Leto V!.. it. 44.
Poitnini p>!a£ana w «je$owlnl.
V ljubllani, v psfek 24. ffibrua^ja 1922, Posam. žl. 50 par.
HlPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po praz* niku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno S4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 min 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Dve neresni resoluciji.
(S protidraglnjskega shoda v Ljubljani.)
T.
Zastopnik Jus:, strok, zveze g. Beltram je predlagal resolucijo, ki vsebuje v kratkem naslednje:
Naj se vsem vojnim dobičkarjem odvzame vse ono premoženje, katero so si z zlorabo splošne ljudske bede in pomanjkanja pridobili. Denar naj se uporabi za izvedbo agrarne reforme, izrabo vodnih sil. napravo električnih central in strojev, katera sredstva naj sc dado na razpolago delav oljnim kmetskim in obrtnim ljudem.
To so povedali klerikalci. Ne bo odveč, če nakratko ponovimo nekatera naša prejšnja izvajanja. Iz gorenje resolucije ie vsakomur razvidno, da so hoteli gospodje tudi ta resni shod izrabiti v zavite, diletantske namene, katerih se drži v splošnem njihova politika. Namesto človeškega načrta so predlagali surogat, namesto sunka z nožem v trebuh povzročiteljem vse ljudske bede so nas pozvali, naj te le narahlo pozgačkaino. Ali bomo res zveličani, če prisilimo edino vojne dobičkarje, da cddado svoje na sleparski^ način nagrabljeno imetje in magari še s tako visokimi obrestmi? Mi pač menimo, da niso sami vojni dobičkarji, ki so ustvarili današnji položaj, temveč tudi predvojni in povojni. Ali naj ti uidejo? In poleg v$eh dobičkarjev, teh in onih, so vendar še cele kopice vzrokov, ki so v naši resoluciji tako iasno obseženi. Tam je tudi povedano, kakšna so sredstva proti njim in kako so izvedljiva, o čemer niso dali klerikalci iic duha ne sluha. Morda zato, ket; niso imeli prilike, da kopirajo druge načrte, kar je njihova navada, čc hočejo kaj pametnega napraviti. Dober dokaz za njih nezrelost in notranjo tna-Iovrednost njihove organizacije, ki je vse prej kot sposobna zastopati delavske koristi. Ali pa je~še nekaj drugega vzrok njihove nejasnosti: Gospodje so pač po^ vedali vsaj eno stvar, ki bi jo bilo treba prijeti, niso pa povedali, kako se naj — izvrši. Čc bi šlo po njihovem, bi se morali najprvo še 10 let prepirati, kdo je pravzaprav vojni dobičkar. Med tern časom bi ljudstvo lahko gladu poginilo. Ali je n. pr. g. Pollak vojni dobičkar? Klerikalci bodo rekli ne. če to pomislite, vam bo, ljudje, vse jasno. Da,, demagogija — to je bobnanje po nižjih nagonih !!’	dobro sredstvo za dosego
kakih ciljev, tudi za klerikalce ne, ki so
si v tem .pridobili nekako mojstrsko izurjenost!	■
: II.	_
Protestni shod ljubljanskega delavstva ugotavlja:
1. Da so plače in mezde ljubljanskega proletariata ročnega in duševnega okoli 100% nižje nego v Zagrebu in Bel-gradu. Vzrok temu ie meščansko mišljenje in upliv^ med ljubljanskim proletari-. atom. ki se še v nezadostni meri zaveda, da mora svoj položaj zboljšati samo v razredno zavednih, enotnih od politične nadvlade malomeščanskih strank in kapitalistov neodvisnih strokovnih organizacijah.
2. Da je z razpustom splošne železničarske organizacije in Savcza rudarskih radnika pogažen člen 14., člen 23. in 25. posebno na člen 33. vidovdanske ustave. Teror nad temi organizacijami je opogumil vse kapitaliste in uradnike kliub temu. da se je. draginja v 8 mesecih povečala za 80% — -imajo še stare mezde in plače.
3. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda, za katerega so glasovali narodni socialisti in demokratje, jemlje državnim nameščencem, delavcem v državnih podjetjih, železničarjem in rudarjem pravo stavke, s tem je odvzeto tem kategorijam glavno orožje v boju za zboljšanje svojega gmotnega položaja in je na ta način pogažen a vidovdanska ustava.
4. Draginja, ki vedno narašča, je produkt kapitalističnega sistema proizvajanja in velike gospodarske krize kapitalizma.
Ona bo neizogibno naraščala še ne-kaj let.
Kapitalisti jo izkoriščajo, da vržejo breme svetovnega klanja in gospodarske krize na ramena delavnega ljudstva.
Shod zahteva:
1. Popolno svobodo pravice združevanja, zborovanja in delovanja strokovnih organizacij v celi državi, potom katerih ss edino more delavstvo boriti proti neznosni draginji. Za delavce so te pravice življenske pravice, ker je brez njih obsojen na siromaštvo in fizično in moralno propavSt.
2. Da se ukinejo vse odredbe in zakoni, ki prepovedujejo pravico stavke, svobodno gibanje delavcev in nameščencev v dosego zakonitega prepoznanja teh službenih pragmatik in tarifnih pogodb in s tem v zvezi rešiti bedno
stasnje penzionistov vseh vrst in kategorij.
Shod poziva vse delavstvo.
Da se združi v razredno zavedni, enotni, od kapitalističnih strank in kapi-ialistov neodvisnih strokovnih organiza-cjali, ki bodo z odličnim razrednim bojem edino v stanju zboljšati gmotni položaj delavcev in nameščencev v vedno naraščajoči draginji.
Živela razredna zavednost in solidarnost!
Pi»>č iz delavskih vrst nacionalno in versko gonio!
Proč iz delavskih vrst ljudje, ki so glasovali za zakon o zaščiti države ia vzeli iz rok delavstvu glavno orožje.1
£ •
To so pa komunisti. Nalašč smo pustili njihov proizvod popolnoma neizpre-men jen, da se vam pokaže že nazunai zmedenost in razdrapanost njihovih voditeljskih potenc. Kričači- razdirači, ki st! kar misliti ne morejo, da je treba vsaj1 takrat, ko ti suva buržuj nož v grlo. resnega, skupnega odpora, da je treba pozabiti na medesebojne politične ločilkc in predvsem na neke vrste taktičnih metod, da nas vse skupaj hudič ne vzame. Ne vemo, zakaj sta gospoda Makuc iitf Žorga na shodu, ki je vendar od njega: odvisen del bodočega položaja, nastopala s stvarmi in na način, ki ni n.anjga spa-v dal. Poverjenja za tako impertfnenco gotovo nista dobila od svojih delavskih' pristašev, o teni smo prepričani, ker vemo. da vodijo pri komunistih tako vrsto boja danes samo še njihovi voditelji. Čemu sta se pač tako razburjala? Prvič sta lahko videla, da je vse tisto, kar sta nametala na svoj papir, jasno, kratko in ostro obseženo v 7. točki naše resolucije: drugič bi si morali demagogi med komunisti priznati, da so zakon o državni zaščiti s svojo z-mehko-glavo-skozi-zid-politiko sami zakrivili in potegnili še ves ostali proletariat za seboj v nesrečo: tretjič bo gospodom menda znano, da je narodno - socialni zastopnik v koaliciji priznal, da sta oba narodno-socialna poslanca z glasovanjem za ta zakon zagrešila nepravilnost, katere je narodnim socialistom žal. Ta odkritosrčna in poštena izjava nam je porok, da bo narodno-so-cialno delavstvo orientiralo stranko na bolj razredno stališče. Rekli smo včeraj, da je odvisno od pristašev posameznih strank, če bodo iste vršile svoje proti-draginjsko delo _ v smislu nedeljskega shoda. Ne, da bi hoteli hvaliti narodnih socialistov, moramo kot objektivni ljudje vendarle povedati svoje mnenje, da
V nedeljo 26. i. m. ob 9. v »UNIONU« v Celju VELIKI PROTESTNI SHOD proti deveturnemu delavniku.
50 prišli na shod veliko bolj pripravljeni in z resnejšim namenom kot tistih par komunističnih demagogov. Ce temu ni lak o, sc pokaže v kratkem in tedaj nam bo še vedno ostala ena beseda. Še nekaj si - zapomnite gospodje: Vse. kar želite, da se uresniči, se uresniči le tedaj, če bodo vse stranke, ki so sc shoda udeležile. skupaj delovale za postavljene cilje. Razdvajati je torej greh in nepremišljena kričavost je tudi greh. Naj to premisli tudi komunistično delavstvo in naj to pove svoiim voditeljem!_______
 .Ml1"—"»m im minmmuiin iiiniwi_
Vsem lažiodrešiteljem okolu »Delavskih Novic* v vednost!
Ali ne poznate drugega sredstva za dosego korit na račun delavskih žuljev kakor to, da razdirate vse, kar si je razredno zavedni proletariat tekom desetletij težko priboril. Ali vas ne peče vest v dno črne duše, če jo sploh imate, da ravno v času, ko kapitalistični družabni red bije najhujši boj proti delavstvu in ga izkorišča, delavsko solidarnost razbijate v prid kapitalizma? Vpijete po združitvi vsega delavstva. Pa čemu to, če ste samo za to tukaj, da razdirate?
^ Dopisniku, ki kriči po izpremembi načelstva Unije slov. rudarjev, omenjamo samo to: dokler bo članstvo Unije soglašalo s sedanjim načelstvom, bo to načelstvo obstojalo, če bo pa to razredno zavedno delavstvo uvidelo potrebo izpre-membe v načelstvu, bo to samo storilo. Nikdar pa ne na ukaz takih izdajic delavstva, kakor ste gospoda okolu »Delavskih Novic«. Elementi z najtemnejšo preteklostjo v zvezi z buržoazijo in zopet drugi, ki so tako nesramni, da se v javnosti ne tipajo pokazati in zatajujejo svojo barvo m grozijo zavednim delavcem, da jim preskrbijo odpust iz službe. Slučaj bivšega župana M. Čebina v Aržiški občini, kraj Kisovec, nasproti 1. Rojcu dovolj jasno govori.
Dokler sc bodo taki ljudje izdajali za rešitelje delovnega ljudstva, se ne'more kapitalizem ničesar bati. In delavstvo to bridko občuti. Vi izdajalci proletarske misli, zapomnite si, da bo delavstvo spregledalo in da bo obračun z vami za — vas težak. — Več zavednih Čobalovcev.
Polltltne vesti.
’+ Diplomatska konferenca v Ljubljani se odloži. Ker je češki ministrski predsednik dr. Beneš opustil svoje potovanje v Rim in odpotuje iz Pariza naravnost v Prago, se konferenca diplomatov male antante odloži. Gospodje diplomati pravzaprav sami ne vedo. kaj hočejo in zato ne bo čudno, če nameravani sestanek sploh opuste. Škode ne bo nobene, ker si nimajo ničesar povedati, česar bi že vsi vrabci na strehi ne vedeli. Škoda pa za Ljubljano in njene rodoljube, ki bodo tako prikrajšani za lepo priliko. pokazati, da so si v treh letih po prevratu večinoma že nabavili nove zastave za nove razmere!
-h ,Ne za razorožitev, temveč za oborožitev! Provizorna mešana komisjja o I zmanjšanju oboroževanja je sklenila naprositi svet zveze narodov, naj pozove vse države, da predleže poročila, kaj po- . Irebujejo za svoio obrambo.
+ Na Portugalskem so revolucio- ■ narni delavci proglasili splošno stavko.
inn»w—n«—■—■ ■ m in
Liter vina velja 10 dinarjev, »Naprej« velja za ce! mesec samo 7 dinarjev. — Premišljuj, predno izbereš!!	I
Dnevne vesti.
Vrlmičanje. ki nimate stanovanja!
Neki naš naročnik nam piše, da se nahajata na Vrhniki dva človeka, ki bi čisto lahko oddala del svojih stanovanj vam, ki se tiščite po ozkih luknjah. Prvi je g. Josip Lenarčič, na Novi cesti 38, ima tovarno za parkete. 5 praznih sob, katerih pa noče nikomur oddati. Okna je zabil z dilami, ker se mu ne liubi, da bi dal nova napraviti in preuredili sobe tako. da bi se kaka družina, ki nima človeške strehe. vanje naselila. — Druga je pa Ivana Ogrin na Sv. Pavla cesti 250, ki ima enonadstropno hišo. celo vrsto praznih sob, v katerih stanuje čisto sama. Vrhničan ie. če rabite stanovanja, boste sedaj vedeli, kje jih-lahko nekaj dobite. Oblasti opozarjamo na to. da mo/a naš dopisnik z ženo prebivati v 4 m dolgi in 2 in pol metra široki sobi. ki je obenem tudi kuhinja. Otroka na mora radi pomanjkanja prostora vzdrževati v Ljubljani. Ime ie našemu uredništvu na razpolago.
Slovenska dijaška zadruga v Pragi se zahvaljuje v imenu slovenskih viso-košolcev v Pragi vsem onim, ki so se odzvali na nieno prošnjo za izboljšanje gmotnega stanja. Prosimo slovensko javnost, da nam še nadalje ostane naklonjena, dokler se ne reši vprašanje državnih podpor za študij v inozemstvu! — Odbor.
Za »Otroški dom«. Prejeli smo: Na Svečnico so zastopnice slovenskih ženskih društev sklenile, da hočejo ustanoviti v Ljubljani čimpreje velik »Dom«, kjer bi našli zavetja ubožni otroci, predvsem dojenčki in njih matere. Da se tak sklep uresniči, oa je treba sodelovanja vseh ženskih organizacij ter vsega slovenskega naroda. Delo vodi »Narodni ženski Savez«. slovenski del, ki bi rad pritegnil zastopnice vseh slovenskih ženskih društev. Prosimo torej, da vsaka slovenska ženska organizacija nemudoma iavj dve svoji zastopnici na naslov ge. Minke Govčkarjeve. Ljubljana. Rimska cesta 20. Ti dve zastopnici bi vodili d^lo za »Otroški dom« v okolišu svojega društva: seveda bi pozvale k sodelovanju čim večje število članic.
K predpustu 1922.! Namesto na razne predpustne veselice in zabave, mislile na naše sleoe in nabirajte zanje prispevke. Beda in trpljenje sta danes po vsem svetu velika milijoni potrebujejo naše pomoči. Med našimi najbednejšimi so slenci. Zanje bi se morala zavzeti vsa društva, če imaio v svoi?h pravilih količkaj kulturnega programa. Podporno društvo slepih se nahaja v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Tam sprejemajo mi-lodare.
UubBJana.
Boj draginji! S shodom proti draginji sc i.e pričela skupna akciu vseh stanovskih organizacij v boju proti draginji, ki jo moramo na vsak način bojevati dalje. dokler ne izbojujemo uspehov. Ker ie neobhodno potrebno, da ostanejo stanovske strokovne organizacije še nadalie v medseboinetn naiožiem stiku, se sklicuje za četrtek, dne 23. t. m. ob 19. zvečer sestanek vseh strokovnih organizacij in društev v dvorani mestnega magistrata v Ljubliani. Dnevni red: Unionski shod in nadalinie delovanje vseh 22 društev. Udeležba zaupivkov in referentov dolžnost! — Koalicijski odbor.
V	tednu od 12. do 18 t. m. se je rodilo 26 otrok f 17 moških), umrlo pa 32 oseb (17 moških): za življcnsko slabostjo
3,	za jetiko 6. za pljučnico 8, na zastrupljeni rani in drugih nalezljivih bolezni po
I, na srčni hibi 5. na raku 2. za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 6. Naznanili so: davice 1 slučaj, Škrlatice 6.
V nedeljo, dne 5. marca dopoldne ob
II. priredita v dvorani Filharmonične družbe gospoda: operni pevec Romali o v s k i in komponist Marij Kogoj m at i n e j o slovenskih samospevov iz preteklosti in sedanjosti. Koncert aranžira »Glasbena Matica«, kjer bodo v predprodaji tudi sedeži za to matinejo.
Maribor,
Iz delavnice južne železnice. Cenjeni sodrug urednik, gotovo ste že mislili, da živimo tukaj v takozvani obljubljeni deželi, kjer se cedi mleko in strd. Da temu ni tako, vam hočemo v kratkih besedah pojasniti. Množijo se pri nas pritožbe, katerih ni konca ne kraja. Pritožujejo se delavci čez draginjo, katera raste od dne do dne in proti kateri gospodje nič ne narede, ker so na merodajnih mestih za svoje uslužbence gluhi. Pritožbe so pa tudi na dnevnem redu čez neke vodilne gospode, katerih ravnanje s podložnimi delavci je neznosno Kolikor nam je znano. ie bilo razmerje med uradniki in delavci v teh delavnicah od nekdaj dobro, kar ie tudi uplivalo na njih dobri glas. Že dalje časa pa osrečuje delavnico neki g. inženir, katerega glavna naloga ie. paziti. da se ne bi kdo zmislil na cigareto. V tem slučaju ga že naznani in dotičnega kaznujejo. Zato ni čuda. da si je tako pridobil priimek: »Cigarettenjager«. — Tudi v oddelku II. v kovačnici se je vgnczdil neki mladi gospodek po imenu Schoneker. Odkod ie prišel in od koga je dobil pravico, poštene delavce zasledovati, nam n! znano- izvedeli smo oa. da ni nikak strokovnjak. Kovači imajo svojega delovodjo, gospoda L., katerega spoštujejo kot strokovnjaka, četudi je štrog. Onemu gospodku pa svetujemo, naj počaka, da se bo v kovačnici malo ogrel in kai naučil, potem bodo tudi njega vsi spoštovali. — Več opazovalcev.
CelSe.
STAVB1NSKI DELAVCI POZOR!
V sredo, dne 22. t. m. so se vršila v Celju pogajanja med Unijo stavbinskih delavcev in nodietniki v Celju za sklepanje pogodbe Pogajanja so se razbila, ker se gg. podjetniki niso prilagodili duhu časa.
Unija, stavbinskih delavcev poživlja vse prijavljene člane stavbinske delavske zadruge v Celiu. da se udeležijo sestanka dne 25. t. m. v Del. tajništvu v svrho priprave za ustanovitev lastnega podjetja, ki bo opravlialo vse v zidarsko, tesarsko, kleparsko, kamnoseško, slikarsko in mizarsko stroko spadajoča dela. To podjetje bo priznalo zaupnike.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek. 27. t. m. bo ob pol 20. predavanje v risalnici slikarske meščanske šole. Predava ravnatelj g. Lesničar »O zadružništvu — gospodarski rešitvi človeštva«.
Ptu«.
Občni zbor »Svobode«. V nedeljo. 26. t. m. ob 9. dopoldne se bo vrši! občni zbor ptujske po.družnice »Svobode* z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila. 2. Volitev novega odbora. 3. Ustanovitev raznih odsekov. 4. Slučajnosti. Vse člane »Svobode« in tudi one. ki mislijo pristopiti k društvu, vabimo na obilno in točno udeležbo. Občni zbor se bo vršil pri »Belem križu«. — Odbor.
Člane potltlcne orgatillscHe poriva- T mo, cia 'plačajo članarino (tudi zaostalo* pri sodrugu Gabrijelu. Kdor tega ni naredi do kunca februarja, se ga črta !z seznama ter bo potem moral na novo pristopiti. Naznaniamo obenem da je v «ielu nov načrt za reorganizacijo politične organizacije oziroma uvedbo zaupniškega sestema.
Krajevni pctitični odior.
Sz
Ljubliana. Diskusijski večer se bo vršil iutri, v petek, dne 24. t. m. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Toč.ia udeležba dolžnost.
Krajevna nolitična organizacija SSj v Celju vabi vse zaupnike političnih, strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij kakor tudi vse socialistična občinske odbornike k redni diskusiji, ki se bo vršila v četrtek, dne 23. t. m. ob 7. zvečer pri »Jelenu«, Kralja Petra cesta (ne pri Svetelu kot dosedaj!). Sodrug Koren nadaljuje svoje zanimivo predavanje »o socialističnem programu«. Pravico prisostvovati ima organiziranec.
fiz strogi, hibama.
Seia centralnega odbora kovinarjev
se bo vrš.la v petek, dne 24. t. m. ob 18. v društvenih prostorih. — Načelnik.^
Odbcrova seja podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v četrtek, dne 23. t. m. takoj po delu v društvenih prostorih.
Maš d?*vek.
V	kratkem bi rekli: strankin davek je prispevek posameznikov za skupne namene.
Vsak človek potrebuje denarja za svoj življenski obstoj. Kakor posameznik, tako potrebuje denarja tudi družina, zadruga, država, ter. seveda tudi vsaka politična, kulturna in strokovna organizacija. Niti država, niti kaka druga urejena družba ne more poslovati z dolgovi. Taka bi morala v kratkem času žalostno i prenehati zavoljo preogromnih dolgov, j radi katerih ne bi dobila nobenega kredi- ’ ta več: če pa bi se odločila, da ne bo delala dolgov, potem se sploh ne bi mogla niti ganiti. Bila bi živ mrlič, že naprej zapisana neizogibni smrti. Prav tako tudi stranka v takem položaju! Saj ne bi mogla niti dopisovati svojim članom kaj šele vzdrževati časopise in uradnike, ki so nujno potrebni, posebno pri knjigovodstvu in demokratičnem nadzorstvu, ter pokrivati še nešteto drugih stroškov, ki so v zvezi z gibanjem. Posebno velja to za delavsko stranko. Naša stranka ne sme in ne more — kakor meščanske stranke, pri katerih odločujejo voditelji sami — delati med ljudstvom le ob času volitev, temveč je na delu vsak dan. Vsak dan dela in izvršuje svoj program, pridobiva novih bojevnikov, ojačuje svoje vrste ter jih poučuje o veliki nalogi socialistične družbe in o trudapolni poti k nji.
Vse to stane denarja, brez katerega moderno urejena organizacija ne more izhajati. Delavska stranka ne more zaupati na milost in nemilost finančne sreče, na negotove dohodke. Niti zdaleka pa ne sme misliti, da bi sprejemala za pokritje svojih stroškov podpore od navidezno dobrodušnih invovitejših posameznikov, ki bi storili to gotovo le iz sebičnosti — da bi nas vrgli v svojo popolno odvisnost.
Na ta način vzdržujejo vse druge politične stranke svoje urade in nastavljen-ce. One so navezane edino le na denar, !
ki pride od njihovih kapitalističnih mo- T gotcev, od ljudi, ki smrtno sovražijo delavsko gibanje.
V	tistem hipu, ko je uvedla delavska org-nizacija str. nkin davek, pa se je osvobodila svojih pijavk, ki bi se s svojo hinavsko naklonjenostjo zagrizle v naše meso, ter nam izsesale vso kri in mozeg.
Vse to nam jasno kaže vzvišeni pomen davka, katerega je moderna družba tudi spoznala. Vse to so temeljni vzrcki, da so socialisti 'vedli vsepovsod strankin davek z geslom vsak čiru ima enaVe j pravice in en? ^ dolžnosti! Naša stranka 1 se zanaša le na pomoč sv jih članov in tisti1!, ki z njo delajo za doseg ) socialističnih ciljev. Osvobojenje delavskega raz- j red« mora priti edino le polom delavsko- j ga razreda sarrega! Edino ta razred mo- j ra skrbeti, da r stane delavsko gibanje cvet razvoja in vstajenja ljudskih mas.
Tem zahtevam je ustreženo z uvedbo mesečnih prispevkov in sicer na ta način, da tisočeri naši člani, ki stoje v boju za odpravo kapitalističnega reda, podpirajo stranko v svojo lastno korist, in da potom svoje krajevne organizacije zvesto pokladajo na oltar ljudske solidarnosti prispevke, v obliki članarine. (Seveda prispevki ne smejo biti previsoki, da niso člani preobčutno prizadeti: zato je prav, da se ravnajo po dohodkih posameznih članov: Kdor več ima, lahko več da!) Ta članarina jim daje obenem pravico do upravnega nadzorstva, do volitev svojih voditeljev in zaupnikov, kakor že določajo zato pravila, ki jih sprejema in potrjuje zopet le — članstvo.
Delavci! Podpirajte vsestransko delavsko izobrazbo in delavsko organizacijo! Politične proletarske organizacije služijo vsem proletarcem, toda odločevati smejo v njih samo tisti, ki jih vzdržujejo. Zato ne pozabljajte na plačevanje prispevkov! Koiikor boste prispevali svoji organizaciji, le tcllko pričakujte od nje uspeha! — (Op. uredn. Ta članek je spisal eden izmed najmlajših sodelavcev. Ali se imamo bati bodočnosti?)
Kotoriba. Nekateri si mislijo, da so tu v Kotoribi zlati časi. ali če pojde tako dalje kakor doslei. bo slaba pela. Imamo tukaj nekega Šimnovca za prožnega mojstra. ki bi ne spadal na to stopnjo, če bi ravnateljstvo vedelo, kakšen je in kako eospodari z. železniškim inventarjem. Briga se bolj zase. Koliko stroškov napravi železnici, je njemu vseeno. Delav-£ev. ki njemu delaio vsak dan, je polno dvorišče. Lansko leto mu je osem delavcev celih šest mesecev preurejevalo vrt, potem pa še mizar in zidar, nato je cel oddelek delavcev in čuvajev drva sekal. Ali sekcija ne vidi ničesar, saj dobra beseda in nahrbtnik vse zakrijeta. Gospod prožni mojster vsak mesec komaj enkrat ali dvakrat pride na progo in ne vidi. kaj se na orogi dela. Zato pa proga tako žalostno izgleda, kakor najbrž nikjer v Jugoslaviji. Zato bi bilo za takega gospoda najbolje, če bi bil pod nadzorstvom tolikp časa. da bi se vsaj nekaj izučil.	Očividec.
Repcrtoir nar. gledališča v Ljubljani
Drama:
22. febr., sreda »Hamlet«, ab. D.
23. febr.. četrtek »Svet«, izven.
24. febr., petek. »Prekrasne Sabin-ke«, ab. B,
25. febr.. sobota »Dramska predstava
v opernem gledališču«. Dramsko gledališče zaprto.
26. febr., nedelja »Komedija zmaš-njav« ob 3. popoldne. Izven.
27. febr.. pondeljek »Svet«, ab. C.
28. febr.. torek zaprto.
Opera:
22. febr., »Cavalieria rusticana«. Plesna legendica, ab. A.
23. febr., četrtek »Trubadur«,ab. K.
24. febr., petek zaprto.
25. febr. sobota »Žlahtni meščan« Slavnostna predstava. Izven. Proslava 3001etnice Moliereovega rojstva.
26. febr., nedelja »Butterfly«. izven,
27. febr.. pondeljek' zaprto.
28. febr.. torek popoldne ob 3. »Prodana nevesta«, izven.
r?
Gledališki list. Ker je uprava »Narodnega gledališča« nehala izdajati »Gledališki list«, je »Udruženjc gledaliških igralcev« sklenilo na seji, ta praktični in priljubljen list izdajati še nadalje. List bo tudi nadalje prinašal vzpored, razlage k operam in deloma dramam ter sploh obdržal smer informativnega značaja. Ker ie list radi deficita prenehal, se je zdaj cena zvišala od 2 dinarja na 2.50 Din. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu na »Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani«.
^osss@darsf¥o.
— Belgraiska porodica dela politiko
zase. V finančnem odboru se vršijo te dni huda prerekanja radi moratorija, ki ga hoče vladna klika uvesti v prid nekim belgrajskim trgovcem-milijonadem in samo za te. Moratorij je v teh časih huda reč. ki utegne državo, katera bi ga sprejela, spraviti na kant pri sosedih. Kaj takega bi ne poskusil vsakdo, pri nas ua ki smo med drugimi država res obdarjena od narave, b»do naši pametni državmki to smolo prav gotovo zagrabili. Kaj naj rečemo, če gre potem vsa škoda, ki nastane iz tega. v prid par pro-1 tekcioniranim zavijačem ljudskih vratov? Ali ni ^adnjič državotvorno »Jutro« pisalo. da je Jugoslaviji potrebna morala na vseh straneh?
= Brez Reke bi m! lahko tudi živeli* Nemčiia ie ponudila naši državi, da ji zgradi čimprej s svojimi delavci in svojim materialom na račun vojne odškodnine veliko moderno luko pri Reki.
— Celo Madžarska. Kaj pa mi? Madžarski industrialci so z odobritvijo svoie vlade zaoočeli akcijo za izmenjavo blaga med Madžarsko in sovjetsko Rusijo. Uradna pogaianja se prično v par dneh. To kaže: prvič, da se je na Madžarskem krščansko - teroristični kurz že' temeljito prevrnil: drugič, da so tia Madžarskem že postali boli pametni iti napredni kot celo naši državniki.
— Nekaj, kar bi bilo vredno pri nas začeti. Dunajski konsumenti so sklenili, da napravijo neopravičeni draginji konec s tem. da bodo izvajali pasivno rezistenco do trgovcev in se čim bolj omejili pri nakupovanju.
Zimski športni dan v Planici se bo vršil v nedeljo, dne 26. februarja t. 1. Da se ustreže želji občinstva, bo odpeljal ta dan osebni vlak 917 iz Planice namesto ob 15.54, šele ob 17
Kulturni vestnik.
Šport.
Ponovno opozarjamo na smuško skakalno tekmo, ki se ho vršila v petek,
24.	t. m. v Bohinju. Udeležniki morejo oditi z jutranjim vlakom, ker je začetek tekme ob pol 12. dopoldne. Prijavljeni so tekmovalci Iz Zagreba in Belgrada, upamo, da tudi naši smučarji ne bodo izostali.
Smučarska tekma v Planici (pri Ratečah) dne 26. t. m. — Občinstvo, ki namerava prisostvovati tej velezanimivi tekmi, opozarjamo, da so vse sobe in postelje v Ratečah rezervirane edino le za smučarje tekmovalce in odbor tekme. Izletniki in gledalci naj prenoče zato v Kranjski gori in pridejo drugi dan do 11. na cilj, ki je oddaljen le 20 min. nad železniško postajo »Planica«. Skupni odhod na vlak se bo razglasil po gostilnah. Vozne železniške legitimacije za brezplačni povratek se bodo izdajale v Kranjski gori (hotel Slavci) in v Ratečah (gost. Žerjav).
Po svetu.
—	Trpljenje brezposelnih delavcev.
iVelčki dnevniki neradi poročajo o trpljenju brezposelnih delavcev. O lakoti na Kitajskem, v Rnsiji, na Dunaju, v Nemčiji in drugje, so prinesli po cele strani. Kakso trpe ameriški brezposelni delavci, se pa malo čita v velikih dnevnikih. In to je razumljivo. Amerika je najbogatejša dežela, niena skladišča niso le zvrhana z raznimi živili, ampak so polna tudi drugih potrebščin, ki ji!i človek ootrebuje neobhodno za svoje življenje. Veliki dnevniki nočejo, da pride v javnost, da je v Ameriki v nekaterih krajih, kjer je število brezposelnih delavcev izredno veliko, podpora ravno tako potrebna kot v izstradanih evropskih deželah. Semintje pa le smukne vest v javnost, ki govori iasno in določno, da je tudi v Ameriki v nekaterih krajih zaradi brezposelnosti revščina izredno velika. Neka vest iz WiltTjingtona. Dela\varc, pripoveduje, da
"je- v mestu taka revščina med brezposelnimi delavci, da župan Marvey uvažuje, ako ne bi bilo pametno, da sc pošljejo žene s tovornimi avtomobili na deželo, da prosijo pri farmarjih za živila, ]\i se raz-dele med brezposelne delavce. Lokalni odbor za odpotnoč skuša nabrati v mestu Sto tisoč dolarjev, s katerimi bi nakupil najnujnejše življenske potrebščine, da.jih razdeli med stradajoče družine. Ta kratka vest pripoveduje o bedi in revščini med brezposelnimi delavci tako razumljivo, da nihče ne more utajiti te revščine, ki dokazuje, da postoje v današnjem družabnem redu velika protislovja. Delavci, ki bi radi delali. a_ne morejo delati, ker se podjetnikom ne izplača z dobičkom obratovati svojih tovarn, stradajo. nimajo potrebne obleke in kuriva, da segrevajo svoja borna stanovanja, ko vanje pritiska od zunaj strupen mraz. Na drugi strani pa lahko vidimo, da žive ljudje v največji udobnosti in razkošju, ki niso v svojem življenju producirali s svojim ročnim ali možganskim delom, kar ima le eno krono vrednosti. Ce to niso kričeča protislovja v človeški družbi, tedaj res ne vemo.. kaj se naj pravzaprav imenuje protislovje. Taka protislovja nas seveda opominjajo, da gospodarski sistem, ki lahko povzroči taka dejstva, ni pravičen in da je treba delati na to, da se spremeni in nadomesti z boljšim, da bo vsega za vse, ki imajo voljo delati duševno ali pa z rokami.
UTRINKI.
Nekateri preroki skromnosti priha-hajajo do svojega nauka iz napačnega opazovanja in na njem utemeljenega napačnega mišljenja. Ves svet je poln bojev. To vidijo. Najhujši boji imajo materialno podlago. To tudi še vidijo. Tukaj sc pa ustavi njihovo opazovanje, in na mesto njega prihaja špekulacija. »Ce bi ljudje opustili poželjivost«, si mislijo, »pa
'bi Izginili boji. Ljudje naj ne zahtevajo več. kakor imajo, pa bo mir na zemlji in božičnemu angelin ne bo treba vsako leto brez uspella trobiti svoje pesmi.« Navadno so taki ljudje pravoverni in zato bi jim bilo treba priporočiti, da naj se pomenijo s svojim Bogom. Zakaj pa ni ustvaril človeka s puščavniškimi nagoni? Zakaj mu ni vsadil skromnosti v srce? Zakaj mu je dal sposobnosti, da neprenehoma preustVarja njegovo zemljo in iz-sleduje od dne do dne nova bogastva in odkriva vsak čas nove sile? Neskromnost in poželjenje označuje vendar vso zgodovino človeštva od tiste davne dobe, ko se je ločilo od opičjega rodu in nastopilo svojo samostojno pot nezadrža-nega napredka.
*
»Družba, ki gospodari, je hudt> osleparila umetnika. Vzgojila ga je tako, da ie spoznal najvišjo kulturo, da je torej željan in vreden vseh njenih darov; hkrati pa ga je zalučila med najnižji, iz zemlje izruvani, brezdvomni proletarijat; umetnik je prolet v meščanski suknji. Vse delo je dandanašnji strogo in zmi-rom strožje organizirano: vsak delavec r uradnik, čevljar in cestni pometač, je enakovreden ud organizirane družbe. Umetnost stoji izven organizacije, izven družbe: umetnost je svobodna in vsled te svobode brezpravna. Tudi fabriški suženj je potreben in v teoriji enakopraven ud družbe- ki mu reže vsakdanii črni kruh. zato da s pridom sužnji. Umetnik niti suženj ni; onkrai plota stoji, na cesto ic pognan., brezpraven je, pa če ima na rami vrečo cekinov. — Na, pometač, mo-| je pero, ti pa mi daj svojo metlo, da bom enkrat ^ v življenju veselo zažvižgal!« (Ivan Cankar, »B.ela krizantema.«)
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ), Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
ihii mm
v najem. Dopisi naj se pošiljajo Francu Majcen, pek, Mislinje. ____________________________
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, po-hiStvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obme na tvrdko
TONE MALGAJ
Meei in polili pfeto in liiai Liiiaoa
r= Kolodvorska ulica St. 6	 —-
Iščejo se:
2 žeiezostriigarja, dobre moči, 2 strojna ključavničarja,
izurjena v svoji stroki. Neoženjeni ponudniki imajo prednost. Pctnudbe je poslati pod šifro .premogovnik4 na upravništvo .Naprej«'.
Trgovci, hotelirji in gostilničarji
POZOR! POZOR!
Velika draginja in pomanjkanje JAJC se je končala
9 9 9 9 9 9
1,000.000 krat preizkušeni prvovrstni jajčni nadomestek
BACTAMID=i
presega delovanje pri vseh močnatih in juhinih zakuhah draga jajca, tako, da kdor preizkusi, ga vedno rabi. Ne zamenjajte in varujte se drugih slabih nadomestkov. Zahtevajte pri vseh trgovcih in konzumnih društvih edino BACTAMID, ali pa pri edini glavni zalogi in razpošiljalnici BACTAMID-A za Jugoslavijo trgovina A. PEČE, Slovenjgradec. Poštni zavitek 5 kg = 500 pisem po 8 do 10 jajc vsebine. Zahtevajte cenik in vzorec.
mm
II I
LJUBLJANA« PreSernova ulica št. 50, v lastnem poslopju.
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Telefon St. 40 in 487.
Obrestovani e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskoinpt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-denosits itd.