kulturni program s kratkim koncertom v „modri" cerkvi sv. Birgitte nastopile tudi že vsem zelo znane sestre Budja iz Landskrone
.Sestre Budja so na koncertu z nekaj vokalističnimi skladbami predstavile svojo novo zgoščenko/kaseto AVE, kije maja
letos izšla pri glasbeni založbi Zlati Zvoki v Slovenij. (Op. ur.). Foto: Lasse Nilsson
Da je bilo slovo od ansambla Zupan iz Mengeša zelo težko in boleče, najbrž ni treba posebej pisati, a videli smo v naših in njihovih očeh vse, kar je čutilo srce. Tolažilo nas je njihovo vzklikanje "saj še pridemo!" Stiskanje rok ter topli objemi - poslovimo se. Harmonikarice so odletele v domovino Slovenijo in mi smo se odpeljali nazaj domov v Koping.
Samo Bog ve, če se še kdaj vidimo.
Franjo Breznik
Praznovanje okroglih obletnic gospe Nadije In gospoda Marjana Bednar iz Kopinga, 030404
V poznih jesenskih dneh in nato spet v zgodnjih pomladanskih dneh je bilo pravo veselje za vse zbrane rojake v Kopingu.
Svoja jubileja sta praznovala člana našega društva, namreč v jeseni gospa Nadija in spomladi gospod Marijo Bednar. Vsi zbrani smo jima čestitali in zaželeli vse najboljše ob njunem visokem jubileju. S šopkom rožic in s čestitkami ter s pijaznimi besedami smo jima zaželeli še vrsto zdravih in zadovoljnih let, ter veliko dobrega razpoloženja
med nami v društvu Simon Gregorčič. Slavljenca sta bila zelo vesela vsakega obiska, ki sta ga sprejela za praznične dni na domu. Prav tako je bilo veselje med nami, ki smo bili skupaj zbrani s slavljencema v prostorih društva. S kozarčkom vina smo jima nazdravili, zapeli pesmi, ki so jima segale v srce, in ob dobrem narezku klepetali pozno v noč.
S temi besedami bi se rad v imenu društva zahvalil za vse, kar sta pripravila in nas počastila. Potrudila sta se in uspelo vama je, da nam je bilo lepo na predvečer praznovanja osemdesete obletnice. Gospa Nadija in gospod Marijo, obema prisrčna hvala za vse skupaj, in še vama želimo vrsto let zdravja, veselja ter mirnega življenja med nami -
Vsi člani tukaj v Kopingu.
Praznovanje 60-letnice člana
g. Alojza Meglič iz Kopinga.
Piše predsednik društva
Leta 2003
Alojz Macuh
Bilo je lepo nedeljsko popoldne, 31 marca 2003. Zbrali smo se v velikem številu na domačiji slavljenca Alojza Meglič, kjer smo veselo praznovali rojstni dan, namreč njegovo šesdesetletnico. Vzdušje, ki nas je prevevalo in veselje ki nas je zajelo, zopet ne bo pozabljeno. S šopkom rožic in z lepimi željami smo bili zbrani, mu čestitali, ter zaželeli še vrsto zdravih srečnih in veselih let. Naše iskrene čestitke in najlepše želje so mu segale globoko v srce. Na njegovem obrazu se je videlo in v naših srcih se je čutilo, kako mu je bilo lepo, z družbo, ki je bila zbrana ob njem tisto nedeljo popldne. Z veseljem je prisluhni, vsem čestitkam, med njimi je bila tudi čestitka vseh nas članov društva, ki se namreč glasi takole:
Ob robu lepega gozda, dragi slavljenec Lojze je doma.
So lepe stezice a najlepša je ta,
ki te vodi do hišce kjer je
slavljenec Lojze doma.
Današnji dan, to nove so poti,
na njih pa vsako jutro naj
drobna sreča ti dan prebudi.
Ta dan naj prinese
sreče, ljubezni, prijateljstva, zdravja in
novih priložnosti obilo
saj to ti bo najlepše darilo.
»Kolko kapljic tolko let, Bog ti daj na svet živet!«, takole se je slišalo dostikrat petje. Vsekakor z vincem, s katerim smo nazdravljali, smo si pomagali, da je beseda tekla vse lažje in boljše, pa tudi ob dobri postrežbi raznih jedi, obloženi mizi , kjer ni majnkalo klobas, šunke, hrena, ne pršuta ne kruha, je sledila še gobja juha. Za vse to se moramo zahvaliti ge. Faniki, ki je skrbela, da nam je bilo lepo vse dni, skratka bila je družba, ki se je bomo spominjali. Besede namreč naj povedo, da nam je bilo lepo.V imenu vseh nas se vama najlepše zahvaljujem za vajino skrb, trud in delo, v spominu naj ostane vse, kar smo lepega doživeli v okviru praznovanja šesdesetletnice. S spoštovanjem zaključujem tale dopis, in sicer še enkrat, pa ne samo še enkrat, namreč še večkrat naj bodo dnevi praznični nasmejani ter s srečo, z ljubeznijo in s prijatelji obdani.
Piše predsednik društva
Alojz Macuh
Potovanje v Göteborg
2003-03-23
Bila je sobota 1. marec. Ob 14.00 uri popoldne smo se zbrali člani Slovenskega društva Simon Gregorčič in se tako skupaj podali na pot v Göteborg. Bilo nas je 14, tako da je majhen avtobus bil poln.
Z dobro voljo smo se veseli podali na pot v Göteborg, kjer nas je čakala veselica in program, ki so ga pripravili člani Slovenskega Doma v čast 5. obletnice društva.
Po dolgi vožnji smo srečno prispeli na cilj. Tudi našemili smo se, kajti bilo je pustno rajanje. Z veseljem smo uredili tako, da smo pokazali način maskiranja, a žal so nam tam to odrekli, kajti bilo je malo nesporazuma. Tudi neprepoznavne maske smo prikazali, za katere smo vložili dosti dela, dosti truda, da so lahko bile prisotne zraven ostalih mask, ki jih vendar ni bilo težko prepoznati.
Veselje, ki smo ga uživali na zabavi, je hitro minilo, po pol noči je napočil čas, ko se je bilo treba podati na pot, nazaj proti Köpingu.
Čeprav smo bili utrujeni, sta se petje in dobra volja nadeljevali celo pot nazaj.
Pohvalo in zaslugo ima moj ate Alojz, ki je bil šofer in nas je varno vozil, tako da smo se srečno pripeljali nazaj v zgodnjih jutranjih urah.
Čakala nas je še samo postelja in počitek.
Skratka, bilo nam je lepo.
/ Simona/Macuh
GÖTEBORG
30.obletnica Slovenskega društva »FRANCE PREŠEREN« iz Göteborga
V soboto 24.maja smo praznovali 30.obletnico obstoja in delovanja slovenskega kulturnega društva »France Prešeren« ter obeležili v svoji zgodovini bogati utrip delovanja ter aktivnosti na različnih področjih.
Res je, da je v človekovem življenju 30 let dolga doba, še zlasti od tistega davnega, skromnega začetka, ko so se želje posameznikov po skupni družitvi in ohranjanju slovenske besede uresničile.
Kako težko je nagraditi vse, ki so si prizadevali, da bi imeli svoj prostor, ki bi jih družil daleč od svoje domovine ter brez potrebne vzpodbude opravljali nadvse
plemenito poslanstvo. Veliko se je zgodilo v treh desetletjih. Bilo je obdobje rasti, gradnje, sporov, cepljenja med rojaki ter uveljavljanje slovesa Slovencev.
Kljub peščici aktivnih članov se lahko pohvalimo, da smo se za visoki jubilej dobro
pripravili ter izpeljali uspešno prireditev.
Foto: Albin^a I^ragelj V ameriško-latinskem ritmu sodobnega časa pa sta zaplesali Rebeka in Katarina.
V petek dopoldne 23.maja smo z veseljem pričakali 47 gostov iz Berlina Slovensko kulturno prosvetno športno društvo Slovenija, ki so jo sestavljali dve folklorni skupini »starejša in mlajša generacija« ter jih takoj po nastanitvi v hotelu odpeljali na ogled mesta. Zvečer smo jim pripravili večerjo v prostorih našega društva, kjer se jim je pridružil narodnozabavni ansambel Špik s simpatično pevko iz Prlekije in se skupaj z njimi zabavali pozno v noč, zavedajoč se, da taka gostovanja niso le zabava in uživanje temveč, da nas čaka veliko dela, napora in odgovornosti za naslednji dan. Sobota 24.maj. V polni dvorani v Medborgarhuset v Gamlestaden smo po predhodnem pozdravu predsednika društva zapeli Prešernovo Zdravljico.
V nadaljevanju pozdravnih nagovorov so sledile želje in čestitke veleposlaništva Slovenije, katerega predstavnica je bila gospodična Bojana Cipot.
Predsednik SKD France Prešeren Lado Lomšek ob željah in čestitkah v imenu Slovenskega Doma Göteborg Jožeta Župančiča. Foto: Albin^a K^ragelj
Enako nam je želela predsednica društva iz Berlina, gospa Anica Kraner. Lepe želje in čestitke nam je v pismu izrazil gospod duhovnik Zvone Podvinski.
Nevenka Ušaj je z občutno dikcijo recitirala recitale o zdomcih.
Potem smo podelili
priznanja ustanoviteljem in predhodnim predsednikom slovenskega
kulturnega društva France Prešeren pred otvoritvijo družabnega dela prireditve.
Mlajša generacija Slovencev iz Berlina v
belokranjskih nošah se je po uradnem nastopu prijetno sprostila in skovala mnoga nova prijateljstva. Foto: Albina Kragelj

M
Utrip prireditve prepleten s svežino in eleganco izvirnih noš starejše generacije Slovencev iz Berlina. Foto,-Albin^a Kragelj
Ob koncu kulturnega programa, se je začel nepozabni družabni del, katerega otvoritev so ob prijetni melodiji valčka, odplesali predhodni predsedniki z nasprotnimi ^^ pari	'
folkloristov iz Berlina.
Ansambel ŠPIK	iz
Prlekije. Foto,-Albina Kragelj
Za dobro počutje in razpoloženje so poskrbeli
neumorni glasbeniki, ki so naše goste iz Berlina tako očarali, da so se takoj pogodili za jesensko gostovanje pri njih, kamor smo povabljeni tudi člani našega društva.
Gostje in gostitelji so veselo zarajali. Foto; Albina K^agelJ
Takole nas je v zgodnjih urah zabaval Sandi, ki je sede izvabljal zadnje viže plesalcem.
Foto. Albina Kragelj
Začelo se je svitati. Stiski rok, toplo in prisrčno slovo. Z obljubami, da se
kmalu vidimo, smo zaplesali in zapeli tako kot znamo Slovenci kar na ulici, ker pa so bili naši glasbeniki tisti pravi kot se spodobi, so odhodnico zaigrali še v avtobusu. Kljub velikim naporom in skrbem, je bil žrtvovani čas poplačan. Gosti so odšli zadovoljni. Skovala so se mnoga nova prijateljstva. Mi pa smo si zadali kljub vsem notranjim preizkušnjam nalogo, da delo v društvu ne sme zamreti. Zavedamo se, da je ohranjanje slovenskega jezika in kulture temelj naših rodov, ne samo v naši matični domovini, temveč tudi daleč tukaj kjer živimo.To nam lahko uspeva le s podporo naših zvestih in aktivnih članov, ne glede na posameznike, ki poskušajo z razdiralno močjo okrniti delo naših predhodnikov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in pripomogli, da smo visoki jubilej, 30.letnico slovenskega kulturnega društva, tako uspešno realizirali.
Za Upravni Odbor Slovenskega kulturnega društva »FRANCE PREŠEREN« iz Goteborga.
Albina I^ragelJ
Göteborg ---PIKNIK
Še polni prijetnih vtisov ob 30.letnici Slovenske^
kulturnega društva »France Prešeren«,
smo 7.junija kot vsako leto, obeležili dan državnosti republike Slovenije s piknikom v naravi ter zaključili aktivnosti in dejavnosti prvega polletja..
Foto: A. Kragelj
Piknik v Skatasu; Po rajanju se prileže malo oddiha.
Zbralo se nas je kar lepo število, vendar smo to pot članice ženskega spola imele dela prosti dan. Za kar se lahko zahvalimo našim pridnim članom
moškega spola, kajti upoštevali so, da smo bile še zmeraj malo utrujene od
pioslav/lve 30 letnice diusiva P/edvsem pa smo morale poskrbeti, da ne bi ostalo preveč pijače, ker teža bremeni amortizerje in bi naš ekonom lahko utrpel škodo kombija ob vračanju..Vreme nam je bilo naklonjeno tako, da smo se dobro spotili od rajanja, kar bi bilo nemogoče, če bi bilo prevroče sonce.
Dragi člani, nečlani in prijatelji, veseli smo, da ste se udeležili piknika v tako lepem številu, kajti vsi vemo, da nas tarejo skrbi, kako dolgo se bomo družili še skupaj, zato je vsaka Vaša prisotnost dragoceni utrip za obstoj našega društva. Želimo Vam Prijetne počitnice v septembru pa zopet nasvidenje v Skatasu kjer bomo ponovno na željo naših zvestih članov organizirali piknik.
Za Upravni Odbor	Albina Kragelj
Orfeum '
Landskrona
35 let slovenskega društva v Landskroni (1968-2003)
Ave
Leto izida: 2003
Otroci zemlje
TEDEUM Božične pesmi
Leto izida: 1999
Spoznanje
Album sester, ki živijo in delajo na Švedskem.
Leto izida: 1998
Leto izida: 2000
ORFEUM =
družinski pevski zbor Orfeum in vokalni tercet Sestre BUDJA
Pišemo leto 2003. V našem društvu imamo dela čez glavo, saj pripravljamo nov repertuar za naslednjo zgoščenko (LETOS v mesecu maju je izšla zgoščenka AVE Marijinih pesmi); tudi tokrat bodo to pesmi predvsem nabožne vsebine in z verjetnim naslovom VEČERNICE (Aftonsang).
Leta 2001 smo v okviru društva izdali tudi VH- videokaseto z 10. skladbami (5 slovenskih in 5 švedskih) in z naslovom:
GLASBENI MOSTOVI ali MUSIKBROAR.
Zgoščenke lahko naročite na elektronski naslov:
orfeum@bredband.net
ali na naslovu uredništva.
Želimo vam bogato jesen in obilo osebnega zadovoljstva na vseh področjih!!!
Tudi tokrat nam bo razen nekaterih prijateljev, sorodnikov in znancev nudil delno ekonomsko podporo Urad za Slovence po svetu (Ministrstvo RS za zunaje zadeve), kar pri našem glasbenem ustvarjanju seveda veliko pomeni. Povemo naj tudi, da se skozi nekatere aktivnosti našega društva vzdržujejo stiki in sodelovanje na nekaterih področjih med občinama Ribnica in Landskrona (2001-2003).
Letošnje srečanje z vodstvom občine Ribnica - združeno v uradno in privatno - je bilo na otoku KRK med počitnicami sester Budja.
Foto: Peter Kembro
To so v glavnem v kratkih potezah orisane aktivnosti	našega
društva ORFEUM v Landskroni, s katerimi pomagamo utrjevati lastno identiteto in pripadnost Sloveniji, obenem pa predstaviti Švedski posebnosti stare domovine Slovenije, v obliki pesmi ter
jezikovnih, knjižnih in drugačnih ustvarjanj na kulturnem področju -torej pete in pisane besede.
Približno polovica članov pevskega zbora Orfeum v sproščenem sožitju pred nastopom v katoliški cerkvi v Landskroni; maj 2003.	Foto: A. Budja
Zdi se nam, da nam to dokaj dobro uspeva, saj imamo v naših vrstah aktivne predvsem tudi Slovence druge in tretje generacije. Slovenska pesem - in v veliki meri tudi švedska - nam je vodilo, rdeča nit v vseh letih našega ustvarjanja in udejstvovanja na kulturnem področju med Slovenci na Švedskem. Preko teh vezi integracijsko dosegamo tudi švedsko društvo ter krepimo in ohranjamo lastno slovensko bit.
Augustina Budja
KULTURNO DRUŠTVO ^S L O V E N I J A
OO lof^ s t r C m
•	18. oktobra: Slavnostni koncert in proslava 30- obletnice ansambla Vikis v Jamshogs Medborgarhus. Obenem bo tudi Vinska trgatev, začetek ob 20.00 uri. Vabljena tudi sosedna društva.
•	20. decembra: Praznovanje sv. Miklavža in božičnih praznikov.
•	30. novembra: Sv. maša v slovenskem jeziku, ob 11.00 uri v Olofstromu, ob 16.30 uri v Nybru
ZAHVALA NAJBOLJ DELAVNIM ŽENAM MED LETOM
Tudi letos smo podelili našim najbolj delovnim ženam rože za njihov trud v društvu. Rože je podelil predsednik društva, pridne članice pa so se z veseljem postavile pred kamero Karla Pesjaka. Našim ženam se moramo zahvaliti, da se je občutno povečal obisk na naših prireditvah, saj z dobro hrano in prijazno besedo privabijo marsikaterega rojaka.
Ciril M. Stopar podeli rože najbolj zaslužnim članicam v toku leta. Foto: Karlo Pesjak
BALINARSKI TURNIR V OLOFSTROMU
Ko smo načrtovali balinarski turnir v Olofstromu, smo si predstavljali, da se bo tega udeležila samo balinarska sekcija. Vseeno smo v vabilu napisali, da so dobrodošli tudi drugi člani društva. Med nas je tudi prvič prišel naš novi član in mladenič Andreas Holmersson. Ko smo se z Andreasom in bratom Jožetom pripeljali pred balinarsko igrišče smo zagledali naslednji prizor. Parkirališče je bilo že polno in na nas je že čakalo najmanj petindvajset članov, ki jih je skupaj privabilo prijetno poletno sonce. Sreča, da smo vzeli s seboj tudi bratove rezervne krogle. Z žrebanjem smo izbrali nekaj ekip in igrali celo popoldne. Kdo je zmagal sploh ni bilo važno, veselili smo se, ko nas je bilo toliko in sreča, da je bil balincplac širok dvajset metrov. Dobrodošli tudi naslednje leto.
Balinarji. Foto: Karlo Pesjak
SLOVENIJA V MOJEM SRCU
V društvenih prostorih nam je poznani slovenski fotograf in predavatatelj Karlo Pesjak prikazal z diapozitivi njegovo priljubljeno predavanje: Slovenija v mojem srcu. Več kot eno uro smo ga poslušali in gledali slike iz prelepe Slovenije, da smo zasanjani že mislili da smo doma v rojstnem kraju. Karlo Pesjak je izreden predavatelj in je prepotoval že pol sveta in rad pokaže z igro svojih diapozitivov, motive iz teh potovanj v Sloveniji, po Evropi, južni Ameriki, Galapagosa in drugod. Karlo dosti predava pri švedskih društvih. Mig a priporočamo tudi vam. Oglasite se na njegov telefon in dobili boste zadnje in najboljše informacije. Poslal vam bo tudi spisek svojih predavanj in ceno. ( Cena: 995 kr + potni stroški).	Karlo Pesjak: tel: 0451 - 10442 ( Karlo je doma ob večerih)
SREČANJE ČLANOV DRUŽINI STOPAR
PRI
Tudi letos se nas je precejšnja skupina članov srečala v mestecu Kallingu na vrtu pri Silvani iun Cirilu. Pozitiven trend v olofstromskem društvu se nadaljuje, saj nas je bilo šest več kot lansko leto. Prišli so člani iz Olofstroma, Bromolle, Kallinge in Ronnebyja. Nekateri so ostali kar dva dni, saj je najlepše druženje pozno v noč. Libero Markežič nas je prijetno zabaval s svojo harmoniko, pa tudi balinali smo.
Piknik. Kallinge: junij 2003.
Foto: C.M. Stopar
DRUŠTVENO GLASILO / MEDLEMSBLADET
V avgustu smo izdali 31 številko Društvenega glasila /Medlemsbladet na 16 straneh, ki je napisan 75% v slovenskem jeziku, 25 % pa švedskem jeziku. Stroške za tisk nam krijejo sponzorji iz Slovenije, to so: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za kulturo RS in občina Medvode, ki nam pomaga ekonomsko za razvijanje društvene dejavnosti.
Naslovna stran društvenega glasila; Ciril M. Stopar
NOVI PREDSTAVNIK MLADINE V OLOFSTROMU
Na zadnjem sestanku upravnega odbora smo izbrali mladega Andreasa (Andreja) Holmerssona za predstavnika mladine v olofstromskem društvu. Andrej je tudi dobil svojo stran v
društvenem časopisu Medlemsbladet, upamo pa da bo tudi v glasilu Zveze dal svoj prispevek. Andrej se je letos začel aktivno ukvarjati s slovenskim jezikom in upamo, da bo dobil štipendijo za celoletno šolo slovenskega jezika zdaj v jeseni v Ljubljani. Andrej si želi stopiti v kontakt z vso zainteresirano mladino, ki ima enega ali oba starša slovenskega porekla.
Na sliki: Janez, Andreas in Ciril. Foto: Karlo
Pesjak
Andreas Holmersson: tel: 073 - 709 73 10, E-mail: fat_dancer@hotmail.com
ZAHVALA
Na tem mestu se prisrčno in ponižno zahvaljujem slovenskim društvom, UO Slovenske zveze, UO KD Slovenija iz Olofstroma, predstavnikom občine Ronneby, članom, prijateljem ter sorodnikom, ki ste mi poslali čestitke in telefonirali oziroma ste me razveselili z
vašim prihodom, ko sem praznoval Abrahama v mesecu juliju.
Preizkušnja Cirilovega
darila ob njegovem praznovanju Abrahama na domačem dvorišču
Ne bom pozabil vaših čestitk in vaših želja, priznam da sem bil zelo presenečen, ko ste me obiskali in prišli od tako daleč. Obljubljam, da se ne počutim nič starejšega in da bom še naprej delal za slovensko besedo in slovensko pesem na Švedskem. Hvala vam! Ciril M. Stopar
Predstavniki slovenskiih društev Planike iz Malmoja in Lipe iz Landskrone pri Abrahamu, Foto: C.M. Stopar
V A B I L O
Ansambel VIKIS in Kulturno društvo SLOVENIJA vas vabita na slavnostni koncert proslave 30- obletnice ansambla Vikis in Vinsko trgatev 2003, ki bo18. oktobra ob 20.00 uri v Jamshogs Medborgarhus pri Olofstromu. Vabimo tudi sosednja slovenska društva.
Ciril in Viktor, oba zaljubljena v prelepe slovenske alpe (kot so naslikane na novi Viktorjevi harmoniki), vas vabita na praznovanje obletnice ansambla Vikis. Foto: Silvana Stopar
SKD Lipa
Landskrona
Vsi smo uživali v letošnjem čudovitem poletju, doma ali kje drugod in si nabrali novih moči. Prijetna doživetja si bomo ob srečanjih mogoče delili med seboj, ali pa obdržali zase in obujali spomine do naslednjega poletja. Sama sem preživela poletje na vikendu (koloniji) med cvetjem, z otroci, vnuki, mimoidočimi znanci, prijatelji in zraven vsega nas je presenetil Nace Pančič in popestril večer s prijetno družbo, z ženo in prijatelji med potovanjem po Skandinaviji, dobro poznan in večkraten gost našega društva, aktiven pevovodja v naši prijateljski občini Slovenska Bistrica,.
Prvi del poletja smo zaključili s tradicionalnim piknikom, ki je bil letos izredno zanimiv, saj so se ga v velikem številu udeležile vse tri generacije. Ob dobri hrani, petju in dveh harmonikaših, Tomo V. in Stanko, ki je bil na oddihu med prijatelji, so zvenele lepe slovenske pesmi. Društveno delo je bilo čez poletje na zelo nizki stopnji, vendar aktivno, saj se je en del skupine čez celo poletje, vsako sredo ob 17. uri, redno sprehodil 5 km v Karslundskem gozdu. Henrik J., Filip B., Karl K., in Štefan I., so se dvakat udeležili nočnega pohoda, s sodelovanjem občine Landskrona in varnostnih organov v namen za preprečevanje nočnih nemirov v mestu, (brattsforebyggande enheten). Obogatili so stanje blagajne vsakič po 900 kr. Potrebni so nam prostovoljni aktivisti, saj moramo za eno udeležbo biti najman štiri osebe, člani društva, in to je samo en del v skupini.
Ob zaključku tečaja: Sanje o lepši prihodnosti. Landskrona, 2003
Društveni prostori so zopet redno odprti ob petkih po 19.00 uri in po dogovoru
za aktivnost. Sestre Perko redno vadijo z Tomotom in se pripravljajo za naslednje srečanje. Nadaljevali bomo z kuharskim krožkom, biljardom, če bodo interesi, promenade v naravi, organizirali bomo družabni večer in nas bo veselilo če nas boste poklicali v društvo na številko 0418 10574 in se sami malo pozanimali kdaj in kako bo. Prijetno vas bo slišati in videti, tako bomo tudi mi kateri smo odgovorni za vodstvo z večjim veseljem vršili delo. S potrpljenjem in dobro voljo čakamo tudi na naše potomce, kateri redno plačujejo članarino, pogrešamo jih pa pri pripravljanju pogrnjene mize. Zahvaljujemo se tudi Cvetki Vidmar, umetnici iz Maribora, za lepo sliko in želimo da nas bo še naprej obiskovala ob obisku v Landskroni.
Pričakovanje »božička« 2002
Spominjamo se izgube našega člana, pevca,
prijatelja, Slavkota Dolničar, ki nas je zapustil v zgodnji pomladi. Pesem - Kje so tiste stezice - in še katera, nas bo vedno spominjala nanj.
Predsednica Štefka Berg
Ob spominu na Slavka Dolničar se sožalju svojcem pridružujemo tudi rojaki društva ORFEUM v Landskroni. Obenem izrekamo globoko sožalje Zvonki Nabernik ob izgubi ljubega moža Ivana.
POUČNO
LARORIKT
EMU: Jamfor JA & NEJ sidans argument i foljande sakfrdgor:
JA till EMU - EMU och demnkratin Sverige ar en del av
varlden och den av oss. Varlden blir allt mer internationaliserad, och vi ar beroende av var omvarld. Vi mflter den flkande internationaliseringen i var egen vardag, Vi reser alltmer och manga arbetar eller studerar utomlands en tid. Nar det galler handel och fflretagande ar det kanske annu tydligare. Aven sma eller medelstora svenska fflretag ar idag aktiva utanfflr Sveriges granser. Det europeiska samarbetet har blivit en del av var vardag.
EMU nch jnbben De stflrsta klyftorna och orattvisorna i samhallet gar mellan de som har och de som inte har jobb. Vi kan aldrig acceptera det slflseri av manskliga och ekonomiska resurser det innebar. Ingenting ar viktigare an att bekampa arbetslflsheten. Europas invanare och nationer kommer allt narmare varandra. Idag ar det sjalvklart att det finns fragor och problem som vi behflver arbeta med tillsammans.
EMU nch valfarden I Sverige vill vi mycket med var valfard. Vi vill ha en bra skola fflr alla, hflg kvalita i barnomsorgen och en trygg vard och aldreomsorg. Grunden fflr valfarden ar att vi har jobb och en stark ekonomi. En stark ekonomi och jobb till alla som vill och kan arbeta ar grunden far de hflga valfardsambitioner vi har i Sverige. Ett ja i folkomrflstningen flkar mfljligheterna fflr fflretagen att investera och skapa nya jobb i Sverige. Nar fler jobbar flkar skatteintakterna. Med flkade skatteintakter kan vi anstalla fler i valfarden, i skolan, varden och omsorgen. Darfflr ar ett euromedlemskap avgflrande fflr oss som tror pa politikens betydelse fflr en stark valfard.
EMU nch eknnnmin Sverige ar en liten och flppen ekonomi i en alltmer internationaliserad varld. I var omedelbara narhet finns varldens nast stflrsta valuta - euron.. Om Sverige gar med i det europeiska valutasamarbetet sa far vi del av den stabiliteten som euron och det ekonomiska samarbetet i Europa ger. Med euron minskar Sveriges sarbarhet fflr internationella ekonomiska svangningarna.
NEJ till EMU - EMU nch demnkratin Att vi demokratiskt ska paverka alla de samhallsfenomen som berflr manniskors vardag, nationellt saval som internationellt, ar sjalvklart fflr oss. Att denna utgangspunkt skulle vara ett argument fflr att ga med i EMU ar daremot helt obegripligt. Vi fflrlorar ju allt inflytande flver var egen penningpolitik. Men vi vinner inget flver EMU:s eftersom sjalva poangen med EMU:s konstruktion ar att politiken inte ska fa ha nagot inflytande.
EMU nch eknnnmin Hflgre sysselsattning, lagre arbetslflshet, fler fflrvarvsarbetande kvinnor, lagre inflation, fler utlandska investeringar och hflgre tillvaxt. Sa blir utfallet av jamfflrelsen mellan Sverige och eurolanderna -till den svenska sjalvstandighetens fflrdel. En fflrdel med en egen valuta och den rflrliga vaxelkurs som vi har idag ar att den fungerar som en stfltdampare i ekonomin nar olika ekonomiska stflrningar upptrader. Och det gflr de oundvikligen - fflrr eller senare.
EMU nch jnbben En del havdar att jobben blir fler om vi gar med i EMU. Mot detta talar bade den hflga arbetslflsheten i eurolanderna och det faktum att arbetsmarknaden behflver ett instrument som kan stabilisera ekonomin vid stflrningar. Om inte valutan utgflr den stabiliserande mekanismen sa kommer arbetsmarknaden istallet att fa vara mer flexibel. Hflgre arbetslflshet och minskad anstallningstrygghet blir da fflljden.
EMU nch valfarden Ett medlemskap i EMU medfflr en fflrlust av det viktigaste ekonomiska stabiliserings-instrumentet, den egna rflrliga vaxelkursen. Istallet maste arbets-marknaden vara flexibel. Mfljligheterna att fflra en offensiv valfardspolitik minskar saledes drastiskt. En del havdar att EMU kommer medfflra hflgre tillvaxt, fler jobb och darmed flkad valfard. Mot detta talar dock att arbetslflsheten ar hflgre, tillvaxten lagre och den allmanna valfarden samre utbyggd i eurolanderna an i Sverige. Om Sverige idag skulle ha sysselsattnings- och tillvaxtnivaer pa europeisk niva sa skulle skatteintakterna att drastiskt minska och da far vi mindre gemensamma tillgangar att fflrdela rattvist.
Denna webbplats dr framtagen av ABF i ett samarbete med socialdemokraterna. Kdlla: IT2003
-stina
SLOVENIEN - POSTOJNAGROTTAN
Slovenien är en republik i södra Europa som gränsar till Italien, Österrike, Ungern och Kroatien. Eftersom landet ligger söder om Alperna brukar det kallas Landet pa den soliga sidan av Alperna. Sloveniens natur är mycket skiftande: skogrikt alplandskap med bördiga dalar. Högsta punkten är Triglav (2863 m ö.h.). landet har kontinentalt klimat och vid kusten av Adriatiska havet ett medelhavsklimat. Sloveniens yta är 20 256 kv. km (ca dubbelt sä star som Skane) och har ca 2 miljoner invanare (98 inv. per kv. km). Huvudstaden är Ljubljana; landets valuta är 1 tolar (SIT) = 100 stotin. Spräket är slovenska och alfabetet latinskt med 25 bokstäver (5 vokaler och 20 konsonanter). Religionen är övervägande romersk-katolsk; nationalbetäckningen Slovenec/Slovenka =sloven/slovenska. Landet blev självständigt 1991 och erkänt internationellt 1992.1 Skogsindustrin är viktig precis som turismen.
Postojnagrottan- Adelsberggrottan = Postojnska jama
Slovenien har fyra olika typer av natur; alper, slättland, kustland samt ett lägre alpinomräde. Postojnagrottorna är ett stort Karstomräde, berömd för droppstensbildningar och säreget djurliv.2 Namnet karst stammar frän typomrädet i Slovenien där ocksä Europas största grottsystem finns i Postojna (ca 22 km). 1 hundratals är har detta system varit välbesökt men det är först efter 1818 som turismen fätt sitt stora genombrott. Det finns ett antal djurarter i grottoma där Olmen "människofisken" är det märkligaste djuret. Den lever bara i delar av detta system av grottor och endast där. Pä laboratoriet lägger Olmen ca 70 ägg (ca 12 mm i diameter). Embryets utveckling varar mellan 3 till 5 mänader, beroende pä vattnets temperatur och postembryonala fasen varar till 130 dagar. Könsmogen efter 14 är som larv, kan leva upp till 100 är. Man känner till fall dä Olmen födde levande och ganska utvecklade ungar (2 stycken). Alla djur i grottsystemet är blinda, dä de inte behöver nägon syn. Dom förlitar sig istället pä sina känselorgan.3
Rikligt med grottor Kalkstensberget svarar för 53 % av Sloveniens bergarter. Dessa berg finns i första hand i västra delen av landet och i Alperna och kallas för Karstomräden. Det finns cirka 6400 grottor i Slovenien, frän smä hälrum till länga vindlande grottsystem. Kalksten i sig är mycket poröst och päverkas lätt av vatten och vind. Under miljoner är har vattnet arbetat sig genom berggrunden och hittat nya vattenvägar längre in i berget. Vattnet har lämnat efter sig ett grottsystem där floderna tidigare flöt fram. Det är först dä vattnet runnit undan som stalagmiter, stalagtiter och andra fantastiska formationer längsamt kan börja ta form. Droppstenarna uppstär genom särskilda fysikaliska och kemiska processer som äger rum i karstkalkstenen. Regnvattnet tränger ner frän jordytan till underjorden och löser upp kalkstenen. När dess droppar när grottans tak utlöses det i regnvattnet upplösta kalciumkarbonatet i form av stalagtiter, och när dropparna faller ner pä marken formas olika stalagmiter. Man har fastställt att de vackra droppstenarna uppstod för ungefär 8.000 är sedan, medan det finns grottor som uppstätt redan för mellan 40 000 och 100 000 är sedan.
Turism 20 av turistgrottorna är öppna för allmänheten där guidning sker. Det största och mest kända systemet är Postojna systemet, som är placerat i Karstomrädet. Omrädet beskrivs med underjordiska floder och odlade dalgängar och trädbevuxna bergstoppar. Systemet bestär av fem sammanväxta
1	Bonniers compact lexikon, 2001. Allt i ett i ord och bild. 2001 Bonnierförlagen nya medier. Tryckning Korotan-Ljubljana - Ma-tisk 2001
2	Bonniers compact lexikon, 2001. Allt i ett i ord och bild. 2001 Bonnierförlagen nya medier. Tryckning Korotan-Ljubljana
3	IT, maj 2003
grottsystem: Postojnagrottan, Otokgrottan, Magdalenagrottan, Svarta grottan och Pivkagrottan. Pivka är namnet pa den flod som rinner genom grottan. Tillsammans har grottorna en längd av ca 22 km, av vilken Postojnagrotta gör 13 km. Dagligen utgar guidade turer genom systemet och man har försökt göra den uppenbart turistiska paverkan sa liten som möjligt.
<-The Diamond A Huge Pilar->
Skydd Under de osäkra upproriska perioderna när protestantismen spred ut sig under 1500-talet, var det manga som besökte grottorna. De använde grottorna som ett skydd under denna oroliga period. I slutet av 1600-talet minskade antalet besökare i och med att det blev en tryggare tid. Det var under denna period som de detaljrika beskrivningarna om grottorna börjar ge sig tillkänna. Det ökade intresset under 1800-talet gjorde Karstomradet till ett intressant Stalagmit	vetenskapligt	besöksmal.
Postojnagrottor betraktas som Källan: IT maj 2003	världens mest fantastiska.
Stalagmit och stalaktit möts
Källan:: IT maj 2003
Modernisering Under 170 är av utveckling inom turismen har nu mer än 25 miljoner människor frän hela världen besökt grottan. I och med att besökarantalet steg började man ocksä förse grottan med modern utrustning. De förste spären till grottans järnväg, som är ensam i sitt slag i världen (dessa täg knuffades fram) byggdes 1872 och det första motordrivna täget körde in i grottan 1913. Efter andra världskriget sattes de nuvarande och betydligt miljövänligare elektriska tägen in. Elbelysningen installerades 1884, vilket dels underlättar för turisterna och skyddar stalagtiter och stalagmiter frän den smuts som hade blivit p.g.a. att man tidigare använde facklor. Belysningen släcks efter hand den guidade turen pägär, dels för att skapa stämning och dels för att skydda den känsliga miljön. Den negativa effekt som belysningen medför är algbeväxning pä väggar som inte är en naturlig sak i grottorna.
Turistanpassades Postojna systemet har varit enkelt att turistanpassa tack vara dess fördelaktiga läge med god infrastruktur till omrädet dä det har varit och är nära en genomfartsled som knyter samman öst och väst. Grottornas läge till andra turistattraktioner har ocksä gjort att den blivit välbesökt. Systemets plana uppbyggnad och storlek har gjort att det varit lätt att turistanpassa med vandrings- och järnvägsleder utan att päverka dess naturliga uppbyggnad. Systemet häller en fast temperatur pä +8 grader C och en luftfuktighet pä mellan 95 till 99 %, det beror till stor del pä att systemet har fem större öppningar som ger en god ventilation. Detta medger att grottsystemet kan ta emot sä mänga besökare som man vill eftersom det inte nämnvärt päverkar grottorna.
Avslutning Slovenien har tack vare sitt skiftande och natursköna landskap gynnats av turismen. The Karst innehäller ett system pä ca 6400 grottor, 20 av dessa är öppnade och anpassade för turism. Postojnagrottorna ger en fantastisk upplevelse, en upplevelse man önskar att alla ska fä ta del av.
Helena Budja
ŠVEDSKA SLOVNICA
Švedska abeceda ima 29 črk in od the 9 samoglasnikov, slovenska pa samo 25 črk in od teh 5 samoglasnikov. Besede, ki začno s črko W najdemo po abecednem redu pod V. Črke Q, W in Z uporabljamo v švedskem jeziku samo v sposojenkah ali v imenih. Švedske črke C, S in Z izgovarjamo v švedskem jeziku kot v slovenskem črko C.
Švedska abeceda (Alfabetet)
A /a:/	K /ko:/	U /w:/
B /be:/	L /el/	V /ve:/
C/se:/	M /em/	W /dubelve:/
D /de:/	N /en/	X/eks/
E /e:/	O /u:/	Y /y:/
F /ef/	P /pe:/	Z /se:ta/
G /ge:/	Q /kw:/	Ä (o:/
H /ho:/	R /aer/	Ä /e:/
I /i:/	S /es/	Ö /oe:, ö:/
J /ji:/	T /te:/	
Posebnosti švedskega jezika v primerjavi s slovenščino je več. Ena od teh je 9 samoglasnikov (vokaler); kadar sta za katerim od samoglasnikov A, E, I, O, U, Y, Ä, Ä, Ö dva soglasnika (konsonanter), se samoglasnik največkrat izgovori kratko in s povdarkom.
Druga posebnost glede na slovenski jezik so nedoločne oziroma določne oblike samostalnikov: stol/stolen - stol/tale stol; dve sklanjatvi: nominativ in genitiv -imenovalnik in rodilnik: mamma/mammas - mama/ (od) mame, (mamino) ter
dve samostalniški števili: ednina in množina - en, ett-fler - en, eden, eno ali več.
Tudi izgovorjava švedskega jezika je v nekaterih primerih za slovensko govoreče lahko zapletena, zato si je dobro zapomniti nekaj posebnosti, da bo manj težav pri izgovorjavi:
•	Črka k pred mehkim samoglasnikom (e i y ä ö) se razen v nekaj izjemah v švedskem jeziku izgovarja podobno kot slovenski glas č: kedja /čedja/ - ketna; kikare /čikare/ -daljnogled; kyla /čyla/- hlad; känna /čena/- poznati; köpa /čoepa, čopa/- kupiti.
•	Prav tako se črka g pred mehkim samoglasnikom (glej zgoraj) izgovarja kot j: ge /je/ - dati; giraf /jiraf - žirafa; gymnastik /jymnastik/ - gimnastika; gäst /jest/ - gost; göra /joera, jöra/- delati; Göteborg/Joeteborj/- Göteborg.
Vendar pa ima tudi v švedskem jeziku skoraj vsako pravilo izjeme, katere Slovenci še kako opazimo pri pisnem in govornem izražanju.
Avguština Budja
ISBN 91-974694-0-8
SLOVENSKO - ŠVEDSKI BESEDNI VODIČ Na potovanju in pri pogovoru s Švedi
DOBRODOŠLI
VALKOMNA
NA ŠVEDSKEM! TILL SVERIGE!
Založba / Forlaget: Samozaložba 2003
Izšel je SLOVENSKO - ŠVEDSKI in ŠVEDSKO - SLOVENSKI
BESEDNI VODIČ, vse v enem - skupno 112 strani - ter s pokroviteljstvom SZ. Cena posameznega izvoda je 120 SEK. Priročnik lahko naročite na telefon 0418-269 26 ali po e-pošti: budja@pop.landskrona.se. Vodič je vseskozi dvojezičen in je primeren na potovanju in pri pogovoru s Švedi, oziroma s Slovenci, predvsem za drugo in tretjo generacijo Slovencev na Švedskem ter njihove partnerje in znance Švede na potovanju v Slovenijo. Obravnava mnoga območja in vsakdanje teme kot so: Pri zdravniku; Pri zobarju; V cvetličarni; Na potovanju — z avijonom, vlakom, avtomobilom; V avtomobilski delavnici, V restavraciji; V trgovini z oblekami, s čevllji in prehrano; Športne panoge; Na počitnicah ter še in še.
NAŠA CERKEV
var kyrka
VADSTENA - 30. SLOVENSKO BINKOŠTNO SREČANJE
Vadstena je mesto, kjer smo se Slovenci iz vseh slovenskih skupnosti na Švedskem letos na binkoštnem srečanju zbrali že tridesetič.
Pridiga nuncija in nadškova g. Ivana Jurkovič nam je segla do srca
Foto: A Budja
Tokrat so v Vadsteni prejeli nekateri člani slovenske katoliške skupnosti na Švedskem tudi zakrament prvega sv. obhajila ter zakrament sv. birme, ki jim ga je podelil g. nuncij, nadškof Ivan Jurkovič.
Pri mašnem obredu je sodelovala tudi slovenska veleposlanica na Švedskem ga. Darja Bavdaž Kuret ter sekretarka na Veleposlaništvu, gdč. Bojana Cipot. Med obiskovalci je bilo opaziti tudi dve slovenski ženski narodni noši.
Vsako leto je opaziti, da je večkrat koga prav težko prepoznati, posebej če ga/je nekaj let ni bilo v
Vadsteno... Foto: A. Budja
Po sv. maši in pozneje po obisku pri slovenski lipi v parku in nato petih litanijah in koncertu sester Budja smo se tudi letos zbrali v veliki dvorani, kjer nas je čakal bogat srečolov ter ženski ansambel harmonikaric iz Mengša, katere je letos v Vadsteno pripeljal g. Boštjan Kocmur, predsednik ID Slovenija v svetu in ki so skrbele za zabavni del programa.
Letos je bilo še posebej slavnostno, saj smo v jubilejnem letu 2003, ko širom Švedske slavimo 700 letnico rojstva svete BIRGITTE ŠVEDSKE, katere posmrtni ostanki so shranjeni ravno v Vadsteni.
Na sliki zgoraj vidimo skrinjo s posmrtnimi ostanki sv. Birgite Švedske, pred katero stojijo SESTRE BUDJA: Olga, Avguština in Gabrijela;
Foto: Leonida Kembro
V dvorani je začelo splošno veselje, rajanje in pogovori
V ozadju so članice in člani pastoralnega sveta iz Goteborga, ki so nam pripravili jedačo in
pijačo
Vadstena, zbirališče slovenskih rojakov na Švedskem - že 30 let (1974 - 2003)
Foto in komentarji: A. Budja
G. Zvone Podvinski - 10 let med Slovenci na Švedskem		
	1993 - 2003	
		
Slovenski izseljenski duhovnik- rektor slovenske katoliške misije v Goteborgu na Švedskem g. Zvone Podvinski. Letos mineva že 10 let, od kar je za dušnega pastirja na Švedsko prišel gospod Zvone Podvinski, ta naš dragi slovenski vagabond - kot se velikokrat sam imenuje. Koliko tisoč kilometrov se je prevozil v vseh teh letih, saj pokriva celo Švedsko ter občasno tudi Norveško in Dansko, ve samo dobri Bog! Kolikim novorojenčkom je g. Zvone dal zakrament sv. krsta, kolikim prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo? In ni bilo majhno število cerkvenih porok, katere je kot božji namestnik med zakoncema sklenil on. Dal je mnogim tudi poslednje maziljenje; in na zadnjo pot je g. Zvone pospremil že veliko število slovenskih rojakov na Švedskem v teh 10. letih. Bog naj mu poplača za vse to, saj mu mi sami ne moremo dovolj. Svojo zahvalo mu pokažemo lahko le na ta način, da ga razveseljujemo s svojo udeležbo pri svetih mašah, katere s čutom dolžnosti rad opravlja zaradi nas v našem slovenskem materinem jeziku.
G. Zvone Podvinski zvest tradiciji nadaljuje začeto pot svojih prednikov, slovenskih duhovnikov na Švedskem - p. Janeza Sodijo in g. Jožeta Drolc - tako, da vsako leto organizira SLOVENSKA BINKONŠTNA SREČANJA V VADSTENI. Letos je bilo takšno srečanje že 30.ič. Na fotografiji spodaj sta gospoda Zvone Podvinski in Boštjan Kocmur, predsednik izseljenskega društva Slovenija v svetu
Zvone Podvinski in Boštjan Kocmur;
Vadstena 8. junij 2003	Foto: A
Budja
v Ljubljani, ki je na Švedsko pospremil letošnji ženski ansambel harmonikaric iz Mengša, ki so skrbele za dobro voljo v zabavnem delu programa. Naš slovenski vagabond na Švedskem, g. Zvone, skrbi in nas zalaga s slovensko literaturo in pesmijo, predvsem pa med Slovenci goji slovenski jezik in nas podpira pri naših aktivnostih na kulturnem področju po vsej Švedski. Bil je tudi pobudnik za izid učbenika ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE (2002); Priročnik za kontrastivni študij švedskega jezika po slovensko, avtorice A: Budja. S svojo dobro voljo in pametnimi nasveti pomaga ljudem v stiskah in s svojo vedrino razveseljuje naše domove, kadar se utegne pomuditi pri kom izmed nas. Zavedamo se, da vse premalo cenimo njegovo žrtev, saj je izbral tujino za svoj dom zaradi nas, ki smo se nekoč zaradi zelo različnih naključij in vzrokov kot ovce brez pastirja znašli na Severu Evrope, na Švedskem. G. Zvone - Bog vam povrni za vašo dobroto! Ostanite še dolgo med nami na Švedskem!
Švedski Slovenci od blizu in daleč
ARHIV
ARKIV
VADSTENA, 2003: Po sv. maši v katoliški cerkvi
sledi procesija k "slovenski lipi" in nato v modro
Slovenski duhovnik
cerkev sv. Birgite Švedske. Foto: Lasse Nilsson
g. Zvone Podvinski v pogovoru z Njeno Ekscelenco, slovensko veleposlanico na Švedskem, go. Darjo Bevdaž Kuret; v ozadju gdč. Bojana Cipot in drugi. Vadstena, 8. junij 2003.	Foto: Lasse Nilsson
Na fotografiji zgoraj levo: Olga Budja, Leonida Kembro, Zvone Podvinski, Gabrijela Karlin, Gusti Budja in
Karolina Nilsson.	Foto: Lasse Nilsson
Vseslovensko srečanje; Franc Pukšič in drugi
Po cerkvenih obredih v dvorani; Vadstena 2003 Foto: Lasse Nilsson
Janez Plestenjak vabi pernate prijatelje k druženju. Ronneby; avgust 2003. Foto: C. M. Stopar
Janez Plestenjak, mednarodni sodnik za pse in pirenejski planinski pes Rex Earl Asterion Vi'skaly's, last Silvane Stopar. 2003.
Foto: Ciril M. Stopar
Utrinek iz švedskega praznika "midsommar" v Landskroni 2003.
Marija Novak, Ilko Stopinšek. Foto: Zvonko Bencek
Utrinek iz Šentjurja; Pri sorodnikih, Foto: Bena Budja
2003-
Počitnice pri babici Angeli B.: M. Nedelja; Kembro-show; Daniel, Isabelle, David; 2003
Köping: Simon Gregorčič 30 let; 2002
Foto:
Cirli M. in
Silvana
Stopar
Obisk na Švedskem; Danni Stražar
Pevske vaje z otroci; Landskrona, 2002/03; Daniel, David, André, Charlie, Anne-Marie in Tanja
Informativno GLASILO	Informationsbladet
Izdajatelj / Utgivare:
Slovenska zveza / Slovenska riksforbundet i Sverige
Box 237, 261 23 LANDSKRONA Telefax: 0457-771 85 / 031-52 82 96
Predsednik/Ordfor: Ciril M Stopar, Tajnik/Sekr: Marjana Ratajc
KK SLOVENIJA	SKD FRANCE PREŠEREN
c/o Rudolf Uršič	Box 5271
Norregata 9, 633 46 Eskilstuna	402 25 Göteborg
Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49	Ladislav Lomšek, 031-46 26 86
IVAN CANKAR	SKD PLANIKA
Box 4009	V:a Hindbyvägen 18
3009 Halmstad	214 58 Malmö
Preds.: Branko Jenko, 0371-303 15	Ivanka Franceus, 040-49 43 85
SD SIMON GREGORČIČ	SD LIPA
Scheelegatan 7	BOX 649
731 32 Köping	261 25 Landskrona
Preds.: Alojz Macuh, 0221-185 44	Štefanija Berg, 0418-102 13
KD SLOVENIJA	SLOVENSKO DRUŠTVO V STHLM
Vallmovägen 10	BOX 832
293 34 Olofström	101 36 Stockholm
Preds.: Ciril M. Stopar, 0457-771 85	Kristian Mlakar, 08-550 65 708
SLOVENSKI DOM	PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM
Parkgatan 14	c/o Bencek-Budja, Hantverkarg 50
411 38 Göteborg	261 52 Landskrona
Preds.: Jože Zupančič, 031-98 19 37	Robert Karlin, 0418-269 26
SLOV./ŠVEDSKO DRUŠTVO	SLOVENSKA KATOL. MISIJA
c/o Barač, Päarpsv 37	Parkgatan 14
256 69 Helsingborg	411 38 Göteborg
Preds.: Milka Barač, 042-29 74 92	Zvone Podvinski, 031-711 54 21
SLOVENSKA AMBASADA	VELEPOSL. KRALJEVINE ŠVEDSKE
Styrmansgatan 4	Ajdovščina 4/8
114 54 Stockholm	SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
08-662 94 37, 08-662 94 36	(+386) 01-300 02 70
Tisk / Tryckeri: Tryckhuset; COMAR-PRINT AB, Landskrona