DRUŽINSKI TEDNIK
Ulica, ki se imenuje Jutri, drži na trg Nikoli.
Španski pregovor
Leto X.
Ljubljana, 24. februarja 1938.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak tetrtak. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva uL «7/111. Telelon *». S3-32. Poitnl predal it. *4S. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani It. 15-393. — NAROČNINA) za 'It leta 20 din, ‘It leta W din, >/i teta SO din. V Italiji na leto «0 lir, » Franciji 59 trankov, v Ameriki Vit dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankimnih dopitov ne »prejemamo, ta odgovore Je priloZitl ca I dinarje »namk. — CENA OGLASOV! med betedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prosto' (vllina 8 milimetre In Širina 5S milimetrov) din 7'—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din «‘50. — Notice: — vsaka beseda din 2*— Mali oglasi: vsaka beseda din 0’S0. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
daMs:
Spolno življenje v zakonu
(Gl. str. G)
PUSTNI *
PRIVIDI
*
So prividi, ki niso prividi, ampul: prav otipljive stvari, in so spet stvari, ki niso stvari, temveč prividi.
Je stopil za kateder profesor-učenjak z dolgo belo brado in razlagal svojim akademskim poslušalcem bistvo sveta:
»Gospoda! Ves svet, ki ga zaznavajo naši čuti, je samo plod naše brezmejne fantazije. V resnici je ali docela drugačen, kakor sc nam zdi, ga pa sploh ni in nam naša fantazija čara le meglene privide. Z gotovostjo vem samo to, da jaz sem, ker mis l i m ; vse drugo okrog mene je privid.«
Dostojanstveno je po tej veleučeni razlagi odhajal čez vseučilišlM dvorišče, pa se mu je na vso nesrečo boš ta dan zakadil pod noge divji vratarjev pes in se prav otipljivo uveljavil na olerajeih njegovih hlač. Tedaj je zapustila častitljivega belo-bradca vsa umetno zgrajena teorija o prividih; v strahu za svojo kožo jo je ucvrl na ulico, medtem ko so škodoželjni študenti vpili za njim: >Stojte, stojte, samo privid je, ki bežite Pred njim!«
Bog ne daj, da bi vam napisala to Zgodbo zato, da bi se norčevala iz učenega moža! Nasprotno, ugotav-Ijam, da je njegova teorija samo po čudnem slučaju dobila privid neresničnosti, kajti po vsestranskih raz-motrivanjih sem prišla do spoznanja, da so v resnici stvari, ki niso stvari, ampak se po čudežnih zakonih izmaličijo v privide, ih so prividi, za katere bi prisegli, da so prav Otipljiva materija. Prav zdaj v predpustnem času se zelo pogosto pojavljajo prividi,
Okrog petih zjutraj jo maha, kaj maha, krili, jadrti, se pozibava »fin« gospod proti domu. Megla je in prečudno so se izmaličile idice in še stisnile skupaj, tako ozke so v teh jutrnjih prividih, da se revež zadeva zdaj ob levo, zdaj ob desno zidovje ulic. šele po neštetih vijugah in serpentinah prijadra do svoje hiše. Ključ? Aha! Melumično sežejo njegove roke v žep, toda rekla bi, da prej vlovi ribič na širnem morju ribo kakor ta revež ključ iz ozkega žepa. Ključ je zdaj tu, a. ključavnica? Tisti hip sta v roki dva ključa, in pred njim pet, šest ključavnic. Čudežnih prividov ni konec, ključavnice plešejo okrog njega bakhantski ples ♦n se spreminjajo v smejoča se dekleta. Končno se pogrezne celo hiša Vred njim. Padec, nekaj se zasveti m — v brezkončen nič se pogrezne vse! Stvar je postala privid!
Sploh pa Ljubljančani ljubijo meglo in meglovitost sploh. Ne samo da se veselijo megle, ki jim jo je nalašč Bog dal zaradi prividov, ampak prenašajo meglo celo v plesne dvorane,
v kavarne, gostilne in nazadnje jim 'Hiegla zleze še najbolj gotovo v gla-v:° in se počutijo pri tem vse blažene %n srečne. Kajti kako bi se mogli drugače zapreti v tesne prostore, se zavijati v oblake tobakovega dima, Požirati prah s prašnih parketnih *'>l, sedeti ob mizah natlačeni kot sardelice v škatli, ali se pa na ozkem plesnem prostoru suvati s komolci
vi stopati drug drugemu na kurja °česa. Kurja očesa so sicer zelo koristna stvar za kokoši, da z njimi ’ddijo ftam jim rečemo oči), toda Pri _ človeku so udarjena z večno kurjo slepoto in se zganejo šele takrat, kadar ti kdo nanje stopi. Pa *akrat bolj zaležejo zaradi prividov vsega sončnega sistema — i no, zakaj ne, saj ljudje ljubijo privide.
Mi naj vam povem še o deklici Koprneli, ki je vse leto imela privid 'ePega viteza in si je od ust pritr-Oo vala, da je mogla nabaviti svileno Plesno obleko in da je njen privid te dni dosegel materializacijo ter je za-re* našla viteza? Z majhno razliko: ni bil namreč prav nič viteški. Pa Baj to ne spada več k predpustni
Ali pa zgodbo o mladeniču Zmagoslavu Visoikonosu, ki so mu v prividih prekrasne deklice padale v na-rr>čje in je bil na kraju deležen le "Prekrasnih košaric, ki so mu padale Va nos? In ko je zaradi prevelike **eglovitosti prišel domov, je našel ,ia mizi tole očetovo pismo:
,*Ljubi sin! Lepo delaš, lepo in ko
1 ti zdaj jaz pisal: ,Ti si osel', bi ti * tem razpoloženju gotovo 6ital: ,Ti
* °seJ‘ in bi at mislil, da sem jaz 'i8elf Tako M pa pišem: Jaz sem
RAZGLED PO SVETU
Ali se je Anglija odločila za pravo pot?
Odstop angleškega zunanjega ministra Anthonyja Edna.
Torej Je le Hoare Imel pravi
V Ljubljani 23. febr.
Skoraj smo se prešibko izrazili pretekli beden, ko smo zapisali, da dogodki drug drugega prehitevajo. Ta teden je bil namreč njih tempo že tolikšen, da so drug drugega kar podili.
Avstrija, prejšnji teden še glavna senzacija političnih strani svetovnih dnevnikov, je morala napraviti prostor drugim, še večjim senzacijam — to pot iz države, ki je je sicer sama konvencionalnost in hladna kupčijska zapetost in je skoraj že pozabila, kaj je politična senzacija. Celo tolikanj reklamirani Hitlerjev triurni govor se je izgubil spričo sobotnih in nedeljskih dogodkov v angleški prestolnici.
Angleški zunanji minister sir Eden je odstopil.
Odstop zunanjega ministra velike države je zmerom pomemben dogodek; odstop zunanjega ministra Velike Britanije je politična senzacija prvega reda; odstop.britanskega zunanjega ministra V okoliščinah, kakršne so se odigrale v soboto in nedeljo v Londonu, je pa dogodek, o katerem bi skoraj lahko zapisali, da je mejnik v zgodovini Velike Britanije.
Edna je strmoglavila Avstrija in preko nje os Rim-Berliii.
že dolge mesece so v poučenih krogih šušljali, da se predsednik britanske vlade Neville Chamberlain in sir Anthony Eden ne razumeta posebno dobro in da ima Chamberlain drugačne misli o zunanji politiki kakor njegov zunanji minister, že večkrat so tudi govorili in pisali, da je Eden ponudil ostavko na svoje mesto. Kajti Chamberlain je za sporazum ž evropskima diktaturama bolj ali manj po vsaki ceni, Eden pa ni bil pripravljen vse plačati, kar bi Mussolini in Hitler zahtevala. Chamberlain je za izolacijsko politiko Velike Britanije, Eden pa vidi rešitev svoje domovine v tesnejši naslonitvi na Evropo, Z drugimi besedami:	Chamberlain	je za po-
udarjen zunanjepolitični egoizem, Eden pa za altruistični egoizem v okrilju Zveze narodov.
Ni bila lahka stvar, dve takšni stališči tako daleč razriniti vsaksebi, da je moral nastati med njima nepremostljiv prepad. V soboto popoldne, v nedeljo popoldne in zvečer so se vršila ministrska posvetovanja — nezaslišana stvar za Angleže, ki že nekaj let ne pomnijo sobotnih in že nekaj desetletij ne nedeljskih vladnih sej — potem šele je stvar dozorela. Sporno jabolko so bili italijanski prostovoljci na španskem; Eden je zahteval italijanski pristanek na njih odpoklic, potem šele naj bi se začela pogajanja med Londonom in Rimom, Chamberlain se je bil pa pripravljen tudi brez tega pristanka pogoditi z Italijo. Chamberlai-nova teza je bila; po krivdi naše politike sta Rim in Berlin žela uspehe za uspehi, toda konec Avstrije mora pomeniti tudi konec teh uspehov; zato se je treba z Italijo sporazumeti, da jo po možnosti odtrgamo od Nemčije. Eden je pa vztrajal na 100 %ni ženevski politiki; Italija, je dejal, je gospodarsko skoraj že popolnoma na tleh, še malo počakajmo, pa bo sama rada pristala na naše pogoje.
Edenov padec je nedvomno velik uspeh za Italijo, še posebej pa zadoščenje Mussoliniju, kajti odsto-pivši zunanji minister se je bil
osel’ in ti čitaš: Jaz sem osel1, in veš, da si ti osel! Pozdravlja te tvoj ljubeči oče.«.
In ker se bojim, da tudi mene ne zadene nesreča, da bi dobila podobno pismo, rajši končam te zgodbe in vam želim, da prav ugodno porabite še zadnji teden pustnih prividovl Gorenjka
Trije, ki danes ves svet o njih govori:
Fiihrer Adolf Hitler
je v nedeljo tri ure govoril o uspehih petletnega vladanja narodnih socialistov.
Neville Chamberlain
je v nedeljo zmagal nad zunanjim ministrom Ednom z zahtevo po takojšnjih pogajanjih z Italijo.
Sir Anthonjr Eden,
najmlajši angleški zunanji minister, ni mogel prodreti s svojo tezo, da se Velika Britanija ne sme ponujati diktaturam; zato je v nedeljo odstopil.
italijanskemu diktatorju pred leti osebno zameril. Chamberlainova zmaga je zmaga ozkosrčnejšega, a realnejšega stališča nad daljnosežnejšo, a tudi riskantnejšo politiko mnogo mlajšega Edena. Nedeljski dogodki v Londonu so pa hkratu tudi dokaz, kako kratkovidno pot hodi britanska zunanja ptoitika zadnjih let in kako zelo ji manjka jasnosti in trdnega cilja: »italofob« in idealist Eden je pred tremi leti prevzel dediščino »italo-
fila« in realista Samuela Hoara, ki je bil skupaj z La valom iadelal prosluli načrt o razdelitvi Abesi-nije po geslu; volk sit in koza cela. Kratkovidna angleška politična javnost je takrat hotela celo kozo in lačnega volka — in Hoare je moral odstopiti. Danes je volk sit in koze nikjer več ni; odgovor naj pa daje seveda pastir, in ne tisti, ki so mu naložili, kako naj pazi na živino, orožja za volka mu pa niso dali...
*
Ednov odstop bi utegnil biti mejnik v zgodovini Evrope. Velika Britanija je odnehala pred svojimi nasprotniki in tistimi, ki ji strežejo po življenju. Velika Britanija je pristala na nemški vdor v Avstrijo. London mimo gleda, kako se pangermanizem širi od Severnega morja na Jadran. Ah se Chamberlain zaveda, da postaja Nemčija po tihi aneksiji Avstrije najmogočnejša država v Evropi in da njena ekspanzija v doglednem času, morda že prav kmalu, ne bo poznala več meji? Ali Chamberlain sluti, da smemo danes z vso pravico reči, da je Nemčija pravi in edini zmagovalec svetovne vojne in da mora Velika Britanija, če hoče ostati zvesta svojemu rešilnemu geslu o ravnotežju v Evropi, vso svojo težo vreči na drugo stran tehtnice, t. ], na stran Francije in njenih zavessnic v Srednji Evropi, a ne samo na stran It&lije? Ali Chamberlain ve, da pomeni konec samostojne Srednje Evrope tudi konec samostojnosti evropskega jugovzhoda in bližnjega vzhoda in s tem tudi konec samostojnosti evropskega zahoda?. Ali so pa nemara Chamberlainu samo kolonije in Japonska pred očmi?
Mislimo, da je v Chamberlainu vsaj toliko političnega računarja, kakor ga je v nas, ki smo sedanjemu dogajanju tako rekoč najbližji sosedi, če se v tej domnevi ne motimo, nam ne samo ni treba obžalovati odhoda simpatičnega in nadarjenega, a z zunanjepolitičnimi uspehi ne preveč oblagodar-jenega sira Anthonyja Edna, temveč smemo celo iskreno pozdraviti novo angleško zunanjo politiko. Kajti zavest, da bo vendar že konec neprestanih »dinamičnih« presenečenj, pa čeprav priznamo vsa dosedanja nasilja, je milijonkrat več vredna od lepega a — vsaj do danes — še z ničimer ne utemeljenega upanja, da bo nekdo nekoč terjal odgovor od diktatur.
Hitlerjev govor
Namesto 30. januarja, za obletnico narodnega socializma v Nemčiji, je Hitler govoril o petletnem jubileju šele v nedeljo 20. februarja. Hotel je namreč poprej še »urediti« zadevo z nemško armado in avstrijsko zadevo.
Hitler je govoril cele tri ure. Prva tretjina njegovega govora so bile same številke o uspehih nacistične vladavine; pravcata toča statistik, ugotavlja neki francoski Ust. Vse drugo je bilo pa bolj ali manj v slogu dosedanjih fiihrer-jevih govorov, če izluščimo glavna jedra, dobimo: 1. Nemčija prizna Mandžukuo (ne glede na svoje interese na Kitajskem), 2. Nemčija ne bo nikoli priznala morebitne republikanske zmage na španskem; 3. Nemčija neizprosno terja kolonije, in 4. zahteva »zaščito« za 10 milijonov Nemcev, živečih zunaj nemških meja (t. j. v Avstriji in na češkoslovaškem). Z drugimi besedami: ad 1: utrditev zveze z Japonsko; ad 2: nadaljevanje vojne na španskem; ad 3: neizprosnost nasproti Angležem; ad 4: po zmagi nad Avstrijo napoved napada na čSR.	Observer
O drugih dogodkih preteklega tedna glej »Politični teden« na 2. strani.
Cfiasovi časopisja
Po avstrijski kapitulaciji
Rimski dopisnik pariškega TEMPSa, (konservativnega lista): Ko še ni bilo osi Rim—Berlin, se je Italija zavzemala za neodvisnost Avstrije, toda Mussolini je izprevidel, da bi moral, če bi hotel preprečiti združitev 72-milijonskega nemškega naroda, skoraj vse svoje politične in vojaške moči zbrati na severu. Takrat je prišla Abesinija in proti Italiji se je zgrnila evropska koalicija; jasno je bilo, da ji Italija ne bo mogla kljubovati in obenem še Avstrijo braniti pred Nemčijo. Italija je torej stala pred alternativo: obramba Avstrije ali pa obramba imperija. Odločila se je za drugo. »Obramba imperija« je postala formula, ki tvori od leta 1935, ključ za razumevanje italijanske politike. S časom se je pri tem Mussolinijev sen o posebnem zgodovinskem poslanstvu katoliške Avstrije v Srednji Evropi in na Balkanu razblinil, hkratu sta se pa jeli fašistična in narodnosoeialistična ideologija čedalje bolj druga drugi približevati. Osi Rim—Berlin nič več ne ogroža avstrijski problem. Postojanke Italije v Srednji Evropi so se nedvomno oslabile, zato so se pa po Mussolinijevem prepričanju utrdile druge njene postojanke, tiste, ki so važnejše za njeno bodočnost. Zato misli Italija, da ni pri tej spremembi nič iss-gubila.
NARODNI LISTY, Praga (glasilo konservativnih narodnih demokratov): Nemci nastopajo po načrtu; to delajo celo na področju, kjer so jim doslej odrekali talent: v politiki. Silno se moti, kdor misli, da Hitler hazardira. Vsa njegova herkulska dejanja so zmerom tako skrbno pripravljena in tako pravilno postavljena v prostor in čas, da je nevarnost neuspeha ali celo katastrofe neskončno majhna. Kar vidimo danes pri Avstriji, ni ne prvi ne poslednji zgled, Ker so bile vse okoliščine ugodne, se je odločil iztegniti roko — in uspeh je tu. Zahodnim velesilam kajpak ni vseeno, kaj se dogaja v Srednji Evropi, toda te velesile imajo interes tudi še pri mnogih drugih stvareh, najbolj pa pri ohranitvi miru. Za mir bodo plačale sleherno sprejemljivo ceno. Zato ni priporočljivo puščati jih, da se bodo same pogajale o ceni. Mi [ČSR] se ne moremo in ne smemo tako zadržati kakor Avstrija, toda prav tako ne smemo pustiti, da bi kakšni pokrovitelji razpravljali brez nas, mi bi pa čakali, da nemara še nas postavijo pred tragične alternative. To ne pomeni, da naj nastopamo brez zaveznikov; potreben je le odločen in samostojen nastop. Povedati moramo, kaj hočemo in česa nočemo, na kaj lahko pristanemo in na kaj ne. To pa seveda ne pomeni, da se mislimo odreči svojim načelom ali nemara celo neodvisnosti svoje države. Urediti si moramo tako^ da bomo imeli kar najmanj škode m kar največji dobiček. Kajti položaj nikakor ne kaže samo izgube, temveč tudi dobiček — samo m i moramo svoje storiti.
Za Avstrijo češka?
Pertinax v ECHOju de PARIŠ, katoliško - nacionalističnem glasilu: Vse kaže, da pride »eksekucija« praške vlade v Hitlerjevih načrtih prva na vrsto po »eksekuciji« dunajske vlade.
Po Ednovem odstopu
Pertinax v ECHOju de PARIŠ (kat.-nac. list; 21. 2.): Doma uživa. Eden prestiž in ugled kakor noben drug Anglež. Njegova zasluga je, da se laburistom pri nobenih naknadnih volitvah še ni posrečilo' omajati konservativno trdnjavo. Na zunaj pomeni Ednov odstop zrahljanje britanske moči v korist diktatur. Bojimo se, da se Chamberlain moti, če misli, da bodo totalitarne države poslej spravljivejše.
TEMPS, Pariz (konservativen)! Hitlerjev govor vsebuje tudi nekatere stavke, ki imajo očitno ost proti Ednu. Par ur pozneje se je izvedelo, da je Eden podal ostavko, čeprav ni med Hitlerjevim govorom in Ede-novo ostavko nobene vzročne zveze, je istočasnost obeh dogodkov vseka-ko značilna in daje mnogo misliti. Ostavka g. Edna ima globlje vzroke.
Nadaljevanje na g. strani.
[List opozarja nato na okoliščine, ki so L 1936. povzročile ostavko takratnega zunanjega ministra Samuela Hoara. Le jasni diplomatski uspehi bi lahko odstranili sovraštvo, ki je takrat nastalo v nekaterih angleških krogih proti Edenu, takih uspehov pa ni bilo.] Zveza narodov, katere zagovornik je bil Eden, je še nadalje kazala svojo slabost, razen tega so nastala še vprašanja Daljnega vzhoda, ki so življenjsko važna za angleški imperij. Spričo takih okoliščin je bil položaj Edena vsekako oslabljen, zlasti še, ker je smatral tesno sodelovanje med Francijo in Anglijo za prvo načelo angleške zunanje politike. Zdaj je prevzel vsaj začasno vodstvo angleške zunanje politike lord Halifax, čigar potovanje v Berlin je svoj čas zbudilo tolikšno pozornost. Prepričani smo pa, da nemška vlada danes pri njem ne bo našla one naklonjenosti, ki jo morda pričakuje.
Po avstrijski kapitulaciji
SLOVENEC, Ljubljana (18. 2.): Zgodovina uči, da naravne ovire dinamike narodov ne zadržujejo. Zato ni prazen strah, če odkritosrčno povemo, da so tisti trenutek, ko so avstrijski nasipi proti narodnemu socializmu popustili, stopile v nevarnostno območje tudi severne pokrajine naše države. Obzidje sentimentalnosti ali lahkomiselnega zaupanja v besedna poroštva, če bi hoteli za njim iskati varnega zavetja, je preslabo in bi prej, kakor bi pričakovali, popustilo. Nemštvo je že od davno načrtno gradilo svoj most do Jadranskega morja. Ta most gre čez Slovenijo, čez najbolj severno pokrajino naše države. Ali smo preveč črnogledi, če zdaj, ko je čez ponižano Avstrijo valovje narodnega socializma s takšno silo butnilo do Karavank, računamo, realisti kakor smo, t resno nevarnostjo, da ne bi nemštvo mnogo lažje ko prej poskušalo nadaljevati pot proti Jadranu, ki ga je zaustavila zmaga zavezniških drla v v svetovni vojni? To nevarnost mora jugoslovanska država vzeti v poštev kot eno najvažnejših postavk svoje zunanje politike. Nimamo razloga misliti, da bi temu tudi ne bilo tako in da ne bi jugoslovanska vlada, varuhinja velike dediščine, izvajala iz avstrijske kapitulacije nauka, ki ga ji narekuje nujnost samoohranitve naše državne skupnosti. — S stališča slovenskega naroda 60 pa razgledi, ki se pred njim odpirajo, še bolj žalostni. Na Koroškem živi slovenska narodna manjšina, ki so ji samobitno življenje zajamčile mednarodne pogodbe. Koroški Slovenci so kulturni podaljšek slovenske in ju-goslovenske kulture proti severu. Svojih zapisanih pravic niso dobili. Državna uprava, čeprav izvirajoča iz ustave, ki nosi pridevek krščanske, jim jih je načrtno odrekala. Zdaj, ko je Avstrija odprla zatvomice narodnemu socializmu in mu celo izročila notranjo upravo v državi, zdaj ko je narodni socializem z vsem, kar pomeni idejno in praktično, postal v državi zakonit in odločilen, se bodo koroški Slovenci znašli pred nasprotnikom, proti kateremu nimajo nobenega orožja več. Mednarodne pogodbe jih ne bodo ščitile. Avstrijska ustava tudi ne. Hitlerizem bo zdaj mirno razvil svojo raznarodovalno fronto, da »očedi« vso ozemlje, ki ga še idejno loči od karavanške črte. Spet grozi velikemu delu slovenskega naroda, da brez glasu izdihne v objemu tujine, ki bo čez njegovo truplo nadaljevala polet proti jugu. Tudi s tega vidika so dunajski dogodki več kakor usodepolni in kličejo po pozornosti, kličejo po delu, po hitrih in učinkovitih ukrepih, ki morajo priti najprej iz slovenskega naroda samega, da jih bo uzakonila Jugoslavija, ki bi brez Slovencev Jugoslavija nikdar ne bila.
JUTRO, Ljubljana (17. 2.): Zunanjepolitično se smatra kot prva posledica, da je Avstrija definitivno odtegnjena politiki samostojnosti in vsestranske neodvisnosti srednje Evrope in posebej še vsakemu ožjemu sodelovanju s češkoslovaško. Zatrjujejo, da je bila prekinitev akcije za solidarnost češkoslovaške in Avstrije glede njunega položaja v Srednji Evropi ena prvih Hitlerjevih zahtev.
Dogodki na Dunaju so pa največjega pomena ne samo za češkoslovaško, temveč ža vse neposredne sosede avstrijske republike. Z največjo
g>zornostjo gledata tudi Italija čez
renner in Jugoslavija čez Karavanke. Dosedaj trta bili ti dve državi navzlic vsem drugim diferencam v preteklosti vedno solidarni v svojem pojmovanju avstrijskega problema. Bili sta najostrejši nasprotnici habsburške restavracije in sta istočasno smatrali, da je ohranitev avstrijske samostojnosti in neodvisnosti v bistvenem interesu evropskega miru ter njihovega Ustnega položaja v mednarodni politiki in v srednjeevropski strukturi. Pomaknitev neposrednega nemškega območja na Bren-ner in na Karavanke ustvarja povsem nove probleme in nalaga Italiji in Jugoslaviji, da jih skupno z največjo pažnjo proučita in njihovo daljnosežnost ocenita. V italijanskem časopisju ne čitamo še nobenih komentarjev o posledicah dunajskih spremomb, ali tudi to je komentar.
Kronika preteklega tedna
Politični rfedera
Volilni zbor za izvolitev poglavarja
♦ srbske pravoslavne cerkve je v ponedeljek dal 50 glasov čmogorsko-primor-
skemu metropolitu dr. Gavrilu Dožiču, 27 budinskemu škofu Georgiju Zupko-vi&r in 23 dabro-bosenskemu metropolitu Petru Zimonjiču. Kraljevi namestniki so za patrijarha srbske pravoslavne cerkve imenovali dr. Gavrila Do-žiča. — Na listi dr. Mačka v šmarskem okraju izvoljeni poslance dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik v Celju, je predložil nar. skupščini svoja pooblastila in prosil za verifikacijo mandata. Dejal je, da v Zagrebu Slovencev ne marajo in da je zato prišel v Beograd. •
Hitler je na nedeljski seji državnega Izbora v triurnem govoru podal bilanco I zadnjih petih let. Poudaril je zmago I stranke nad vojsko, ponovil zahtevo !po kolonijah, izjavil, da nikdar ne ! pojde v Ženevo, priznal Mandžukuo, I ostro napadel francosko in angleško I časopisje! in zahteval »zaščito« za 10 I milijonov Nemcev zOnaj rajha. — I Angleški zunanji minister Eden je odstopil. Z njim vred je odstopil tudi ! državni podtajnik Cranborne. Začasno I vodstvo angleškega zunanjega ministr-Istva je prevzel lord Halifax. — Ro-I manija je dobila novo stanovsko I ustavo s 100 paragrafi. Ljudsko glaso-> vanje o njej bo obvezno; vršilo se bo [24. t. m. — Butenko, svetnik sovjetskega poslaništva v Bukarešti, je z ; 10 milijoni lejev državnega denarja : pobegnil v Rim. V zvezi z njegovim I begom so v Rusiji v komisariatu za I zunanje zadeve aretirali 3 šefe in 18 I uradnikov, ki so bili v zvezi z Buten-Ikom. Med drugimi so zaprli tudi Bu-'tenkovo ženo in hčer. — Kitajske čete ►so v zahodnem Santungu zasedle mesto Cining, ki je zdaj že petič v kitaj-[ski posesti. — Francove čete so po ►trdovratnih bojih zasedle Teruel. Republikanci so zapustili mesto in se [ umaknili na okoliške hribe. —Oktavi-[Jan Goga, bivši romunski predsednik [vlade, je zbolel. Na nasvet zdravnikov [se je odpeljal v St. Moritz v Švici, [kjer se zdravi tudi bivši zunanji mi-[nister Titulescu. — Več ko 3000 hitler-[jevcev in nekaj sto socijalistov in ko-Imunistov Je pomilostila nova avstrijska vlada. Med pomiloščenimi je tudi [dr. Rintelen, bivši avstrijski podkancler in poslanik v Rimu.
Prame in tiageJite
d Dvakrat se je hotel ubiti v enem ; dnevu SOletni kmet Stevan Hord iz I Baškega Gradišča pri Novem Sadu. [Možu je pred kratkim umrla mati, in [to ga je tako potrlo, da si je sklenil [vzeti življenje. Z britvijo se je smrtno-! nevarno porezal po rokah in obrazu. [Prepeljali so ga v bolnišnico.
d Krvava rodbinska tragedija se je iodigrala pri Iloku v Bremu. Mladen ;Mišič Je očital svoji ženi, da se je na inekem ženitovanju preveč spogledova->la z drugimi. Ko se je je nato hotel ; dejansko lotili, 6ta prihitela v hišo [ženin oče in brat. Po kratkem boju ;je stari Popadič obležal z razbito lo-
• banjo na tleh poleg svojega sina, lju-; bosumni Mladen je pa smrtnonevarno »ranjen. Nevarne rane je dobila v pre->tepu tudi njegova žena.
d Sredi zime je skočila v Dravo v Mariboru neka ženska. V zadnjem hipu jo je rešil kleparski pomočnik Karel Uebeleis. Ko se je nesrečnica v bolnišnici zavedela, Je izpovedala, da je skočila v vodo zato, ker ji je nekdo v gostilni ukradel zimski plašč.
d Z veliko rano na prsih so našli mrtvega v gozdu Rakovcu pri Mariboru 421etnega gozdaria in lovskega čuvaja Franca Grabnerja. Domnevajo, da so ga napadli divji lovci in ga ubili. Pokojnik zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok.
d Dva meseca je po nedolžnem sedel v ječi Viktor Ocepek z Jablanc blizu Litije. Osumili so ga, da je o Božič ji zabodel svojega bratranca 17-letnega Milana Grošlja, ki je smrtno-nevami rani kmalu nato podlegel. Te dni so orožniki po temeljitem iskanju našli pravega ubijalca v 201etnem Ivanu Ostrožniku iz Vodic nad čalšami. Fant je dejanje priznal.
EaS napredek
n Slavnostno so te dni krstili v
Milini na otoku Braču ladjo »Princ Pavle«. Po krstu je parnik odplul skozi Sueški prekop na Japonsko.
n Bansko palačo bodo začeli zidati v Splitu. Stala bo 9 milijonov din.
n Zanimivo rimsko grobnico so odkrili v Poljancu pri Ludbregu pri prekopavanju zemlje za železniško progo
I č Na ovinku blizu Stare vasi pri Krškem se Je tovorni avtomobil zaletel |v osebnega in ga čisto razbil. Bano-j vinskemu cestnemu nadzorniku Vladimirju Tomincu je volan stisnil prsni koš, tehnični uradnik Lavoslav Levstik Je pa dobil le manjše poškodbe, j č Velika plast premoga in zemlje se : je utrgala v rudniku Srbskem Balkanu in pokopala pod seboj 3 delavce, Mi-1 lutina Mladenoviča, Dimitrija . otovi-ča in Lazarja Filipoviča. Delavci so jih čez 9 ur odkopali, toda kmalu nato so vsi trije umrli v bolnišnici.
č Božjast je napadla 351etnega brezposelnega delavca Janeza Serka iz Doba pri Domžalah, ko se je ondan peljal s kolesom po Stritarjevi ulici v Ljubljani. Padel je in se nevarno pobil po glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
č S podstrešja je padel pri Sv. Križu nad Mariborom 601etni posestnik Alojzij Hlade in si zlomil medenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
č Volkovi so raztrgali 71etnega Sa-j liha fikrijela v Melaju pri Novem Pa-zarju (Srbija). Fantič je odšel z očetom na obisk v sosednjo vas, domov 1 grede so Ju pa napadli sestradani volkovi in so otroka pred očetovimi očmi raztrgali in požrli, čeprav je oče neusmiljeno udrihal po živalih z veliko gorjačo. Nesrečni oče Je nato ves potrt pribežal v vas.
Osebne %esti
Šivalni stroji!"
neverjetno nizkih ■■K39 cenah naprodaj pri
.♦PROMET" (nasproti Klanske cerkve). Rabljeno od din
Kolesa!
naprej.
Koprivnica—Varaždin, To je grob nekega rimskega veljaka iz n. stoletja po Kr. Imenitnik je bil pokopan s svojim vozom in konji. Velika grobnica je polna dragocenih in zanimivih starin.
n Zevsovo glavo iz marmorja so našli v Ptuju pri popravljanju neke hiše. 2e pred leti so na vrtu našli nekaj rimskih kamnov. Vse kaže, da je bilo v Ptuju okoli grajskega hriba nekdaj Jupitrovo svetišče.
n Podzemeljsko .jamo z mnogoštevilnimi kapniki so odkrili v Spodnjih Belcih pod Kozjakom. Baje se po velikosti in lepoti lahko kosa z »županovo Jamo« v Grosupljem.
Nesreče
č Živa je »gorela 601etna Habiba Ferhatovičeya v Sarajevu. Starki je padel ogorek cigarete na krilo in ga ji užgal. Ko Je kmalu nato pogledala v sobo njena snaha, jo je videla ležati na tleh. Brž jo je polila z vodo, a nesrečna starka Je bila že mrtva.
č V 150 metrov globok prepad je padel čuvaj državnih gozdov Jovan Vrabac iz Kičeva. Kljub nevarni strmini se mu ni zgodilo nič hudega; ko je priletel na tla, se je pobral in šel dalje svojo pot.
č Hrib se je podrl na železniško progo med postajama Rama in Jablanica na progi Sarajevo—Mostar. Vzlic neprestanemu čiščenju in odkopavanju Je železniški promet med Sarajevom in Mostarjem prekinjen, ker se zemlja še vedno udira.
IfevsaUanjosli
* 10C0 kg težkega bika je zredil kmet Miloš Petkovič iz Cuprije. Gospodar je na žival tako navezan, da je po nobeni ceni noče prodati mesarju. Rad bi jo pa prodal državi za pleme.
* Krava doji mladega prašička revnemu železničarju Nikoli Brbeski v Platičevu (Srbija). Zaradi dobre hrane tehta prašiček že 15 kg, čeprav je star šele nekaj tednov. Krava je med dojenjem zelo mirna, če ji pa hočejo dojenčka odvzeti, se razburi in začne mukati. — V Kraljevu ima pa čedo-mir Btejlč psico, ki doji njegovo mlado mačko.
* Egiptovski kralj Faruk se Je zahvalil poročnim čestitkam vajenca Ta-hira Tahiroviča iz Banjaluke. Fant je presrečen dal pismo v okvir in pravi, da ga bo skrbno hranil vse življenje.
* Za 50 dinarjev je v pol ure pojedel pol kile slame nezaposleni Haj-durin Mulič iz Sarajeva. Tovarišem je dejal, da je slama boljša od sena, a slabša od otave.
* 31. otroka pričakuje 411etna Frančiška Valentičeva, žena revnega barvarskega pomočnika iz Zemuna. Od otrok Jih živi še 7, drugi so ji umrli kmalu po rojstvu.
o Poročili so se: V Dolnji Lendavi: Janko Herga, občinski tajnik v Rušah, in zasebna uradnica Micika Magdičeva. — V HotederščicG Rudolf Kovač, mesar, in Anica Turkova, posestnikova in gostilničarjeva hčerka. — V Krašnji: Franc Povelj, rotacijski strojnik, In Ela Pristova. — V Mariboru: Lojze Kovačič, kontrolor drž. žel., in Ida Sti-klerjeva. — V Mengšu: Milan Kosec, ključavničarski mojster, in Minka Matohova; Alojzij Hočevar in Vida žtempljeva. — V Podčetrtku: •erdinand Drofenik, posestnik v Ime-»---m, in Katica Braškova. — Pri S v. B' lfenku v Slov. goricah: Henrik Ceh, posestnik v Gočovi, in Karolina šuenova, posestnikova hčerka iz Biša.
—	Pri Sv. Juriju ob Taboru: Ivan Lesjak, pristav okrajnega glavarstva V Kninu, in Katarina Apatova iz Pon-dorja. — Na Vrhniki: Vinko Tomšič, trgovec in posestnik, in Rada Zit-kova, posestnikova hčerka z Verda.
V	Žužemberku: Jože Kastelic in Anica Zupančičeva. — Novoporočen-cem iskreno čestitamo!
t Umrli so: V Celju: 711etni banovinski zdravnik v pokoju dr. Mano Dereani. — V Devici Mariji v Polju: 701etni bivši trgovec in izdelovalec likerja Edmund Kavčič. — Na Krki:	821etna	Marija	Zupančeva,
roj. Adamičeva. — V Ljubljani: Franja Jakličeva, žena uradnika drž. žel. v pokoju; 871etna Olga Peteme-lova, nadučiteljeva vdova; Eliza Hitz-lova, roj. Huberjeva; Angela Zabkar-jeva. — V Mariboru: Josip Mešiček, nadučitelj v pokoju; 651etni ka-znllniški nadzornik v pok. Andrej Lutman. — V Murski Soboti: 42-letni Franlo Kroflič, finančni kontrolor v Beltincih. — V Ormožu: 55-letna Ana Regorškova, vdova skupino-vod je drž. žel. — V Pred trgu pri
Neredna. s+oALca.
upliva na ves organizem* & Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje Sn ime prijeten okus, je
Darmol dobite v vsaki lekarni
Radovljici: Ivana Vogelnikova, p. d. Legatova mama. — V Rušah: 681etni Jože Mule, gostilničar in posestnik. — V Studencih pri Mariboru: 551etnl Franc Mulec, pekovski mojster in posestnik. — V Sv. Petru na Medvedjem selu: 60-letni Franc Korbar, upokojeni šolsld upravitelj. — V Trebnjem:	75-
letna Terezija Tominčeva. — Na Vačah pri Litiji: Ivan Ilaš, poštar v pokoju. — V Velenju:	Marija
Čretnikova, žena cerkvenega ključarja.
—	Žalujočim naše iskreno sožalje!
Po krivih potih
p 2 leti je imela otroka zaprta V kurniku vdova Milka Salamunčeva iz Djurdjicev pri Daruvarju, da bi se lahko brez skrbi sestajala s svojini • V Hrvatskem Zagorju so se zelo ljubčkom. Namesto postelje jima je razpasle podgane in delajo kmetom [ brezvestna mati dala drva in jih po-veliko škodo. Nasuli so jim že mišnice, I krila s strgano odejo. Dekletce si je a namesto podgan so zastrupili mačke, pred letom dni zlomilo roko. Kost se Zdaj so si izmislili praktično mišnico, ji je sicer sama zarasla, a otrok je ki z njo čez noč ulove kar po 10 ostal pohabljen.
podgan.
p S sekiro je ubil svojega tekmeca 1251etnega Josa Dizdara 151etni dijak
Nesporno je, da Mussolini že s stališča politike osi Berlin—Rim ni bil nasproten poskusu, da se nemško-avstrijska napetost ublaži in poišče med Dunajem in Berlinom zdrav kompromis. Toda isto tako se nam zdi nesporno, da italijanski državniki ne spadajo med one, ki bi prekrižanih rok pustili, da bi se pesimistične presoje bodočega razvoja Avstrije do kraja uresničile.
Japonci na Kitajskem
Posebni poročevalci konservativnega londonskega lista »Daily Tele-graph« pišejo o grozotnih prizorih, ki se dogajajo zaradi nastopa japonskih čet na zasedenem ozemlju na i Kitajskem. Poročevalci se sklicujejo na poročila profesorjev nankinškega vseučilišča in na pisma ameriških misijonarjev japonskemu poslaništvu in njihovim misijonskim predstojnikom. Tako je pisal neki misijonar nekaj tednov po zavzetju Nankinga:
j »Neki dečko je davi podiral v nankinški bolnišnici za posledicami 1 sedmih bajonetnih sunkov v želodec. : Včeraj sem videl v bolnišnici neko ' žensko, ki so ji vojaki poskušali z bajoneti prerezati vrat. Neka budi-1 stična nuna mi je pripovedovala, da so se vojaki zagnali v svetišče, ubili predstojnico in neko osemletno novinko, drugi, dvanajstletni novinki so pa z bajonetom prebodli trebuh.«
Neki dragi misijonar je pripovedoval, da so Kitajce segnali na kup in jih postreljali. Nato se je začelo divje ropanje; vse kar je bilo last Kitajcev in tujcev, so pa Japonci zažgali.
Ameriški list «Shanj;hai Evening
Post» (Šanghaj) je na koncu poročil o japonskem divjanju na Kitajskem zapisal: »Amerika se izpraši:je, kako more tolikanj protikomunistična Japonska upravičiti takšno početje svoje lastne armade, početje, meječe že na anarhijo.«
Neznosne poštne razmere
Pod gornjim naslovom prinaša SLOVENEC z dne 18. II. tale članek:
Pritožbe proti poštnim razmeram v Sloveniji postajajo čedalje hujše in ostrejše ter zaslužijo brezobzirno kritiko. Čudno je, da poslovanje pošto v Sloveniji nazaduje, ko vendar vemo, da je pošta v Sloveniji visoko aktivna: v nobeni drugi pokrajini države se ne proda toliko znamk in ne plača toliko pristojbin kakor v Sloveniji. Vsak zasebnik bi za tako procvitajoče podjetje kar najbolj izdatno skrbel, pri nas je pa ravno narobe! Iz občinstva prejemamo dan za dnem pritožbe proti pomanjkljivosti in nerednosti poslovanja. Temu pa niso krivi uradniki in nameščenci pošte, temveč premalenkostne dotacije, ki jih osrednja poštna uprava daje slovenskim poštam. Nujno zahtevamo in apeliramo na osrednjo poštno upravo, da posveti slovenskim poštam več pozornosti; to bo v korist poštni upravi sami, ker se bodo poštni dohodki povečali, ko bo služba vsaj primerno organizirana. — župan neke gorenjske podeželske občine se nam je pritožil, da tam pošta dva dni v tednu ne dostavlja pisem in časopisov v okoliške vasi, ker je pismonoša preslabo plačan. Pogodbeni poštar pa tudi ne more iz svojega plačevati ta dva dni pismonošo. Ljudje tako ne dobivajo o pravem času pi-
'Luka Balentič iz Simiča pri Banja-sem in zato tudi niso v tako velikem »luki. Po krvavem dejanju se je sam številu naročeni na dnevnike, ker jih J javil oblastem.
ne dobivajo v redu. V marsikateri | p Ženinega ljubčka Dema Kuleno-občini si pa na primer morajo po-*viča je nagega odvedel skozi vas z magati s šolarji, ki iz osrednje vasi, »naperjenim samokresom k svojemu kjer je poštni urad, odnašajo pošto »tastu Tahir Radončič iz Gusinja (Sr-v domače vasi. So pošte v Sloveniji, *bija). Kulenovič se je bal, da ga ne ki morejo vsak teden komaj enkrat »bi zalotili pri njegovi ljubici, zato je dostaviti ljudem pošto. Samo pri red-i nag skočil skozi okno, a ljudje so ga nih poštah manjka danes okoli 200 f prijeli, ker so mislili, da je znorel. Pri pismonoš. — Neznosne so razmere ♦ ženinem očetu sta naredila pogodbo, tudi v Ljubljani. L. 1898. je Ljub-»da Kulenovič prepusti prevaranemu ljana	štela	30.000 prebivalcev in*možu velik travnik,	vreden 4.000 di-
imela 28 pismonoš. Danes šteje Ljub-* nar jev. Po tem dogovoru se je mož ljana 90.000 prebivalcev in ima ko-* potolažen vrnil k ženi. maj 45 pismonoš. Pri tem pa mora-* p Novorojenčka je zakopala v gnoj mo računati, da je Ljubljana pred*brezvestna mati v Robu pri Velikih 40 leti prejemala desetkrat manj po-*Laščah. Fantičkovo trupelce je bilo šte, to je pisem, dopisnic in časo-*je precej dobro ohranjeno. Otrokovo pisov kakor dandanes. Če bi Ljub-*mater iščejo orožniki, ljančani dandanes tako malo brali, kakor so pred 40 leti, bi morala Ljubljana	imeti	vsaj 90 pismonoš. V
resnici_ pa Ljubljana potrebuje da-*	'
nes najmanj 150 pismonoš, to je 105* r Samo polovico kvasa? — Ne, ker več, kakor jih v resnici ima. Ljub- J bi kruh ne bil dober. Prav tako je ljanski pismonoša mora opravljati*tudi pri kuhanju kave. Ce hočete, da dandanes ogromno delo in še ga ne*bo kava močna, okusna in tečna, je more opraviti o pravem času. V vseh*treba vselej dodati dobro mero »Pra-kulturnih mestih prihaja pošta -vtvega Francka«.
stanovanja po trikrat na dan. V t r pjp<, slovenskega pesnika dr. Fran-Ljubljani večjidel samo enkrat, Brzo-. četa Prešerna hrani Konstantin Po-javke, ki jih odpošljejo iz drugih 2 točnik, lastnik hotela »Soče« v Ljub-mest v Ljubljano, pridejo sicer o * ija.nl. Pipo je pokojni Potočnikovi ma-pravem času, toda preden so dostav- Jteri prinesel njen mož, kajti Prešeren Ijene,	traja	največkrat po 1„	ur. Ije pogosto zahajal v	njegovo gostilno.
Vehkc	so tudi zamude z zavoji	ter g r Brcz težav deluje	Darmol. K temU
z drugo pošto.	*	prijetnost pri uporabi: nobenega ku-
Tudi poštni uradniki so preobre-thanja čajev, niti požiranja krogljic menjeni, tako da manjka v Ljubljani!in ne grenkih soli. Darmol je okusen najmanj 100 poštnih uradnikov. Ape-f kakor čokolada. Ne poizkušajte z ne-liramo zato na osrednjo poštno upra- Z preizkušenimi preparati, temveč ure-vo, da te nevzdržne razmere čim-Ždite svojo prebavo s priljubljenim od-prej odpravi, ker je zahteva vse slo-*vajalnim sredstvom. Dobi se v vseh venske javnosti,	J	lekarnah. Reg. 25.801,'37,
Razno
Odslovljeni zaročenec ne more zahtevati odškodnine
Nenavadna tožba prenatančnega zaljubljenca in zaročenca
(nQI) Dunaj, februarja.
Dobro Je, če je človek natančen, vendar bo pa držalo, da se pikolovska natančnost v ljubezenl nič kaj posebno ne obnese. To je moral na svoji koži občutiti neki mlad bančni uradnik; tožil je svojo zaročenko, češ da je zanjo porabil okrog 1.000 šilingov, potlej ga je pa dekle še na lepem zapustilo... Sodišče pa ni bilo čisto njegovega mišljenja.
Knjigovodstvo v ljubezni
Hans, tako je mlademu bančnemu uradniku ime, je lepega dne spoznal mlado in srčkano dekletce Ančko, ki je imela še te vrline, da je bila zelo skromna. Bila mu je tako všeč, da jo je zasnubil in dekle Je privolilo v to ljubezen. Lahko si predstavljamo njeno veselje, ko ji je zaročenec povedal, da jo bo dal učiti klavir.
trčenje ni dolgo trajalo, komaj 126 šilingov dolgo; ko je bil ta denar porabljen, se je Ančka s svojim velikodušnim zaročencem odpeljala na .lepše' na Tirolsko za 168 šilingov 60 grošev; pozneje sta pa s Hansom v 160 nedeljah zapravila nič več in nič manj ko natanko 80 šilingov. Hans je namreč vodil natančno knjigovodstvo in je celo zapisal v neko rubriko, da je Ančki posodil usnjen plašč; dekle mu ga je sicer vrnila, vendar pa že tako
ogoljenega, da je njegova vrednost padla za 20 šilingov.
Strah pred poroko
Vse, kar sta zaljubljenca v letih svoje neskaljene ljubezni porabila, je Hans takoj vestno zabeležil. Ančka si zaradi tega pisanja ni delala skrbi, kajti mislila sl je, da ima pač vsak moški svojo napako; lepega dne bo Hans tako njen mož in potlej pač ne bo več delal razlike med »mojim« in »tvojim«.
Izkazalo se je pa, da se je Ančka v svojih sanjah pošteno urezala. Hans je namreč na lepem pričel odrivati poroko; izmislil si je tisoč pretvez, samo da bi se lahko izognil temu usodnemu koraku. Zdaj mu je zbolela mati, zdaj je bila žetev slaba, pozneje je moral priskočiti na pomoč prijatelju v sili — vse to vselej ravno tedaj, ko sta se nameravala z Ančko poročiti. Tako se je ta ljubezen — zdaj že nič več tako srečna — vlekla cela štiri leta; na 160. nedeljo popoldne je pa Ančka čez njo naredila križ, in sicer za zmerom.
Človek bi mislil, da bo zdaj ljubezni siti Hans zadovoljen, vendar pa ni bilo tako. Hans je bil užaljen, zelo užaljen in v tej sveti jezi celo hudoben. Odločil se je, da bo nezvesto zaročenko tožil, češ da ga je v teh štirih letih ljubezni osušila za skupaj okrog 1.000 šilingov.
Ljubezensko knjigovodstvo pred sodiščem
V	svoji tožbi zahteva Hans, naj mu vrne Ančka prav vse, kar je porabil zanjo; ne samo večjih zneskov, temveč tudi neznatne vsotice, ki jih je plačal za gledališke vstopnice, priložnostna darilca itd. Na srečo si Ančka njegovih zahtev ni gnala k srcu, kajti medtem si je bila že izbrala drugega fanta in se z njim zaročila. To je Hansa še posebno grizlo.
Sodišče pa ni potegnilo z .oškodovanim* zaročencem, temveč z nezvesto zaročenko. V prvi inštanci je Hans še imel nekoliko uspeha, kajti sodnik je odredil, da mora Ančka plačati vse razen 168 šilingov, ki sta jih zapravila na potovanju v Tirole, in razen 80 šilingov, ki sta jih porabila v 160 nedeljah. Do tega denarja Hans nima pravice, pač bi pa Ančka morala vrniti denar, ki ga je prejela za obleke in razne druge malenkosti.
Hansova tožba je pa romala še na drugo inštanco. Tukaj so ji pa pošteno pristrigli peruti, kajti sodnik jo je odločno odklonil, češ da je Hans čisto sam kriv, če mu je zaročenka ušla. Ravno zato Je tudi zaigral sleherno pravico do porabljenega denarja.
Hans je tako ostal brez denarja, pa tudi brez zaročenke; kajti Ančka se je bila medtem že srečno poročila z drugim.
■Z letalom v šolo
(nUi) VVashington, februarja. Kako razširjeno je letalstvo v Ameriki, vidimo po tem, da je v Ameriki tudi med srednješolci že precej pilotov. Ameriški letalski urad je ugotovil, da ima že 312 gimnazijcev svoja letala in da je Izmed teh mladih pilotov že devetdeset mladeničev prestalo pilotsko skušnjo.
Mladi letalci so zelo navdušeni za svoj šport in zato letajo dobro In pazljivo. Eden izmed njih, sin nekega bogatega farmarja, živečega 90 km od Washingtona, se celo vsak dan z letalom vozi v šolo. Oče namreč želi, da bi sin končal gimnazijo in se pozneje vpisal na univerza Fant vsak dan preleti okrog 180 km, vendar ga pa to pri učenju prav nič ne ovira, kajti vzlic svojemu nenavadnemu potovanju v šolo je eden izmed nalmarljivejših učencev.
Mesec dni zapora — ker je hotel poljubiti Sonjo Henie
(n M1) Hollywood, januarja. Sonja Henie, nekdanja prvakinja v umetnem drsanju, je te dni doživela kaj neprijetno presenečenje. Ko se je pred kratkim po napornem dnevu zvečer vsa utrujena vrnila Iz filmskega ateljeja v svoj hotel, je vsa prestrašena opazila, da se je v njeno sobo splazil neznan moški.
Mladenič — nezrel prenapetež — je skočil k njej in zahteval, naj ga poljubi. Kajpak slavni športnici in igralki ni bilo do neznančevega poljuba; po.
Kupon štfev. 10
Ali litate praktične in uporabne nasvete na ženski (5.) strani!
Odgovor	..............
(Odgovorite samo ,Da‘ ali ,Ne‘t>
Koliko ljudi mislite, da redno lita te Ilanke in nasvete I
Odgovor:_____________________
(Napišite številko)
Ime in priimek
poklio ,
kraj in zadnja pošta
srečilo se ji je, da je sklicala služinčad in ovadila čudnega gosta policiji.
Pred sodnikom je mladenič izjavil, da ga je Sonjino drsanje tako očaralo, da si je silno zaželel umetničinega poljuba. Ker je reven ko cerkvena miš, si ni mogel ogledati njenega filma, pač pa se mu je posrečilo vtihotapiti se v Sonjino sobo. Sodnik ga je obsodil na 15 dolarjev globe. Ker mladi prenapetež nima niti vinarja, bo moral svojo kazen odsedeti. V zaporu bo ostal mesec dni in bo imel torej dovolj časa za premišljanje, ali je vredno poljubljati filmske zvezde.
rok ljubljena porcelanasta punčka in se nekoliko pokvarila. Za malo bolnico je pa to pomenilo katastrofo; Mary ni nič več zaspala, venomer je mislila na svojo razbito punčko in bolezen se ji je od dne do dne s'‘V šala.
»Punčke ne moremo popraviti,« so dejali v strokovni trgovini obupani materi.
Kaj naj stori? Mati ni v strahu za otrokovo življenje niti minuto več oklevala, temveč je takoj brzojavila po pravo »zdravnico« za lutke v Newyork. Zdravnica je kmalu prispela v Lon-
h
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
Kolo življenja sc vrti
in nič ne veš, ali ti prinese jutri srečo ali nesrečo. Hranilno kolo Jugoslaven-ske banke v Ljubljani pa se zavrti in trdno lahko računaš, da tl po 4 letih prinese srečo in veselje. Tedensko prihraniš majhno vsoto, ki jo lahko pogrešiš (n. pr. din 5'—, din 10'—, ali din 20‘— ali več), jo nato vložiš v posebno knjižico, po 4 letih pa se tl majhni in neznatni prihranki zaokrožijo v velik znesek, ki ga moreš uporabiti za marsikateri namen, vrhu tega pa prejmeš še znaten presežek v obliki obresti. Tako se je 7. februarja t. 1. začelo IV. Hranilno kolo. Kdor se podrobno zanima za uspehe tega kola, ki so obče priznani, naj se obme na Jugosla vensko banko d. d., podružnico v Ljubljani, Ga jeva ul. 3. (poleg nebotičnika), in zahteva tozadevne prospekte, v katerih je vse natančno razloženo. Vsak še zmeraj lahko vstopi v IV. Hranilno kolo, seveda mora v tem primeru vložiti 3 tedenske obroke, ki so že zapadli.
Ameriška
V	osrčju Colorada, 4000 metrov visoko, pod prastarimi drevesnimi orjaki Skalnatih gori, stoji na kraju, kamor redkokdaj stopi človeška noga, neki avtomat. Na svetli pločevinasti tablici, pritrjeni na avtomatu, je pa napisano:
Doma in na potovanju, preden greš spat vedno:
ChlorodOnt zobna pasta
Za naše veliko nagradno tekmovanje vlada med našimi bralci veliko zanimanje. Nekateri nam že zdaj pošiljajo kupone, to pa seveda ni pravilno, kajti treba bo poslati vse kupone skupaj, in sicer šele ob konca tekmovanja, torej v času, ki ga bomo mi določili. Število bralcev ni odvisno od velikosti naklade. Vsi tisti, ki bi radi tekmovali, a jim pogoji še niso čisto jasni, naj si ogledajo naše prejšnje številke, kjer bodo našli natančni Popis vseh pogojev, pa tudi vseh praktičnih in lepih nagrad.
Uredništvo
100.000 din za popravilo razbite punčke
(nMD) London, februarja. Mala Marj se je pred kratkim pripeljala Iz Newyorka v London na počitnice. Ob koncu svojega bivanja v Evropi Je pa pričela bolehati in morali so jo prepeljati v neko londonsko bolnišnico. Otrok je hudo zbolel in mati se je upravičeno bala za hčerkino življenje.
Ko so Maryji neko noč pripravljali posteljo, ji je po nesreči zdrknila iz
Pariški tednik »Marie-Claire« je pred kratkim sestavil za svoje bralke novo vrsto preizkušnje, ki po njej lahko vsaka prav dobro spozna svoj značaj. Vsaka si po tej preizkušnji lahko korenito izpraša vest in iz odgovorov spozna, kakšen je prav za prav njen značaj. Postavili vas bomo pred šest nenadejanih položajev, ki človek nanje različno reagira — kakršen je pač njegov značaj. Na poseben list si zapišite številko tistega odgovora, po katerem bi se vi ravnali, 6e bi se vam kaj takšnega primerilo:
Vaš mož izgubi službo
(|i Pravite: »Vesela sem, da tl ne bo več treba garati v tej umazani pisarni; gotovo boš riašel kaj boljšega!«
2. Solze vas oblijejo in mož vas mora tolažiti.
3. Telečjo pečenko, ki ste jo pripravili za nocoj, odnesete v shrambo in jo shranite za jutri.
4. Pravite mu: »To se ne bi zgodilo, če bi mene poslušal.«
5. Takoj pripravite bojni načrt in se s telefonskim imenikom v roki posvetujete s svojimi prijateljicami.
6. Bavite se z mislijo, da bi se preselili na Tahiti, kjer človek skoraj zastonj živi.
Vaš zaročenec se skesa
1. Mislite si: »Prava reč: enega sem izgubila, deset drugih me pa še čaka.«
2. Použijete uspavalo.
3. Pišete svetovalki v svojem tedniku ali »mu« morate neizogibno vrniti darila, ki vam jih je med zaroko poklonil.
4. Iz užaljenega samoljubja spodbudite k dvorjenju prvega, ki vam križa pot.
(5) čeprav niste imeli namena, odpotujete k poroki svoje sestrične, ker so vam sporočili, da boste imeli za soseda pri mizi simpatičnega in premožnega inženirja, ki je še prost.
don in je takoj spretno popravila razbiti punčkin vrat in vdrto oko, da se skoraj nič ni poznalo.
In glej, skrbna mati Je pravo uganila. Komaj je mala Mary lahko spet pestovala svojo .ozdravelo4 punčko, že se ji je pričelo tudi zdravje boljšati in danes je že zdrava.
Zdravje ljubljenega otroka Je stalo mater 100.000 din; toliko je morala namreč plačati s potnimi stroški vred za popravilo razbite punčke, vredne komaj kakšnih 500 din...
ALI SE POZMIE?
6. Nič več ne verjamete v ljubezen. Za zmerom se odpoveste sreči...
Gost se zmoti in pride v
vas cel dan prezgodaj
1. Pravite: »Sijajno, šH bomo v restavracijo, tam je tako bolj veselo kakor doma!«
2. Tako ste veseli, ko spet vidite ljubega gosta, da hkrati pozabite na njegovo neljubo pomoto.
3. Mislite si: »Kakšna sreča: storili smo svojo dolžnost, stane nas pa tudi ne dosti.«
4. Najprej gosta nekaj časa zabavate, potlej ga v sosednji sobi oštejete svojega moža, češ da je o#. zakrivil to neumnost.
(jj. Kakor bi trenil, pripravite izvrstno večerjo.
6. Iz te pomote sl v domišljiji narišete cel roman; nekoč ste namreč nekje slišali, da zaljubljenci nimajo spomina za datume.
Vaš mož odpotuje za več
_	d n I
1. že se veselite na veselo svidenje ob vrnitvi.
2. Takoj ko se jokaje vrnete s postaje, sedete in mu pričnete pisati pismo.
3. Preselite se za ta čas k svoji materi.
4. Pravite: »Hvala Bogu, da bom vendarle Imela kopalnico čisto sama zase!«
5. Njegovo odsotnost izrabite za to, da uredite njegovo pisalno mizo.
6. Sklonjeni nad zemljevidom si ogledujete in predstavljate kraje, skozi katere se bo vozil.
Zadenete v loteriji
1. Začnete se kar vnaprej zadolževati.
2. Mislite si: »Preneumno, zdaj se mi ne bo več upal razkriti ljubezni!«
»Vrzite v avtomat samo deset centov, in doživeli boste veliko presenečenje!«
In vsakdo, kdor pride ▼ ta pusti kraj, je tako radoveden, da res vrte nikljasti novčič v avtomat. In tedaj se pri priči prikaže Iz njega samokres, z njim vred pa še druga bleščeča tablica:
»Vrzite takoj uro in denarnico v levo špranjo zgoraj — drugače se v petih sekundah sprožim!«
3. Govorite manj kakor po navadi in se pričnete izogibati svojih prijateljev.
4. Zavidate tistemu, ki je zadel glavni dobitek.
<5) Privoščite si nekaj prijetnih dni zabave, ostanek pa varno naložite, da boste na stara leta preskrbljeni.
6. Potem, ko ste se že lep čas igrali z mislijo, da bi kupili jahto ali pa letalo in se podali na potovanje okrog sveta, kupite naposled staro hišico, ki ste v njej preživeli svoja otroška leta.
Po letih samote vas nekdo zasnubi
1. Mislite sl: »Kako zanimiv in odličen je s svojo plešasto glavo!«
2. že si želite, da bi zbolel in da hi bili tako srečni,, da bi mu lahko stregli.
«3^ Pozanimate se za najprimernejšo obliko zakonske pogodbe.
4. Svoji najboljši prijateljici namignete, da ni več dovolj mlada za družico pri poroki.
5. Vprašate ga, ali spi pri odprtih oknih in alt ima rad otroke.
6. Mislite si, saj ni mogoče, da bi bilo res, in se obotavljate, namesto, da bi zgrabili srečo z obema rokama.
Oglejte si zdaj številke, ki ste si jih zapisali. Vsaka številka pomeni nekaj posebnega, in sicer:
1. optimizem,
2. sentimentalnost,
3. modrost,
4. slab značaj, skoraj hudobnost,
5. smisel za praktičnost,
6. nagnjenje k romantiki.
Ako je v vaših odgovorih dosti različnih številk, potem je vaš značaj umerjen in uglajen. Ako se pa kakšna številka v vaših zapisih večkrat, ali celo šestkrat ponavlja, potlej pazite, kajti to dokazuje, da v vašem značaju za to ali ono črto ni potrebne protiuteži. Pozor torej, kajti tudi čednost utegne postati nevarna, če je je preveč!
Sirom po svetu
v 107 vrsticah
Vihar je letos že tretjič pridivjal1 nad Anglijo in odnesel na odprto morje staro vojno ladjo, ki je bilo na njej pet ljudi; ladja je nasedla na pečine, trije ljudje so se rešili, dva sta pa utonila. — 29 ljudi je utonilo pri Sydneyu, ko so sl na neki ladji ogledovali križarko »Loulsville«; radovedneži so namreč v usodnem trenutku stekli vsi na en konec ladje, da s« je le-ta nagnila in prevrnila. — Otroško sobico bodo uvedli v Italijanskih gledališčih; zdaj bodo starši lahko svoje malčke pripeljali v gledališče in jih zastonj izročili v skrb posebnim otroškim vzgojiteljicam, ki bodo pazile nanje med predstavo. — 3000 pariških krojačic stavka, ker niso zadovoljne z neznatnimi plačami. — Novo potni-sko ladjo »Pasteur« so pred kratkim spustili v morje v francoski ladjedelnici St. Nazalre; ladja bo oskrbovala potniški promet med Francijo in Jui-no Ameriko. — Maršal G razumi, bivši podkralj Abesinije, je hudo zbolel.
—	Slavna drsalka Sonja Henie Je nastopila v več ameriških filmih, zdaj se pa pripravlja na polet čez ocean. — 20 metrov visok kip Washlngtona bo izdelal neki ameriški kipar za new-yorško svetovno razstavo. — Dvakrat je umrl 701etni pacijent rimskega kirurga prof. Chiaffernija, ki je bolniku sroe z masažo obudil po že četrturni smrti; zdaj Je starec podlegel pljučnici. — Dva ameriška roparja otrok sta pobegnila na Poljsko; ameriške oblasti so naprosile poljsko policijo, naj jim pomaga pri razkrinkanju gangstrov in izsiljevalcev. — Greta Garbo se bo, kakor vso kaže, le poročila, in sicer z dirigentom Leopoldom Stokovsklm, ki se je pred kratkim odpeljal v Evropo, kamor je že prej odpotovala tudi igralka. — 658 km hitrosti na uro je dosegel angleški pilot GiU&n, ki Je preletel te dni progo Edinburgh—London v 48 minutah. — Umobolnica Je zgorela v Szekszardu na Madžarskem; reševalcem se je posrečilo rešiti vse bolnike. — Geraldino Katnikovo, ki smo jo tudi pri nas videli v filmu »Mala Irena«, toži neki manager za odškodnino 40.000 šilingov, češ da je sklenila z njim pogodbo, ki je pa noče držati. — MacDonaldova hči se je te dni poročila z Normanom Ridgleyem, ki je zdaj dekorater, prej Je pa služil pri svoji sedanji zaročenki za vrtnarja. — Papeževa gospodinja je te dni umrla; 761etna Teodolina Ilassijeva je prišla k svetemu očetu, ko je nosil še kardinalski klobuk. — Slikar kronanih glav, Madžar Filip de Laszlo, ki Je pred kratkim umrl, je zapustil 141 tisoč funtov ali več ko 30 milijonov dinarjev. — Charlie Chaplin pripravlja nov zvočni film; glavno vlogo v njem bo igrala njegova sedanja žena Pauletta Godardova, režiral bo Chaplin sam, igralca za moško vlogo pa še iščejo. — Najstarejši prebivalec v Avstriji, 105 let stari Johann Post, je te dni umrl. — Kmečka hiša se je pogreznila te dni v dolnje-avstrijskem kraju Mostelbachu; pogrezala se je pa na srečo tako počasi, da sta se mož In žena še lahko rešila. Preiskava je dognala, da se je hiša pogreznila v skriven podzemeljski hodnik, ki je ostal tamkaj še izza svetovne vojne. — Spomenik padlim redovnicam bodo postavili Francozi; v svetovni vojni je namreč na francoski fronti padlo vsega skupaj 600 sester Rdečega križa, med njimi tudi 300 redovnic. — Več ko 20 ljudi je utonilo v silnih povodnjih, ki divjajo te dni po Kaliforniji ln so poplavile že 25.000 arov obdelane kmečke zemlje in odplavile 40.000 sadnih dreves. — Vodno letalo s 14 osebami je izginilo te dni na progi Cadix-Rim; domnevajo, da ga je uničil vihar, ki je zadnje dni divjal nad Sardinijo. — Slavni letalec in znanstvenik Piccard se bo najbrže za 3 leta naselil v Avstriji, kjer je njegov prijatelj že najel zanj in za njegovo družino stanovanje v Greinu ob Donavi. — Znanstveno odpravo Papanina, čirkova in Teodorova sta rešila iz ledenega objema ledolomilca »Murmansk« in »Tajmir«; vse znanstveno gradivo so prenesli na ledolomilec »Tajmir«, rešenei in reševalci so se pa na ledolomilcih odpeljali proti Murmansku.
Plačajte naročnino!
Z» vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Narodne noše in nemščina
Ni dolgo tega, kar smo obiskali neko plesno zabavo, na katero so vabili prav posebno na udeležbo v narodnih nošah. In res je bilo videti prav pestro sliko naših narodnih noš.
10. nadaljevanje
\ Stari vojvoda Cosimo je preziral pa-•! darske 'n zdravniške umetnije in si je rajši sam zdravil svojo bolezen. Iskal si je pomoči v svojem preljubem laboratoriju.
Ure in ure je posedal visoki potomec florentinskih lekarnarjev v udobnem, s toplimi pregrinjali ogrnjenem naslanjaču v obokanem laboratoriju in mešal učinkovita zdravila za svojo bolezen.
Sedemo in gledamo. V soseščini sta. I	' . ’ .	. , _	.	, ,
»eAr.li	« nnreniski noši. Pridru-'■	K.adar J® P168.1 FranC©SCU, se	je Skrb-
sedeli dami v gorenjski noši. Pridru-ii se jima gospod v bleščeči unif ormi, očividno dober znanec. Čudimo se in strmimo, kajti pogovor se je pletel v ublaženi* nemščini. Kljub vsestranskemu zgražanju in spotikanju družba ni prenehala z nemšku-tarjenjem na ves glas.
Prisotni
Nekaj o šoli
Zdi se mi, da se je to zgodilo v neki znani in zelo spoštovani šoli. Natanko se ne spominjam imena, kakor tudi kraja ne kje ta šola stoji. Glavno je, da se je to zgodilo in se še godi.
no izognil Ivaninemu in Bianchdnemu sporu. Namesto nepotrebnih pridig je svojemu ljubljencu rajši kratko in jedrnato eporoSal, kakšne kemikalije še potrebuje, ali mu je pa poslal nov, učinkovit recept. In ko 60 se mu nekoč pobile skledice za mešanje zdravil an se mu je oskrbi 1 topilnik, je takoj ;; naprosil svojega sina, naj mu nado-;; mesti posodje iz lastne zaloge, kajti ; ;don Francesco je bil zadnje čase zelo spopoilnil svoj laboratorij.
Oče in sin sta izmenjavala recepte strupov, kajti v bistvu sta bila oba učenjaka in znanstvenika kakor njuni predniki. Lepega dne je sinovo pismo še posebno razveselilo starega vojvodo.
mogoče olajšujejo delo. Dijaki, vsi sami Slovenci, sa-
izprašujejo v nemščini, in sicer v vseh predmetih. Ubogi dijaki pa poslušajo in si belijo glavo, kaj naj pridobe pri takšnem izpraševanju. Prav
da jih isti profesorji opominjajo, češ j; bodite zavedni Slovenci in ljubite
razliko, da sta nekaj časa drgnila klopi nemških šol.
2. S.
Bernardinec
Ko sem se pred kratkim vračal domov, se je mimo mene pripeljal kolesar. Nedaleč pred menoj je z nekega dvorišča skočil proti njemu velik bernardinec. Kolesar je imel še toliko prisebnosti, da je kolo z vso močjo pognal. Zdaj se je pričela dirka. Pes je tekel tako dolgo za njim, dokler se ni preveč oddaljil od'; doma.	*
Isto zadevo sem videl že večkrat in j sreča za gospodarja je, da se ni že kdo pritožil. Takšni psi bi morali biti priklenjeni, posebno na prometnih cestah.	X.	M.
Tramvaj številka 20
Tramvaj št. 20 so že parkrat dali J v časopise. Saj menda veste, kateri] tramvaj je to. Tisti, ki pelje od glav-
MEDICEJČEVA LJUBICA jt§
Resnična ljubezenska zgodba Iz Časov beneške republike
r? ,	.	,	v	,	.	...	,	I	Francesco	mu	je sporočil, da se mu je
Kakor vsaka druga sola je tudi ta	vliti	gmoto,	ki	prav	nič	ne
skoraj bi rekel prenapolnjena. Toda,,7a08taja najfinejgi'm ln‘ najtanjšim tudi tu m vsakdo zadovoljen,	,	:orieuti,skim	porcelanom.	Hhrati	s	pis-
so gg. profesorji zelo ljubezniviim,.	j	princ	regent	svoje
kolikor mogoče olajšujejo učencem.Ji ,	._____>
«|mu očetu tudi prgišče dragih kamnov, ki jih je sam obrusili in vdelal v zlato.
J	J _ •	1	„	V,_J	J’1«	JO	SKlUl	-UUi	USdll	1J1 VUCliU V /iiaiv.
mo dva od njih sta študirala dve eti,,	^	neznoSne	bolečine	za ne-
na Nemškem, se čudijo m nerazum-: ;k • dni m	, v,ojvod Cxwim0
ljivo se jim zdi izprasevanje njiho- .	gVadove v bodočnost,
vih predstojnikov Kaj je vendar ta-*2e 6e je približ*, BVojemu drugemu ko čudnega v tem? Vse ucenceizpra-::dlju inJ „	tlldi drigemu t^uinlu
šujejo v materinščini, samo zgoraj;.^ življenia. omenjena imata čast, da kadar jimaj Nek ^ ^ .0 lg	.g
zmanjka modrosti v slovenscim, jut J > «________________________________,•
; ■ rano zjutraj po vseh florentinskih uli cah švigali mestni kamnoseki in podobarji. S 6eboj so nosili visoke lestve J j j in jih postavljali pred slehernimi vrati,
vtlkS se ^itu^n^o;:^”^ f61 flrrrnlir^ grb‘ iih isti nrnfesorii onominiaio češ::G.reWl ®°’ P*** m režijah, dokler se
m na starem grbu zasvetila nova kro-
svoj jezik bolj od vsakega drugega.?"«; ™j.8re^ krone je blestela Ali to ne velja tudi za oba dijaka? ?bela hllla- znamenJe Medicejcev, od Saj sta takisto Slovenca, samo 8 to
nje pa 80 v zlatem vencu pršili žarki; bilo jih je ena in dvajset.
Meščani so se presenečeni ustavljali in spraševali, kaj naj pomeni ta sprememba. Kmalu jih pa ni več mučila ; ;radovednost, kajti vojvoda Cosimo ;: kajpak ni Bkrival papeške bule, ki ga je z njo sveti oče imenoval za nadvojvodo Toskane.
In v rimski sikstineki kapeli mu je sam papež posadil na osivelo glavo toskansko nadvojvodsko krono in mu
hkratu podelil tudi najvišje odlikovanje: zlato cvetlico.
Novoimenovani nadvojvoda toskanski se je v veličastnem sprevodu vrnil v medicejsko prestolnico Florenco.
Pet let pozneje je Cosimo I., ,0če domovine’ umrl v svojii stari palači in Francesco de’ Medici je zasedel toskanski prestol.
Le katera izmed obeh mu bo povila prestolonaslednika, nadvojvodinja Ivana, ali Benečanka Bianca Cappeilo?
»Deček je, signore!«
»Zelo mi je žal, a madonna Bianca je zapovedala, naj nikogar izmed vas ne spustim več v hi&oU
Starikava padarska pdtovka, ki je težko sopihajoč komaj prilezla po visokih stopnicah, je nejeverno zmajala z glavo.
»Ne, tudi jutri ne, pojutrišnjem tudi ne. Sploh nikoli več!«
Zaman je bilo padarkino moledovanje zaman njene prošnje in grožnje.
Ko je majordom po tem neprijetnem prizorčku odklobaštral po veži, ga je Bianca po svoji služabnici poklicala v svojo sobo.
»Stotnik,« je dejala, »pomagati ml morate. Varovali ste dolgo mojo hišo, zmerom ste pazno stali ob mojih vratih, prosim vas torej, varujte zdaj tudi moje srce. Podariti vam ga ne morem več, ker je že oddano, hvaležna vam bom pa do konca svojih dni.«
»Vem to,« je zagodrnjal hišni upravnik naspol resno, naspol za šalo. »Zal mi je, da sem vas moral tedaj peljati k Medicejcem, tedaj ko ste biti če tako otroško mladi, sveži in veseli! Zapovedujete, madonna Bianca!«
»Ne zapovedujem, ampak pro6im, stotnik!«
»Vaša prošnja je zame zapoved, si-gnora Bianca.«
»Potrebovala bi vašega sveta in vaše pomoči.«
Dolgo sta sedela drug ob drugem, se sklanjala nad mizo in stikala glave. Ako bd ju opazoval don Francesco. bi
fa utegnila spreleteti zla misel... A don rancesco ju ni opazoval in ni ničesar zvedel o njunem skrivnostnem pogovoru.
Kmalu nato je Baanchin hišni upravnik odšel v palačo Pitti. »II capitano« je prišel v svoji najlepši obleki, v dvorna noši francoskih kavalirjev.
Don Francesco Bianchinega sla ni pustil čakati, ampak ga je po nekaj pdčlih minutah osebno sprejel.
»Kaj mi novega prinašate od Bian-che?« je brez ovinkov vprašal medi-
cejski knez starega stotnika. »Ali je vse v redu v Cappellovi hiši?«
»Kar najbolje je, serenissdmo,« je z umetno slovesnostjo odgovoril majordom.
.francesco ga je presenečeno pogledal. »Kaj pa je? In tako svečani danes? Saj vendar ni praznik.«
»Blagovolite,« stotnikov obraz se je razlezel v tisoč drobnih, svečanih gubic, »današnji dan je praznik za medicejsko hišo. Vsaj meni se tako zdi in želim vam dosti sreče iz vsega srca!«
Nadvojvodi se je zdelo majordomovo govorjenje čedalje skrivnostnejše.
»Praznik? Zame...«
»Bianca Cappeilo pričakuje otroka.«
Francesco je skočil pokonci. Nič nd skrival svojega presenečenja in svojega veselja.
»Bianca? Otroka...?« je zaklical in zgrabil majordoma za naškropljeni ovratnik. »Takoj pojdiva k njej, rad bi slišal to novico iz njenih lastnih ust!«
Ko sta tekla skozi sprejemno dvorano, sta srečala na pragu nadvojvo-dinjo Ivano. Pričakovala je svoje še
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
ontga * rdeiimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratls prospektel
iDeseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
sedanji {as postavi! In v stihe prelil Ivan Rob
ENAINDVAJSETO POGLAVJE
Tempo, tempol
Batfa Lit. * rame
bal se je le, da ga ne bi povprašala	b	,	^	.	1
po njegovem nenadnem veselju, ki ga J “P J	*	Y	teman,
ni mogel prikriti. Ivana pa ni ničesar ♦Potem 2 očmi brz Kvasa vjamfc, vprašala.	*s seboj potegne ga na stran:
Zato je dejal tiho in nekoliko pri- J »Zakaj si tukaj, mi je znano, siljeno: »Lov bomo odpovedali Ivana, f zvedel sem važne novice, zelo važne < in zelo nujne. Naj te v nosilnici pone-!
a bodi čisto brez skrbi, ker vse bo mirno poravnano, tako kot ti srce želi.
nrlk ima H ‘ ^	^	fa	°t0ŽI10	*	A	mene	semkaj	so	prignali,
prikimala.
Novica, da Bianca Cappeilo priča-i kuje otroka od doria Franceeca, je do-j
ker so za nočni mir se bali. n.
spela celo v Rim. Slišal jo je tudi kar-J™	,
dinal in nadškof Ferdinand in njegova It ^tranec, nikar tak kislo,
prva misel je bila:
♦ tak6 obupno me ne glej!«
,Moj gospod brat bi rad imel presto-	bratranec,«	ga Lovre vpraša
lonaslednika. Meni je pa do tega, daj*	kdaj.	Povej!«
ne bomo Cappella priznali za svoj o ♦ ^ odgovor mu Martinek reče: lastno kri, da ga ne bomo posinoviii. |»Ker oče moj pač stric je tvoj.
Če bo Ivana še vnaprej rodila same {A to naj te preveč ne peče deklice, bom jaz edini dedič*	-s	----------------j-*-------
j da si v sorodstvu zdaj z meno].
Kmalu so ga pa spet do&egle novice,»Bogata namreč sem živina:
ki so se zdele njegovim, spletk vaje nim ušesom še važnejše od prvih. Ferdinand je imel med služabni
[priznal me Kaves je za sina.« III.
štvom v Cappellovi hiši svojega v o- ♦ Potem je Kvasu Spak razlagal
huna. Ta mu je zaupno sporočil, da se mu vsa zadeva ne zdi čisto prav. Njegova eminenca naj le premisli, da Cappellova prej nikoli ni hotela ničesar slišati o padarkah, mazačkah in podobnih ženskah. Zdaj se je pa njeno vedenje čez noč spremenilo; prav rada
kako so v zvezi te stvari, mu vse po vrsti je razkladal, prav kakor v Jurčiču stoji.
Zato ne bom s tem časa tratil, da bi pogreval staro jed, že Muza me za roko vodi
vabi v hišo čmošolce, padarke in me- Zna Marjana poeta sled.
11_________________________________________________  r\	in	nltu«	l
šalke strupov.
Dalje p r i b o d n 111
Plinski blagajnik je začudeno gledal v avtomat, ki ni bilo v njem niti beliča.
Ozrl ee je naokoli. Oprava je bila prav takšna kakor v deset in sto tisočih takšnih malih stanovanjih. V kuhinji ni opazil nič posebnega. Gospodinja je z ravnodušnim obrazom brkljala, medtem ko se je on mučil z avtomatom.
»Kaj ee je zgodilo s tem avtomatom?« je nazadnje vprašal plinski blagajnik.
Namesto da bi odgovorila, je gospa
ne postaje do Most in ima tisto na-*^1^)3 skozi odprta vrata:
pravo, ki avtomatsko kaže postaje. Torej, ker avtomatska naprava ni j
»Daddy, pridi sem!«
Gospod Hawkins je prišel. Bil je
pravilno kazala postaj, so dali tram- j majhno človeče z okroglim trebuščkom,
vaj št. 20 v časopise. Razen tega je ta tramvaj imel par nesreč in je spet prišel v časopise. In vedeti morate, da to za uslužbence ni bilo ravno prijetno.
Tudi jaz sem se te dni vozil s
z dobrovoljnim obrazom in zvito bleščečimi očmi.
»Želite?« je vprašal.
»V avtomatu ni nič denarja,« je dejal plinski blagajnik »Kakor ee spominjam, ga tudi zadnjič ni bilo. In
tramvajem št. 20, in prvo, kar sem ♦ plin vendar uporabljate Kako je to?« opazil, je bilo, da je sprevodnik po-| Ce bi plin uporabljali,« je menil magal neki stari dami v tramvaj in?gospod Hawkins, »bi morali vreči v iz tramvaja. In ker mislim, da jej avtomat predpisani denar. Avtomata
prav, če se kakšna nepravilnost graja, je tudi umestno, da sc kakšna stvar tudi pohvali. V tem primeru posebno zato, ker so že veliko pisali, da sprevodniki ljubljanskega tramvaja niso uslužni — trditev, ki o vseh nikakor ne velja.	H.	K.
Novodobni »vitezi«
Na sam Božič se je v prijaznem« trgu šaleške doline dogodilo tole:	j
Med vračajočimi se iz cerkve je«
pa ne moremo odpreti, to lahko naredite samo vi.«
Zelo ljudomilo je pokimal in odšel. Gospa Havvkinsova je lupila kumare. Plinski blagajnik je še enkrat pogledal v avtomat, zmajal z glavo in. odšel. Ko je odprl hišna vrata, mu je . prišla nasproti domača hčerka, ki jo J je bil že zadnjič tako občudoval, a t dekle ga ni niti pogledalo.
II
. Wilkins se je drugi mesec spet ogla-bila tudi starejša dama. Na polnitsil pri Hawkinsovih. Avtomat je bil cesti ledu ji je zdrknilo in padla je*prazen. To pot je odšel k Hawkinsu v vznak tako nesrečno, da sama ni*sobo. Ta je pravkar nekaj rezljal.
mogla vstati.
Mladi gospodje in gospodične v njeni neposredni bližini so se ob po gledu nanjo prav zadovoljno nasme-
»A, vi ste spet prišliI Izvolite sesti. Gracija, prosim te, ponudi gostu ciga-rete!«
Lepo dekle je prineslo cigarete. Wil-
jali. šla sem za njo kakšnih petdeset*'n začel:
korakov. Videč, da se iz omenjene družbe nihče ne zmeni zanjo, kljub temu, da je prosila na pomoč, sem pohitela k njej in ji pomagala na noge,
»Čeprav ni v avtomatu niti beliča, vendar kaže. da »te porabili toliko in toliko kubičnih metrov plina. Ako ste ga uporabljali, ste morali v avtomat vreči denar. V vsakem navadnem go-
 	v	, .jspodinjstvu 6e nabere v enem mesecu
Ža ostna slika! Mishm pa, če bif ,* ku )Cck denari„ Pri vas ie Da „vto_
se bila nesreča pripetila kakšni mlaj-- ši gospodični, da bi se zdele navzoč-.' m gospodom njihove noge vse pre-k.atke in prepočasne.
M. P.
lep kupček denarja. Pri vas je pa avto. mat prazen. Da plin uporabljate, je neizpodbitno. To se pravi, da s pomočjo neke zvijače uporabljate plin,
DOTA
Madžarski napisat Z. Harsanyi
»Ljubi gospod Wilkins, semkaj nisite prišli zato, da bd se z nami pogovarjali, ampak zato, da bd dz avtomata pobrali denar. Prosim, vzemite ga, kolikor ga je notri.«
»Ali, gospod Hawkins...«
»Moj dragi, nikar ee ne trudite. Vaša tovarna je že dovolj vohunila pri meni. Neprestano so zvonili čisto tuji ljudje, kadar koli ee jim je zljubilo, in so navajali vse mogoče vzroke, samo da bi videli, ali v kuhinji gori plin.«
III
Pri Hawkinsovih eta se oglasila dva lepo oblečena gospoda. Predstavila sta se kot dva odposlanca plinske tovarne. Gospod Hawkins jima je zelo vljudno ponudil etoL
»Gospod Havvkins,« je začel prvi, »o vaših razmerah smo dokaj natanko poučeni. Prečital vam bom poizvedbe:
W. J. Hawkins, rojen v Oklahomi, sedem in štirideset let star, poročen, oče enega otroka. Delal je pri raznih tvrdkah. Nazadnje bil potnik za šivalne stroje. Zdaj živi od tega, kar priložnostno zasluži. Ima skromno premoženje. Doslej še ni bil kaznovan. Drži?«
»Drži!«
»Poučeni smo tudi o tem, da živite v čisto spodobnih razmerah. Kuhate na plin. Eden izmed naših vohunov, ki se je pred kratkim oglasil pri vas kot prodajalec knjig, se je o tem prepričal na lastne oči. Avtomat je pa vendarle prazen. Poslužujete se nekega trika. Priznajte!«
»Na to vprašanje vam ne odgovorim prav nič. Morebiti poznam kakšen trik, morebiti tudi ne. Če je kaj denarja notri, ga poberite ven, meni pa ni treba čas krasti.«
»Ljubi gospod Hawkinst« je zdaj začel drugi gospod. »Avtomat vam kratko in malo lahko vzamemo in vi ostanete brez plina. Iz sosednega stanovanja plina ne morete napeljati k sebi. Nam ne gre za tisto malenkostno škodo, ki nam jo naredite; za to vas lahko tožimo. Pred vsein nam gre za vaš trik, za tisti trik. ki ga doslej še ne
.....................................S
te, da govorim odkrito Vaš trik bij radi kupili. Koliko zahtevate zanj?«-
Komur o tem je slika bleda, ta naj kar v Jurčiča pogleda!
DVAINDVAJSETO POGLAVJE I.
iui jsupiu. iv 011 xo zanievaie zanr.'« ♦ r, ,__ .	___„	.
Hawkins je dobrovoljno pogledal {’	^ Marjan Kvasu storil
zdaj enega, zdaj drugega gospoda, po-t*31^ ni prav m ni lepo. tlej je pa zakliral v sosedno sobo:	|Kaj hočem, ko ga pa ljubezen
»Gracija, prinesi whiskyk	Ije izmaličila tako.
Vstopila je Gracija s pijačo. Oba go-lTi Sfinga večno zagonetna spoda sta vstala in se ji predstavila.!ti vedno si dvorezen nož; Mladenka je bila res lepotica.	tboš enemu rešilna lučka,
jV	|a drugemu poguba boš.
„	,.	.	, ,	.	. ,	tTi Marjana si zapeljala,
raSd”if,^.V.S,",M‘id,,npS5S1 K	"““a-
se mu je kadila ogromna smotka. Ra-S	II.
zen njega eo sedeli v usnjenih našla-tKo zvedei ie da Kvas ie v <„*, njačih še štirje ravnatelji. Gospodje so{£°	J.’ Vi . Je v Jfcl»
prišli zaradi njega, samo zaradi njega. ♦, A	^	mu	P°^>
»Tako daleč 6mo torej,« je rekei*^e z na Slemenice nesel glavni ravnatelj,« da bi nam izdali svojtP0^2^ svoje Muze plod. trik, če bi ee zedinili zastran pogojev. ♦Tam našel Manico je bledo, Povejte nam torej te pogoje!«	|vso mračno, s solznimi očmi,
Havvkins se je zasmejal.	J in z upapolno je besedo
»Kaj bi storili, če bi po sprejemu♦ takole spregovoril k nji-vašega denarja objavil svoj trik? Pred|>čuj Manica, nikar ne joči tem bi se obvarovali samo tako, ce-	’
bi iztrebili mojo družino.«
»Torej?«
ne da bi vrali v avtomat denar, ali pa j poznamo. Kajti če boste vi ta trik raz-
< denar lahko spet ven vzamete.«
I trobili, bo šla plinarna po gobe. Vidi-
zdaj naju nihče več ne loči,« IH.
Stvar bi torej morali urediti tako.j. Manica „„ da bi jaz imel od tega korist, če bit" Manica ga je ostela samo vam izdal svoj trik. Moji pogoji jln P6®1111 brati ni hotela, so tile: Naredimo pogodbo, da me zajP°oesil se je nos njegov, dva in dvajset let z dobro plačo sprej-* popihal jo je brž domov, mete v tovarno v 6lužbo. Sele potem*Ko ga samota je objela, bi imelo smisel odkupiti moj domislek.*tedaj je Marjan vase šel,
Ni vam treba takojv odgovoriti Danes|spoznal je svoja kriva de^ je ponedeljek. Za četrtek zvečer po-? brIdk„ 1nkati začel-vabim gospoda glavnega ravnatelja ki - D 0	.*
sebi na večerjo. Pogodbo lahko pri-t emu sem Kvasa v ječo spravil? nesete s seboj«
[Človeka v sebi sem zadavil.«
V četrtek zvečer 6e je glavni ravnatelj oglasil v skromnem Ilawkinsovem stanovanju. Pogodbo je prinesel s seboj. Spoznal je tudi Gracijo.
Havkins je podpit>al, kar je bilo treba i>od]>isati. Potlej je rekel:
»Gracija, prinesi kos ledu!«
Gracija je prinesla kos ledu. Havkins je odžagal tako velik in tako težak kos, kakor ie bil denar, ki ga je J bilo treba vreči v avtomat, potem je z * glavnim ravnateljem odšel v kuhinjo, ^ vrgel kos ledu v avtomat in nato od-J pri plin. Plin je veselo zaplapolal iz J vijaka. Glavni ravnatelj je zmajal z J glavo.	J
»Razumem. Led skopni in avtomat ostane prazen. Imeniten domislek! Gracija, vaš oče je pravi geniji Rad bi postal njegov zet!«
zaA£obe
Po
prlpo'3Cil“ našib a?,130*
pravnikov
Vsak dan cm> dbfafo deta!
Morda je bila marsikatera izmed vas v mladih letih članica ene najlepših in najvzgojnejših mladinskih organizacij — skavtizma. Upam, da si je izza tistih zlatih dni ohranila vse do danes važno in lepo skavtsko zapoved: Stori vsak dan vsaj eno dobro delo.
Kaj mislite, ali bi bilo res tako ndpak, ako bi to skavtsko zapoved Presadili tudi v vsakdanje življenje? Ali bi ne bilo lepo, ako bi se vsaka izmed nas v dnu srca odločila: •»Danes bom storila vsaj eno dobro delo«,? in mislite, da ta vaš sklep v srcih vaših bližjih in na j bližjih ne bi našel toplega odmeva?
. Dandanes je težlco svojim bližnjim izkazovati dobra dela, kajti vsakdo misli, da je dobrote sam najbolj potreben in da je torej ne kaže razmetavati za druge. To znanje, ali bolje, ta predsodek pa kakor mnogo drugih, zelo šepa. Saj ni treba, da * našim vsakdanjim dobrim delom omajemo tako zelo našo gmotno in moralno imovino, da storimo takšno dobro delo lahko samo vsako leto enkrat. Nasprotno! Dobra dela niso zmerom v zvezi z denarjem in moralno si z dobroto samo opomoremo.
Naštevati te vrste dobra dela se mi zdi malodane nepotrebno, kajti slehernemu človeku se vsak dan ponuja tisoč priložnosti, da stori kaj dobrega. V življenju s starši, prijatelji in poklicnimi tovariši nam ne bo nikoli zmanjkalo priložnosti za dobroto in pomoč.
Spominjam se, kako sem bila občutljiva, ko sem bila še majhna. Nisem mogla prenesti misli, da so na svetu ljudje, ki trpe, ko se jaz lahko veselim, in Id so lačni, ko sem jaz sita. Seveda sem kot majhno razvajeno dekletce lahko vsakemu beraču dala ,krono' — tedaj so bile še papirnate — in ta zavest, da sem nekomu pomagala, me je vselej navdala z nenavadnim, sproščenim veseljem. Kajpak sem bila tedaj še zelo majhna, tako da si pomoči in dobrega dela
Ptenoj in mojimi starši zgrinjale skrbi kakor tesni, grozeči oblaki. In tedaj sem imela kmalu priložnost spoznati, da je poleg denarja še dosti, dosti druge pomoči, ki je z denarjem sploh poplačati ne moremo.
Morda najizdatnejša in najpotrebnejša pomoč je dobra beseda, dober nasvet. Z denarjem si lahko kupiš marsilcaj, zaupanja in prijateljstva, res pravega požrtvovalnega prijateljstva si pa ne moreš kupiti. In ne moreš si kupiti tolažilne besede, nesebičnega nasveta in ne vdane, zveste ljubezni. Vse to pa lahko imaš in razdajaš, ne da bi pri tem izgubljala, ravno narobe, zmerom si boš samo pridobivala.
Morda bo za marsikatero vsakdanjo dobro delo že to, da bo pazila na svoj jezik in da ne bo nikoli po nepotrebnem žalila svojih bližnjih — čeprav je živčna in slabe volje. Druge spet čaka priložnosti za dobra dela nekje drugje, priložnosti je vendar toliko, kamor se ozreš, na vseh koncih in krajih je toliko revščine in bedel
Vse tiste, ki se bodo odločile, da bodo dosledno in resnično vsak dan skušale narediti vsaj eno dobro delo, bodo za plačilo vsak dan doživele tri lepe, svetle trenutkeI Prvi trenutek bodo doživele zjutraj, ko bodo pre-
KAR SO VEDELE IN ZNALE ŽE NAŠE BABICE
Ne moremo tajiti, da so bile tudi že naše babice in prababice čedne in lepe ženske, čeprav niso že poznale vseh mogočih modnih in kozmetičnih .hokusov pokusov', ki jih imajo dandanes ženske tako v časteh. Svoje dni so ženske uporabljale za lepoto preproste lepotne pripomočke, naravnejše in kajpak tudi cenejše kakor zdaj. In
gm.
i
vendar so tudi tedaj pesniki opisovali tf;va zvečer, a vsaj dve ura pred 6pa-
ntiTn/i Sinatr/* tu,H ciioi	1; V, Kl.o_ ' 11,6111.
nežno žensko polt, sijaj svetlih, bleščečih oči, kras zlatih (ne pobeljenih) plavih las itd.
Kaj so pa vendar počele naše lepe prednice, da so brez vodikovega pre
Z enim jajcem, pol citrone in nekaj kapljicami olja ali mleka si lahko pripraviš imenitno lepotno masko, ki poživi krvni obtok in napne kožo na
kisa in brez barvil za trepalnice tako obrazu. V lončku zmešaj jajčni rume-zelo ugajale? Nič. posebnega; živele so j njak s dtronovim sokom, pridaj še nezmerno in pametno in niso pozabljale,! koliko olja, potlej pa vse skupaj na-da je razen lastnega lepotičenja še maži na obraz in pusti nekaj minut, toliko lepih, zanimivih in koristnih da se strdi. Z mlačno vodo izmij, na-
stvari na svetu Evo vani nekaj nasvetov iz praktičnega predala naših babic:
Vsak večer namoči košček vate ali krpico platna v mlačen kamilični čaj in si z njo izpiraj oči; namesto kamilic prav dobro uporabiš tudi ostanke ruskega čaja, kajpak brez sladkorja.
Če hočeš zvečer ven, pa si utrujena in zbita, si osveži oči z istimi obkladki, a v rožni ali borovi vodi.
Vsak večer si namaži trepalnice in
lahno umij obraz v vroči, potlej pa v mrzli vodi.
Kadar hočeš zvečer ven, pa nimaš pripravljene kopeli, si otri vse telo z mokrimi frotirkami, in sicer prični pri nogah; potlej se pa e suho frotirko obriši, obleci in lezi v zastrto sobo; z blazinami si vzdigni dolnji konec postelje, tako da bodo noge višje od glave. Počivaj vsaj pet do sedem minut in imej ta čas na obrazu vroč obkladek, namočen v čisti vodi. Vstani in se
%
milo
krema
mišljevale, kje bi bila tisti dan njihova pomoč najbolj na mestu. Drugi trenutek bo tedaj, ko bodo opazile, da njihovo prizadevanje ni bilo zaman, da so tisti dan res izpolnile svojo dolžnost; to zadoščenje bodo občutile koj po storjeni dobroti.
In tretji in najpolnejši trenutek sreče in zadovoljstva bodo doživele zvečer, ko bodo nehote pretehta-
j nit v večnost. Teda) se bodo za-In ko sem pozneje zrasla, se je vedele, da so tisti dan marsikaj ne-pripetilo, da nisem nič več imela to- potrebnega in nepravšnega storile, liko denarja, da bi lahko vsakemu morda celo koga razžalile, ali pa sto-revežu dala krono. Doma so mi za- rile nekaj, kar jim vest očita. Ven-bičili, da smo sami toliko ko reveži dar bo pa kakor svetilnik v tej temi in da tudi nam nihče ničesar ne da. svetilo njihovo dobro delo in jim bo Seveda smo imeli zmerom dovolj je- pričalo, da tudi tisti dan niso živele sti, dovolj obleči, vendar so se nad zaman.	Saška
obrvi s čistim ricinovim oljem; to olje je neprekosljiv lepotni pripomoček, kajpak le tedaj, če ga stalno uporabljamo.
Pred umivanjem glave si vsakokrat natri lasišče z olivnim oljem, ki ti bo odpravilo neprijetno 6rbečico in prhljaj, nahranilo lasne korenine, okrepilo lasišče in poživilo krvni obtok.
Vsak dan krepko krtači lase in sicer v nasprotni smeri rasti, torej od korenin navzgor proti vršičkom. Ščetka naj ima preprost lesen držaj in ne pretenkih in ne preostrih ščetin.
Zjutraj se nikoli ne kopaj v vroči vodi, kajti vroča voda slabi telo in človeka nekako uspava. Priporočljiva je mrzla prha, za občutljive ljudi pa samo vsak dan najprej topla, potlej pa mlačna prha. Vroča kopel je priporoč-
prični oblačiti; šele ko boš počesana, prični nego obraza.
Mokre frotirke so res izvrsten lepotni pripomoček; ako prideš z daljšega potovanja utrujena domov in se moraš prav kmalu pokazati v družbi, kjer bi bila rada videtii lepa in sveža, si takoj ko prideš domov, otri vse telo z mokrimi frotirkami.
Pomni, da le zdrav duh v zdravem telesu lahko uspeva. Kolikokrat imamo priložnost opaziti na obrazih svojih bližnjih, kako jih olepša notranje zadovoljstvo in kako jih postarata žalost in jeza. In narobe; v šibkem neodpornem telesu le redkokdaj uspevata duh in um, če pa vseeno hočeta navzgor, si morata e težavo krčiti pot. Zatorej ne zametujmo poceni in dobrih lepotnih pripomočkov 1	(n)
Naše tekmovanje
Umestna kritika
Med mnogimi prispevki in kritikami našega gospodinjskega tekmovanja smo prejeli tndi spodnjo, menda precej upravičeno kritiko gospodične Zed-nikove. Veseli nas, da se gospodinje za naše tekmovanje tako živo zanimajo in se ponovno obračamo do vseh izkušenih gospodinj s prošnjo, naj povedo besedo, dve o tem, s koliko denarja lahko dva človeka en mesec živita. Te prispevke bomo ne glede na vsoto 1200 dinarjev uvrstili v naše tekmovanje in jih kajpak tudi pri nagradah upoštevali.
UREDNIŠTVO
Naj 6e k anketi ,Naše gospodinja!«) tekmovanje1 oglasim tudi jaz kot vestna čitateljiica »Družinskega tednika«.
V predzadnji številki vašega lista se mi je zdel Članek gospodične Sonje skorajda neverjeten. Zdi se mi, da bi gospodična lahko primaknila tu nekaj desetakov, tam pa celo še stotak, pa še ne bi zapadla v razkošno življenje nekaterih meščanov, pač bi pa živela e svojim možem mirno družinsko življenje v meetu, kakršnega si pač sama želi.
Prva njena točka obravnava stanovanje: Za 200 din danes pač težko najdeš zračno, prostorno in povrhu tega še udobno stanovanje v mestu. Tukaj gospodična že lahko prida brez škode čunnla gospodična Sonja za 100 din,
Redna stolica
Oj!., rti S Br. JUTO <)«• M- XII. IMS.
Naša kuhinja
kaj bo ta teden na mizi?
Četrtek; Golaževa juha* govedina s krompirjevim pirejem in čebulno omako, snežne kepice v vanilijevi kremi.
— Zvečer: Goveji golaž s krompirjevimi cmoki.
Petek; Ribji golaž, rezanci, marmornati kolač z malinovim odcedkom.
— Zvečer; Ocvrte sardelice 8 lino mešano solato.
Sobota. Goveja juha z rezanci, cvetača s kisom in oljem, krompirjev pire, kuhana govedina. — Zvečer: Goveji zrezki s fižolovo solato.
Nedelja: Goveia juha z rižem, golaževa pečenka e krompirjevimi cmoki, jabolčni kompot. — Zvečer; Mrzli narezek, sir, pivo.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, omaka iz vloženih kumaric, krompirjev pire.
— Zvečer: Piščanec v obari, močnati cmoki
Torek: Juha iz ovsenih kosmičev, pražen krompirček, teletina, kisli hren.
— Zvečer: Mrzli narezek, ribja pašteta,** obloženi kruhki.
Pojasnila
‘Golaževa juha: Potrebuješ pusto govedino, drobno zrezane čebule, precej masti, presni krompir, sol, paradižnike in papriko. Drobno zrezano čebulo na vroči mast "umen'1 oovri začini z milo papriko zalij z juho in nekaj časa duši. Doda; na kcsce zrezano meso, na rezine narezane paradižnike, ali pa ; nekoliko paradižnikove mezge. Osoli;; in pokrito vse skupaj do mehkega duši; dodaj na kocke zrezan krompir, zalij z vodo in lo mehkega duši. Zalij;; s toliko vode kolikor juhe potrebuješ.;;
**Ribja pašteta; za to pašteto prak-|; tično uporabiš ostanke rib; pripravi testo iz 15 dag presnega masla, 37K dekagrama moke, soli, žlico pecivnega;; Praška in nekoliko vode. Dobro raz-;l valjaj, ga daj v pekačo, vendar ga pa • > toliko obdrži zunaj, da ga bo dovolj za pokrivalo v pekači. Zreži ribje ostanke na kosce, ravno tako gorak krompir kuhan telečji jezik, malo glavico cvetače in 2 do 3 gobe. Vse to Previdno zmešaj z nekaj jajci, nekoliko kisle smetane, poprom, muškatnim oreškom in nastrganim kruhom. Ta nadev namaži na testo, ga pokrij z drugo polov co testa in pol ure peci v Pečici Med tem časom pripravi gobovo omako in jo serviraj zraven ribje pastele.
Deset zapovedi za ljubkost in lepoto
Že stari Rimljani so imeli navado reči: »Kaplja za kapljo še kamen izdolbe«, kajti zavedali so se, kako škodljive in kvarne so nekatere razvade. Dobro bi bilo, ako bi se te resnice zavedale tudi ženske. Potlej najbrže ne bi tako neskrbno mežikale v 6olnce in pačile obraza, ne bi tako malomarno prekladale rok in gubale čela. Kaplja za kapljo celo kamen izdolbe, večno gubanje čela in pačenje obraza pa pokvari še tako nežno in mlado obličje, da se postara dosti prej, kakor je potrebno.
Vendar pa ne smemo mislita, da se takšnih razvad ni mogoče otresti Kakor smo se jih privadile, se jih bomo tudi odvadile, posebno, ako pomisli-
potrebnem ne sklanjajte glave, tudi pri frizerju in pri šivanju ne. Nasprotno, če le morete, nosite glavo pokonci, to bo zmerom naredilo tudi na druge dober vtis.
2. Nikoli ne pačite obraza, tudi ne, kadar vam nagajata veter in sonce. Pri jarki svetlobi nosite naočnike; bolje je imeti belo obrobljene oči, kakor pa tucat gubic okrog oči in po čelu. Marsikatera čisto podzavedno pri vsakdanjem delu guba obraz, morda ko čisti solato, ali ko se sklanja nad pisanjem. Zapomni naj si pa, da z voljo lahko tudi te podzavedne uapake odpravi.
3. Držite se zmerom ravno I Nikoli ne pobešajte ram, kajti tako postajata vaš hrbet okrogel in vaša postava
6. Če le morete, stojte tako, da bodo noge zmerom vzporedne in pazite, da ne boste držali prstov narazen in pet skupaj. Noge sleherne ženske, pa naj bo sicer še tako ljubka, se nagibajo k obliki črke X. Zakaj bi torej to napako še poostrile z nepazljivostjo?
7. Ne krivite prstov, kajti tako pospešujete slabo držo stopal in hkrati; tudi grdo ,šU>rasto‘ hojo.
8. Nikoli čisto ne stegnite svojih rok, kajti ženske roke se nagibajo k isti napaki kakor ženske noge. Ako čisto iztegnete roke, se zde, kakor da bi bile v komolcih prelomljene, črta rok je tedaj grda in nepopolna. Zmerom se torej rajši odločite za nekoliko zadržan, nežen gib.
i
0
150 do 200 din. Mirne duše naj namreč računa za stanovanje 350 do 400 dinarjev.
II. Hrana, špeceriji, ki jo je nara-naj prida še 90 din, tako da bo vse skupaj zneslo 280 din. Kruh naj pa peče doma, ker je izdatnejši in bo tudi njenemu možičku najbrže bolie teknil. Tildi na trgu še ne pomeni razmetavanje denarja, ako nakupi gospodinja za 200 din na mesec. Danes ie dražje to, jutri ono, in tako se kaj hitro prekorači proračun. Mleko naj stane 60 dinarjev na mesec. Ko je pa gospodična omenila, da bi mesarja odpravila s 40 din na mesec, se mi je to zdelo smešno. Ne vem, ali računa s tem gospodična samo govedino, ali nekaj zrezkov, ali pa zabelo? Mislim, da tudi za mesarja lahko odrine do 190 din na mesec. Po mnenju gospodične Sonje znašata hrana in stanovanje 580 dinarjev na mesec, a po mojem 1130 dinarjev.
Zdi se mi tudi, da kot gospa gospodična Sonja ne bo mogla prihraniti že 150 din vnaprej za obleko. To pač dvomim prav tako pa tudi dvomim, da bi oba, žena in mož hodila v službo, kajti danes je mnogo deklet, ki zaman lliščejo zaslužka. Pri tem naj pa poudarim, dn se poročeni ženi bolj poda gospodmistvo kakor pa urad
Za kurjavo bi porabila 100 do 120 dinarjev na mesec. Gospodična Sonja 11 naj si pa 'udi privošči nekoliko zabave. Za to kar ji ostane, naj si privošči zabavo in naj tudi pri sukancu in drugih malenkostih primakne še 20 din, da bo v proračunu 70 din. Želim ji v bodočem zakonu dosti sreče in malo razočaranj!
Morda bodo tudi v moiem prispevku našle bralke kakšen nedoetatek. tu in tam kakšno napako. Čas in razmere nas v vsem izuče. Vem, da se kot devetnajstletno dekle še ne sinem in ne morem meriti z izkušeno gospodinjo.
Vas pozdravlja Tončka Zednikova.
da najbrže ne delamo vsega na-] okorna. Samo ravna drža je mladoet-pak, ampak samo nekatere stvari. Na | na in ljubka.
4. Nikoli ne upirajte rok v boke. Ako stojite ravno in upirate roke v
naši sliki smo zbrali deset usodnih napak, ki jih je nedvomno že kdaj
kdaj zagrešila vsaka izmed naših bralk, bok, poudarite s tem želodec, rame Med njuni je pa gotovo tudi ta ali ona pa izgube lepo črto, ker ključnica iz-napaka, ki je pri kateri izmed vas še stopita.
posebno ukoreninjena. Tisto si velja 5. Nikar ne napenjajte vratnih mišic, zapomniti, potlej ji pa napovedati boj | Ravno ta gib je navadno čisto pod-
na življenje in smrt!
zaveden, zato ga je tudi težko odpra-
1. Pazite na svojo brado, kajti pod- viti; ako pa hočete imeti lep vrat, bradek si kaj hitro pridobimo, težko morate z voljo izkoreniniti tudi to raz-ga pa spet odpravimo. Nikoli po ne-jvado.
9. Pri poklekovanju zmerom poklek nite na pete, vendar tako, da se narta;; dotikata tal. Ako boste pokleknile tako, boste videti mlade in gibčne, ako boste pa sedale samo na pete, bo grda hrbtna črta pokvarila vso ljubkost, ki jo ima lep žensk: hrbet.
10. Dihajte pravilno, vselej globoko vdihnite in še globlje izdihnite, da se vam bodo pljuča napela ln spet sprostila. Prsni koš bo tako širok in zdrav, drža bo pa naravna in lepa.
Simona.
"frocafai nasveti
Medeninaste ploščice z globoko vtis-;; njenimi okraski ali črkami ne smeš čistiti z raznimi tekočimi čistilnimi pripomočki, kajti utegnili bi se ti kakor bela voda nabrati po vtisnjenih ;; črkah in osušiti. Čisti jih s posebnim praškom, ki ga dobiš v drogeriji.
Potemnelo srebrnino očistiš, če fo umiješ v krompirjevi vodi in jo potlej dobro izbrišeš.
Duh po ribah preženeš z jedilnega orodja, ako ga takoj po uporabi očistiš najprej z navadnim pepelom, potlej pa s toplo vodo.
Mastno steklenico napolni do polovice z vodo, ki si vanjo zmešala nekoliko žaganja. Steklenico nekajkrat doli bro potresi, potem pa izmij: maščoba bo izginila.
LEMI
N A S E G
A S
Spolno življenje v zakonu
Po članku Frederika Harrisa v mesečniku »The Reador’s Digest«, Pleasuntville, (Neu>york).
Menda je le malo osebnih problemov, ki bi bili dandanes za moški in ženski svet bolj pereči, kakor je spolna prilagoditev v zakonu. Izrazito slaba spolna prilagoditev se pogosto konča s hudimi živčnimi motnjami, z omajanjem zakonske skupnosti in z bednim občutkom duševnega ponižanja. Vendar pa to še ni najbolj pereča stran tega problema. Prava tragedija je v tem, da v spolnem življenju toliko ljudi blodi brez cilja, in da spolno življenje v zakonu ni globoko osrečujoče doživetje, temveč element razočaranja in duševnega razdejanja.
Spolne zadeve le preredko s pametjo obravnavamo, celo pri nas v Ameriki, t. j. deželi s tako visoko civilizacijo; posledica je, da živimo v meglenem Somraku pod težkimi oblaki vseh mogočih predsodkov. Pomen spolnega nagona za zvezo med možem in ženo v zakonu je še zmerom nejasen, ker svojega doživetja ne analiziramo. Od narave prejmemo samo mogočen in zapovedovalen organski nagon, a pri spolni vzgoji v mladosti nas pozabijo poučiti, kako bi ta vznemirljivi nagon uspešno spravili v sklad z drugimi problemi zakonskega življenja.
Kako neki dosežemo takšno popolnost? Ne verjamem, da bi se temu vprašanju izognili s kakšnim nedoločenim poduhovi jen jem spolnosti. Ali si ne bi rajši poiskali rešitve s tem, da pritegnemo spolno življenje v krog prave zakonske skupnosti in ga dvignemo v zares vzajemno zadevo obeh zakoncev? To pomeni, da naj bi se vsak zakonski drug namesto da išče samo osebnega spolnega zadoščenja, najprej pobrigal za svojega tovariša in tako pripomogel k dosegi popolne skupnosti. Bistvo vzajemnosti je v tem, da ima biti vse doživetje, od prvega ljubkovanja pa do vrhunca spolnega občevanja, obema zakoncema nekaj bistveno istega, kar naj obema podeli isti občutek trajnega ugodja. Zavedam se, da človeštvo ne pozna popolnosti, vendar se ji pa lahko tako zelo približa, kolikor je pri skupnem življenju sploh mogoče. Oba zakonca naj bi razumela pomen vseh svojih dejanj in naj bi stopnjevanje spolnega dražljaja če le mogoče doživela hkrati; oba naj dosežeta vrhunec, ki je brezpogojno potreben za duševno in telesno ugodje.
Jasno se zavedam težav pri uresničenju tega cilja; edina drugačna možnost je v tem, da se en zakonski drug naužije na stroške drugega; a ravno te izkušnje zbude navadno v ženi tisti odpor proti spolnemu aktu, ki je razdejal življenje že toliko zakonskih žen.
V	prvih dneh zakona dviga ženo njena velika ljubezen, pozneje pa občutijo takšne žene čedalje večji obup in grozo ob strasti, ki naj bi ji služile, ne da bi pri tem uživale.
čudno se bo zdelo, da moram vse to pisati v zdanjem, tako prosvetljenem času, a govoril sem z več resnimi in inteligentnimi zakonskimi možmi, ki niti niso vedeli, ali so njihove žene pri spolnem občevanju sploh kdaj občutile tisti vrhunec spolne blaženosti, ki mu pravimo orgasmus. Pri vsej odkritosti teh zakonskih mož moram pa vseeno pripomniti, da niso modro ravnali, ko niso pokazali nlkakšnega zanimanja za spolne občutke svojih zakonskih družic. V takšnih okoliščinah kajpak ne more biti skupnega doživetja.
Idealna spolna tovariša sta tista zakonca, ki jima je bistvo njunega problema čisto jasno. In kakor si v vseh drugih zadevah vse brezpogojno zaupata, tako tudi tukaj. Skupaj sta se poučila o vsem, kar se tiče njunih teles, pa tudi o značilnih psiholoških reakcijah moškega in ženske. Vesta, da morata iz prilagoditve svojih razpoloženj drug drugemu poiskati prave trenutke za spolno utešitev. Strahu drug pred drugim nimata. Za vsakim hudim razburjenjem mora priti občutek sproščenja, občutje popolne svobode; in to neobrzdano svobodo imata, ker oba vesta, da njun drug ne hlepi sebično zgolj po lastni osrečitvi. Nevarnosti za nesmotrno spolno početje ni, če skušata oba zakonska druga z uvidevnostjo razumeti spolno življenje drug drugega.
Ljubezen ima mnogo razvojnih faz, a vse te faze se združujejo v smotru ljubezni, v želji po združitvi z ljubljenim bitjem. Spolni odnosi utegnejo pri obogatitvi in spopolnitvi enotnosti igrati važno vlogo. Ko pride čas zanje, utegnejo bolj kakor katera koli druga oblika ljubezni predstavljati najiskrenejši in najnežnejši občutek združitve v eno. Kakor se nam zde sijaj zaljubljenih oči, dotik ljubljene roke, nežni poklon poljuba — same čutne stvari — ne samo simbol, ampak celo bistveni del ljubezni, tako utegne biti tudi spolno občevanje, najintimnejše vseh čutnih doživetij, velepopoln izraz obojestranske ljubezni. Spolnost, ki je nje edini namen utešitev lastnih
želja, se nagiba h krutosti in brezsrčnosti. Kadar je pa njen cilj vzajemno doživetje, tedaj je spolnost služabnica nežnosti in ljubezni. Takšno je idealno doživetje.
Največja težava za uresničenje te vrste razmerja je pa naš čudaški odpor — navadno posledica privajene in napačne molčečnosti v vseh spolnih zadevah — proti temu, da bi pritegnili v spolnost tudi socialni moment. Navadno pravimo, da je narava pravi kažipot. Te vrste spolno občevanje, ki smo pravkar o njem govorili, pa nikakor ni »naravno«. Prav tako nenaravno je kakor cestna železnica ali Beethovnova simfonija; je plod človeške potrpežljivosti, inteligence in spretnosti. Spolno življenje nižjih živali in primitivnejših ljudi je bolj ali manj slučajno, zelo sebično in pogosto nasilno. Edini namen te vrste spolnega življenja je množitev, vendar pa prav nič ne obogati doživetja obeh spolnih tovarišev. Vzajemnost v spolnem razmerju je umetna pridobitev in umetne pridobitve se ne dogode kar tako, slučajno. Nekatere zapreke so manj teht-ljive: velika časovna razlika med moževim in ženinim spolnim reagiranjem; nestalnost duševnega razpoloženja v nekaterih dneh, svojevrstne majhne zapreke v času, kraju ali pripravah — zapreke, ki so sicer same po sebi nepomembne, vendar pa utegnejo postati pri tem posebnem doživetju nenavadno važne. Skoraj vse takšne zapreke pa s potrpljenjem in spretnostjo lahko odstranimo. Pogosto morata mož in žena zaradi pretirane molčečnosti dolgo prenašati to ali ono nevšečnost, ki bi jo z obojestransko
uvidevnostjo utegnila kaj hitro odpraviti.
Ponovim: to ni nikakšno instinktivno početje, ampak nežna in osebna prilagoditev, ki je ravno tako umetnostna kakor katera koli druga nadpovprečna duševna zmožnost človeštva. Priučiti se je moramo temeljito, tu ne zadoščajo dobri nameni. Nič hudega ne sluteča nepremišljenost ustvari pogosto oni nesrečni konflikt pri doživetju dveh ljubečih se zakoncev, ki telesni akt na videz odtrga od duševnega; in ljubezen mora potlej spet s trudom plezati iz prepada, ki jo je vanjo tako nepremišljeno vrglo. Mnogo so že pisali o enoličnosti mono-gamskega zakona. Toda kjer prinese v zakonski skupnosti privzgojena popolna spolna prilagoditev obema zakoncema skupno blaženost, ni prostora za enoličnost, kajti pravo bistvo spolnosti je njeno naraščanje in upadanje. »Prvo nežno in neskrbno zaverovanost« doživimo zmerom znova in zmerom znova slavimo resnično in živo združitev dveh ljubečih se bitij v eno.
Po mojem mnenju to skupno uživanje spolnega užitka oba zakonska druga tako uteši, da za njiju v krogu njunega zakona ni več spolnega problema. Nič več ne čutita hrepenenja po zakonski nezvestobi. Ljudje, ki so imeli priložnost preiskati mnogo takšnih problemov, so mi povedali, da si utegnemo pod takšnimi pogoji ohraniti spolno ljubezen vse do praga v sivo starost. Kako lepa je misel, da se moreta ljubeča se zakonca še potem, ko sta že zdavnaj prekoračila svoja zrela leta, ogreti ob skupnem čustvenem doživetju, ki jima prikliče v spomin vso nežno romantiko mladostne zanešenosti. Zmerom bomo doživeli bogato plačilo, če bomo skušali bližnje osebno razmerje razviti do najvišje popolnosti.	(n)
Lovci biserov
Težko si predstavljamo, s koliko nevarnosti in napora je zvezano iskanje biserov v morskih globinah.
Lovci biserov in potapljači so vseh mogočih narodnosti. Med njimi so belci, Kitajci, Japonci, Malajci in otočani iz Južnega morja. Največ jih pa pride s polinezijskih otokov; to so že rojeni potapljači, ki se spuščajo dvanajst do dvajset metrov globoko brez tehničnih pripomočkov in ostanejo pod vodo tudi do štiri minute. Njihova potapljaška spretnost nas nehote spomni na umetnije indijskih fakirjev, ki jih žive pokopljejo.
Ti potapljači najprej kake tri minute nepremično sede na palubi ladje, sistematsko vdihavajo zrak in ga izdihavajo manj, kakor so ga bili vdahnili. Tako si nabero toliko zraka, da se zdi človeku, kakor bi svoja pljuča napenjali in raztezali, ko da bi bila iz gumija. Nato spuste potapljače naglo v odprti železni košari v vodo. Potapljač vzame s seboj v globino samo nož in košarico za spravljanje školjk; železno košaro pa spuste po močni, debeli vrvi in z njo da potapljač tudi znamenje, če mu grozi nevarnost ali pa, kadar hoče navzgor.
Naporno delo, a malo zaslužka
Nekatere biserne školjke so komaj tolikšne kakor dlan, druge so pa spet težke šest do sedem kil. V majhnih školjkah so navadno najdragocenejši biseri, zato pa njihova lupina nima nikakršne vrednosti. V velikih školjkah res ni dragocenih biserov, vendar je v njih debela plast biserovine, ki gre prav dobro v denar. Velike školjke so zato tisti zaželeni plen, ki hrepene
Kirurški	uspehi
Slavni francoski kirurg profesor Gosset Je ob pričetku letošnjega leta v nekem intervjuvu naštel vse uspehe, ki jih je lani dosegla kirurška veda in ki so po profesorjevem mnenju pravi triumfi znanosti.
Na prvem mestu navaja profesor Gosset nov način anestezije (omamljen ja), ki je ustvaril pravo revolucijo v tehniki narkoze, tako da bomo odslej lahko govorili o dveh razdobjih v kirurgiji: o razdobju pred uporabo nove tehnike in o razdobju po njej. Odkrili so namreč nov plin, cyclopan, ki res idealno ustreza vsem zahtevam
docela nenevarne narkoze in ki je doslej še vsakokrat zanesljivo učinkoval, ne da bi bil ta učinek v zvezi z neprijetnimi posledicami. Neprijetnosti pri kloroformiranju (bljuvanje, dušeči občutki in podobne nevšečnosti) bolnike pri tem novem omamljenju nič več ne nadlegujejo.
Drugi uspeh je v tem, da bolnika odslej lahko že pred operacijsko sobo omamijo in ne šele na operacijski mizi, kakor so morali dosihmal. To je zelo važno, kajti doslej je bil strah pred operacijo zelo važna duševna okoliščina, ki je zdravnike samo ovi-
rala. 2e več ur pred operacijo zdaj bolnika omamijo s skopolaminom in podobnimi mamili; pod njihovim vplivom ne občuti bolnik nikakršnega strahu več pred operacijo in se nič več ne zaveda nevarnosti, ki se vanjo podaja. Ta način omamljanja je zdaj že tako zanesljiv, da ga lahko skoraj zmerom uporabljamo.
Tretji uspeh kirurgije je pa izpopolnitev krvnega prenosa, ki ni zdaj za zdravnike nikakršen problem več in ga lahko odsihmal izvršujejo brez sleherne nevarnosti. A ne samo to; dosegli so celo umetno imuniziranje: bolniku vbrizgajo kri človeka, ki je za nekatere bolezni imun (neobčutljiv), in tako postane zanje imun tudi tisti, ki dobi takšno kri. To imunost lahko zdravniki poljubno dozirajo.
Tekma v oboroževanju
(n) Ko je angleška vlada zvedela, da grade v Italiji nov tip drednota, dolgega 500 metrov, je takoj naročila svoji admiraliteti: »Zgradite drednot, dolg pet kilometrov!«
Ko je to zvedela nemška vlada, je zapovedala svoji admiraliteti: »Gradite drednote, dolge po petdeset kilometrov!«
Ko je zvedela za ta sklep ameriška vlada, je zapovedala svoji admiraliteti: »Gradite drednote, dolge po pet sto kilometrov!«
Na to odredbo je odgovoril japonski mikado z odredbo svoji admiraliteti: »Zgradite drednote, dolge po pet tisoč kilometrov.«
»Pismo je premalo frankirano; zdaj o božičnih praznikih pa izjemno ne zahtevamo plačila kazenskega porta. Prosimo, sporočite pošiljalcu tega pisma, naj se informira zastran poštnine.«
Zdi se, da je bila ta obzirnost res čisto v duhu božičnih praznikov, in da je v uvaževanja vrednem nasprotju z nepotrebno barbarskimi in ciničnimi navadami naših davčnih izterjevalcev, ki že pred Božičem razpošiljajo denarne terjatve, čeprav nimajo do njih plačila vse do 1. januarja niti pravice!
Zal pa dobrotni božični duh južnoafriških poštnih oblasti v našem primeru ni bil na mestu; v pismu, ki je
Ko je to slišal Stalin, se je zgrozil. ?.fg°v	.^P1^
in je odredil svoji admiraliteti: »Gra- I 61 u ’ 111 b	eč	hikakršne-
dite drednote, dolge po petdeset ti-
soč kilometrov!«
In ko je to slišal modri čangkajšek, je naročil svojim podanikom: »Kopljite ocean, širok sto tisoč kilometrov!«
šele ob tej kitajski modrosti je tekmece postalo sram.
Poseben razred za nadarjeno mladino
Prihodnje šolsko leto bodo na praški obrtni šoli v Smichowu skušali uresničiti in preizkusiti kaj nenavaden načrt. Gre za ustanovitev tako imenovanega .izbranega razreda', ki bodo sprejeli vanj samo nadpovprečno nadarjene učence. Ti izbrani dijaki se bodo morali učiti po posebnem učnem načrtu, zato bodo pa po maturi lahko takoj nastopili odgovomostne službe v industriji in trgovini.
Avtor tega novega načrta namreč trdi, da je sedanji učni načrt primeren samo za povprečno nadarjene dijake, medtem ko se izredno nadarjeni učenci pri tej vrsti pouka samo dolgočasijo.	(»Weltblick«, zlin)
Vljudna pošta
V	angleškem tedniku »Manchester-Guardian-Weekly« beremo:
Pred kratkim je naš list prejel pismo, ki je prišlo iz Transvaala. Na ovoju je bila samo znamka za 1 penny, vendar pa pošta ni zahtevala kazenskega porta, ampak je na ovitek samo nalepila listek, ki je bilo na njem natisnjeno:
ga božičnega darila, in tudi ne božičnih čestitk, ampak samo neka pesem, in zraven še tako slaba, da ni bila zrela za tisk.
Filmski avtomat v Ameriki
(nPH) Newyork, februarja. V Ameriki so si spet nekaj novega izmislili: filmske avtomate. V dobrih starih časih tl Je podoben avtomat za 10 centov pokazal 10 fotografij, danes, ko je že vse modernizirano, pa za isti denar vidiš kratek film: avtomat ti ga .vprizori' v sedmih minutah.
Pri najnovejših avtomatih si natakneš na ušesa tudi slušalke in tedaj gledaš in poslušaš pravi zvočni film. Baje gre to novo žito dobro v klasje in tako so filmske družbe sklenile, da bodo odsihmal posvečale kratkim filmom in novim avtomatom več pozornosti kakor doslej.
Nastanek 2veiilnega gumija
čeprav na splošno pripisujejo Edvardu Harknessu, ki je pred kratkim umrl v Ohiu, star 76 let, da je udomačil žvečenje gumija med ameriškimi širšimi sloji, vendar ni bil on tisti, ki je prvi odkril užitek te prijetne razvade. Se preden je Kolumb odkril lepote Novega sveta, so že mehiški do. mačini žvečili neko vrsto gumija, ki je še danes bistvena sestavina vseh žvečilnih gumijev. V starih španskih poročilih čltamo, da so ti ljudje lahko ves dan marširall, ne da bi kaj jedli ali pili, samo da so imeli svoj gumij.
V	Združenih državah so že pred dobrim stoletjem izdelovali gumi, ki so ga začinili s poprovo meto ali pa z vanilijo, a še leta 1885. je bila poraba žvečilnega gumija te vrste kaj neznatna. Sele Edvard Harkness in William Wrigley sta porabo žvečilnega gumija dvignila na več milijonov funtov na leto in sta žvečenje gumija udomačila tudi v Evropi.
(»Everybody’s Weekly«, London)
vpcašattfe
Požrešni črv
Neki črv si je izbral svoje domovanje _ v broširanih knjigah neke kvjiSniec. Za preglodanje vsakega lista potrebuje en dan. Danes je na
1.	strani romana, ki ima 2 zvezka s skupaj 1200 stranmi. Kdaj sc bo ■preglodal do strani 1200 drugega zvezka?
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v
Ka| pišejo naši čilalelji
Spoštovani gospod urednik!
Ne bom Vam pela slavospevov, ki vem, da Vam kar dežujejo od vseh strani. Da mi je list zelo všeč, Vam dokazujem z vsakoletno točno plačano naročnino ter vsako leto z enim novim naročnikom, za kar je treba precej dobre volje in mnogo skladnih besed, kajti vsak izmed nas je že naročen na dva, tri ali pa še več listov.,.
R. M., Francija
po njem vsi potapljači, kajti one predstavljajo vsakdanji zaslužek teh podmorskih težakov. Eno samo drobno, čisto zrno bisera utegne pa polinezijskemu potapljaču nakloniti dovolj bogastva za vse življenje, a ne smemo pozabiti, da nekateri potapljači iščejo tak biser že dvajset in še več let, pa ga še zmerom niso našli.
Glavni zaslužek polinezijskega potapljača so torej velike školjke z bise-rovino. Te školjke pa pogosto leže v globočini tridesetih metrov, ki se vanjo ne upa spustiti niti najspretnejši polinezijski potapljač. Ako se pa vseeno odloči, da bo poskusil iskati tako globoko, se mora oborožiti z masko, ki jo napolnijo z zrakom, ge za večje globine uporabljajo posebne kisikove maske, ki so pripravljene tako, da ne prepuščajo vode. Potapljač se pa v takšni okorni obleki le težko giblje; v njej se niti ne sme prikloniti, kajti stisnjeni zrak v obleki bi pretrgal blago, v obleko bi vdrla voda in potapljač bi se zadušil.
Boj z divjimi morskimi .prebivalci1
Najnevarnejši sovražniki lovcev na bisere so prebivalci' morskih globin. Najstrašnejša med njimi je velika hobotnica (polip), ki se skriva po obraslih duplinah na morskem dnu in se od ondod z veliko hitrostjo požene na potapljača. S svojimi osmimi lovkami — nekatere izmed njih so dolge po 18 metrov — preganja potapljača. Ko se ga naposled le z eno lovko oklene, se pa hitro z ostalimi sedmimi prisesa na morsko dno. Znamenje za rešitev je v takšnem primeru čisto odveč, kajti hobotnica se tako močno drži dna, da je pomoč vsega ladjinega moštva samo jalov trud. Nesrečni potapljač je zapisan smrti, če se mu ne posreči še pravočasno z nožem prerezati strahotnih Jovk. Včasih se zgodi, da naposled potegnejo omedlelega potapljača iz vode še v objemu debelih lovk, ki mu jih morajo razrezati s telesa. Takšne zgodbe o potapljačih se nam utegnejo zdeti junaške pravljice, pa so vendar gola resnica.
Zelo nevaren morski prebivalec je tudi morski volk; posebno nevarna sta beli in modri morski volk, ne dosti manj pa kladivasti in tigrasti morski volk. Lovci biserov ločijo te štiri vrste morskih vrtkov skoraj tako natanko kakor ločimo mi razne vrste psov. Morski volkovi so posebno nevarni, kadar je morje vihamo. V lepem vremenu plavajo namreč tik pod površino, v burjl in v viharju se pa skrijejo v morske globine in napadajo vse, kar jim križa pot.
Velika nevarnost za potapljače so tudi velikanske školjke, ki imajo pogosto v premeru meter ali pa še več in tehtajo tudi do petdeset metrskih stotov. Potapljač jih navadno niti ne opazi, kajti prirasle so v morsko dno tamkaj, kjer je največ morske trave. Navadno so njihove velike lupine razkrečene in če potapljač po nesreči stopi mednje, se hitro zapro in nesrečnikova noga ostane v strašnih kleščah.
V	takšnem primeru se potapljač reši samo tedaj, ako z nožem prereže tiste mišice, ki jih orjaška škrtjka drži v svojem železnem precepu. Nekateri potapljači so si rešili življenje podobno, kakor si ga rešijo ujete lisice; sami so si z nožem odrezali nogo.
Beden zaslužek
čeprav je delo potapljačev zelo naporno, vendar ti težaki zelo malo zaslužijo. Le malo potapljačev vzdrži v svojem poklicu več ko deset let. Spreten potapljač potegne v nekaj urah iz vode pet do šest metrskih stotov školjk, a dve tretjini jih je nerabnih, v tretji tretjini je pa navadno le cenejše biserje. Polinezijski potapljač zasluži le redko več kakor 10 do 12 funtov na mesec, v našem denarju okrog 2.200 din. Na prvi pogled se nam zdi to čisto lep denar, toda pomislite moramo, da potapljač opravlja svoje delo samo osem do deset let in da mora s tem denarjem živeti vse življenje, ker nima pokojnine. Kajpak, ako se potapljaču nasmehne sreča, da najde dragocen biser, je preskrbljen do konca svojih dni. Dobiti dragocen biser je pa težje, kakor zadeti v loteriji glavni dobitek.
Pred osmimi leti so se razmere nekoliko popravile, kajti tedaj so cey-lonsko in madagaskarsko obalo proglasili za naravni park in s tem zmanjšali možnost konkurence. Od tistih dob je pa trgovino z biseri zajela kriza. Bogatini so svoj okus spremenili, naklonili so svoje simpatije drugemu okrasju in tudi industrija umetnega biserja se je bila medtem zelo razvila.
Dame iz visoke družbe, ki nosijo okrog svojih vitkih vratov ovratnioe iz dragocenih biserov, se menda le redkokdaj spomnijo velikanskega truda in nevarnosti, ki jih je moral prestati ubogi potapljač, preden je iz morskih globin prinesel za svojo bedno plačo teh nekaj belih, svetlih biserov, ki zdaj krase njihove lepe rame, vratove in roke...	(n)
r~
j 9	11	ipi	jmW	^ nemškem
Ib BS ievirn^cu pritrdila
Začnite danes!
Kratka vsebina 1.—3. nadaljevanja
V treh tednih bi moral mladi bančni uradnik Rihard Brunold po naročilu bančnega ravnatelja Arnikova odpotovati iz Petrograda v Moskvo. Medtem ga obišče njegov prijatelj dr. Eckard, dopisnik nemškega časopisa »Prapor«. Njemu predstavi Brunold svojo ljubko ženico Olgo in dveletno hčerko Liziko in mu nič hudega ne sluteč opisuje svojo zakonsko srečo. Ostroumni Eckard ga pred odhodom Posvari, naj sreči nikar preveč ne zaupa. Pozneje se dr. Eckard na družabnem večeru pri nemškem konzulu spozna z Arnikovim In takoj zasluti, da le-ta zalezuje prijateljevo ženo. Nekaj dni nato zaloti Brunold svojo ženo v stanovanju ravnateljevega tajnika Petrovskega ln vidi, kako se Olga Arnikova otepa. Ogorčeno odpove službeno potovanje, kmalu nato ga pa kot političnega zločinca Izženejo v Sibirijo.
—	Dr. Eckard si na vse kriplje prizadeva, da bi prijatelja rešil, a zaman. Preden se vme v Nemčijo, opozori Prijateljevo ženo, naj se izogiblje Arnikova, češ da je on ovadil njenega moža. Zapuščeni mladi ženi Arnikov tedaj velikodušno ponudi svojo pomoč in v strahu pred revščino jo Olga hvaležno sprejme. — Cez 16 let srečamo dr. Eckarda v Berlinu kot glavnega urednika »Prapora«, kjer živi v svoji lični vili s svojo gospodinjo Wit-Hchovo in slugom Gundermannom.
4. nadaljevanje
»Neumnost! Kadar ima človek pet križev na grbi, se mu pač ne ljubi več ukvarjati se z ženo in otroki. Ta se nikoli ne bo poročil, to vam jaz rečem.«
Sluga se je potolažil. Na pisalni mizi je bil vse lepo pospravil in Maj je stopil še k odprtemu oknu, da bi ga zaprl.
»že gre gospod doktor!« je rekel. »S svojim nečakom, mladim gospodom Brankovim.«
»že tako zgodaj? Ravno prav, da sva končala. Zdaj moram pa v kuhinjo.«
S temi besedami je gospa Witti-chova odšla. Kmalu nato je pozvonilo in oba gospoda sta vstopila. Doktor ni »šarenja« v svojem stanovanju nikoli ne videl ne slišal; prepovedal si ga je bil enkrat za vselej. Zato so pa zmerom pospravljali, kadar je bil zdoma.
Evgen Eckard se je v poldrugem desetletju malo spremenil. Lasje so mu začeli siveti, drugače je imel pa še zmerom svež in duhovit obraz z visokim čelom in prodirljivimi očmi, samo sarkastična črta okoli ust se mu je še poostrila in poglobila.
Sedel je za pisalno mizo in bežno preletel naslove nekaterih pisem z znano pisavo, nečak Je pa medtem sčdel. žalni trak okoli njunih rokavov je pričal, da jima je pred kratkim nekdo umrl. Pravkar sta prihajala od sodnega svetnika Branda, odvetnika Brankove družine, in na obrazih se jima je poznalo, da sta imela zelo resne Pogovore.
»Zdaj vsaj veva, koliko je ura!« Je čez nekaj časa povzel doktor. »Brand nama je dal jasen pregled. To ni bila malenkost pri tako zamotanih razmerah.«
»Brezupen pregled!« Je menil mladi Brankov. »Na kaj takega nisem bil pripravljen. Papa je sicer pogosto govoril o svojih težavah in skrbeh, toda doslej jim je bil še zmerom kos.«
»To se pravi, odrinil je skrbi od sebe, kolikor je le mogel, in zgrabil za sleherno pomoč, kjerkoli jo je dobil, čeprav so mu jo ponudili pod še tako nemogočimi pogoji.
V	vašem Rodenstelnu ni bilo nobenega pravega gospodarja. Posestvo je šlo rakovo pot, oče je živel v Berlinu in se zanimal samo za svojo stranko. Zdaj pa imamo!«
»Stric, moj oče je mrtev!« je trpko pripomnil mladi mož.
»Da, in prav ta hitra smrt mu je mnogo prihranila, kajti tako dalje ne bi več šlo. Meni se je kar Zdelo, kako je z njim, a že Zdavnaj me je minilo, da bi se vmešaval v njegove stvari. Dokler j« živela moja sestra, je moja beseda včasih še nekaj zalegla. Pozneje sem bil pa za tvojega očeta, samo vsiljivi s varilec, ki ga je nerad poslušal, mojih nasvetov se Pa sploh nikoli ni držal. Takšno nehvaležno vlogo me res ni mikalo igrati. In ti, Ervin — nate se pa sploh ni bilo moči zanesti.«
»Prav nič nisem vedel, kako daleč smo že. Oče mi ni nikoli povedal, kako je z njegovimi stvarmi.
»Toda jaz sem ti zelo resno namignil, ko sem te pred tremi meseci srečal na rivieri. Ti si se pa ^jši še dalje zabaval, šele ko so ti
sporočili, da Je oče na smrt bolan, si prišel v Berlin.«
Ervin Brankov je molčal. Imel je okoli dvajset let, bil je velik in vitek. Njegov obraz sicer ni bil lep, zato je bil pa nenavadno zanimiv in mikaven. Nekaj malone genialnega je ležalo v njegovih črtah in na čelu, ki so nanj padali gosti črni kodri. V njegovih očeh se je iskrila vročekrvnost, ki je pač ni bilo moči zmerom ukrotiti. Ta trenutek je bil mladi mož seveda mračen in atskrbljen. Saj je bilo pa to tudi prvič, da so ga tile življenjske skrbi.
»Nikar se ne pričkajva o tem, kar je bilo, stric Evgen,« je rekel z nepotrpežljivim vzdihom. »Sedanjost je preveč resna. Kakor je videti, Rodensteina ne bom mogel obdržati.«
»Ce takoj ne dobiš izdatne pomoči, ne!« je pribil doktor. »Posestvo je preobremenjeno s hipotekami in ena izmed največjih je že odpovedana, če pride na Boben, ne bo ostal niti pfenig; vse tvoje premoženje Je pa tako samo Ro-denstein. Vzeti boš torej moral pomoč, ki se ti ponuja, če nočeš vsega izgubiti.«
»Svojo prostost naj bi prodal! Saj se tudi ti zato nisi poročil, ker nisi dobil tiste, ki si Jo ljubil.«
»A jaz sem delal, moj dragi, in sem si zaslužil svojo svobodo in življenje! Spočetka seveda ni šlo lahko. Ti, ki si tako razvajen, revščine sploh prenesel ne bi. Ali morebiti misliš, da boš živel od svojih pesmic?«
Te besede je izgovoril s strupeno porogljivostjo. Ervin Je razjarjeno planil kvišku.
»Nehaj že vendar kritizirati moje pesmi! Tvojo kritiko že dovolj poznam. Kaj za to, če doslej še nisem ničesar dosegel, saj sem še mlad ln zaupam v bodočnost.«
Eckard je zmajal z rameni.
»Menica na bodočnost ti žal nič ne koristi, kajti tu gre že za prihodnje mesece. Vprašanje je zdaj: Ali hočeš Rodenstein rešiti ali ne? Menda ti je vendar nekoliko pri srcu!«
»Ce ml je! 2e več ko sto let pripada posestvo naši rodbini. Tu so živeli in delali štirje rodovi in tudi mene vežejo nanj najljubši otroški in mladostni spomini. Ce bi ga moral izgubiti, če bi prišlo na boben in bi postalo plen kakšnega špekulanta — kar groza me je pomisliti na to!«
»Potem ti seveda ne ostane nič drugega, ko da se poročiš z Dank-marjevo Hano, kakor so to želeli že tvoji starši. Ta načrt ti menda ni nov?«
Ervin si je podprl glavo z roko.
»Nov mi seveda ni. Hana je bila še otrok, ko je bilo že govora o tem. Vendar se mi pa stvar nikoli ni zdela resna.«
»In vendar je bila zadeva na dlani,« je pripomnil doktor. »Vajini posestvi ležita v istem okraju. Vaša rodbina je v sorodu z Dank-marjevimi in ti so zelo bogati. Tvoj oče je hotel svojemu sinu zagotoviti bogato dedično. In zdaj, ko sta Hani oče in mati umrla, je premoženje že njeno, in koj ko se poroči, bo tudi konec varuštva njene babice. Skupaj sta doraščala, čeprav je ona mnogo mlajša od tebe; zato Jo prav dobro poznaš.«
»O seveda kaj je ne bi! Hana je dojcaj ljubko in dokaj omejeno dekle. Kajpak je imenitno vzgojena in se v gospodinjstvu in poljedelstvu razume ko prava gospodinja. Pri vsem tem je pa skromna in vestna — pravi zaklad za graščaka. Oče mi je to le prepogosto polagal na srce. Njene duševne vrline so kajpak zelo zaostale, a to pri bogati dedični ne šteje.«
Mladi mož je o vrlinah svoje bodoče neveste govoril naspol zaničljivo, naspol pomilovalno. Eckard jo je videl samo enkrat in še to takrat, ko je bila še otrok. Pozneje, ko se je svojemu svaku vse bolj in bolj odtujeval, ni nikoli več prišel v Rodenstein. Na nečakove besede je samo hladno menil:
»Ali bi morala biti po vsaki ceni duhovita? Tudi to ima svoje senčne strani.«
»Vseeno!« Ervin je srdito planil pokonci. »Nikoli ne bi prenesel, da bi živel priklenjen ob žensko, ki ne bi razumela nobene moje misli, nobenega mojega čustva. To bi mi zagrenilo vse življenje. Rajši tvegam tudi najhujše. Prisiliti se ne dam!«
brez njega, in to ©el mesec,« je oporekel Ervin.
»Takrat Je bil pač .nervozen'.« Gundermann je to besedo izrekel z neko spoštljivostjo, čisto dobro je namreč ni razumel, kajti on sam sploh ni vedel, kaj so živci. »Kakšna reč je pa tudi bila zaradi tega! On ni maral proč, oni ga pa pustili niso. Nazadnje se je vmešal zdravnik in mu dejal: .Preveč ste delali. Vaši živci so čisto pri kraju, zato vam svetujem: izpre-zite, najmanj za štiri tedne, odpeljite se na jug, in mir besedi!' Tedaj ga je pa moral ubogati, a kako so potem brez njega delali, to ve sam Bog!«
Mladi Brankov se Je bežno nasmehnil. Poznal je služabnikov naivni ponos na ugled in pomen njegovega gospodarja; tudi on je bil precej domač s starim služabnikom.
»Da, on je pravi vladar pri .Praporu',« je menil. »Zato pa pri njem doma gospa Wittichova vlada — to vsi vemo.«
»Saj Je pa tudi od sile razumna ženska,« Je pribil Gundermann. »In kako dobro ve, kje mora gospoda prijeti! če je kdaj surov — in to se kdaj pa kdaj že pripeti
—	mu takoj odpove službo, gre v svojo sobo in začne pospravljati svoje stvari. Gospod doktor pa odide v restavracijo čez eno uro se vme, strašno zabavlja čez gostilniško hrano, gospodinji pa pravi, naj opusti to neumno pripravljanje kovčegov, kajti to si kratko in malo prepove, češ da je bil prej
»Saj te nihče ne sili. Bojim se le, da te ne bi razmere prisilile, samo .nervozen'.’ Gospa Wittichova kajti to ,najhujše' pomeni zate go- potlej odpoved prekliče in nama spodarski polom. S tem moraš ra-, skuha kaj posebno dobrega. Da, čunati — no, kaj pa je? Kdo naju takšne reči se vsako leto nekaj-
spet moti?«
Doktor se je jezno obrnil k vra-
V 24 URAH
barva, plisira In kemično Cist) obleke, klobuk« itd *krobi in «v«tlolika traice, ovratnike, ta p*»stnice itd Pnre. »uit, tnonita in lika domače perilo Parno čisti posteljno perja in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
tom, ki so se pravkar odprla. Gun-derman je vstopil in javil:
»Gospod doktor, uredništvo .Prapora* vas kliče na telefon.«
»Nikoli nimam miru!« je zagodrnjal Eckard in vstal. »Dopoldne nisem utegnil zaradi posvetovanja pri pravnem svetniku priti v uredništvo, z<laj me pa že z vseh strani kličejo. Ervin, potrpi nekaj minut, takoj se vrnem!«
Mlademu Brankovu Je prišlo to ko nalašč. Teh resnih pogovorov s stricem se je kar malce bal, kajti stric je hotel vsaki stvari z neizprosno doslednostjo priti do dna in on se je moral vselej udati. Skoraj olajšano se je obrnil k služabniku, ki je pravkar položil časopis na pisalno mizo in ga vprašal:
»No, Gundermann, kako je kaj pri vas?«
Gundermann Je naredil zelo važen obraz.
»Mnogo dela imamo!« O svojem gospodarju je včasih govoril kar v množini, ker je tudi sebe zraven štel. »Saj ste videli, gospod Brankov. Ako gospod doktor samo enkrat ne gre v uredništvo, ga takoj kličejo na telefon. Nič čudnega, saj Je pri Saporu' za prvega. Brez njega ne opravijo nič, pod milim nebom nič.«
»No, pozimi je pa vendarle šlo
krat primerijo.«
Ervin je podsmehljivo zmignil z rameni. Stričeva Ahilova peta je namreč bila, da ga je gospa Wit-tichova imela tako pod copato, čeprav je bil drugače tako oblasten in odločen. To Je bilo pa le zato, ker mu Je bil ljubi mir nad vse. Medtem se Je. bil Eckard že vrnil od telefona in Je Gundermannu namignil, naj odide.
»Da se vrneva k najinemu pogovoru: zdaj poznaš razmere in se boš moral odločiti — tako ali tako. Sploh pa ne razumem, zakaj se tako ogorčeno upiraš načrtu, ki ga poznal že leta in leta in ki se mu nikoli nisi postavljal po robu. Nam vsem se je zdelo, da si vanj privolil. ln tvojemu očetu tudi, sicer ne bi pustil, da bi prišel Rodenstein tako na kant.«
»Za družinske načrte se nikoli nisem dosti brigal,« je nejevoljno odvrnil Ervin. »Prej mi je bilo vseeno, a zdaj, ko gre za res, ko so mi tako rekoč naperili samokres na prsi, zdaj pa občutim vse to kot neznosno nasilje.«
*Zdaj — odkar si bil v Nici?« Ostre doktorjeve oči so se srepo uprle v nečakov obraz. »Saj sem bil jaz tudi tam in ni bilo treba dosti gledati, da je človek videl, v kakšne mreže si se zapletel.«
Ervin ni nič odgovoril. Njegov stric Je povzel:
»Sicer pa tega tudi nisi prav nič skrival. Zaljubil si se v tisto Rusinjo, noro in slepo zaljubil, čeprav je dobrih deset let starejša od tebe.«
»Ni res!« je razdraženo ugovarjal mladenič. »Gospa Arnikova je stara kvečjemu trideset let.«
»štirideset — prosim! Slučajno vem to čisto natanko. Seveda pa zna svoja leta vešče skrivati. Pri tem Je kajpak potrebno mnogo umetnosti, a vendar je videti še zmerom lepa in zvečer, pri umetni luči, je celo prava krasotica. Pri tej priložnosti sem tudi jaz obno-
Nazadnje se
vendar vsakdo vrne
k meni!
MNIVEA'
CREME )
Toda ni čudno, kajti edino te Ni-vea vsebuje »Eu-cerit", okrepče-valno sredstvo za kožo in razen tega je Ni ve a poceni in koristna.
vil staro znanje. Precej dolgo bo že, odkar jo poznam, tako nekako petnajst let, in takrat je dama živela v nekoliko skromnejših razmerah.«
»Vem,« mu je skočil Ervin v besedo. »Poznam del njene življenjske zgodbe. Sama mi jo je pripovedovala.«
»Najbrže šele takrat, ko Je zvedela, da si moj nečak, sicer ne verjamem, da bi bila tako odkritosrčna.«
»Kaj naj to pomeni, stric?«
Ervinov glas je bil skoraj hripav od razburjenja.
»Prepričan sem, da mi je Olga Pavlovna povedala čisto resnico. Upam, da o tem ne dvomiš.«
»Seveda ne, saj je bila skrajno korektna dama. Kaj ti je pa prav za prav povedala?«
»Da je bila že enkrat poročena, preden se je poročila z Arnikovim. Z nekim mladim bančnim uradnikom, ki se je pa žal vtikal v politične spletke in so ga zato izgnali v Sibirijo.«
»Drži!« je suho pritrdil doktor. »Samo tega ti ni povedala, da so tistega bančnega uradnika po nedolžnem osumili. Tamkaj si s takšnimi stvarmi ne delajo preveč preglavic. Da, moral je v Sibirijo, gospa je pa s svojim malim otrokom ostala sama v Petrogradu.«
»Da, sama in brez pomoči! Grozilo ji je pomanjkanje, ko se Je Arnikov, ravnatelj tiste banke, velikodušno zavzel zanjo in ji ponudil pomoč. Pri tem se je pobliže seznanil z njo, pozneje sta Ji pa hvaležnost in obzir do otroka narekovala, da Je mnogo starejšemu možu ponudila svojo roko.«
Okoli Eckardovih ustnic Je zaigral trpek in porogljiv nasmeh, ko Je ponovil:
»Obzir do otroka — utegnili bi biti tudi kakšni drugi obziri. Vse-kako se Je dala ločiti od prvega moža.«
»Ločiti?« Ervin Je osupnil. »Mislil sem, da Je bil že mrtev.«
»Ne, takrat je Še živel. Zdaj bo najbrže že zdavnaj mrtev, V tistih ledenih puščavah si človek kaj kmalu zrahlja zdravje in podleže. Ti nesrečneži tako nimajo nikakš-nlh človeških pravic. Spričo tega kajpak ni bilo težko doseči ločitev. In natanko leto dni po Brunoklovi aretaciji se Je poročila z Arnikovim. čudiš se? Saj moraš biti vendar zakonito prost, da se lahko drugič poročiš.«
Nekaj izredno trpkega je bilo v zadnjih doktorjevih besedah. Mladega Brankova je to očitno neprijetno iznenadilo. Potem je počasi odvrnil:
»Stric Evgen, tl gledaš to stvar malce pristransko. Ker je bil nesrečnež tvoj prijatelj, se kajpak poteguješ zanj. Uboga žena Je marala menda dovolj prestati, saj je bila čisto • zapuščena in prepuščena sama sebi. In najbrže je izgubila tudi sleherno upanje, da se bo mož spet vrnil.«
»Morebiti. Vsekako se je zelo hitro potolažila, in vsekako je naredila sijajno partijo. Arnikov Je že takrat veljal za težkega petlč-nika. Svoje premoženje Je imel naloženo v banki in v petnajstih Vetih je nedvomno lepo naraslo, saj je šele pet let, odkar je umrl.«
Nastal je kratek mučen premor. Zdelo se je, da se Ervin še bori z občutkom mučnega presenečenja. Potlej je pa menil:
»Ti si proti Olgi Pavlovni, ona je pa proti tebi. To sem opazil že pri vajinem prvem srečanju. Jaz gledam stvar drugače.«
»Seveda, z njenimi očmi. Sicer pa, zakaj ne poskusiš sreče pri njej? Prosta je in milijonov ima na prebitek, če bi se z njo poročil, bi se otresel vseh težav, ki so tl na poti.«
Ko je nečaku to predlagal, se mu je sarkastična Črta malone strupeno poglobila in poostrila. Mladi Brunold Je pa ogorčeno nadaljeval:
»Le kako moreš tako misliti o meni, stric! če bi se vašim družinskim načrtom udal morebiti se Jim bom moral udaU — nu, saj so stari že deset let. Moji starši so tako hoteli in moja stara teta še zdaj vroče želi, da bi se poslednja potomca poročila med seboj; to bi še kako zagovarjal, če bi se že moralo zgoditi. A da bi prežal na premoženje ženske, ki mi je draga, ki jo ljubim — da ljubim, zakaj bi tajil — se mi zdi prostaško in nizkotno. Ne govori mi več o tem!«
Eckard ga Je pogledal resno in vprašujoče in z obraza mu je izginil trpki izraz.
»To pot imaš izjemno prav! Saj bi te morebiti celo odbila, če bi jo zasnubil. Lepa gospa ti Je sicer zelo naklonjena, ali Je pripravljena zate žrtvovati svojo sedanjo neomejeno svobodo, Je drugo vprašanje. Olga Pavlovna Je zelo pre-vdarna, to dokazuje že njena kariera. Arnikova so v Petrogradu poznali kot brezvestnega lahkoživ-ca in dvomim, da so mu po glavi rojile misli na zakon, ko se je začel sukati okoli Olge Pavlovne. Najbrže Je hotel doseči kaj drugega, a pri Olgi Pavlovni ni dose-
Pleničke je preda ■
zRadionom
toda kako sivkasta je blazina, ki ni bila oprana z Radionom!
Zofo je sklenila: v bodoŽe bom prala vse svojo perilo *■ Radionom. (cer ljubim tfeiFeč«. beldfc zdravo perilo I Pri kukanju z Radionom se razvijaj« milijoni Kisikovih mehurčkov, kateri skupno « milnico prodirajo skozi tkanino, kt jo temeljito operejo. Tako postano perilo bleščeče belo tit se m« že od daleč potna, da je bilo oprano z. Radionom,^
Schichtov
RADION
var o | e perilo
Schichf
RADION
pere sam
gel ničesar, prav ničesar, vse dotlej, dokler ji ni nataknil poročnega prstana na roko. Če bi se z njo poročil moški, ki je za deset let mlajši od nje, bi si rekla, da bi se je kaj kmalu naveličal, kajti samo tisto ima svoj čar, kar je prepovedano. Ne verjamem, da bi Imel kaj sreče pri njej.«
Ervinovo čelo se je , zmračilo. Očitno se je le s težavo krotil, čudno je pa bilo, da je imel stric, ki mu je resnico zmerom brezobzirno povedal v obraz, nad njim toliko moči, kakor je njegov lastni oče nikoli ni zmogel. Nad vsakim drugim bi se bil pošteno znesel, stricu je pa samo kratko in osorno odgovoril:
»V tej točki se ne razumeva, stric Evgen, in se nikoli ne bova. Upam, da mi boš za drugo točko dal časa za premislek.«
To rekši je odšel, ne da bi doktorju kakor navadno stisnil roko. Eckard je z nagubanim čelom zrl za njim.
»Ravno zdaj se je moral zaplesti v te mreže!« je polglasno zamrmral. »Morebiti je kar sreča zanj, da mu zaradi zadolženega Roden-s tein a ne kaže drugega; tako vendarle upam, da se bo spametoval.«
Evgenu Eckardu se je bil pri tistem nepričakovanem srečanju v Nici obudil spomin na nekaj, kar je ležalo že daleč v preteklosti, ne pa tudi v pozabljenosti. O Rihardu Brunoldu ni bil kajpak izvedel nič drugega ko to, da so ga obsodili in odgnali v pregnanstvo v Sibirijo. Vsi poskusi, da bi zvedel kaj več, so bili zaman. Nesrečnež je kratko in malo izginil iz vrst živečih, kakor toliko njegovih sotrpinov, čeprav je morebiti še zmerom živel. Toliko več je bil pa doktor izvedel od svojih petnograjskih znancev o poteku drugih dogodkov. Izvedel je, da se je Olga od Riharda ločila, da se je znova poročila, in nazadnje mu je prišlo na uho še to, da je glavni ravnatelj umrl. Da, da, lepa Olga Pavlovna je naredila kariero, sijajno kariero!
* ■*
Rodenstein, staro dedno posestvo Brankowov, je bilo eno izmed naj-lepših plemiških posestev daleč naokoli; bilo je prava graščina z lepo, starinsko stanovanjsko hišo, z velikim senčnim parkom in krasnim lovom. Lahko se je merila z vsemi graščinami v okolici in je bila že več ko sto let v rokah istega rodu. Zadnji rod je pa živel malo pregosposko in je zanemarjal domačo grudo. To se je kajpak moralo maščevati. Najprej so skrbi in težave prihajale počasi, potem pa vse hitreje in vse bolj grozeče. Rodenstein je bil spočetka le malo zadolžen, potlej je pa do vratu zašel v dolgove in nazadnje je prišlo tako daleč, da bi Brankowovim pri morebitni dražbi ne ostalo od njihovega premoženja prav nič.
Seveda je to vedelo le malo ljudi. Ervinov oče je na splošno veljal za bogataša, sam se pa najbrže ni dovolj zavedal resnosti svojega položaja. Imel je pač navado, da je rad skrbi odrival proč in se zanašal na bodočnost. Njegov sin in Dankmarjeva dedična se bosta nekoč poročila; to je bilo že zdavnaj sklenjeno. In potem bo zadeva enkrat za vselej urejena. Samo čakati je bilo še treba, da dekletce dorase.
Približno tri ure vstran od Ro-densteina sta bila Reineck in Elms-dorf, obe graščini njihovih sorodnikov. Čeprav je imela vajeti v rokah sedemdesetletna ženska, je vladal tak red, da ga niti moški v najlepših letih ne bi mogel lepšega ustvariti. Vdova Dankmarjeva, rojena Brankow, je uživala velik ugled ne samo pri svoji služinčadi in pri kmetih, ampak tudi pri vseh okoliških graščakih.
Dankmarjeva družina je že od nekdaj stanovala v Reinecku, ki je bil večji od Elmsdorfa. Zelo prostorna stanovanjska hiša z visoko opečno streho in s širokimi stopnicami, držečimi na dvorišče, je naredila sicer mogočen, zraven pa nekam suhoparen vtis. Bila je še zmerom takšna, kakor v starih časih, ko so jo zgradili. Olepšali je niso bili ne s prezidavo ne z nasadi in tudi notranja oprava je zbujala vtis zgolj imovite meščanske hiše.
Velika in svetla stanovanjska soba je bila v pritličju in je gledala na dvorišče. Opremljena je bila s staromodnim pohištvom iz mahagonija, ki ga je gospa Dankmarjeva prinesla s seboj pred petdesetimi leti, ko se je poročila. Leseno in neprijazno je v suhoparnem redu stalo ob stenah, ki so na njih visele rodbinske slike iz starih in novih časov. Drugače pa ni bilo nikjer nobene umetniške slike, nikjer ni bilo cvetja na oknih, sploh nikjer nobenega ljubkega malenkostnega okrasja, ki naredi sobo šele prav domačo in prijetno. Vse je bilo samo praktično, trpežno in dobro — in nič več. Suhoparnost, ki je vladala prav povsod -na graščini, je dihala tudi iz te
sobe, čeprav sta v njej prebivali dve ženski.
Gospa Dankmarjeva je sedela na svojem navadnem prostoru v velikem naslanjaču; sedela je pokonci in vzravnano. Obraz je imela ves zguban in zgrbančen, saj je imela sedemdeset let, a pod snežnobeli-mi lasmi so ji oči sijale še jasno in ostro in kljub rani jutranji uri je bila stara dama že čisto oblečena. Govorila je z nadzornikom, ki jo je spoštljivo poslušal; kratko in jedrnato mu je dajala navodila, in ničesar ni spregledala in ne pozabila.
Pri oknu je sedela njena nečakinja z gospodinjsko knjigo v rokah in nekaj vpisovala. Hana Dankmarjeva je bila »še dokaj ljubko dekle«, kakor je o njej rekel namenjeni ji ženin; vsaj svežosti in ljubkosti njenih osemnajstih let ji nihče ni mogel odreči. Bila je vitko dekle in njena rožnata barva je izdajala cvetoče zdravje. Vendar je bilo v njenem obrazu nekaj nenavadno tihega in nebrižnega. Sve-tlorjave lase si je spredaj čisto gladko česala, zadaj jih je pa zvila in pripela v kite. V svetlih, zlato-rjavih očeh je bilo prav tako nekaj tihega in hladnega. O veseli mladosti in veselju ni bilo v njih niti sledu. V svoji domači obleki iz lahkega a zelo preprostega poletnega blaga, ki je bila bolj praktična kakor lepa, gospodična Dankmarjeva ni naredila vtisa mlade dame, ki so jo povsod poznali kot dedično velikega premoženja. Prej bi jo človek imel za mlado družab-nico ali gospodinjsko pomočnico.
Stara gospa je odslovila nadzornika, se obrnila k svoji nečakinji in jo vprašala:
»Ali Je račun z mlekom v redu? Nekam dolgo ml že računaš in vpisuješ.«
»Da, babica, ▼ redu je. Samo ena postavka je bila napačno v knjižena, a sem morala napako šele poiskati. Zdaj Je pa vse v redu.«
Radio Ljubljana
od 24. II. do 2. III. 1938.
ČETRTEK, 24. FEBRUARJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00; Napovedi
■ 18.00: Trio pihal ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Kako je Peregrln Pajek praznoval debeli četrtek ■ 22.00; Napovedi, poročila ■ 22.15: Esperautska oddaja ■ Konec ob 23.15 uri.
PETEK, 25. FEBRUARJA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ® 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi
■ 13.20: Koncertni plesi ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura
■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00; Narodni napevi ■ 20.50: Plošče B 21.00: Rondo — III. ura B 22.00: Napovedi, poročila B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 26. FEBRUARJA
12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 17.00: Radijski orkester B 17.40: Propagandna ura za mednar. gimnastično prireditev B 18.00; Magistrov trio B 18.40: Ureditev hudournikov B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30- Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00; O zunanji politiki B 20.30: Lumpacij Vagabund B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Koncert Radijskega orkestra B Konec ob 23. uri.
NEDELJA. 27. FEBRUARJA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Ploščo B 10.00: Verski govor B 11.00: Otroška ura B 11.30: Nastop učencev Rudolfa Piliha B 13.00: Napovedi, obvestila B 13.15: Koncert Radijskega orkestra B 16.00: Plošče po željah B
17.00: Kmetijska ura B 17.30: Spevoigra »Srce in denarc B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. tira B 19.50: Slovenska ura B 20.30: VeseLi napevi B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 28. FEBRUARJA
12.00: Plošče B 12.45; Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.00: Napovedi B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Plošče B 18.40: Kulturna kronika B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Operetni odlomki B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Šramel kvartet učiteljskih abiturientov B Konec ob 23. uri.
TOREK, 1. MARCA
11.00: Šolska ura B 12.00: Zakaj veseli bi ne peli B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Šramel kvartet B 14.00: Napovedi B 18.00: Magistrov trio B 18.40: Narodnostna vzgoja B 19.00:	Napovedi,	poročila	B
19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Direndaj na pustni torek B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Koncert Radijskega orkestra in Citraški trio »Vesna« B Konec ob 24. uri.
SREDA, 2. MARCA
12.00: Radijski Šramel B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 18.00: Mladinska ura B 18.40: Zgodovina gorenjskih mest B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Šah B 20.00: Slehernik B 21.30: Polnočna revija B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Koncert Radijskega orkestra B Konec ob 23. uri.
Vsled ogromne zaloge „Hubertus“ plaščev, zimskih sukenj, oblek, perila L t. d. Odprodajam«) usa oblatila
s 15 do 20% popustom.
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
MALI OGLASI
OTROŠKI VOZIČEK globok, eleganten, dobro ohranjen prodam. Naslov pove uprava »Družinskega tednika«.
AKO VPLAČUJETE po din 20'— tedensko, vam izplačamo v petih letih din 6.000’—. Informacije daje: Klančnik, Stražišče 282.
ŠIVALNI STROJI
pogreznjeni, z okroglim čolničkom, novi, malo rabljeni. Tudi na obroke. Stari stroji se jemljejo v račun.
Nova trgovina
TyrSeva (Dunajska 36)
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - ŠTABI THO 0
Miti libri ifttmrttnili »aotnikoi, pnrimMb mM, dalnujimoi. toilomim, baromelroi, birUtrmonSrm. bigranetra« itd. - Raznovrstne ura. zlatnina n nitrata«. - Ceniki bmiMml
Trta,
m .mcrlkanske korenike, rete-tranlca Prvi lugoalavensld lozn|ad — Doruvar. Zahtevalte cenike.
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.