α Matematika v šoli ∞ XXI. [2015] ∞ 44-55 Pripomočki za spodbujanje kognitivnega razvoja pri slepih in slabovidnih otrocih Tools for Promoting Cognitive Development in Blind and Visually Impaired Children maja Volk OŠ Nazarje Σ Povzetek Slepi in slabovidni otroci se skozi otroštvo in mladostništvo soočajo z mnogimi težavami, ki jih drugi velikokrat sploh ne zaznajo in opazijo, zato je pomembna zgodnja obravnava ter pomoč otroku in njegovi družini že od rojstva dalje. Ker imajo ti otroci odvzeto ali zelo omejeno sposobnost vidne percepcije, jo morajo kar najhitreje nadomestiti z ostalimi čuti – sluhom, tipom, vonjem in okusom. Za zagotavljanje boljših možnosti in okolja za optimalni razvoj je v pričujočem prispevku pred- stavljena problematika kognitivnega razvoja slepih in sla- bovidnih otrok ter pripomočki, s katerimi se lahko zagotovi izboljšanje (Brvar, 2010). Vse to je omogočeno z novima pripo- močkoma: malim logikom za slepe, slabovidne in barvno slepe otroke ter sudokom za slepe in slabovidne otroke. Oba sta di- daktična pripomočka za vaje tipa, prepoznavanja oblik, urjen- je spomina in konkretno-logičnega mišljenja, ki je bistvenega pomena pri razvijanju številskih predstav, zaporedij in reševan- ju matematičnih problemov, ter sta namenjena otrokom od 4. do 15. leta starosti. Prav tako predstavljata zabavni miselni igri za starejše otroke oziroma odrasle, saj tudi ti potrebujejo ne- 045 α Uvod Slepi in slabovidni otroci se skozi razvoj so- očajo z različnimi težavami. Glede na to, da v Sloveniji zgodnja obravnava slepih in slabo- vidnih otrok še ni uzakonjena, so ti upraviče- ni do pomoči in ustrezne obravnave šele ob vstopu v vzgojno-izobraževalno institucijo (vrtec ali šolo). Kljub težnji k omogočanju enakih možnosti v vzgojno-izobraževalnih procesih se to načelo pri nas še ne izvaja, vsaj ne v formalni obliki, saj bi to pomenilo, da mora biti slepemu ali slabovidnemu otroku zagotovljena ustrezna strokovna pomoč že nehno obnavljanje kognitivnih struktur in napredek na vseh področjih, če se želijo dokaj nemoteno vključevati v družbo. Ključne besede: slepi in slabovidni otroci, kognitivni razvoj, čutila, pripomočki za slepe in slabovidne Σ Abstract Blind and visually impaired children face many problems du- ring their childhood and adolescence which others often do not even detect and notice; it is therefore important to intervene early on and provide help to the child and his or her family from birth onwards. Since these children have been deprived of or have a very limited ability of visual perception, they must make up for it as quickly as possible with other senses – of hearing, to- uch, smell and taste. In order to ensure better opportunities and environment for optimal development, the paper presents the issue of the cognitive development of blind and visually impai- red children and the tools with which it can be improved (Brvar, 2010). All of the above is made possible by two new tools: Mali logik za slepe, slabovidne in barvno slepe otroke (Little Logician for Blind, Visually Impaired and Colour-Blind Children) and Sudoku za slepe in slabovidne otroke (Sudoku for Blind and Vi- sually Impaired Children). Both are didactic tools for exercises in touch, recognition of shapes, training memory and concrete/ logical thinking, which is essential for developing the concepts of numbers, sequences and solving of mathematical problems; they are intended for children aged 4 to 15. Furthermore, they are en- tertaining mind games for older children or adults, as they too need constant brushing up on cognitive structures and progress in all fields if they wish to be smoothly integrated into society. Key words: blind and visually impaired children, cognitive de- velopment, senses, tools for the blind and visually impaired 046 Pripomočki za spodbujanje kognitivnega razvoja pri slepih in slabovidnih otrocih v najzgodnejših letih otroštva (Kobal Grum, Kobal, 2007). Poskusno se te oblike pomo- či izvajajo na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, vendar so v obravnavo vključeni le otroci staršev, ki sami izrazijo skrb in željo po zgodnji obravnavi. Še ved- no pa so otroci socialno šibkejših družin iz ekonomsko manj razvitih področij Slovenije deležni strokovne pomoči in obravnave šele ob vstopu v vrtec ali šolo. Predšolsko obdob- je zajema leta, ki so usodnega pomena za ves otrokov nadaljnji razvoj, tako za biološki, te- lesni, socialni ter osebnostni kot tudi kogni- tivni (Kobal Grum, Kobal, 2006). To seveda pomeni, da strokovnjaki, ki pomagajo tem otrokom odpravljati primanjkljaje zaradi iz- gube vida, nujno potrebujejo ustrezne pripo- močke, s katerimi bi omogočili hitrejši razvoj in napredek otroka na vseh področjih. Za ustrezno pripravljene in izdelane pripomoč- ke pa je nujno potrebno natančno poznati značilnosti posamezne stopnje kognitivnega razvoja. β Kognitivni razvoj po Piagetu pri slepem ali slabovidnem otroku Najprej je treba predstaviti teorijo kognitiv- nega razvoja pri otroku, ki ima popolnoma ali delno izvzeto sposobnost vizualnih per- cepcij – torej pri slepem ali slabovidnem. Vprašanje je, ali se takšen otrok razvija ena- ko kot polnočuten in ali gre za kakšne razlike v razvoju. Senzomotorična stopnja Ugotovljeno je, da na tej stopnji dojenčki spoznavajo sebe in svet s pomočjo čutil in motoričnih dejavnosti. Pri tem imajo v pr- vem letu zelo pomembno vlogo taktilne, sluš- ne in okušalne percepcije, manj pomembne so vidne, saj se vid šele razvija. Na tej stopnji slepi in slabovidni otroci torej niso v tolikšni meri prikrajšani, da bi bil njihov kognitivni razvoj zelo oviran. Možno je, da se razvijajo nekoliko počasneje kot polnočuteči vrstni- ki, vendar te razlike niso zelo pomembne in velike. Razlike se pojavijo v obdobju do drugega leta, ko se otroku že razvijajo misel- ni procesi na podlagi vidnih percepcij. Ker slepi otroci stvari, ki so zelo oddaljene ali pa zelo velike, ne vidijo, niti jih ne morejo otipa- ti, si jih ne znajo predstavljati in tako počasi nastajajo določene vrzeli v procesu kognitiv- nega razvoja. Zaradi slepote ali slabovidnosti zaostajajo na področju senzomotoričnega razvoja in pri usklajevanju delovanja misel- nih procesov – pri ekvilibraciji. Slepi otroci dojemajo svet s pomočjo drugih čutil. Kadar je omogočeno sočasno delovanje večih čutil (sluh, voh, tip ...), si slep otrok lahko zgradi boljše miselne »slike« stvari, ki jih obrav- nava. V primeru nekih oddaljenih stvari, ki npr. oddajajo le vonj ali zvok, pa slep otrok ustvari popačeno »sliko« predmeta, na pod- lagi tega po Piagetu poteče niz drugačnih miselnih procesov v možganih (od asimila- cije, do akomodacije in ekvilibracije (Labi- nowicz, 1998; Moll idr., 1984). Pomemben mejnik v razvoju je samozave- danje, ki ima velik pomen za nadaljnji razvoj, saj otrok dojema sebe kot celoto v okolju: poz- na svoj videz, sliši svoj glas, voha, okuša in vse informacije zbira v neko celoto. Tu se pri slepih in slabovidnih otrocih lahko pokaže že večja vrzel, saj morajo vizualno percepci- jo ustrezno nadomestiti z drugimi (taktilno, avditivno, okušalno ...). Da bi hitreje in lažje zapolnili to vrzel, je nujno potrebna zgodnja obravnava otroka in dodatna strokovna po- moč (Kobal Grum, Kobal, Celeste, Dremelj, Smolej, Nagode, 2009). 047 Predoperativni stadij Za razvoj simbolnega mišljenja je zopet bis- tvena nadomestitev vizualnih percepcij z drugimi, saj slep ali slaboviden otrok sicer s težavo razvije transduktivno in intuitivno mišljenje. Slep otrok si na primer zelo težko predstavlja že en sam dogodek ali situacijo, kaj šele dve ali več istočasnih, zato jih tudi ne zmore uspešno vzročno-posledično poveza- ti. V tem obdobju se otroku zelo hitro raz- vija domišljija, jezikovne strukture postajajo zapletenejše, veča se besedišče in otrok je že sposoben določenega posploševanja s po- sameznega na splošno. Z ustreznimi pripo- močki, strategijami in pomočjo lahko slep ali slaboviden otrok brez večjih težav napreduje na tej stopnji kognitivnega razvoja (Svetina, 2005, Begum, 2003). V primeru, ko je slep ali slaboviden otrok zapostavljen, nepravilno obravnavan in neustrezno zdravljen, mu je storjena velika škoda, saj zaostaja v razvoju, kar pomeni, da se ne razvija v skladu s svojimi sposobnostmi (ki jih ima, samo pravilno ga je treba spodbuditi). To je predšolsko obdobje, v katerem naj bi otrok razvil vse osnovne mi- selne procese, potrebne za všolanje. Po Oregonski lestvici naj bi do sedmega leta slep ali slaboviden otrok na kognitivnem področju dosegal naslednje stopnje: Med 3. in 4. letom starosti se pričakuje, da je otrok na področju telesne samopodobe in prostorskih konceptov sposoben: – poimenovati 10 delov telesa; – na zahtevo se dotakniti vrha, dna, spred- njega dela, zadnjega dela in obeh strani predmeta; – prepoznati običajne značilnosti notranje- ga in zunanjega okolja, npr. stola, stopni- ce, vrat, pločnika, travnika ... Na področju klasifikacije in seriacije naj bi: – poimenoval neprisoten predmet, če se mu opiše njegovo delovanje; – primerjal drobne predmete v škatli po zvoku, npr. fižol, riž, frnikole ...; – poimenoval predmete kot enake oziroma različne; – povedal, kateri predmeti sodijo skupaj: nogavice in čevlji; žlica in krožnik ...; – na zahtevo prijel oz. se dotaknil 3 likov, npr. kroga, kvadrata, trikotnika ...; – imenoval like; – postavil 3 predmete v navpično lego; – povedal, če je predmet težak ali lahek; – primerjal med dolgimi in kratkimi pred- meti. Na področju matematike in branja je otrok sposoben: – primerjave 1 : 1; 1 krožnik, 1 prtiček, 1 otrok, 1 piškot; – povedati število predmetov v škatli (od 1 do 3), ko mu jih preštejemo; – primerjati med preprostimi zaporedji ali vzorci, npr. 5 žebljičkov, paličic ... Med 4. in 5. letom zmore slep ali močno sla- boviden otrok: – po velikosti razvrstiti 5 predmetov (krogi, obroči ...); – najti svoje ime v brajici, ko mu ga predsta- vimo v skupini z različnimi imeni; – povedati, koliko predmetov je v škatli (od 1 do 10), potem ko jih prešteje; – znati tipati predmete od leve proti desni in od zgoraj navzdol (Kobal Grum idr., 2009). V tem obdobju je kognitivni razvoj sle- pega ali slabovidnega otroka zelo odvisen od jezikovnih sposobnosti in jezikovnega razvoja otroka. Če je otrok na tem področ- ju ustrezno razvit, lahko s pomočjo opisov razvija posamezne strukture v kognitivnem razvoju in tako napreduje. Dokazano je, da 048 Pripomočki za spodbujanje kognitivnega razvoja pri slepih in slabovidnih otrocih razvijejo slepi sposobnost konzervacije in se- riacije nekoliko kasneje kot polnočuteči, in sicer v starosti od 10 do 12 let, saj ima v tem obdobju vidna percepcija zelo veliko vlogo pri oblikovanju miselnih struktur (učenje z opazovanjem – asimilacija, akomodacija) (Begum, 2003). Ker so v sodobnem šolstvu poudarjene enake možnosti za razvoj slepih in slabovid- nih otrok ter njihovo vključevanje v redne oddelke osnovne šole s prilagojenim izva- janjem in dodatno strokovno pomočjo, je nujno potrebno vedeti, kakšno stopnjo naj bi dosegali slepi in slabovidni otroci v starosti 6 let (pred vstopom v šolo) na kognitivnem in verbalnem področju. Kljub temu da je prispevek vsebinsko matematične narave, je zelo pomembno zavedanje, da sta za slepe- ga ali slabovidnega otroka ravno verbalno področje in jezik dva bistvena dejavnika za uspešen in ustrezen razvoj. Stopnja konkretnih miselnih operacij V primeru, da je bil slep ali slaboviden otrok dovolj hitro ustrezno obravnavan in mu je bila nudena pomoč že v prvih dveh stopnjah, tudi na tej ni večjih težav, saj se v obdobju od 7. do 11. leta že kažejo zametki logičnih povezav, ki so posledica dosedanjega razvoja miselnih operacij in niso več v tolikšni meri vizualno pogojene. Otrok zmore (čeprav ne vidi) uspešno sklepati, posploševati s sploš- nega na posamično, razume bistvo konzer- vacije, sposoben je reverzibilnega mišljenja ... Prav tako ne zaostaja za polnočutečimi Kognitivno področje Verbalno področje Prepozna vsaj dva različna brajeva znaka. Uporablja sestavljene stavke (Mama hoče, da pridem, ker ...). Poveže številko v brajici s številom predmetov (od 1 do 10). Uporablja besede, ki označujejo kakovost (malo, veliko, nekaj, največ, najmanj). Prebere 4 preproste besede v brajici. Pove nasprotja (vroč/mrzel, majhen/velik, pra- zen/poln). Prepozna znak za veliko brajevo črko. Opiše predmete na način, ki je senzorno ustrezen (»Sneg je moker in mrzel,« ne pa »Sneg je bel in mrzel.«) Brajevi majhni črki pravilno doda znak za veliko začetnico. Loči obe začetnici. Odgovori na vprašanja: »Kaj se zgodi, če ...?« Pove, koliko je ura, ko uporabi brajevo uro. Po vrsti imenuje dneve v tednu. Razvrsti brajeve številke po pravilnem vrstnem redu (od 1 do 20). Ko sliši novo ali neznano besedo, vpraša, kaj pomeni. Poveže številko v brajici s številom predmetov (od 11 do 20). Pravilno odgovori na tri vprašanja o kratki zgodbi. Opiše naravo predmeta: se razbije/ne razbije, živ/ neživ, se giblje/se ne giblje. Pravilno uporablja danes, včeraj, včeraj zvečer, jutri. Imenuje dejavnosti, ki so povezane z letnimi časi. Pove, kje stanuje (ulica, številka, mesto, država). S prstom sledi preprosti izbočeni črti na papirju. Ustrezno uporablja izraze jutro, popoldan in zvečer ... [Preglednica 1] Kognitivne in verbalne sposobnosti otrok pred vstopom v šolo (povzeto po Kobal Grum idr., 2009) 049 vrstniki v nalogah, ki temeljijo na verbalnem izražanju, kot so razvrščanje samostalnikov, poznavanje silogizmov, hierarhično razvr- ščanje ... Nekoliko (od 3 do 6 let) še vedno zaostaja na področjih, ki vključujejo figu- rativne komponente, saj je senzomotorič- no področje slepih in slabovidnih omejeno (Zupančič, idr. 1999, Moll idr., 1984). V pri- meru, da je bil otrok neustrezno obravnavan ali pa sploh ni bil deležen pomoči, pa se kaže zaostanek v razvoju na tak način, da je slep ali slaboviden otrok še vedno na predope- rativni stopnji in je njegov kognitivni razvoj upočasnjen. To naj sicer ne bi predstavljalo večjih težav, če otrok ne bi bil s šestim letom starosti šoloobvezen. Sicer imajo starši mož- nost odložitve šolanja (na podlagi zdrav- niških mnenj), vendar je razvojno zamujene momente kasneje težje nadoknaditi, zato lahko imajo takšni otroci v šoli težave. Iz prakse je razvidno, da v večini prime- rov (ob poprečnih kognitivnih sposobno- stih) do zadnjega stadija oziroma nekje do 15. leta večina slepih in slabovidnih otrok doseže pričakovane kognitivne sposobnosti in razvoj (izključujoč senzomotorična pod- ročja), čeprav so način in koraki do te stopn- je bistveno drugačni od polnočutečih. Stadij formalno logičnega mišljenja Kot že omenjeno, v tem stadiju večina slepih in slabovidnih otrok razvije podobne kogni- tivne sposobnosti kot polnočuteči vrstniki, saj so se skozi prve tri faze naučili v dokaj vi- soki meri nadomestiti vizualno pridobljene informacije z drugimi čutili ter za kognitivni razvoj uporabili verbalne sposobnosti, ki jih slepi in slabovidni otroci zaradi umanjkanja vidne percepcije morajo razviti prej in bolj kot polnočuteči. Ugotovljeno je, da pri posameznikih z okvarami vida poteka kognitivni razvoj po- dobno kot pri vrstnikih brez okvar vida. Najboljši pokazatelj, da okvara vida sama po sebi ne vpliva na kognitivne sposobnosti, je akademski uspeh, ki ga dosegajo slepi in sla- bovidni. Raziskave kažejo, da so morebitni vzroki za šolski neuspeh slepih in slabovid- nih učencev v dejavnikih iz okolja, v eduka- cijskih in socialnih elementih. Med največje dejavnike tveganja za nizko učno uspešnost teh mladostnikov štejemo: stereotipe in predsodke iz okolice, prezaščitenost slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov s strani odraslih, zlasti njihovih staršev, prenizka pri- čakovanja odraslih, zlasti staršev in učiteljev, samoizpolnjujoče se prerokbe. Prav področje kognitivnih sposobnosti je najbolj pod vpli- vom stereotipov in predsodkov, ki jih imajo drugi do slepih in slabovidnih ljudi. Nizka pričakovanja staršev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih, ki so vpeti v medosebne odnose, po- sledično namreč vodijo v t. i. samoizpolnju- joče se prerokbe: možnost, da slep ali slabo- viden posameznik dosega nizke akademske uspehe je v veliki meri pogojena z nizkimi pričakovanji, ki jih ima okolica do njega (Be- gum, 2003; Kobal Grum, 2009). Za ustrezen kognitivni razvoj so torej poleg dednih kog- nitivnih predispozicij zelo pomembni tudi drugi dejavniki, kot so: ustrezna socialna ter čustvena klima, notranja motivacija in za- gotovljeni ustrezni življenjski pogoji (Murn, 2002; Begum, 2003). Raziskave so pokazale, da možgani slepih in slabovidnih delujejo nekoliko drugače kot možgani videčih in da določeni možganski centri delujejo čisto drugače ali pa sploh niso aktivni, saj vidni dražljaji ne pridejo do njih ali so drugačni kot pri videčih. Verjetno nikoli ne bomo vedeli, kako, na kakšen način razmišljajo slepi in slabovidni ljudje ter kako se kognitivno razvijajo. Dej- stvo pa je, da slepota ni ovira za normalen 050 Pripomočki za spodbujanje kognitivnega razvoja pri slepih in slabovidnih otrocih kognitivni razvoj (kot že omenjeno, je razvoj počasnejši, vendar vsi ti otroci večinoma do- sežejo svoje videče vrstnike). »Večina slepih ali slabovidnih učencev v in- telektualnih potencialih ne zaostaja za njiho- vimi videčimi vrstniki, imajo relativno visoko stopnjo razvoja govora, bogat besedni zaklad, sposobnosti logičnega mišljenja. Marsikdo prekaša vrstnike po izjemnih sposobnostih pomnjenja podatkov ali števil. Skoraj zane- marljiva je tudi povezanost med slepoto in strukturo stališč in vrednot. Te so v pretežni meri, tako kot pri ostalih otrocih, socialno po- gojene.« (Murn, 2002, str. 17). Za razvoj in izboljšanje kognitivnih spo- sobnosti, kot so prepoznavanje, nadaljevan- je zaporedja, razvrščanje, urjenje spomina, reševanje problemov, logično sklepanje ... morajo biti dobro razvite vse že omenjene zaznave, saj so osnovni gradnik miselnih struktur in so z njimi neločljivo poveza- ni. Vsako spoznavanje in učenje je že apri- ori, povezano s kognicijo, gre pravzaprav za komplementarni odnos med njima. Ni kog- nicije brez učenja in obratno. Vsi že omen- jeni pripomočki so namenjeni prav urjenju in razvijanju kognicije na ravni senzomoto- ričnega, predoperativnega, konkretno-logič- nega in formalno-logičnega mišljenja. γ Predstavitev pripomočkov in njihove uporabe Pripomočki za razvijanje kognitivnega raz- voja nudijo zelo širok spekter uporabe tudi na različnih matematičnih področjih: arit- metiki, algebri, logiki, geometriji, problems- kem razmišljanju ... v nadaljevanju so preds- tavljeni posamezni pripomočki, njihova uporaba in uporabnost. Pri malem logiku za slabovidne gre za različico originala (Logeo), s povečanim igralnim poljem, liki ter zvezkom z nalogami in rešitvami. Igralno polje je razdeljeno na devet enakih polj, v katera je treba pravilno (po navodilih v zvezku) vstaviti naslednje like: krog, trikotnik in kvadrat, in sicer upo- števaje določeno barvo (rumeno, modro in rdečo). [Slika 1] Mali logik za slabovidne. [Slika 2] Mali logik – naloge za slabovidne. Mali logik za barvno slepe ima enako igralno polje kot mali logik za slepe ali sla- bovidne. V prazna polja je treba pravilno 051 vstaviti naslednje like: krog, trikotnik in kvadrat, in sicer upoštevaje določeno barvo (črno, belo in črno-belo). Tudi navodila za to različico igre so enaka kot pri originalu, le da so barve likov prilagojene barvno slepim otrokom. [Slika 3] Mali logik za barvno slepe. [Slika 4] Mali logik – naloge za barvno slepe. Mali logik za slepe je prav tako prirejena različica zgoraj opisanega originala, in sicer tako, da igralec v igralno polje vstavi pred- logo z določenimi liki (krog, trikotnik in kvadrat) različnih tekstur (gladko – folija, grobo – brusni papir in nagubano – valovita lepenka). Nato si ob igralno ploščo razporedi lesene like omenjenih tekstur in po vrsti od zgoraj navzdol in od leve proti desni v igral- ni plošči tipa manjkajoči lik ter ga poišče na mizi in vstavi v ustrezno polje. Igra je konča- na, ko pravilno vstavi vseh devet likov. [Slika 5] Mali logik za slepe z igralno predlogo. [Slika 6] Sudoku 1 za slabovidne z zvezkom z na- vodili, nalogami in rešitvami. 052 Pripomočki za spodbujanje kognitivnega razvoja pri slepih in slabovidnih otrocih Sudoku 1 za slabovidne vsebuje igralno polje, ki je predeljeno na 16 enakih polj, v ka- tera igralec na podlagi navodil v priloženem zvezku, vstavlja določene like. Pomembno je pravilo, da se v nobeni vodoravni in navpič- ni vrstici ter v posameznem kvartilu (tipno označenem na igralnem polju) ne sme pono- viti niti lik niti barva. Tudi pri sudoku 1 za barvno slepe se upo- rablja zgoraj predstavljeno igralno polje. Igra poteka popolnoma enako kot pri različici za slabovidne, le da so liki, ki jih igralec vstavlja v igralno polje črni, beli, sivi in črno-beli. [Slika 7] Sudoku 1 za barvno slepe z zvezkom z navodili, nalogami in rešitvami. Sudoku 1 za slepe se uporablja tako, da igralec vstavi igralno podlogo določene te- žavnostne stopnje v režo igralnega polja. S pomočjo tipanja na že določena mesta po- stavi ustrezne like in na koncu dopolni nize s preostalimi liki tako, da se lik in tipni materi- al ne ponovi v vodoravni ali navpični vrstici niti v označenem kvartilu. Pripomoček vsebuje 6 igralnih podlog različnih težavnostnih stopenj, ki so po šte- vilkah od 1 do 6 označene tudi z brajevo pi- savo. Podloga št. 1 je najlažja in ima samo 3 ne- zapolnjena polja. Podlogi št. 2 in 3 sta lahki in imata zapol- njenih 8 polj, preostale zapolni igralec po omenjenem pravilu. Podlogi št. 4 in 5 sta srednje težki in ima- ta zapolnjenih 7 polj (igralec mora na mizi ostale like ustrezno razporediti na prazna polja). Predloga št. 6 je najtežja, saj ima zapolnje- nih le 6 polj, zato mora igralec najti ustrezno logično rešitev in ustrezno zapolniti prazna polja. Igralec po končani igri sam preveri, če je upošteval zapisana pravila in zapolnil polja tako, da se noben lik niti tekstura ne pono- vita v vodoravni in navpični vrstici niti v kvartilu. Da se slepa oseba lažje orientira na igral- nem polju, so kvartili tipno omejeni z moos peno. [Slika 8] Sudoku 1 za slepe z igralnimi predlogami. Sudoku 2 za slepe – ta pripomoček je v prvi vrsti namenjen slepim otrokom, vendar ga prav tako lahko uporabljajo tudi slabovid- ni. Iz izbranih materialov so izrezani krogi, ki so prilepljeni na lesene podstavke. Igralne podloge so izdelane po enakem principu kot 053 pri igri sudoku 1, le da so orientirani po ori- gianlu sudoka 6 x 6, kjer je posamezna števka zamenjana z določenim materialom (1 = va- lovita lepenka, 2 = nagubana pena, 3 = filc, 4 = fini brusilni papir, 5 = grobi brusilni pa- pir, 6 = samolepilna folija). Igra poteka tako, da igralec vstavi izbrano igralno podlogo v režo igralnega polja, na že določena polja razporedi kroge določenih tekstur, nato pa s preostalimi krogi zapolni prazna polja tako, da se nobena tekstura ne ponovi v vodoravni in navpični vrstici, niti v tipno omejenem sekstilu. Igra je končana, ko so vsa polja pravilno zapolnjena. Rešitve s tipanjem preveri igralec sam. Pripomoček vsebuje pet igralnih podlog, tipno opremljenih po težavnostnih stopnjah od lažjih k težjim nalogam. Vse podloge so označene z brajevo pisavo od 1 do 5. Igralec vstavi podlogo v režo igralnega polja, na že določena polja razporedi kroge določenih tekstur, nato pa s preostalimi krogi zapolni prazna polja tako, da se nobena tekstura ne ponovi v vodoravni in navpični vrstici niti v tipno omejenem sekstilu. [Slika 9] Sudoku 2 za slepe z igralnimi predlogami. Podloga št. 1 je najlažja in ima zapolnje- nih 23 polj. Podlogi št. 2 in 3 sta lahki in imata zapol- njenih 22 polj, preostale zapolni igralec po omenjenem pravilu. Podlogi št. 4 in 5 sta srednje težki in ima- ta zapolnjenih 20 polj (igralec mora na mizi ostale like ustrezno razporediti na prazna polja). Igra je končana, ko igralec pravilno raz- poredi vse like po omenjenem pravilu. δ Uporaba in ocena izdelka Predstavljene pripomočke so najprej upora- bili polnočuteči otroci, ki so brez ali s preve- zo na očeh z navdušenjem reševali miselne naloge. Nato pa je izdelke evalvirala močno slabovidna, 14-letna deklica, ki je slabovidna že od rojstva, slabovidnost so ji diagnostici- rali pri enem letu. Ohranjenega ima le 5 % vida, poleg tega ima močno zožano vidno polje, nočno slepoto in delno barvno slepoto (težave predvsem pri modrih, rdečih in zele- nih odtenkih). [Slika 10] Preizkus pripomočka sudoku 1. 054 ε Literatura 1. Begum, S. (2003): Cognitive Development in Blind Children. Discovery publishing house, New Delhi. 2. Brvar, R. (2010): Dotik znanja: slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli. Modrijan založba, d. o. o., Ljubljana. Pripomočki za spodbujanje kognitivnega razvoja pri slepih in slabovidnih otrocih Pri vsakem pripomočku je deklica v chek listi označila in ocenila pripomoček z ocena- mi od 1 do 5. Graf prikazuje skupno oceno vseh pripomočkov po naslednjih lastnostih: izdelavi, zanimivosti, zabavnosti, všečnosti, uporabnosti in zahtevnosti. Iz grafa je razvidno, da je uporabnica iz- delavo vseh pripomočkov ocenila kot odlič- no, pripomočki se ji zdijo zelo zanimivi in zabavni, zelo so ji všeč in se ji zdijo uporabni, niso pa preveč zahtevni, kar pomeni, da je iz- polnjen zadani cilj – izdelati nove, unikatne pripomočke, ki bodo omogočali slepim in slabovidnim otrokom hitrejši kognitivni raz- voj, in sicer na področjih logičnega mišljen- ja, krepitve logičnih struktur in operacij ter urjenja spomina, hkrati pa bodo služili kot pripomočka za vaje tipa, urjenje fine moto- rike in orientacijo na ploskvi. Ugotovljeno je, da so izdelki zanimivi in uporabni tako za slepe in slabovidne otroke in mladostni- ke kot tudi za starejše slepe osebe (miselna družabna igra), in nenazadnje za polnočutne otroke, ki na nek nov, zabaven in drugačen način rešujejo miselne naloge, ob tem razvi- jajo tip in nezavedno vstopajo v svet tistih, ki ne vidijo. ε Zaključek S takšnimi in podobnimi pripomočki se slepim in slabovidnim osebam omogoča hitrejši napredek tudi na področju razume- vanja matematičnih vsebin. Številske pred- stave otroci razvijajo s tipanjem in štetjem posameznih likov, ki jih polagajo na igralne podloge. S tipanjem spoznavajo osnovne lastnosti geometrijskih likov in teles (krog, valj, kvadrat, kvader, trikotnik, prizma ...). Z reševanjem nalog po navodilih v zvezku krepijo spomin in problemsko razmišljanje, z uporabo sudoka za slepe pa logično miš- ljenje. Igralne podloge so uporabne tudi za učenje in razumevanje delov celote ali kot poenostavljen koordinatni sistem. Z malce ideje in domišljije pa je pripomočke mogoče uporabiti tudi v druge namene. [Graf 1] Skupna ocena pripomočkov glede na po- samezno lastnost. 055 3. Kobal G., D. in Kobal, B. ur. (2006): Zagotavljanje ena- kih možnosti. DEMS, Ljubljana. 4. Kobal G., D. in Kobal, B. (2007): Smernice za zago- tavljanje pravic najmlajših slepih in slabovidnih ot- rok. Socialno delo, 46 (1/2), str. 33–37. Ljubljana: Fa- kulteta za socialno delo. 5. Kobal G., D. (2009): Psihološke značilnosti mladost- nikov z okvarami vida. Anthropos, letn, 213–214, št.1.–2., str. 117–133, Ljubljana: Cankarjeva založba. 6. Kobal G. D., Kobal B., Celeste M., Dremelj P ., Smolej S., Nagode M. (2009). Socialnopsihološki vidiki izobra - ževanja oseb s posebnimi potrebami. Pedagoški inšti- tut, Ljubljana. 7. Labinowizc E. (1989): Izvirni Piaget: mišljenje - učen- je – poučevanje. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 8. Moll, C., L. idr. (1984): Cognitive Development in Blind Children: A Challenge to Piagetian Theory. La- boratory of Comparative Human Cognition 6 (4), str. 75–84, San Diego: University of California. 9. Murn, T. (2002): Kaj piše na tabli? Ne vidim prebrati. Center slepih in slabovidnih Škofja Loka, Škofja Loka. 10. Svetina, M. (2005): Izkustveno mišljenje kot prehod med predoperacionalnim in konkretnologičnim miš- ljenjem pri otrocih. Psihološka obzorja, Ljubljana. 11. Zupančič, M. idr. (1999): Razvojnopsihološke značil- nosti različno starih otrok ob vstopu v šolo. Založba Ljubljana, Ljubljana.