Štev. 4. V Ljubljani, 1. malega travna 1918. Leto XIX. Ribiška sirota. Plavaj mi, plavaj, barčica, čez morjé zeleno! Kdo naj tolaži mi srčece bolno, zapuščeno? Morje šumlja tako žalostno Misel je nate brezdanja — ali resnica je ali je laž, ali le težka je sanja? Ni več v pristanu barčice, ki je čakala nate; pusto je vse, in čez morjé belih galebov se jate v dalje kričaje podé . . . In bila je temna noč, ko si zapustil varni breg, ko si odšel preko šumnih valov v noč na ribji lov . . . O, pridi, oče, domov! 1. Ah, ti ne čuješ vzdihov gorja, ne vidiš solz mojih žgočih — ves je osamljen tvoj grob hladan sredi valov šumljajočih . . . Plavaj mi, plavaj, barčica, čez morjé zeleno! Kdo naj tolaži mi srčece bolno, zapuščeno! 2. In tu v rodni kočici tebi svetilka brlela je — mati pri ognju sedela je in o piratih, ladjah bogatih čudne mi zgodbe pravila. Pa je vstal na morju vihar — v srcu mojem je vzplal nemir — vrnil se nisi nikdar več domov, ostal si sredi hladnih valov . . . Josip Kralj. IK, gc© ml ¥ rekši, skloni glavio na mizo, kakor da fai fail slabe Molje in truden. Za nekaj minut ga pogladi po glavi prijazna roka. Presenečen pogleda kvišku iin glej : pred njim stoji — stari oče! Prišel je imedtem, ko se je Stanko igral na vrtu. Stari irmoiž se je bil iskril, a zdaj je tiho stopil iz skrivališča, da bi iznenadi! meivoljnega vnuka. Kakšno veselje! Stanka je božkal ta. faožkal starega moža. Pravi mu je, kaj je .vse videl v šoli, kaj tam slišal in česa se je naučil. Potem je iz šollske torbice vzel zvezek ter ga pokazal sifcaremiu očetu, češ: »Tako znam pisati!« Starček se je čudil in hvalil lepo pisavo Stankovo.. Seveda lie delčka tudJi bogato obdaroval s smok vami in rožiči, kar otroci raidi jedo. Potem so vsi triije — stari oče, inaiti in Stanko — sedli za mizo. k večerji. Stanko se je prekrižal in pobožno imoiil ipred jedjo in po jedi. Po večerji vzame stari oče 'knjigo v roko ta izpregovori : »Slišal sem, ljubi Stanko, da znaš na pamet mnogo lepih rekov in pes ernte, ki so tv teh bukvicah. Dai, povej, kar znaš!« In Stanko je začel takoj praviti. Šlo imiu je tako gladko, kakor bi molil ooemaš. Kako se je .mati zadovoljno smehljala! Stari oče pa je uvide!, da je bil Stanko res priden učenec, ki je pričakovati od njega še mnogo lepega. In ni se moti stari mož ! Ob vsakem obisku se je prepričali, kakoi lepo je napredovali njegov vnuk. Ko je po dolgih letih starček umrl v visoki starosti, je bil njegov vnuk Stanko že profesor, to je učitelj na latinskih šolah. Svojo nekdaj ubožno mater Polono je vzeli k sebi v mesto., da mu ;je_gospodinjila. Dobro, prav dobro se je godilo oibenna. Iin če so ga prijatelji povpraševali, kali ga je v rani mladosti nagibalo do stanovitnega učenja, potem je profesor Stanko kratko odgovarjal: »Obisk starega očeta!« — Ljubi mladi čitatelj ! Imaš li tudi iti starega očeta? Ce ga imaš, zahvali Boga in glej, da 'mu boš dela! prav taka veselije, kakor ga je delal Stanko svojemu ! 6* 75 NEKDO: Rožančev MiljanČek. ■li. že /veste, dr agii otroci, ida mas ie Mitiamček za vedno zapustil ? — Tako iznenada !ie odseli, da se miti posloviti nismo utegnili. V sredo pred Vseimiii sveltii lie bil še v šoli, v ponedeljek nato ga je že krila črna zemljica. Davlioa ga je vzela. Škoda, da »a niste ivisi poizeaM. Mljanoek je biil viri dečko. Daleč okrog rau ni bilo para : velik, miočan, rideč in bel ije bail, da ga je bilo veselje gledati. Lase je limieil goste iin kodraste, rumene kakor zlato. Iz njegovih sinjih oči sta 'odsevali veselje in mladost. Nad vse rad se je igral vojake. Imel je mnogo, mnogo lepih igrač, kakor puško, satìjo, trombo, čako, velikega konja, topove, velik papirnat grad ki ceto arm laido svinčenih vojako/v. Ker je znal vse tepo hraniti in varovati, sta rniu veliko donašala sv. Miklavž in Jezušček. Pa tudi starši in striček so miu radii kaj kupili. Da ste ga videli, fcafco je korakal kiroig svoiiih vojakov ! In kako- pogumno jim je poveljeval ! Vedno je pravil, da postane častnik. Po cesitii je hodil korakoma, kot hodijo pravi vojaki, iin kadar je nosil čako, jim jie budi salutirali. - ssxs^Vif».^' In priden učenec je bil Miljaniček. Obiskovali je prvi razred vaidnice v Ljubljani. Čeprav se je raid igral, miu je bilo učenje vendar prva skrb. Prišedši iz šale domov, je takoj spisal maham, nato je pa -vzel 'knjigo- v roke. Ljubil je svojega giosp. učitelja in svoje součance ! In vsi somu vračali raivnoitafco toplo njegovo naklonjenost. TiUidi lie znal Miljančelk prav lepo peti. Komaj se je zbudil, je zapel iz vsega grla lepo pesemoo o ptičici, enako- o šknjančkiu, ki žvrgoleč naznanja dan. Pomagala mu je v njegovo veliko veselje kodrolasa sestrica Majdica. To je bilo šele veselja, ko je sedel oče h klavir ju ! Prepevanja in rajanja ni bilo ne konica ne kraja. Časih je vzel Miljamčeik tudi očetove gosli v roke iin izkušal spremljati svoje pesamce. — Lahko si mislite, kako je doma vse pusito in prazno, odkar .ga ni. Svoje šolske Stvari je imel v najlepšem redu. Nikdar mu mi bilo treba iskati svinčnika, knjige ali zvezka. Vse jie krneli lepo zloženo' v nahrbtniku. V njegovih zvezkih ni miti enega madeža, posamezne črke stoje tako zaporedoma v vrsti, kakor njegovi vojaki srna vežbailišču. V šoli so prišli šelle do črke »a«, a -Miljaniček se je že zinial podpisati s polnim imenom.. Črka »m« je Ma zadnja, ki jo je napisal v svojem mladem življenju. Napisana je tako lepo in pravilna, kakor bi hotela govoriti o Miljaničkovi marljivosti. In koliko igremkiih solz je že izplafcala njegova žalostna mamica, gledajoča oni zadmli »M«, iki ije z njim pridni Miljanček svoje učenje za vedno zaključil. ..... V cvetoči Tržaški okolici je prišel na svet. Kako jako smio ibili veseli njegovega prihoda! Šest pomladi je šele videl, a sedma — oj, žalost, mu sipi je cvetja na prerani grob ... Nfegotvi prijatelji pa še ivddino me venjalimeyo, ida je res luimuil ; neverjetno — ikakor M Slušali bajno pripioivesit — stnmjjoi za mjiiim. Zjutraj in zvečer se pogovarjajo tako lepo o njem. A njega ni! — FR. ROJEČ: Spoštuj starost! Mladinska enodejanjka. OSEBE: Ded; Jane-z, njegov sin; Meta, njegova sneha. Janko, Peter, Minka, Tonček, njuni otroci. Mica, dedova sestra. Stražnik občinski, dva delavca kioit nosača. Kmetiška soba pozimi. V lOzadju vrata in zraven njih eno okno ali dve, kjer se vidi vun na s snegom pokrito pokrajino. Na desni bolj spredaj vrata v čumnato ir< starinska stenska ura, v koitu zadaj imiza s klopmi. Na levi v sprednjem kotu velika zelena peč z zapečkom in s klopjo na obeli straneh, a v zadnjem1 kotu postelja. (Dalje.) TRETJI PRIZOR. Prejšnji, Meta. Meta (pride iz culminate.) Ha, kdo bi mislil si! Ta leni dedec sitari zdaj še otroke mi pofaujša in pokvari! čestiti sebe zna in pa otroke sii, da bii Sestili ga, a mater sovražili! Otroci, vam velim: vsi proč se obrnite, pogovora pa z njim nič več mi ne začnite! Za šolo in za dom vsak rabi naj glavico, drugače vsula bom prosä vam med pšenico! In zbirali 'to zmes spelt narazen mi boste, da potlej teden ves ne bo vam ure proste! Vam, starec, pa zdaj jaz kositi prinesem v skledi, da si z glodanjem čas preganjate pri jedi! Potem z jezikom več ne drezajte v otroke ; zabava naj bo peč za jezik vaš in roke! Ded. 0, Meta, tii si čudma ženska! Kot kača pika me peklenska tvoj hudi jezik dan na dam, da davno rad že pokopan globoko v zemlji bi počival in zaželjeni mir užival ! A kdaj, povej mi, draga, kdaj krivice sem ti storil kaj? Meta. Saj pri najboljši volji jaiz še moža nikoli ne božam, mie častim, četudi ne žefbitrn si bolj marljivega -in bolj štediljivega ! Ded. če star sem in nič več za rabo in jem zastonj zdaj hrano slabo, stotisočkrat sem plačal to! Sai menda ti je še v spominu, da moje nekdaj je bilo posestvo», ki sem dal ga sirnu, ko tebe je za ženo vzel. Če bil prodal, kar seim imel, na kupček ta M lahko sedel, kar želel bi si, pil in jedel, in rad bi mi postregel vsak; zdaj pa živim kot kak prosjak! M e t a. Kaj boste se 'bahati in mene v nič devalii, saj nisem več otrok 1,n prišla praznili rok od doma nisem k hiši! V denaniu in v bališi šesttisoč je z menoj dal možu oče moj! Zato ne bom trpela, da v hiši tej imela pokveka vsaka že pravico bi' čez ime! Ded. Vem, biila si bogata, .zaLo si zdaj košata. Ker pa tu vse spuliti, kaj lahko se zgodi, da tudi sitaroist tvojo s kostmi gostili bojo, če z doimia prej te že otroci ne spodé! M et a. Zdaii pa imli je zadosti te pridgarske modrosti! Pete r. O, maiti, naj bo konec te pravdarige naše! V' roké md dajte lonec, če v njem še kaj je kaše! M i n k a. Jaz tudi rada bi sedaj za laični svoj želodec kaj! T on če k. Kaj na ostalo bio zarné, če vsak pred mano vzel bo že? Meta, A kje naš Janko se mudi, da ga še zdaj med vami ni ? Pete r. Šel se je sankat v breg nad Klancem s Francetom, s Tonetom Poljanoem ! Meta. O, ta porednež 'trmoglavi, po svoji volji vse napravi! Ko enkrat bom dovolj imela, pa v roko palico bom vzela... (Dalje.) é JOSIP VANDOT: MM Kekec na hudi poti. PI an iraška pripovedka. (Dalie.) 4. ala 'l'mka tie bila vsa zaisopla. Zaradi prebitega napora so se ji fresie drobne nožice, da ni rwogda več lòffi prestopiti. Sedila je v visoko travo in se je na vso moč odidihovala. Jerica ne ipoče-rt'ila kraj nje in § jie brisala znojni obrazek. Govorila ji je lepe besede, da bi jo nekoliko osrčila. — »Pogilei, Tinka, tisto4e kočo poglej ! « je govorila Jerica. »Ljudje stanujejo v njej. Dim se dviga iz mie. O, gotovo kuhiatjo (tam dobro večerjo. Dado nam jesti in nam pokažejo pravo pot... Veš, Tinikia, siamo žalostna ne smeš biti. Saj bo še vse dottoro. Samo malo poitripli, Tinka...« Tinka je istdkala in je zaman poizkušala, da bi vstala. O, ni! šlo, resnično ini šlo, ker so iii bile nožice vse odravemetle. Zato pa je mala Titnka zastokala 'in je odgovorila vsa žalostna: »Ne morem, Jerica, ne morem... O, noge so imi umrle, pa jiih ne imioram niti premiakiniiti. Picimagaj mi, Jerica, pomagaj imi ! « Tisti čas se je prikazal na pragu samotne koče Kiekeic. Mahal je z rokami in je klical na ves glas: »Hielt, hoi! Pridiita sem, pridiita sem!« — Pa Kekec ni čakal odgovora. Zavrtel se je na peti, pa je izgradi zopet v kočo. Jerica je pomišljala nekaj trenutkov. Potem pa se je sklonila in je pridela z rokami stekajočo Tiniko. Dvignila jo je in jo je meslia na rokah preko semožeti. »Ovbe, ovbe!« je tannala imala Tinka in se je oklepala Jeričinega vratu. A Jerica se ni menila za njeno itanneiniie. Hiteila je na vso- moč med visoko travo in se ni ustavila prej, dokler mi dospela do kooe. Vrata so bila odprta ina stežai. Privo, (klar tie videla Jerica, je bil Kekec. Sedeii je za Črno, dolgo mizo. Vilice ije diržal v roki in ite Maštao jedel z lesenega krožnika. Bilo ni nikogar v koči. Bila je prazna in pusta. Samo tam na visokem, kroginkrog ograjenem ogntišču je tlela žerjavica. Jerica je stopila k mizi. Posadila [ie Tinko ina klop iin [ie maglio izmaknila Kekou vilice iz rok. — »Ali te mi sram?« je rekla vsa ogorčena. »Kar polastiš sie polnega krožnika, pa miti vprašal misi, ako smeš. Srami te ibcidii, Kekec, ker me» moraš pustiti pni iirJiriu tujih reči ! « Reikec je položil vilice ma mizo. Namrdnil se ie, pa de odgovoril: »Hm^ kaj morem za to? Lačen sem bil, pa sem kar pričel jesti prefoajeno meso», ko sem1 ga zagledal na krožniku. Kaj morem za to? Ali mai mairi umrem lakote ? — No, saj sem mislil prositi, pa mi blilo nikogar, da bi ga prosil. Na ves glas sem za vpil, ko sem stopil v kočo: Prosim malo kruha! — Jerica, me jeizii se! Resnično seim zavpdl ma ves glas, pa imi m,i nihče odgovoril ...« Jerica se je ozirala po koči. Bila je vsa iz lesa, in napoli prepereli strop je blil sajast, sajaste so bile tudi lesene steine. Saimotna je bila vsa prostorna Izba in brez sledi človeškega življenja. Im Jerica se je čuidila, ko je videla žerjavico na ognjišču. Nekdo mora stanovati v tei koči. Še me pred dcilgo časa je mciral kuhati im jesti, zakaj tam za oiginiiiščem so stale lončene posode še mepomiite. Jerica se je čudila vedno bolj. Toda dolgo časa m megla ugibati, zakaj tam ma klopi je pričela mala Tinka zopet na ves gtlas tarmati. »Kaj ti je?« je vprašala Jerica im se je sklonila k mSei. A Tinka je stiskala roko k ustom in niti oči ni odprla. »Ovbe, ovbe!« je stokala mala Tipka. »Meie noge, eli, Jerica! Ves hrbet me bolli... Oij, Jerica, pomaga« mi, pa ime mesi v posteljo! Talko boli, talko boli!« Jerica io je dvignila s klopi. Držala jo je na rokah in se je ozirala kroginkrog, če bi zagledala nemara kai postelji podobnega. Toda mimila se je zaman. Zato je šla van pred ikoöo, da bi položila Tinko v mehko travo. — »Bcildii z mama, Kekec!« je rekla bralfccu, ker sie je bala, da prične Kekec v svoji radovednosti zotpet izbikati po 'koči. Kekec je zamirlminail nekaj nerazločnega in je stopili za sestro iz koče. Šel je naglo na drugo stran (hoče iin je pritekel kmalu miaizaj. — »Hej, Jerica!« je rekel. »Na omii strani je šupa. Pelina je suhega sema. Tja položi Timko! Pa bo spala in počivala tam kakor doma ma postelji«. Jerica lie šla res za mjim. Zagledala je prostorno šupo im seno-, ki ie bilo razmetano po šupi, pa se je razveselila. Lepo je položila Tinko ma senio iin jo je pokrila s svojim predpasnikom. Tinka je globoko vzdahiniia. Še enkrat je »pogledala bratca im sestrico — potem pa je kar zaspala. »Ti Kekec!« je rekla Jerica tiho, »ti imoraš ostati tu pri Tinki. Jaz pa grem maizai v kočo. Nemara pride človek, pa nami pove, kod maj gremo nazaj v vas. Povadem valju domov, a potem šele se napotim ik teti Nežairi za gore. Ali si slišal, Kekec?« Kekec ie sedel na seno iin se je nasloni s hrbtom oib leseno steno. »Sem,« tre oidivamil zaspano, zakaj tudi njega se ije loteval zaspanec. Zaradi dolge hclie in velikega napora je bili utrujen in da ga ni bilo sfata Jerice, bi .se kar zleknil po mehkem senu in ibi zaprl oči. »Slišali sem, Jerioa,« Je ponovil še enkrat in je zazdehal na glais. »Kar pojdi! Bom že jaz gledal iin pazil na Tinko«. Jerica je odšla inazaij v kočo. Za trenutek je postala na praigiu ta se je ozrla ina sneanio skalovje, ki se je dvigalo onkraj seinožeti navpično proti nebu. Jasno in razločno so ise videle bele stene med črnimi razpokami, ki so segale cd irogiljatih vrhov pa do podnožja, pokritega z visokimi, zamazanimi sneženimi plazovi. Ogromni so bili iti snežni skladovi in so se kopičili drug na drugega, tako da so se doitikail s svojimi belimi glavami irno^ drega neba. Bilo ni videti nikjer ozke stezice, ki bS diržalla preko tistih gladkih sten, pa tudi živega bitja ni bilo videti nikjer. Veter, ki je šumel še pred kratkim vseokrog, se re polegel. Le lahna, hladna sapica ie vela sam od snežnikcv, in tam na seinožeti so črlikaili imitimi. A vse drugo je bilo tiho. Se enkrat se je ozrla Jerica na snežnike. In tedaj je zapazila na visoki steni tropo divjih koz, ki so bežale na vso rnoič preko Skaloivlia. Zdelo se ji je, da se ne dotikajo skal, aimipaik leité kar po zraku. Oglasil se je ■ropot, ki je odmeval stoglasno med skalovjem, in razločno je videla kamenje, fci se je valilo po stenah in je padalo z velikim truščam na zmrzii plaz. Hipoma je zagrlmiello tam gciri — in grcim s e je valil Od .sitane dio stene; ibnčail de vseokrog in le oidlmiavail dolgo, dolgo inad zagorskim svetom. In Jerica je videla, kako je omahnila nad strmim' prepadom divja koza. Še enkrat je poskočila — potem pa se je zvrnila v prepad. »Lovec jo je ustrelil,« ie dejala Jerioa sama sebi. »Neimara stanuje v tei koči. Pa pride in nas vzame s sabo...« Stopila je v kočo in se je pričela zopet ozirati okiicg po izbi. Videla je umazano posodo in si je kar zavihala rokave. Vzela je škaf, ki je bil poln vode, im je pričela pomivati posodo. O, bila je navatfena tega že z doma, pa si ije mislila, da ji bo hvaležen tisti, ki prebiva, v koči. Nasmejali se ji bo in ji pokaže rade volje pot v dolino. Sai je vedela, da se jezi zidar mačeha doma nanjo, ker misli, da je iona te hudobnosti zavadila Kekca in Tinko. V skrbeh je zdaj in vsa Obupana, ker se otroka ne vrneta. Resnično — pa bo mislila, da ju je spravila Jerica iz same hudobnosti s sabo. A Jerica ni kriva ničesar. Samo tisto nesrečno razpotje je krivo vsega... Zato- pa mora gledati, da privede otroka hitro, hitro domiov. Da bi le kmalu prišel človek nazaj v kočo, da bi ji povedali za pravo pot! Iin Jerica le pomivala in je bila vsa vznemirjena Ob delu. Že trikrat je .stopila k mali odprtini in je pogledala na snežnike. Pa se je prestrašila, da ji je poimivalka zdrknila iz .rok. Videla je, da snežniki niso več beli. Za trenutek so postali popolnoma temni. A poitem so se pokrili z neko čudno, vijoličasto barvo, ki je prihajala vedno svetlejša, dokler se ni izpremenila v čista, rdečkasto. Zagorele so vse iskale kakor v 'živem1, ognjenem Plamenu im 'SO svetile vseokrog ... Jedca je strmela vsa prestrašena na lesketajoče isnežnike. Sai je vedela, da zahaja solnce, ki ga ni mogla videti nikjer. Cez nekaj 'trenutkov se že razgrne noč nad zagorskim svetom, a noöi se ie Jerica balia, Kai. če ne pride človek ta ji ne pokaže pota v 'dolino? Kaij naj počne z bratcem in sestrioo na salmotni gorski senožeti? — O, da bi bila s Keikoem isama, bi se ine bala ničesar. A kaii naj stori z malo, onemoglo Tinto, kil ne moire niti nag več premakniti? — Pa kaj poreče mačeha, če ne prideta otoka pred nočjo domov? O, 'to bo jokala ta jo bo skrbelo! Jerica je zajokala v svojih skrbeh iin obupu. Solze isio ise ji ulile po licih, in z rokami si ie zakrila obraz, dia bi ne videla noči, ki je že prihajala iz črnih gozdov... A hipoma so jo prebudili neznani glasovi. Slišala je škripajoče istopintie lin ije pogledala k vratom. Zagledala je pet moških, ki so prihajali preko seinožeitii. Na hrbtih iso jim viseli puške in težki nahrbtniki. Deklica jih je zagledala in se ie 'razveselila. Glloboko se je oddahnila in je pričela naglo brisati zadnjo posodo. Stemnilo ise je v ikoiči, dia se ni skoro več razločevalo posameznih predmetov. Jerica je sedla ma Mìo© in je čakala ljudi. Glasno ji je utripalo sroe, a v duši ji ni bilo strahu. Vedno bliže so prihajali koraki, ta klar hipoma so stopili ljudje v kočo. Vrgli so nahrbtnike na tla ta sio prislonili puške k steni. Postalo je že tako temno, da jim Jerica ni mogla videti obrazov. Stisnila se je k isteni in je čakala, da jo tujci zagledajo. Nekdo je vrgel ma tlečo žerjavico suhega draqja, Hipdmta se je pokazal ma ognjišču veliik pilamien. Šinil je proti stropu ta je razsvetlil črno kočo. In 'tedaj jie videla Jerica razločno oibraze tujcev in se je stresla samega strahu. Tujci so nosili dolge brade in brke; obleka jim je bila iraizcefrana in oguljena. A to ni prestrašilo Jerice. Prestrašili so jo samo divji obrazi, ki so bili n agosto pomazani s črnim olgljeimi. Ti oibrazi so bili tato grozni, da je Jerico obšel mraz. Z rokami si je zakrila obraz in je zavrnila na glas. Možje so se zganili in so jo zagledali. Začudeni so« stopili bliže, pa so jo vprašali: »Kdo sii? Kaj iiščeš tukaj?« Jerica je zdrknila na ko/lena ta je dvignila roke. »O, ne storite mi nič žalega!« je prosila. »Sirota sem — k teti Nežari sem1 hotela za gore... Pa sem lizgrešila v gozdu pot. Prišla seim do koče, pa sem čakala na vas, dia mi pokažete pravo pot... O, ne storite imi nič žalega, dobri ljudje!« Možje so se spogledali. A največji ta najmočnejši je zamahnil z roko. »Ne boj ise, Jerica!« I je rekel prijazno'. »Kar lepo vstani itn, nam« povej vse po pravici. Poznam te, Jerica, ker sem te že večkrat vide! na Vasi. Samo to nam moraš obljubiti, da ne poveš nikomur, da si nas videla v tei koči. Pa te povedamo iutri zjutrai na pravo pot. Ali nam oibljuibliiš, da ine izdaš nikomur našega bivališča?« »Obljubljam vam, vse vami obljubim«, je odgovorila Jerica ta je vstala. »O, kaj je meni mari, kje vi stanujete! Saj vas niti me poznam1. Molčala bom' iti ne povem nikomur!« »Dobro!« je rekel anni mož in jo je pogiladiil po laseh. »Jerica, vem, da si sirota. Kajne, da te je pognala mačeha od hiše? Zato pa sii sirota... Pokažem 'ti jutri pravo pot. Samo dane besede se moraš držati, zakaj drugače ti ne bo dobro na svetu. Ali si slišala? — Sauna si prišla v kočo, in samo ti znaš za njo. Ali ni res, da si prišla sama?« Jerica je že odprla usta, da bi povedala o Kekcu in malli Tinki. Toda še o pravem času se je domislila, da bi nemara to ne bilo dobro za Kekca in Tinko. Znabiti bi se razbudili možje, pa bi pograMi Kekca in Tinko. Bog zna, kaj ibi starili z njima? Nemara bi ju še odo umorili, ker bi bili prepričani, da ju izdata. Saj Kekec ni znal nikdar molčati in je gobezdal vedno in vedno. — Vse to je prišlo Jerici na misel. Zato pa je salmo poki-maia z »lavo in je odgovorila: »Sama grem čez wore... Zapodila mie, je mačeha, in zdai grem služit k teti Nežari...« »Plrav, prav ! « je dejal črni mož in je sedel na klop k tovarišem. Pričeli so govoriti potihoma, da deklica ni slišala niti ene besede. Jerica jiiih je gledala od strani, pa se ni več bala. Samo za Kekca in Tinko se je bala, ker je mislila, da pojdejo črni možje iztikat v šupo. A bala se je brez vzroka. Možic so zaprli vrata in so porinili v veliko' luknjo ob vratih mio^ čan zapah. Nato so spet sedli k veliki mizi. Iz nahrbtnikov so vzeli velike hlebe kruha, in teza ognjišča je potegnil orni mož, ki je bil govoril z Jerico, debelo gniat. Krožnike je razpostavil po mizi in se je čudil. »Glejte si no,« je govoril. »Kako lepo so perniiti krožniki in vilice ! Pa kdo neki jih je poimiil? Nemara Si jih pomila ti, Jerica? Hm, hm...« Mož je poikiimal z glavo in se je prijazno ozrl po Jerici. Deklica je zardela in je povesila glavo. — »No, no — (le ne boldi sramežljiva!« je na>-daljevai mož in ie postavi! poln krožnik pred Jerico. Urezal ji je velik kos rženega kruha ;in ji je stisnili v roko vilice. »Le iai! Saj si zaslužila, ker si tako lepo pomila posodo. Pa vdmi, da si lačna. Nič se ine boli! Izgledamo res kakor divji možje. Pa ne storimo nikomur nič žalegai, še najmanj pa tebi, Jerica, ki si pridna in siirotna«. Jerica 'ie pričela jesti, ker je Ma resnično lačna. Tuintarm se je ozrla po možeh, ki sa jeidli hlastno in imioilicé. Videla je ob steni prislonjene puške in debele nahrbtnike, in v glavo ji je širila hipoma miisiel: to so divji lovci. Glej, pocrnili sa si obraze, da bi jih nihče ne spoznal in ovadil. Stanujejo v tei samotni koči, ki zanjo ne ve nihče, čez noč spijo tu ; a v ranem jiutru se splazijo v visoko skalovje in prezé ves dan na divje koze. O, resnično — to so divji lovci. Ljudje so-, k! se skrivajo pred gozdarjem in njegovimi lovci in hodijo skrivaj na lov. O kolikokrat je že slišala praviti na vasi o divjih lovcih! Govorili so to in ono; a poznal jih ni nihče, ker so se pocrnili obraze, ko so šlii na gare. Bili so preltkani in so- se znali potuhniti pred gozdarjem, da jih ni inikldar zalotil. (Dalje.) Komu ni še znano: Vojka rada poje, v srcu ima skrite vse popevke svoje ! Slavček in škrjanček vanje sta se skrila — Vojka glasek dvigne: že sta se zbudila ! 4 Že sta se zbudila; v grlo ji zletela pesemca je glasna, pesemca vesela . . . Pesemca vesela — radosti glasnica, ta ostane Vojki vedno naj družica! Leon Poljak. HINKO MEDIC: Anica — mrličica. s Obi tak imioiie sobe so bii vso noč ljudje in so molili. Vso noč seru čuil ta zbor pritajenih glasov, ki so motili tihoto v hiši. Zda,j-pazdlaj mi ie prešinili srce obupen krik, in slišal semi takoó potem iz 1 mnogih ust mnogo tolažilniih besed. Kriknlla ite mati umrle Anice. Dozdevalo se mi je, da jo vii-vidiim slabotno, upadlih fic to objckamiiih oči stopati, loprto ob isivojo sosedo, za balo krsto po strmem bregiu tja gor k cerkvici bali, na pokopališče,