POŠTNINA plačana v gotovini teto XIII. [Štev. 190 TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 0 P R A V E t 25—67 lo »-67 POSLOVALNICA CELJE PreUrnov« 3. M. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.499 Maribor, torek 22. avgusta 1939 NAROČNINA NA MESEC Cetia Prejemali v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din dŠFI 1 *— Ribbentrop potuje v Moskvo Nadaljevanje pogajanj angleških in francoskih generalštabnih častnikov v Moskvi — Demanti o nesoglasjih — Odmevi nemško-ruske trgovinske pogodbe — Senzacija o nenapadalnem paktu med Nemčijo in Rusijo je sprožila po vsem svetu veliko iznenadenje GnvivSS N* 22- av*- KO JE EVROPSKA MEDNARODNA NAPETOST HITELA K VIŠKU, JE PRIŠLA VEST 0 TR-NarIv KI POQODBI MED NEMČIJO IN RUSIJO, S KATERO JE NEMČIJA ODPRLA RUSIJI VELIK KREDIT ZA JANi INDUSTRIJSKIH PREDMETOV. SVET SI ŠE NI ODDAHNIL OD DEJSTVA, DA JE BIL SREDI POGA-MFn J™RALŠTABNIH ČASTNIKOV V MOSKVI RAZMEROMA HITRO DOSEŽEN TRGOVINSKI SPORAZUM Mn mTrClJ0 IN RUSIJO, KO JE PRESENETILA DIPLOMATSKE KROGE NEPRIČAKOVANA SENZACIJA O NEM NnvroTSKEM SPORAZUMU ZA PODPIS NENAPADALNEGA PAKTA. V SREDIŠČIH VSEH DRŽAV JE SPROŽILA Ga m iv VELIK0 IZNENADENJE IN PRVI KOMENTARJI POUDARJAJO DA JE POTOVANJE NEMŠKEGA ZUNANJE-Na V MOSKVO DOGODEK,KI JE IZREDNEGA POMENA ZA NADALNJI RAZVOJ EVROPE. DOLGOLET- ROVm* POLITIKA DRŽAV PROTIKOMUNISTIČNEGA BLOKA SE 'E S TEM USMERILA NA NOVO POT, MI-Skvi M FR0ntA ZAHODNIH DEMOKRACIJ DOBIVA NOVIH POBUD ZA NADALJNJE DELO. MEDTEM SE V MO-Ra\L^DALJUJEJ° POGAJANJA ANGLEŠKIH, FRANCOSKIH IN RUSKIH GENERLŠTABNIH ČASTNIKOV, S~A-“ESTOLNICA RUSIJE POSTAJA ZAGONETNI VOZEL V RAZPLETU EVROPSKE IN SVETOVNE KRIZE. proti Poljski. Diplomatski urednik istega lista smatra, da je nenapadalni pakt med Rusijo in Nemčijo izredno važen dogodek. »News Chronicle« prinaša kratek V Moskvi: Posveti generalov avg' tridnevnem zastoju 'elat ' posvetovanj v Moskvi, ko so de-in pa a^ali na nova navodila iz Londona ferentIza’ so se včeraj nadaljevale kon-Icitj,!Ce med angleško-francoskimi in rus-ski. ^eneral§tabnimi častniki. Moskov-Pogj. krogi so izrazili željo, da se di t6» a Pospešijo in to predvsem za-ra-dcw ’ ^er je bila v tujih listih razširjena tr80vfVa’ da 'e P° s^ienitvi nemško-ruske s|jj nske pogodbe zavel nov kurz v Ru- 22. avg. TASS javlja, da je iielsaj a*ek zastoj v pogajanjih zaradi nesoglasij, za katera so morali s 1 zahtevati novih podatkov izLon-ves(j'j? Pariza. Agencija odločna zanika Daij^ ^ prišlo v vprašanju pomoči na 0<6m Vzhod« do kakšnega spora, ker na Pogajanjih sploh ni bilo govora. MOSKVA, 22. avg. »Nemški poročevalski urad« javlja: Moskovska »Pravda« prinaša historiat nemško-ruskih trgovinskih pogajanj in pravi, da bo z novo pogodbo omogočen normalen trgovinski promet med Nemčijo inRusijo. V času velikih mednarodnih napetosti je dosežen ta sporazum, ki ima namen, da vzpostavi globoke izpremembe tudi v političnih od-nošajih obeh držav. »Izvestija« zaključujejo svoj komentar k podpisu pogodbe z upanjem, da bodo trgovinski odnošajl prispevali k izboljšanju političnih prilik med Nemčijo in Rusijo. Agencija DNB pripominja s svoje strani, da izražajo komentarji moskovskih listov tudi željo Nemčije za tesnejšo gospodarsko in politično sodelovanje z Rusijo. S tem bi se vzpostavilo stanje, ki je bilo stoletja plodono-sno za obe državi. * Berlinu: Nenapadalni pakt sfelN, avg. »Nemški poročeval- ci soVj'' iavlja, da sta se vladi Nemčije čftdJu n e Rusije sporazumeli o zaklju-•titiisJ^Padalnega pakta. Nemški zun. °skvQ ^bbentrop bo jutri dospel v •ten/ ^er se bo pogajal o končnove-MosjJ^dpisu nenapadalne pogodbe. 22. avg. Havas. Izmenjava misli med nemškimi in ruskimi političnimi krogi ob sklepu trgovinske pogodbe je pokazala voljo, da bi se na obeh straneh odstranila nevarnost vojne. Zato bo prispel v Moskvo Ribbentrop, da se posvetuje o sklepu nenapadalnega pakta med obema državama. B°d “'"In mevi po svetu >o3 22- avg. DNB. Vsi jutranji lito ''ena 0 8Porazumi pripravi za pod- * lk>. £a(*a,nega pakta med Nemčijo in j,9 1^; 0(1 velikim naslovom prinašajo «*r Je VB! nl komunike nemške vlade. , dospela pozno v noči, listi še Sitarjev. j2'? avg- Tukajšnji uradni kro-hi POsnliv na**a zaključitev trgovin-b z RuSiJo *n skorajšnji podalo UH alne med Nemčijo ta , arec angleško-francoski obkro- Politiki. Son spele b°M, 22. s P>?ida'n^a pakta 5>ih lVntranji listi ie ris^^nepanfn^ar^ev‘ Uvodni članek la-h.^ila nnt . ta> ki je bil pisan, preden 'at aniu 3 vest 0 Ribbentropovem lit? ^na«„i ’ pravi> da 8e bo mo' K o tei ,Ja 8eja vlade predvsem me- Siift"enapat!p?!-Vi* *DaiIy Maik pravi> da (J? Vsej^g. n' Pakt med Nemčijo In Ru- Jili p0nu ?.r vPiival na pakt o medse- Cl> ga Ima Francija z Ru- avg. Reuter. Ker so do-0 sklepanju nemško-ruskega London pozno vzdržujejo po- sijo. V tem pogledu bo prišlo do diplomatskih izprememb, posebno v vprašanju pakta proti kominterni, ki je obstajal doslej med Nemčijo, Italijo, Japonsko in JOACHIM v. RIBBENTROP Španijo v boju proti boljševizmu. Čeprav le ni uradnega potrdila, se list strinja z mišljenjem laburističnega dnevnika, da je sporočilo iz Berlina tako precizno, da je težko dvomiti v dejstvo. -List dalje trdi, da je važna ugotovitev, da Nemčija istočasno nadaljuje v tisku z napadi proti Poljski. NI še gotovo, če bo Nemčija za-htevala od Rusije, naj sodeluje v bojih JOSIP STALIN komentar, v katerem naglaša, da pomeni potovanje Ribbentropa v Moskvo najvažnejše dejanje v zgodovini modeme države, ki je bila doslej zgrajena v splošnem odporu proti sovjetski Rusiji. Pariz PARIZ, 22. avg. Havas. Vesti iz Berlina, da se bodo začela pogajanja med Nemčijo in Rusijo o nenapadalnem paktu, so izzvala v pariških in londonskih diplomatskih krogih veliko senzacijo. Ker še ni podrobnih pojasnil, se vzdržujejo ko-mentrjev. Politični krogi so mnenja, da je treba najprej poznati detajle, pod kateri-m se bo sploh pristopilo k tozadevnim pogajanjem, preden bo lahko soditi o praktični vrednosti eventualnega pakta. Potovanje Ribbentropa v Moskvo smatrajo v tukajšnjih krogih zc dejstvo, da bo mednarodna napetost s tem usmerjena v nov tok. Rim RIM, 22. avg. DNB. V zvezi z razvojem vojaških posvetovanj v Moskvi in zaključkom nemško-ruskega trgovinskega sporazuma izjavljajo v tukajšnjih političnih krogih, da bi morale zahodne demokracije resno razmišljati o igri z ognjem. Listi smatrajo, da je odveč komentirati pomen trgovinske pogodbe, katere politični značaj se še ne more predvidevati. Bruselj BRUSELJ, 22. avg. Vest o nemško-ru-skem sporazumu je izzvala v Belgiji največjo senzacijo. Politični krogi so za vest izvedeli okoli polnoči. Vsi listi prinašajo vest iz Moskve in Berlina kot senzacijo, vendar še nimajo komentarjev. Misli se, da bo ta vest imela vpliv tudi na potek konference interparlamentarne unije, ki se je sestala v Oslu, jutri pa se nadaljuje v Bruslju. VVashington WASHlNGTON, 22. avg. Vest o sklepanju nemško-ruskega nenapadalnega pakta je sprožila v Beli hiši veliko iznenadenje. Dobro informirani krogi, ki so blizu vlade, trde, da je s tem razbita an-gleško-francoska mirovna fronta. Dalje so mnenja, da bi po tem paktu lahko sledila tudi nenapadalna pogodba med Francijo in Nemčijo, kar bi dovedlo do po-mirjenja sveta. Daljni vzhod ŠANGHAJ, 22. avg. DNB. Vest o sklepanju nenapadalnega pakta med Rusijo in Nemčijo je izzvala v tukajšnjih nevtralnih krogih vtis, da se je Nemčiji posrečilo pretrgati obroč, ki so ga kovali okrog nje. ŠANGHAJ, 22. avg. Reuter. Kitajski krogi so sprejeli vest o bližnjem nenapadalnem paktu med Berlinom in Moskvo optimistično, ker se nadejajo, da bo Nemčija zdaj manj podpirala Japonsko v njenih operacijah na Kitajskem in podprla ruske težnje proti japonski politiki na Daljnem vzhodu. Japonski krogi nasprotno trdijo, da bo na osnovi pakta prišlo do zbližanja Rusije z državami osi in Japonsko. mm MOLOTOV ruski komisar za zunanje zadeve Posvetovanja v Varšavi VARŠAVA, 22. avg. Poljski poslanik v Berlinu, Lipski, je priletel iz Berlina v Varšavo. Zunanji minister Beck ga je ta^ koj sprejel v avdienci, prav tako francoskega veleposlanika. Nemški novinarji na Siegfriedovi obrambni žrtl BERLIN, 22. avg. DNB. Nemški tisk prinaša izčrpne opise nemških urednikov o njihovem ogledovanju Siegfriedove utrdbene linije proti Franciji. BATISTA — PREDSEDNIŠKI KANDIDAT. HAVANA, 22. avgusta. Havas. širši odbor liberalne stranke je izbral za kandidata pri predsedniških volitvah Batista za predsednika in senatorja Alfreda Hor-neja za podpredsednika. Batista bo kandidirala za predsednika tudi večina strank v Kubi. Maribor, 22. avgusta. Živčnost evropskega časopisja, polnega protislovnih poročil, hipotez in neprestanih demantijev trditev, za katere se največkrat kasneje izkaže, da so v eni ali drugi obliki bile pravilne, daje slutiti, kolika so razmerja orjaških bojev, ki se v zadnjih dneh bijejo za diplomatskimi kulisami, skrito od oči ljudskih množic. »Vojna živcev« je postala izraz za tiste vrste pritisk, ki je natanko preračunan na monakovske elemente po vseh državah. Mobilizira se z velikim truščem, hvalijo se utrdbe in razkazujejo po kinematografih, premikajo se čete, vse samo zato, da bi se prepričali monakovci demokratičnih držav, da so kapitulantska dejanja demokratičnih vlad edina cena, ki je v stanu odkupiti mir. Toda istočasno rase tudi odpor nasprotnikov Monakova, ki imajo vedno yeč argumentov v rokah za trditev, da bo vprav odločen odpor agresivnim zahtevam zajamčil mir narodom Evrope in vsega sveta. Gdansk in koridor niti nista zadnji zahtevi. Ogromna gospodarska bremena, ki jih nalaga tako rekoč permanentna mobilizacija in neznansko oboroževanje, ki žene države v vedno težji gospodarski in finančni položaj, se ne dajo kompenzirati niti z Gdanskim niti s koridorjem. Potrebno je mnogo več. Zato je tudi Gdansk prav za prav samo etapa v »živčni vojni«, ki ima predvsem namen, z nekim novim monakovskim mirom sovražnika najprej demoralizirati in des-orientirati, potem pa mu naglo zadati glavni udarec. Odkrita obramba mona-kovskih metod pred demokratičnimi množicami, zlasti pred angleškim in francoskim ljudstvom je izredno težavna, posebno za ljudi, ki hočejo obdržati v rokah vladine vajeti. Toda bilo bi nevarno, če bi mislili, da so zato monakovci v angleški m francoski vladi položili orožje. Nasprotno, ker je njihova igra postala skrila, je tembolj nevarna. Boj se je prinesel za diplomatske kulise, pri čemer ima predvsem en smoter: delati naglo in postaviti svet in lastno ljudstvo nenadoma pred izvršeno dejstvo. Metode tajne diplomacije, kjer so dovoljena najnizkotnej-ša sredstva, so zopet zacvetele, kakor na pragu prve svetovne vojne. So tu nekateri pojavi, ki kažejo, da delavnost pristašev monakovskih metod v zadnjih tednih ni bila brez uspeha. Te posledice so se pričele kazati takoj potem, ko je Chamberlain poslal parlament na počitnice. Da bodo te počitnice znatno olajšale prizadevanja monakovcev v angleški vladi, a predvsem samega Chamberlaina, o tem smo nedavno že govorili. Pokazalo se je, da je res tako. Prvi udarec je bil Strangov odpoklic iz Moskve, četudi je vobče znano, da so bila politična pogajanja ob njegovem odhodu še daleč od zaključka. Res je medtem odšla v Moskvo vojaška misija, toda povsem jasno je, da ona ne bo mogla nadomestiti političnih pogajanj. Pesimisti se že oglašajo s trditvami, da je Chamberlain poslal v Moskvo generale zato, da bi z novimi oblikami zavlačevanja dejansko razbil moskovska pogajanja, medtem pa na tihem pripravil nov »monakovski mir«. Ni sicer nujno, da imajo ti pesimisti prav in tudi ni nikjer zapisano, da se bo Chamberlainu tak načrt — tudi če ga je imel — zares posrečil, toda nekateri drugi pojavi te vrste vendarle govore za to, da tudi ta trditev ni brez podlage. Iste dni se je n. pr. v Berlinu pojavil Chamberlainov prijatelj in zaupnik, ki je bil sprejet pri Hitlerju. Potem se je vrnil v London, kjer je takoj obiskal Chamberlaina. V reakcionarnem časopisju in celo v laburistični stranki so se pojavili tiovl načrti in predlogi za »mirno ureditev« evropskih nasprotij na ta način, da bi se Gdansk in koridor prepustila Nemčiji in da bi se istočasno tudi uredilo vprašanje o novi razdelitvi kolonij, na katere da ima Nemčija »moralne pravice« K temu je treba prišteti Še Burckhardtovo misijo, katere se sicer angleška vlada odreka, ki pa je bila očitno začeta s pristankom angleške vlade in z njenimi tihimi upi. To prizadevanje pristašev monakovskih metod v Angliji, Franciji in drugod, gotovo oni ne mirujejo niti na Poljskem, se je takoj odrazilo tudi v nemški politiki, kjer so pričeli pisati tudi o koridorju. Nemčija pravilno računa: kakor hitro se bo začelo s popuščanjem, bo moralo iti popuščanje do kraja. Y. Za neodvisno, nevtralno Madžarsko Csaky o potrebi neodvisnosti Madžarske — Podonavje naj bi ne bilo vključeno v nem*^ poljski spor — Eckhardt: „Mš želimo biti nevtralni!" BUDIMPEŠTA, 22. avg. MTI javlja: V odgovor na fantastične vesti, ki jih je prinesel tuji tisk ob priliki bivanja zunanjega ministra Csakyja v Nemčiji in Italiji, je slednji izjavil uredniku madžarske telegrafske agencije naslednje: »Vsa stvar bi me zabavala, če bi ne bila izraz nervoze, ki je zajela svet. Temu nasprotno vladata v Nemčiji in Italiji največja hladnokrvnost in mir. Nihče ni v Nemčiji in Italiji zahteval karkoli od Madžarske, ni bilo tudi nobenih sugestij v tej smeri. Madžarska ima k sreči prijatelje v vseh državah ter zahteva od drugih vlad le to, da cenijo pravičnost in nacionalno čast Madžarov. Zaman je vsak poizkus, da bi ustvarili med Madžarsko in njenimi prijatelj! nesoglasja. Dobro se zavedamo, da tvori močna in neodvisna Madžarska necbhoden politični element ravnotežja v Srednji Evropi. Kdorkoli bi hotel stara prijateljstva porušiti, bi delal proti interesom Madžarske in proti miru.« Budimpešta, 22. avgusta MTI. Madžarsko časopisje naglasa tradicionalno prijateljstvo med Madžarsko in Poljsko, ki se je v zadnjih letih še okrepilo. Neodvisnost in svoboda Poljske je v skladu s svobodo in nezavisnostjo Madžarske. BUDIMPEŠTA, 22. avg. S povratkom grofa Ciana tu ni popustila napetost, ki je vladala že več dni v političnih krogih. Pričakujejo, da se bo v nadaljnjih štirih tednih vojna živcev še poostrila. Z druge Važna seja angleške vlade V Londonu so mirni > Anglija ponavlja svoja zagotovila Poljski LONDON, 22. avgusta. Odločajoči kro-]ja je včeraj obiskal Chamberlaina Green-gi izjavljajo, glede na današnjo sejo vla- wood in se posvetoval ž njim o zunanje-de v sedanjem težkem mednarodnem po- 'političnem položaju. Vsi ministri so že v ložaju, da se je Anglija po zadnjih govorih Chamberlaina in Halifaxa jasno in odločno izjavila o svojem stališču. V Londona spremljajo razvoj mednarodnega položaja z veliko mirnostjo. Na dnevnem redu bosta najbrže dve važni vprašanji, namreč izjava Anglije, v kateri bo še enkrat pojasnila svoje stališče do napadov na države, katerim ona zagotavlja varnost. Parlament bo takoj sklican, čim se stanje poslabša. Namesto majorja Attlče- Londonu. Seji bo prisostvovalo 11 ministrov. LONDON, 22. avgusta. Reuter. Današnja seja vlade se bo bavila tudi z najnovejšim dogodkom, potovanjem Ribbentropa v Moskvo, kjer naj bi se pogajal o nenapadalnem paktu z Rusijo. LONDON, 22. avgusta. Angleški radio je objavil sporočilo vsem angleškim ladjam, da bodo poslej vse važnejše angleške luke v stanju vojne pripravljenosti. Pred podpisom sporazuma Pogajanja so končana — Važne odločitve na Bledu BLED, 22. avg. Na Bled se je vrnil predsednik vlade Cvetkovič. Prispeli so tudi ministri dr. Kulenovič, inž. Bešlič, Alti-parmakovič, Cejovič, Maštrovič, dr. Mi-Ijuš, Pantič, dalje podpredsednik narodne skupščine Pozderac. Na Bled sta prišla tudi oba kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, dalje beograjski univ. prof. dr. Tasič, dr. Ilič in dr. Konstantinovi, ki so kot strokovnjaki sodelovali pri posvetovanjih v Zagrebu. Zatrjujejo, da je sporazum v glavnem že dosežen. Računajo, da bo prišlo do sodelovanja Hrvatov v vladi, v katero bo dr. Maček poslal šest svojih ljudi. Včeraj se je dr. Maček dalje časa posvetoval z dr. Večeslavom Vilderjem. Popoldne ob 14. je bila na Bledu konferenca vodstva banovinskih odborov JRZ. V Beogradu pričakujejo v prihodnjih dneh odločilne dogodke v naš! notranji politiki. V krogih HSS izjavljajo, da bo sodelovanje SDK v vodstvu države prineslo splošno olajšanje politične situacije. »Obzor« dostavlja, da je verjetno, »da bo sporazum podpisan v najkrajšem času. Sporazum med Cvetkovičem in dr. Mačkom bo začasnega značaja ter bo obsegal samo vprašanja razmejitve in kompetence, o katerih so se pogajalci dogovorili, da se že zdaj ure-de.« Židje ostanejo zvesti Angliji ZAHTEVAJO PA KOREKTURO ANGLEŠKE POLITIKE V PALESTINI. — ŽENEVA, 22. avgusta. V včerajšnji debati na cionističnem kongresu v Ženevi je delegat Sertock izjavil, da bodo ostali Židje v vsakem pogledu lojalni Veliki Britaniji, toda v vprašanju palestinske Bele knjige bodo nadaljevali boj z vsemi sredstvi, razen terorja. Cilji židovske politike v bodoče so, da ovrže jo postavke Bele knjige in prepričajo Angleže o krivični politiki, ki jo vodi Velika Britanija do Zi- dov o Palestini. Delegat cionističnih organizacij v protektoratu Češke i>n Moravske je izjavil, da je tam mnogo mladih židovskih Jntellgen-tov, ki bi hoteli prevzeti pionirsko delo v Palestini. Postana organizacija se zavzema za izselitev Židov iz češke in Moravske ter uspešno kolonizacijo nove domovine, Palestine. Zasedanje se bo v četrtek nadaljevalo. NOV POSLANIK V BEOGRADU LONDON, 22. avg. Za opolnomočene-ga ministra v Beogradu je postavljen dosedanji svetovalec pariškega poslaništva Ronald Campbell. ČEŠKI STRELCI RAZPUŠČENI PRAGA, 22. avg. Havas. V protektoratu so prepovedane vse organizacije narodne garde čeških strelcev. NEMŠKI FINANČNI MINISTER V RIMU RIM, 22. avg. DNB. V Rim je prispel na povabilo italijanske vlade nemški finančni minister grof Sverin von Krossig. ANGLEŠKE VOJNE LADJE PLOVEJO V VZHODNO SREDOZEMLJE. KAIRO, 22. avgusta. DNB. V Aleksandriji zasidrano angleško brodovje je dobilo nalog, da odide v 48 urah v vodovje tvzhodnega Sredozemskega morja. ITALIJANI NA DUNAJU RIM, 22. avg. DNB. Na Dunaj je prišel italijanski prosvetni minister G. Botai, kjer bo prisostvoval olimpiadi nemških visokošolcev. EGIPT IN ZVEZA. KAIRO, 22. avgusta. Egiptski opolno-močeni minister v Berlinu, Murad Sid Ahmed paša je imenovan za predsednika eglptskc delegacije pri’ Zvezi narodov. Mariborska napoved. Prevladovalo bo malo oblačno in malo vetrovno vreme. Toplota se bo še malo dvignila. Včeraj je bila najvišja toplota 25.6, danes najnižja 16,5, opoldne pa 24,6. Borza. Curih, 22. avgusta. D. ze. Beograd 10, Pariz 11.7234, London 20.72, New York 442, Bruselj 75.20, Milan 23.30, Berlin 177.65, Praga 15.15, Sofija 5.40, Varšava 83.40, Bukarešta 3,75. osi 1°* strani sc mnenja, da bodo države kallzirale nemško-poljski spor io da Podonavje ostalo področje mira, k® so velesile prepričane, da bi vsakršii premembe odnošajev med Madzaf Romunijo in Bolgarijo dovedle do1 ve komplikacij. Prepričani so, da bo ’"afl ska v eventutuaini nemško-poljski v . ostala nevtralna. Vodja malih P°seS .£, kov, Tibor Eckhardt, je na zborovanOT| jal, da mora Madžarska nasprotovati kemu napadu od zunaj. Madžarska ® ostati samostojna, zahteva nemškega ^ ljenjskega prostora, je v nasprotju l, Ijami Madžarske. Mi želimo biti neJ ni! Ako sta nam prijateljici NemC'L|j. Italij, je naša prijateljica prav tako ska, je naglasil Eckhardt. Domači zapiski Osnovni problem male0* naroda Ob blagoslovitvi novega pr<>sve®^» doma na Vrhniki je predsednik ne zveze dr. Lukman med drugim, »Osnovni problem malega naroda ralnega značaja, zato je treba » našemu narodu moralno zdravje, 0» ti mu je treba zavest, da ima V« dano pravico, da je na zemlji svojih tov in da ima pravico govoriti v fl* oče* 0‘ nem jeziku in razvijati se v državni *" 5 nosti, ki si jo je po krvnem sorods* ^ svojimi južnimi brati izbral in ustvari' ^ očetna zemlja in ta državna skupno^ življenjski prostor slovenskega Za sv. Avguštinom ni morda nihče „ pisal o svoji materi kakor Vrhničan ^ Cankar. Ta naša zemlja je bogata na tvorih svojih sinov. Prosvetno deto aj ra dvigati zaklade, bogatiti razum. srce in krepiti voljo.« Spomenik Svetozaru V Novem Sadu bo 24. septembra ^ čano odkritje spomenika velikem^ skemu borcu za socialno pravičnost« ^ tozarju Miletiču. Spomenik, ki ^ Ivan Mcštrovič, bo stal pred baiisk0,^ lačo. Prireditvenemu odboru pre^5^ dr. Aleks. Moča. predsednik Matice ske. Kaj pričakujemo od nov®0* vodstva »Kulturbunda ^ Novosadski »Dan« piše k temu nf ^ nje: »V iskreni želji, da ostanejo-' ^ dalje dobri odnošaji med našimi ^ ščani Nemci in drugimi, izražamo ^ zaskrbljenost, bodo li novi vodite«' p turbunda vodili organizacijo v smer^je kor so to upravljali prejšnji »stari* društva v korist samih Nemcev & 1)0 skupne domovine. Nadejamo se, »mlado vodstvo« Kulturbunda s a! ifl nastopom zavrnilo vse naše računalo s državljanskimi dolžnosti 's0$r ši someščani Nemci morajo den mošt med Jugoslavijo in N ti{' preko katerega ne sme iti najma™ efje> zaupanje v sedanje prijateljsko r*? ki so ga stvorili odgovorni činite'-držav, , (|0 Železni plugi za lužno Znano je, da blizu 380.000 naSih eO*1*1 delcev še vedno orje s starim lc#or plugom. Vrhovno poverjeništvo |eje#" iju je zdaj razpisalo nabavo 550 plugov, ki naj jih dostavi doma strija. m Dobava „Jugočellka“ Beograjska občina je zaklju^ n1ate' gočelikom« nabavo vodovodne« ^ge' riala v vrednosti 13,762.362 di”- r° vanje bo sledilo v desetih P°lle SrbH1 kih z obrestno doklado 6?£ ^ JfP1!’ V vasi Vučjem dolu je vet. kis ^ y0 Nov kisli vrelec v ^>1' jem uuiu ■ - iflgolO# cev, ki jih je zdaj preiskal ba najrr»o jin Voroščic. Vrelec nad vasjo z^rav> nejši in ga bodo u^ra 4' vj!iŽČ se.rtio svrhe. Celi vrsti naših zdr ijlaS' tako pridružilo novo in dvi naroda. arfbor-u dne 22. VIII. 1939 »V e č e r n! R« Stran 3. Novice erečega sladkornega vprašanja Pred pocenitvijo sladkorja — Za vso državo bodo predpisane enotne cene , Predlogu finančnega ministra je škov za sladkorno peso bodo morale pre ■nistrski svet izdal novo uredbo o ?Prememb; in dopolnitvi uredbe o slad-^ ih zakona o državni trošarini. „ . P°višuje odkupno ceno sladkorne ese in nekoliko znižuje državno troša-no. Ustanovila se bo tudi nova državna v^nia sladkorja, uvedejo se enotne oaajne eene za sladkor v vsej državi. _,a ° ustanovljena prodajna centrala sle-v°^a’ ^ ureievala trgovino. Od-! bo veljalo 100 kg sladkorne pese 22 n> Wej pa samo 16.50 din. Zvišanje stro- vzeti tovarne, deloma pa tudi država sama. Državna trošarina na sladkor se zniža od 7.50 din na 6.80, pri sladkorju v kockah od 8.05 din na 7.25. Da bolj oddaljeni konsumenti zaradi večjih transportnih stroškov ne bodo plačevali sladkorja draže, bo država ustanovila prodajno centralo za sladkor s sedežem v Beogradu. Vodil jo bo posebni upravni odbor predstavnikov sladkornih tovarn in finančnega, trgovinskega ter vojnega ministrstva. Ta centrala bo organizirala domačo proizvodnjo in prodajo sladkorja ter zato poskrbela za zadostno produkcijo sladkorne pese. Skrbela bo tudi za izenačenje produkcijskih stroškov za peso in sladkor. Zato bo centrala dodelila vsaki tovarni produkcijski kontingent. Uredba pooblašča finančnega ministra, da predpiše enotne prodajne cene sladkorja za vso državo. Ker je potrošnja sladkorja vedno večja in obstaja bojazen, da bomo morali sladkor uvažati iz tujine, bo država ustanovila svojo sladkorno tovarno v Šabcu. Nepričakovana dediščina KAKO je STARA ŽANDARICA IZ ŠT. PAVLA PRI PREBOLDU OB ZADNJI URI REŠILA ŽUPNIKA :N NOTARJA TEŽKIH SKRBI ž ^ št. Pavlu pri Preboldu in v okolici več dni govorijo o srečnem dediču, ki t *u fliti sanjalo ni, da bo podedoval p ,e tisočake. V Šeščah pri Št. Pavlu v vinjski dolini je živela bogata gostil-c&rka in trgovka Žandarica. Bila je sa-_a na svetu in je zato nedavno svoje ^ficej veliko posestvo prodala. Ko se ji k Pretekli teden približala zadnja ura, so ^starki prišli šentpavelski župnik, notar j|tni pomožni občinski tajnik Jože fc i ut>n'k -ie staro Žandarico povpra-> komu bo zapustila svoje imetje. Nič v^dela. Na vprašanje, če prepusti de- nar cerkvi ali revežem, je odgovorila nikalno. Sorodnikov ni imela, zato sta bila notar in gospod župnik v skrbeh, kaj bo s starkinim premoženjem. Notar je že postal nervozen, ker se žandarica ni hotela izjaviti glede testamenta. V šali in napol v jezi je končno pokazal na pisarja Rogla in dejal: »Pa temu dajte!« Ženica je nekoliko pomislila, nato pa dejala, da bi bilo tako res najbolje. Notar je hočeš nočeš moral postaviti .pomožnega občinskega tajnika Rogla za edinega decjiča 100.000 dinarjev, ki je seveda zelo vesel opravil službeno dolžnost — za sebe. -ig. Ljubica, za zapahi, ljubček pobegnil li ^eraj opoldne je bila mariborska po- obveščena, da je v neki gostilni na zlo yiem trgu spremljevalka in ljubica Slasnega razbojniškega kolovodje Ro-29 letna Pavla Vezovnikova. Ko je |T « stražnik v gostilno, je bila vprav ^ilu. Vezovnikova se je zmedla in .j&uala napačno ime. Šele kasneje je nate, da je res Roganova ljubica, da s l P°lnoma nedolžna, ker da ni vedela Dorn1” se druži. Vse to pa ženski ni nič lj5[ ažaIo. Stražnik jo je aretiral in odpe-^.^a policijo, kjer so jo podrobno zasli- ik Rogan se je te Sni potikal po celjski okolici. V nedeljo popoldne je prišel v Lebičevo gostilno na Sp. Hudinji neki moški, ki si je naročil pijače. Gostilničar Lebič je v tem gostu spoznal Alojza Rogana, za katerim je izdana tiralica. Prišel je v gostilno neki stražnik, ki je Rogana legitimiral. Za trenutek je stopil v drugo sobo, kjer so se nahajali neki nemirni gostje, da bi jih pomiril. Ta trenutek je Rogan uporabil in zbežal. Stražnik je takoj stekel za njim. Rogan jo je ubral proti okoliškemu pokopališču. Stražnik je za njim oddal dva strela, vendar se je Roganu posrečilo pobegniti. Obiranje ..savinjskega zlata" se jftutopom lepega vremena zadnjih dni vinjgJ^čelo tudi obiranje hmelja v Sa-obislj ..dolini. Nedeljski izletniki, ki so slujL.1 kfaje v Savinjski dolini, so pri-Trso prišli tudi že prvi kupci, ki pregledujejo prve zaloge sušenega hmelja. S kakovostjo so zadovoljni. Cena prvih kupčij se giblje od 25 din navzgor. Kmetje hmelja sedaj še nočejo prodajati, ker se nadejajo boljših cen, zlasti ko se čuje, da v ostalem svetu hmelj letos ni obrodil. Velik požar pod v Pohorjem er- 0 Poslopje posestnice Teje Po->,Je.v6 v Razvaniu- Zgoreli so vsi go-°biekti, 19 svinj, 84'kokoši, vsa I8o.0onn orodje. Škoda znaša okoli . dinarjev. Sumijo, da je na zločin-'e rn-fiU ,zc>pet zloglasni požigalec, ki je d kratkim prišel iz zaporov. a zaslužkov ■»plačil____________________ Se*onskega delavstva banka ie začela te dni z izpla-Sež°nskf> tlaliim , 111 Naroc^ie banke svojcem in ll>(3stv0 rJlzinain- ^ po navadi za naše r°dtia bn "/Vavo Potreben denar pa Najeta ljU(j- v vplačuje tako počasi, da mo-k 0 v J CaJ>ati in čakati, preden ga do- i rJ!?’, da bi Narodna 11 v r<),1Srbela, da bi prišel denar kma-. res C >T>0*rebi'ega prebivalstva. Č'o-]?Wacnjene Ve* zakai se denar v redu ne o Zdravniška shižba je razpisana po banski upravi za združene zdravstvene občine Žužemberk. Potrebna je tudi vsaj šestmesečna bolniška praksa iz porodništva in ginekologije. Prošnje sprejema banska uprava do 10. septembra. o Premovknje goveje živine. V četrtek bo v Križevcih pri Ljutomeru in v Ljutomeru premo vanje goveje živine simodol-ske pasme. Razdeljenih bo več nagrad. o Prijet kurji tat. Orožniki so prignali na Pragersko delavca Lubeja Ignaca iz Slovenske Bistrice. Pri zaslišanju je priznal več tatvin kokoši pri raznih posestnikih v okoliških krajih. o Napad. Sinoči so neznani fantalini napadli g. Vinka Žmavca, doma iz Trgo-višča pri Veliki Nedelji. Bil je na vinotoču v Doboviščah pri Svetinju in se je precej dobre volje vračal proti domu. Na ovinku ceste so nenadoma* planili nanj štirje fantje, oboroženi s koli. Napadeni se je k sreči udarcem, ki bi lahko bili smrtni, umaknil, vendar je pa dobil z nožem lažje poškodbe po roki. Kakšen namen so imeli ti napadalci, ni znano. o Vlom pri belem dnevu. Pri viničarju Sluga Janezu na Zg. Ročici v Slov. gor. so neznanci vlomili pri belem dnevu v stanovanje in mu odnesli nekaj starega srebra, 200 din gotovine, perilo, klobuk, 1 obleko itd. Supna vrednost ukradenih predmetov znaša 700 din. o Pri kopanju je blizu Podpeči v Ljubljanici utonil 20 letni Anton Šuštar. o Krvav pokolj v Mokronogu. Po cerkvenem proščenju na Žalostni gori so romarji odšli v Mokronog. Med njimi sta bili tudi dve fantovski skupini, ki sta se zaradi nekega dekleta grdo gledali. Sredi noči je prišlo do pretepa in Ivan Mikec je pograbil nož ter besen navalil na nasprotnikovo skupino. Življenjsko nevarno je oklal 24 letnega Edvarda Gačnika in Ivana Tušeka, ki sta bila prepeljana v bolnišnico. Napadalca so prijeli. n. Angleški turisti v Dalmaciji. Parnik »Kraljica Marija« je pripeljal v Split večjo skupino angleških turistov, ki bodo ostali •nekaj časa v Dalmaciji. Ogledali so si splitske zanimivosti in nato nadaljevali pot v Dubrovnik. Angleži so s sončno Dalmacijo nadvse zadovoljni. Celje c. Umrl je v celjski bolnišnici 25 letni dninar Jože Mauh iz Rukovclj pri Braslovčah. Pred dnevi so ga v nekem pretepu poškodovanega prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je sedaj na posledicah poškodb umrl. c. Sestanek maturantov ccljske gimnazije iz leta 1919 bo 7. septembra v Celju v hotelu „Evropa“. Prijave sprejema zdravnik g. dr. Flajs v Celju. c. Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu, se bo vršil za drogo polletjei 30. avgusta na Sp. Lanovžu. Od 10. do 10.30 bo pregled vozil za mesto Celje, od 10.30 do 12. pa za sreze Celje, Gornji grad, Konjice in Šmarje pri Jelšah. Ker je to zadnji pregled v tem letu, se pozivajo vsi, da pridejo k pregledu. Proti onim, ki ne bi prišli, se bo uvedlo kazensko postopanje. c. Nova uprava Delavske zbornice v Ljubljani je odpovedala s 14 dnevno odpovedjo tukajšnjemu hišniku Delavske zbornice g. Plankarju mesto hišnika. Ker je prizadeti splošno znan in priljubljen, posebno med delavstvom, za katero je delal skoro celo življenje ter je tudi vso povojno dobo in tudi še sedaj zastopnik delavskih interesov v mestnem svetu, je označeni sklep vzbudil med delavstvom precej ne-volje. Upravičeno se vsled tega pričakuje, da bo ta sklep v najkrajšem času razveljavljen. c. Delavska zbornica je umaknila tožbo. Včeraj se je na tukajšnjem okrajnem sodišču vršila razprava radi izpraznitve prostorov v Delavski zbornici, katere uporabljajo socialistične strokovne organizacije. Kakor pa izvemo, je Delavska zbornica tožbo umaknila iz razloga, ker ni bila naslovljena na pravi naslov. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje ter so se iste udeležili tudi manuelni delavci iz tukajšnjih tovarn. c. Neko knjigotrško podjetje v Celja razpošilja starišem sezname učnih knjig za bodoče solsko leto. Zraven teh seznamov pa prilaga v tujem jeziku pisano reklamo za naročilo tuje mladinske literature. K temu ne pripominjamo ničesar! c. Napad. 26 letnega posestnikovega sina Adolfa Steinerja iz Žalca sta ponoči napadla dva neznanca. Zabodla sta ga z nožem. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c. Nesreče. 17 letni sin posestnika Edvard Hrovat s Polzele je padel s hruške 15 metrov globoko in si zlomil levo roko v zapestju. — 18 letni trgovski pomočnik Zvonko Korošec iz Loč je padel na cesti z motorja in se težko poškodoval na glavi. — 31 letni šofer Mihael Pirnat iz Za-vodne pri Celju je pri vožnji z motociklom padel in se težko poškodoval po glavi in kolenu. — 9 letni sin preužitkarja Anton Pečnik iz Recice ob Savinji je padel z drevesa in si zlomil levo roko v zapestju. — 30 letna žena cerkovnika Neža Gubenškova s Pilštanja, je padla pri zajemanju vode in si zlomila levo ključnico. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. p. Pretep. V nedeljo je bilo žegnanje v cerkvici sv. Roka pri Ptuju. Fantje tudi tokrat niso mogli opustiti stare slabe navade, da se ob takih prilikah stepejo in so se tudi tokrat tako zgrabili, da jih je nekaj izkupilo. Vzrok pijanosti in pretepom celo ob taksnih prilikah je pomanjkanje prosvete in izobrazbe m6d okoliško mladino. Zanimivo je, da velja to predvsem za sinove bogatih posestnikov, ki se jim ni treba „učiti da pridejo do vsakdanjega kruha, doČim je mladina malih posestnikov ih kočarjev že veliko bolj resna in izobražena. p. Obisk. V nedeljo je zopet obiskalo Ptuj mnogo tujcev. Ptujčani so gostoljubni, toda nad izzivajočim obnašanjem nekaterih tujcev so se po pravici zgražali. Ali je res nemogoče, da bi pns61i tujci ob takšnih prilikah uniforme doma ? Ako smo ze mi Slovenci obzirni in taktni do drugih, zahtevamo, da so tudi drugi do nas. p. Poroka. Poročila sta se g. Rezjttk Mirko, krojač in gdč. Zavcc Julka. Novo-poročencema čestitamo. — Ah, kako sijajen tehnik je* — Tako, jaz sem pa ves čas mislil, do le muzikant... Važna zagotovila učiteljskemu stanu Krediti za napredovanje učiteljstva — Postranski vplivi na učiteljstvo v bodoče izključeni Šolsko delo bo edino merilo pri ocenjevanju, napredovanju in premeščanju učiteljstva Včeraj smo obširneje poročali o 19. rednem kongresu JUU vJBanjaluki, ki se ga je udeležilo nad 2000 učiteljev in ki se je vršil v svečani dvorani novega banskega dvora. Od 407 delegatov učiteljskih organizacij je bilo overovljenih 396. Iz poteka kongresa je značilno tudi to, da sta bila pri glasovanju za upravni odbor vloženi dosedanja lista uprave, ki je dobila 320 glasov in lista opozicije JRZ, ki je dobila le 42 glasov. Za prosvetno ministrstvo je podal na kongresu poročilo inšpektor Perenič, ki je povedal, da so v novem proračunskem letu vuešeni krediti za napredovanje vseh učiteljev, ob zaključku proračunske razprave pa je bila sprejeta odredba, da se morajo za napredovanje od 1. aprila izplačati takoj povišice. Napredovanja pa so nekoliko zastala, ker niso bili vnešeni potrebni krediti, ki se bodo pa tekom leta nadoknadili. Inšpektor je nadalje izjavil, da ne bo v bodoče nobenega postranskega vpliva na stanovsko organizacijo JUU, ampak da bo vlada sodelovala z zakonitimi predstavniki JUU. Šolsko in prosvetno delo bo prvo merilo pri ocenjevanju, napredovanju Ju premeščanju učiteljstva. Ministrstvo bo tudi upravičene želje učiteljstva zaradi krivičnih premestitev upoštevalo. Vseh 365 prošenj v ministrstvu za imenovanje učiteljstva bo kmalu in nih kr-editnili zadrag. pozitivno rešeno, pripravlja pa se tudi nov učni načrt. — Svečano zborovanje pa sta zaključila pozdravni nagovor zastopnika profesorskega udruženja gosp. C e j v a n a in Viktorovičev referat o zaščiti otrok v mirni in vojni dobi. Včeraj je na kongresu objavil tajnik L a z i č tri kandidatne liste za novi uprav ni odbor. Hrvati so izjavili, da bi morali podpreti Dimnikovo demokratsko listo, da pa menijo, da bi moralo predsedstvo preiti na njihove vrste. Po predložitvi popravljenih kandidatnih list, je sledilo finančno poročilo, na kar se je razvila debata o predlogih za ustanovitev okraj- Maribor V. počitniški pedagoški tečaj v Mariboru AVTOBUSNI PROMET MARIBOR-^' TOMER Mestni avtobus, ki je doslej vozil ® V ponedeljek je pričel na drž. učiteljski šoli v Mariboru V. počitniški pedagoški tečaj. Udeležba na tečaju je odlična. Nad 160 učiteljev in učiteljic se je odzvalo vabilu agilne mariborske pedagoške centrale kot prirediteljice tečaja. Tečaj je otvoril zaslužni predsednik in znani mariborski pedagog g. profesor Š i- 1 i h. V svojem uvodnem govoru je poudaril, da je presenečen nad rekordnim obiskom, kljub težkim in kritičnim časom, katere preživljamo. Baš tu, v času, ko se vse hoče bojevati z jeklenim orožjem, je potrebno, da se bistrimo in se bojujemo ne s silo orožja, ampak z bistrim mečem duha. In ta peti pedagoški tečaj, ki ga je otvoril g. profesor Šilih, je pokazal, da je mnogo učiteljev, ki se zanimajo za sodobno pedagogiko, ki hoče postaviti vso vzgojo mladine in šolo na novo podlago, na podlago sodobnosti in modernega napredka. Pozdravil je tovariša profesorja in znanega srbskega pedagoga g. Mihailoviča, ki je osebno prišel v Maribor s tremi tovariši učitelji iz Šabca, da prisostvujejo tečaju. Nato je pozdravil zastop- nika prosvetne oblasti sreska šolska nadzornika g. Močnika in g. Senico ter zastopnico ljubljanskega pedagoškega društva go. Č e r n e j e v o. Poudaril je, da »Pedagoška centrala« in »Pedagoško društvo« delata složno roko v roki v vseh problemih sodobne pedagogike. Zahvalil se je kraljevski banski upravi za denarno pomoč in da je odobrila učiteljem udeležencem dopust do 28. avgusta, nadalje zavodu za prostore, ki jih je dal na razpolago. Tečaj traja od ponedeljka do vključno sobote in sicer dnevno od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Predavali bodo znani pedagoški delavci kakor: gg. dn Žgeč, dr. V. Schmidt, dr. V. Brumen, A. Žerjav, D. Glinškova, V. Čopič, E. Vrane, J. Kon-tler, G, Šilih in V. Majhen. Po vsakem predavanju, bo svobodna diskusija, ki obeta, da bo prinesla mnogo novih zanimivih momentov, saj so v tečaju učitelji, ki praktično delajo med našim narodom in spoznavajo njega psiho in biološki in sociološki razvoj. Potreben je poseben sadni trg Sadna sezona je v polnem teku. Mariborčani so veliki ljubitelji sadja in kupčije na trgu so zelo živahne. Ne razumejo pa tega, da Maribor, ki je središče sadne trgovine, nima posebnega prostora za sadni trg, kar imajo večinoma vsa druga mesta.. Bolj kakor vsako drugo sočivje potrebuje sadje higienski prostor. Tako pa razkladajo kmetice sadje v Strossmaygrjevi in Orožnovi ulici včasih kar na tla v prah in blato, ljudje pa morajo hočeš nočeš takšno sadje kupovati. Toliko se je že govorilo o posebnem sadnem trgu, ukrenilo pa ničesar. Škoda je, ta nedostatek ovira trgovino s sadjem, ki je v Mariboru važna gospodarska panoga. Mestna občina naj čimprej določi poseben sadni trg s stojnicami, pa bo s tem ustreženo kmetom in Mariborčanom. Važna seja mestnega sveta V petek bo po daljšem presledku spet seja mariborskega mestnega sveta. Na dnevnem redu so zelo važne mestne zadeve. Razpravljali bodo o regulaciji Trga svobode in postavitvi kraljevega spomenika na njem. Pregledali in proučili bodo tudi novi načrt mestnega grba. Mestni svet bo razmotrival tudi o zaključnih računih Mestne hranilnice za 1. 1937-38. Mestni svet bo pregledal tudi novi tržni red, ki ga je sestavil tržni nadzornik inž. Večerjevič ter se O njem izjavil. Rosen-bergove parcele gredo zelo dobro v denar. Cela vrsta kupčij čaka na odobritev. Mestna hranilnica je' stavila predlog za ustanovitev družbe z o. z., h kateri naj pristopijo Mestna podjetja z glavnico milijon dinarjev. Končno bo mestni svet rešil več prošenj za podelitev obrtnih pravic. Nedeljsko izzivanje v Radvanju Na nekem gostilniškem vrtu v Radvanju je bilo v nedeljo zelo veselo. Delavsko kulturno društvo je imelo tam svojo prireditev. Sodelovala je tudi železničarska godba. Mnogi udeleženci, ki jih je privabila godba, so bili neprijetno presenečeni, ko so morali celo popoldne poslu- šati same tuje skladbe, kakor da bi bilo tako dogovorjeno. Komentarjev na račun godbe je bilo več kakor dovolj. Ob zaključku pa so na vrtu zapeli še celo neko tujo pesem. Takšno izzivanje prav gotovo ni na mestu in ga je treba že v kali zatreti. Banatski Nemci na poti skoxi Maribor Pretekli teden se je peljala skozi Maribor večja skupina banatskih Nemcev, ki so se odpravili na sezonsko delo v Nemčijo. Ko so čakali na tukajšnjem kolodvoru, so se delavci še enkrat spomnili svojih domačih s pozdravi iz obmejnega Maribora. Čakalnica je bila spremenjena kar v pisarno, tako so pisali možje in žene, fantje in dekleta in tudi otroci. Zanimivo je bilo, da je bilo v transportu zelo mnogo otrok. Kakšno delo bodo opravljali ti slabotni ljudje, ni znano. Vendar pa je padlo mnogim potnikom na kolodvoru to dejstvo v oči, saj je bilo skoraj več otrok, kakor pa delavcev. Kakor zatrjujejo, je bil to zadnji transport sezonskih delavcev za Nemčijo. Otroško igrišče v Studencih V Studencih je nad 700 šolske mladine, ki se rada giblje. Občinska uprava je zato pridobila prostor ‘2400 kvadratnih metrov od g. Šerbauma blizu kadetnice. Na tem prostoru bo nastala v kratkem lepa kolonija ličnih hišic, ki se deloma že gra- DIN DIN DIN DIN DIN DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 20. t. m. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: J DIN 100.000.— 55345 DIN 80.000.— 44977 40.000.— 22393 30485 7485 24.000.— 60977 20.000— 26866 44223 41815 84302 16.000.— 6015 12.000.— 25879 58915 80694 98358 DIN 10.000.— 764 1805 7000 19019 34481 36322 37386 73432 39808 99100 DIN 8.000,— 9N32 8942 62935 63205 67185 71415 79308 DIN 6.000.— 377 2268 2825 9602 23917 28131 34659 36521 4 554 43619 51259 52617 45400 57438 9837? 98634 65421 65436 80301 85960 93859 DIN 5.000.— 349 4573 14813 18744 25529 26353 27817 32654 38945 46512 49379 53759 56621 57323 57647 58247 72060 74001 74005 79849 87150 91473 91877 93716 DIN 4.000— 2040 5312 5669 8444 8684 13928 15760 19135 21701 28543 28546 29346 30371 3 H85 36920 38248 39900 41013 41026 41486 41521 .44051 44334 49722 52759 55137 69062 70564 75238 75906 79919 83666 90201 96222 Pooblaščena glavna kolektnra drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma-ribor, Gosposka ulica ?S. dijo. Med temi hišicami bo otroško igrišče, kjer bo deca lahko zaposlena v izvenšol-skem času. Ker je kljub temu prostor ozek, nogomet ne bo mogel priti na tem prostoru v poštev, ker bi tako žoganje delalo škodo sosedom, ki so si z velikimi žrtvami pridobili svojo posest. Zato se bodo take igre morale prepovedati že sedaj. Pač pa bo vsak čas mogoče igranje običajnih iger, ki ne škodujejo soseščini. Roditelji bodo morali uvideti, da se bo morala mladina ukloniti interesom skupnosti. Vsekakor je treba občini Studenci izreči priznanje, da je uvidela potrebo po prostoru za otroško igrišče. m Mestna podjetja bodo gradila v Fran čiškanski ulici 8 novo skladiščno poslopje, ki je bilo spričo naraščajočega prometa neobhodno potrebno. m. Sestanek železničarjev bivših članov provizijskih fondov južne ter državnih železnic, ki so bili nastavljeni po 1. sept. 1923. leta, pa se jim to članstvo ne računa za napredovanje ter pokojnino. Sestanek bo v četrtek, 24. t. m., ob pol 10. uri v dvorani, ki se nahaja na dvorišču Maribor, Ruška cesta 7. Na sestanek so vabljeni tudi oni gospodje narodni poslanci, ki se s to zadevo bavijo. Sklicatelj. m Nov doni na Pohorju. Stavbena zadruga uslužbencev nabavljalnih zadrug je kupila med Mariborsko in Ruško kočo obsežno zemljišče, na katerem bodo zgradili veliko okrevališče za uslužbence. — Gradbeni stroški so preračunani na din 600.000. Novi dom bo imel tudi lastno elektrarne m Gradnja novega mostu čez Ložnico. Te dni je okrajni cestni odbor v Mariboru oddal dela za gradnjo novega mostu čez Ložnico v Pečkah neki ljubljanski tvrdki. Most bo veljal 468.336 dinarjev. m Dražba lesa letošnje produkcije izdelanega lesa iz razlaščenih gozdov na Pohorju bo 31. t. m. v občinski pisarni pri Sv. Lovrencu na Pohorju. m Razpisana sta natečaja za sprejem v vojno-godbeno šolo v Vršcu in za sprejem gojencev za studiranje veterine v Beogradu. Vsi pogoji za sprejem so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11, soba št. 4. m Tvornica J. Hutter in drug, industrialec g. Josip H u 111 e r je daroval za Sokolsko elektrarno in Sokolski planinski dom na Pohorju 12:000 din v okviru podporne akcije mariborskih industrialcev. m. Poslovilni večer ob odhodu inž. Alek-sija Kulbakina. V prostorih železničarske nabavljalne zadruge na Frankopanovi cesti je osehje državnih železnic v Mariboru priredilo prisrčen poslovilni večer ob odhodu inž. AIcksija Kulbakina iz obrata drž. žel. v Mariboru v Smederevo. m. Z avtomobilom v kandelaber. Na Glavnem trgu je sinoči trčil tovorni avtomobil v ulični kandelaber in ga upognil. Električna napeljava se je pokvarila. m. Gostilničar okraden v svoji gostilni. Gostilničar Ivan P. na Glavnem trgu je prijavil policiji, da mu je sinoči nekdo iz suknje, ki jo je imel v gostilniški sobi, ukradel nekaj denarja in dokumente. progi Maribor—Ljutomer in obratno o lavnikih samo enkrat, bo vozil odslej Man- krat dnevno, in sicer z odhodom it bora ob 6. zjutraj in 18. zvečer, iz ^ tomera pa z odhodom ob pol 6- zjutraj pol 18. zvečer. m Neznanokam sta odšla 36 letna ^ spodinjska pomočnica Neža Pušnikov Aleksandrove ceste in 15 letni S°S čarkin sin Karl Dimnik iz Št. lija. Za ma manjka vsaka sled. -in,4 * Cenen izlet v Trst s »PutniKOV« avtokarom od 6. do 8. septembra z*■ . 250.'—. Pohitite s prijavami! Kolek potni list! J, * V nedeljo, dne 27. avgusta v sno Logarsko dolino za le din 120-'' ^ Putnikovim« avtokarom. Zasigurajt« mesta! p * Mariazell vabi! Dvodnevni izlet »tj nika« z modernim avtokarom od 2. septembra za din 200.—. Takojšne ve pri »Putniku« Maribor - Celje * Zahvala gosp.- šefu postaje in vsem ostalim, ki so spremili P0"- 1________ T - - n« (č11 berna Jožefa na poslednji poti. zahvaljujemo Udruženju Jugosl. 2eL brodarjev in sostanovalcem za venca, godbi in pevskemu društvu »P va« za žalostinke: Sorodniki. $ Nočna lekarniška služba (od ly-vključno 25. t. m.) Lekarna pri Sv. j. tonu, Frankopanova ul. 18, tel. 2' ’ lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksa11 va 1, tel. 21-79. Kino ■ * Esplanade kino. Do vključno *°L film »Nagrada ljubezni«. Rolf Richard Romanovsky, Ellen Schvvafl®0 L0‘J,s * Grajski kino. Od danes dalje - ( Pasteur, »Rešitelj človeštva«, velefilm s Paulom Munijem v glavni rceiF gi. Pride »Podmornica D-l«. *Union kino. »Druga mati«, film VI1J, škem jeziku prekrasne vsebine po 1 imenskem romanu. Radio Sreda, 23. avgusta. Ljubljana: 12. Pisano polje (P ,,r*' 13.20 Salonski kvartet; 18.30 Mladinska 18.45 Vesel drobiž (plošče); 19.30 Pr® f pisni kotiček; 19.10 Lucerna in detetu^, našem kmetijstvu; 20. Musorski-Riniski ^ sakov, Perzijski ples; '20.10 Iz življem .yii Kitajskem in Japonskem ;20,30 Sous_„0f koncert na violončelu; 21.15 Čimer® kvartet; 22.15 Zdaj pa na ples (pl°ŠCyJo-Zagreb: 20. Koncert Lee VomačkerUJt vac. — Beograd: 12. Opoldanski k? RO; 20. Narodne pesmi ob spremljav1 buraškega orkestra. — Praga: 19.30 ✓ kova opera; 17.40 Klavirski konce*-jR-Sofija: 19.30 Massenetova opera non‘. — Fjrenca: 21. Prenos Ver0^. opere „La Traviata'1 iz Bologne. ". J ' te Ceneri: 21. Prenos koncerta izJfnilij£ Luzernu. — Budimpešta I.: 17.10 iz Balkana in Orienta. — Bratislava-Ljudske koračnice in valcerji. Povodenj prinesla ženina HIŠNIK LOVIL DRVA IZ NARASLE DRA VE, VLOVIL PA ŽENINA ZA $ MLADO HČERKO VOJ0 Pota človeških življenj so po navadi ze lo pisana, cele romane pa so že napisali in še pišejo o prvih srečanjih dveh mladih ljudi, ki sta pozneje sklenila zvezo za vse življenje. V modernejšem tempu življenja igra slučaj v takih primerih' vse bolj pogosto vlogo,- botroval je tu d i v naslednji zanimivosti iz mariborskega družabnega življenja. Vsakemu so še živo v spominu letošnje spomladanske povodnji, ko je voda uničevala travnike in setev im ko je narasla Drava prinašala s sabo cele grmade lesa. Takrat se je vzdolž mariborskega obdravskega obrežja nabralo več si-romašnejših Mariborčanov, ki so lovili s kavlji iz naraslega vodovja leseni blagoslov.še nekaj naprej od Mariborskega otoka je lovil ob drugi spomladanski povodnji drva iz narasle Drave tudi hišnik velike stanovanjske hiše na Koroški cesti 6o, Ivan črepinko. To je bilo 14. junija. Nalovi! je s svojimi pomagači že pre cej drv, ko je opazil, da plava proti njemu zaprta šabeso steklenica. Povsem brezbrižno je segel v vodo po njo — morala je biti pač prazna, če je plavala na vodi — ter jo je zalučal na prod. Mogoče bj steklenico tam pustili, da ni |nekdo izmed črepimkovih sosedov iz radovednosti segel po zeleni steklenici in io podržal proti slabi dnevni svetlobi, če ne bi le bilo v njej »kaj mokrega« ali »pa pil za grlo.« Tega ni bilo, pač pa Je njej nekak list, nekakšna karta. . ujfff »Pošta je notri«, so rekli čref1 \« tovariši. »Treba bo listek izvleč1- ^ tako je črepinko odnesel steklen^ rnov im izvlekel listek. Na nje® j zapisano, da tisti, ki je vrgel to st® v Dravo prav prisrčno pozdravi)3^ jo srečnico, ki bo steklenko vlovil3.„ pd' če se fV' prosi, da bo prav vesel, — -z vala. črepinko je imel več hčera žitev pa je bila kakor nalašč stednja hči Silva, ki je komaj Pre ,, leto, se izučila za šiviljo in bodil3 pe' izmed tekstilnih tovarn v Mati bo kle ni hotelo sprva ničesar slišati ^pi- --------- 1» VI V4V L I U I | I V VV-M ■ — - • | t- 1 ri, nazadnje pa se je le odločilo 'vrgel salo neznancu, ki je pri Beljaku^ stc-v družbi vesele tovarišije tjaveu v klenko v Dravo, da je prišlo *P° steklenki v njene roke. _ ir Be^r, vojvimi v u j v, i rv- *wnv. j g Kmalu je odgovoril neznan«® ^<0 s£' ka, da bi ga veselili, če bi se šla. Silva črepinkova je znova nane potem pa je poslala odgovorpo- se je kmalu za tem pripeljal z 3 ^ pH vedal, da je šofer v Beljaku, vze.' Pavel Birger in da jo je Tudi Silva seje na prvi pog s€ bo v postavnega 321etnika, s kate kratkem vzela in s katerim srečna v življenju. Kultura Češka številka »Obzorij a ie nova, dvojna številka »Obzo-»kul ^atero Je urednik dr. Kralj posvetil LnltUrnemu fazvoju češkega naroda v ® 1918-38«, kakor je zapisal uvodoma, ‘udi^ pravi, ja se je moral po razdora težavah -r- češka številka »Obzo-je bila že na vidiku lansko leto — ociti končno le za »kratek pregled kul-l®6« dela v bivši republiki in tako v v«"® Pogledu utemeljiti njej obstoj ta kulturnih evropskih držav. Tudi Poskus je osta ltorzo...« Bolj kakor to t osta'a Pričujoča številka mariborske li-Jrne revije »prispevek h kulturni vza-' vT? na®esa naroda s češkim.« ai; Pa nas revija seznanja z več ni« ?^nj' znan'mi imeni čeških pesnikov, Oto r V 'n eseiistov ter z njihovimi deli. n Berkopec je prevedel »Večerne pe-^ 1 Pesnika Matija B e r d n i k a, Jana sm-^ a pes&m »čebel a«, dalje pe-H l Konstantina Biebla »Nedelja«, Fr. H asa »Roke starih žena«, Karla To- na sDoma na p0]i0paii§gucu 7®r)) ki je v času, ko se je proti ® Liuh?- -ia reševalo vprašanje zmage CeHe g ,'Jano in Zagrebom, dosegel drago-,?4ston z rezultatom 54.72 m. h- WivIU so v Zagrebu vsi maribor-it ’ ki gojijo atletski spori. Med J najbolje odrezal Železničar, čigar h 8ton . Priborili 17 točk, dočim so jih P* 2 {0^.nabrali 12, Rapidovi zastopniki točk. **■ scls* rezultat mariborskih atletov bi “faini.- U še lepši, ako bi bili do tako da so 'Mariborčani' do-^eprezentaneo LAP-a skupno 31 kraja ganili £ 1 , . ,Ml. -r , se> ki jim jih je potek troboja prir l sia Rapidova atleta izpu-®dni ’ da Sigurno priborita sloven-nekoliko dragocenih točk, saj v položaju, ki je vladal ob njunem odhodu iz Zagreba, ostal na svojem mestu, zlasti če bi se bil zavedal, kako potrebne so točke, ki jih bo lahko priboril. Zlasti neopravičljivo in nerazumljivo pa je, zakaj sta dr. Musnigg in Badl vobče startala na 100 m, ie sta bila že tako rekoč na poti na kolodvor. Ali bi ne bilo umestneie, da bi bila iz prostora za občinstvo gledala, kako si je priboril 3. mesto njun drug iz Maribora Lončarič'? Teniško prvenstvo Siovenije zaključeno Včeraj sta se odigrali na igriščih ISSK Maribora finalni igri teniškega prvenstva Slovenije v tekmovanju gospodov v dvoje ter mešanih parov. V prvi konkurenci sta Hitzel-Blanke (Rapid) premagala par Tončič-Mali (Maribor) 6:1, 6:2, 6:3. V igri mešanih parov pa je Rapidov par gdč. Lirzer-Hitzel osvojil prvo mesto z zmago nad Mariborovim parom ga. Babič-Tončič v razmerju 7:5, 6:3. ATLETSKI DVOBOJ ŽELEZNIČAR— MARATON V soboto, 26. avgusta in v nedeljo, 27. avgusta, bo na stadionu atletski dvoboj med najboljšimi zastopniki Železničarja in Maratona. Tekmovanja se bodo pričela prvi dan ob 16., drugi dan pa ob 9. uri. s MKP (službeno). Odborova seja bo v petek, ne drevi. Victaria (Sušak)—Jug (Dubrovnik) 65.5 :43.5 V Dubrovniku so bile včeraj plavalne tekme za državno prvenstvo med Viclo-rio ter Jugom, tekmovanje se je končalo z zmago Victorije, dočim se je v \vaterpolu revanžiral Jug za nedavni poraz na Su~ šaku. Tokrat je zmagal s 5 :2. Doseženi so bili vseskozi odlični rezultati. s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Drevi tečaj. Izpiti bodo v najkrajšem času. s Zvezin kapetan B. Simonovič je upošteval pri sestavi državne nogometne reprezentance tudi zagrebške igralce Glaserja, Kokotoviča, Antolkoviča in Matošiča ter Požego iz Splita. Ker njihovi klubi niso več člani JNS-a, je to nominiranje precej presenetilo. B. Simonovič utemeljuje svoj sklep s tem, da ni važno, ali so ti igralci člani klubov, glavno jc po njegovem mnenju, da so naši državljani. Zagrebčani bodo sklepali o sodelovanju svojih igralcev na tekmi proti Protektoratu danes popoldne na posebni seji. Izgleda pa, da bodo zavzeli odklonilno stališče. s Atletski dvoboj Nemčija—Anglija v Kolnu se je končal z gladko zmago Nemcev v razmerju 93.5 :42.5 točke. s V Parizu je ameriška štafeta 4 X 800 m postavila v dvoboju s Francijo nov svetovni rekord v času 7 :35.2. Safi Turnir v Bournemouthu Po četrtem kolu je prišel v vodstvo Flohr s štirimi točkami. Na drugem mestu sta Klein in dr. Euvflei s 3 in pol, sledi Mieses z 2 in pol (1) in Konig 2 in pol itd. V četrtem kolu je Thomas kmalu prepustil dr. Euwe,ju iniciativo in tudi celo točko. Klein in Conde sta remizirala. Mieses je kar pregazil Holandca Lan-daua. Flohr je proti Wallisu dosegel prednost kmeta in kmalu nato tudi partijo. Abrahams je proti Konigu dobil dva prosta kmeta na damskem krilu. Oba je potiskal proti koncu deske, ne da bi se zanimal za usodo svojega kralja. Konig pa je imel na središču dva prosta kmeta. Abrahams je naredil napako: dovolil je izmenjavo kraljic predčasno, Konig je Erišel hitreje v končnico in po težkem oju partijo v 50. potezi dolSil. Ailken je premagal Kittoja, Landau pa je dobil svojo prekinjeno partijo iz prvega kola proti Condeju. _ V damskem prvenstvu vodi Mrs Mi-chell s 3 in pol točkami pred Miss Saun-ders s 3 in Mrs. NVinser ter Miss Poupard z 2 in pol. V rezervnem turnirju vodi Podhorcer s 3 in pol pred Speverjem s 3 in di'. Fazekašem z 2 in pol. točkami. 146. Griinfeldova obramba. (3. kolo v Bournemouthu) Beli: G. Abrahams Črni: S. Flohr 1. d4, Sf6; 2. c4, g6; 3. Sc3, d5; 4. LM, Lg7; 5. e3, 0—0; 6. SI3, c-5; 7. Le5, dxc4; 8. Lxc4, Sc6; 9. 0—0, cxd4; 10. exd4, b6; 11. De2, Lb7; 12. a3, e6; 13. Taci, Se7; 14. Sg5, SIS; 15. Tldl, Ii6; 16. Sh3, Sd5; 17. Sxd-5, Lxd5; 18. La6, Dh4!; 19. SI4, Lsc5; 20. Dse5, Tad8; 21. Sxd5, Txd5; 22. Dr7, Ssd4; 23. Dxa7, Tld8; 24. Tel, SxS3 -!; 2-5. gxf3, Tg5-f- in beli preda. Amaterski turnir v Zagrebu Turnir je v obeh skupinah zaključen. Danes prične finalna borba, v katero je prišlo iz A in B skupine 8 igralcev. 15. kolo, zadnje, je dalo naslednje rezultate: A skupina Ivkov—Atijas remis, Rajkovič—Jerman remis, B. Pavlovič—Mlinar 1:0, Muha—Dra-šič 0:1, inž. Feuer—Gligorič remis, Gottlieb —šiška remis, S. Pavlovič—Medan remis. B skupina Carev—Slokan remis, Berner— Rabar remis, Savič—prof. Gabrovšek 0:1, Kurjački—Cindrič remis in Šubarič—Muž-deka 1:0. Nekaj partij je še prekinjenih, vendar pa je kljub temu že odločeno, kdo pride v finale. Za finale so se iz A skupine plasirali Gligorič, šiška, Jerman in Rajkovič, iz B skupine pa prol. Ludvik Gabrovšek, Šorli, Rabar in Subarič. Borba se bo sedaj brez dvoma še poostrila, partije bodo težje ter verjetno tudi kvalitetnejše, kajti sedaj se bodo ,,spopadli“ izbrani finalisti. Poudariti je treba, da so se v skupinski borbi Slovenci odlično uveljavili, od petih udeležencev so se trije plasirali za finale. 144. Retijeva otvoritev. (8. kolo zagrebškega turnirja) Beli: S. Pavlovič Črni: Rajkovič 1. SI3, d5; 2. c4, c6; 3. d4, SI6; 4. Sc3, Le7; 5. e3, a6; 6. a4, b6; 7. cxd5, exd5; 8. Ld3, Sbd7; 9. 0-0, Lb7; 10. De2, 0-0; 11. Se5, Ld6; 12. 14, Te8; 13. g4, Se4; 14. Sxe4, dxe4; 15. Lc4, TI8; 16. g5, Sxe5; 17. dxe5, Lc5; 18. Ld2, Dd7; 19. 15, De7; 20. Dh5, Dxe5; 21. Tael, Dxb2; 22. g6, h6; 23. Te2, Kb8; 24. gxi7, Lo7; 25. Tg2, DI6; 26. Tg6!, Dh4; 27. Txh6, gxh6; 28. Le3-h, Kh7; 29. Dg6-p in mat. REŠT1EV NEDELJSKE KRIŽANKE Navpično: 1. slok, 2. les, 3. od, 4. eros, 5. Niš, 6. se, 7. eno, 8. mast, 9. ar, 10. kos, 11. Obir, 17. kam, 18. san, 20. ara, 22. bor, 25. ime, 26. dotenka, 128. Aladar, 29. Violeta, 31. prednik, 32. nujno, 33. potek, 35. Amati, 37. arena, 38. bal, 40. ako, 46. Ana, 48. Iris. 49. mak, 51. obe, 53. las, 54. polt, 56. ovoj, 58. ralo, 59. Lika, 61. rue, 63. ale, 64. vat, 65. sel, 69. pa; 27. in 34. Koridor—Gdansk. Vodoravno: 1., 42. in 70. „Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala", 12. led, 13. Rim, 14. ena, 15. rob, 16. os, 17. kos, 19. osa, 21. si, 22. bas, 23. as, 24. tri, 26. dom, 27. kan, 30. amp, 32. nor, 33. pol, 34. Gia, 36. era, 38. bora, 39. doma, 41. er, 43. Leda, 44. neto, 45. oka, 47. koristi, 59. Mia, 50. ano, 52. RKA, 53. lak, 55, Abo, 57. ni, 5S. rak, 60. or, 62. Eva, 64. vas, 65. si, 66. luč, 67. Olt, 68. val, 69. pek. Čufar za turškim gričem "Ka2 Vesela zgodba ^tie2 j!?* naredimo z njimi?« je vprašal Nn, V*-* sul*ana ne marajo v lakoto in L^te hi . ^rvl nogei° prelivati, od ' v Poginili, zato so se zate- "VoH^0 faro-« . so* vohuni!« i„rf[ Več se jih bo nateplo, pa bodo A njihni ° re^*'’ t0 njihova zem-°ia jjjv. , Prostor pod soncem. Kar brez t_ °iyio zlezli pod železno peto.« Jih ženimo, župnik naj razso- "C,aro grofu!« ^ Da ^ vesel kakor bratov! K nje-bičai ■ ec^ svoje biriče jih bo dal in §e cal 2 njimi.« ?v^lJalorSik^0 Povedal kakšno misel, . ?s, kam Pa ^e' i*h bodo gnali v farno ‘Co jn . r so nestrpneži že ponesli no- i6, ^rišnVl^n*’^ vse radovedneže na no- p nasproti in zijali Turke in rikazal se je tudi gospod žup- iz resnih časov 9 nik in tedaj je 'stopil predenj poveljnik turške čete, tisti, na katerega je Janez še najbolj nezaupljivo gledal. Saj je bil postaven fant in tako zelo se je oziral po Micki .Vodja je nekam po latinsko zastavil besedo in zaprosil gospoda župnika za človeško ravnanje. Pa še to je rekel, da bi mu bil do smrti hvaležen, če mu oskrbi kaj masla in drugih takih dobrot, ki jih na Turškem že poveljnikom manjka, vse od tedaj ko je novi sultan zasedel turški tron. In pri priči je privlekel iz širokih hlač nekaj zlatnikov ter jih položil pred župnika. Farani so jih lakomno zijali, gospod jih jc pa poteh tal in je povedal, da je to dosti denarja. Vsa četa lahko dobi masla in vsi kmetje lahko kaj zaslužijo. »Janez, dobro kupčijo si nam pripravil!« se govorili gospodarji. Prinesli so masla in medu in kruha In drugih takih dobrot, ki so jih morali po navadi odnesti v graščino in so jih sami le redkokdaj zaužili. Ko so ogledovali denarje, so pa od Turkov zvedeli, da je takih novcev zdaj zelo malo na Turškem, ker imajo zlato zaklenjeno bogataši, pa še ti ga nimajo kdo ve kaj, drug denar je pa zmeraj bolj brez cene. Gospod župnik je ob tej priliki spregovoril poučno besedo: »Vidite, Turek ni tako nevaren kakor si ponavadi mislimo. Ni treba, da bi kar klecnili pred njim. Po robu se mu moramo postaviti vsi na svetu, vsi, ki smo zoper ropanje in moritev. Potem se bo sam zadušil v lakoti in krivem denarju.« »Preden ga lakota zavije, bo še čez grič pogledal!« je dejal Janez, da ne bi vzeli ljudje turške nadlege samo za pravljico. »No, Turki bi na svojem lahko dobro živeli, samo sultanu naj dajo brco, pa vsem tistim, ki ga drže na tronu.« »Na to bomo pa še malo počakali.« »Potem pa bodimo pripravljeni, da kmalu pokuka k nam. Če jih vsakdo toliko ujame kakor sem jih jaz, potem se nam Turka ni bati.« Med veselim pritrjevanjem se je oglasil župnik: »Bil si res fant od fare! Kaj bi rad za svoje junaštvo?« »Micko!« Vsi so mu jo iz srca privoščili, najbolj pa fajmošter. Kar pred njim sta se objela in Janez je povedal na vsa usta, da se imata skrivaj že dolgo rada. Naj ju župnik za to nikar ne ošteva. Ko bo turška nevarnost pri kraju, se gotovo vzameta. »Jaz vam dam danes Turke, vi pa nama takrat svoj žegen!« Vsem je bik) prav tako, saj v nevarnih časih niso toliko gledali, ce se je kdo prej hodil gret k svojemu dekletu, preden jo je povedel pred oltar. Skrbeli so, da bodo Turka ugnali’ vkozji rog, če bi ga zaskommala lepa slovenska zemlja. Ujetnike so vpregli v delo in jim dali jesti, sami so pa še zmeraj stražili svoje vasi in pazili, (kdaj jim bo spet kak kres oznanil nevarnost. Človek nikoli ne ve, kdaj ga lahko doleti nesreča in tudi narodi morajo biti vsak čas pripravljeni, da branijo svojo zemljo, svoj jezik in svojo čast... KONEC Bolgarski tiskovni ataše v Mariboru Mariborska Jugoslov.-bolgarska liga je imela pretekli petek ra soboto visoke bolgarske goste. V spremstvu g. prof. Bol-harja se je pripeljal iz Celja s svojo družino tiskovni ataše bolgarskega poslanstva v Beogradu g. Mihael Georgi e v, ki je obenem tudi predsednik društva vseh tujih časnikarjev v Jugoslaviji. V spremstvu liginega predsednika g. prof. J. Šedivyja si je ogledal mariborske znamenitosti. Izredno ga je zanimal zlasti mariborski muzej, ki je najbolj nazoren dokaz tvorne sile slovenskega duha m slovenske kulture na naši severni meji. Muzej je že sedaj največja mariborska znamenitost, ko je šele deloma gotov in urejen. Visokega gosta je presenetilo, da se more Maribor in slovenski narod ponašati s tako vzorno urejevanim in na tako visoki znanstveni stopnji stoječim i časopisom kakor je Časopis za zgodovino in narodopis. čudil se je, da ga more izdajati Zgodovinsko društvo, dasi ima neprimerno manjše podpore kot nekatera druga društva v Sloveniji z daleko manjšimi uspehi. V Študijski knjižnici je izpričala velika množica bolgarskih knjig naše staro prijateljstvo z bolgarskim narodom. Izredno redka zbirka bolgarskih narodnih pesmi, ki sta jih izdala brata Miladinova s pomočjo djakovskega škofa Strossmayerja 1. 1862., je imela med mariborskimi sloven. izobraženci precej naročnikov. Mariborska Študijska knjižnica ima več bolgarskih knjig kakor katera koli druga javna knjižnica v državi. Želeti bi bilo, da bi ji povečan proračun za nabavo knjig omogočal zadržati ta sloves tudi v bodoče. Nagla rast Maribora, ureditev ulic in Sokolstvo Sokolske plavalne tekme V Slovenjgradcu, ki ima lep plavalni bazen v izmeri 33 X 12 m, so bile v nedeljo, 20. avg. 1939, plavalne tekme mariborske sokolske župe. Tekem se je udeležilo 29 tekmovalcev iz 6 društev (Maribor-matice, Maribor I., Ptuj, Guštanj, Slovenj-gradec, Ruše). Tekme so pokazale, da je plavanje v sokolskih društvih lepo napredovalo. Tekmovali so člani, članice in moški naraščaj. Rezultati: 100 m prosto, člani: Zimic Alojz, Mari-bor-matica, 1.13.9 min.; naraščaj: Berlič Srečko, Ptuj 1.18.9. 66 m prosto, člani; Zimic Alojz, Maribor-matica, 46 sek.; naraščaj: Berlič Srečko, Ptuj 46.4 sek. 100 m prsno, člani: Miborko Milova«, Maribor-matica, 1-37.4; naraščaj: Kostanje- v Slovenjgradcu vec Zvonko, Ptuj, 1.37.9. 66 m hrbtno, člani: Zimic Alojz, Ma-ribor-matica, 1.02; naraščaj: Petek Savo, Maribor-matica, 1.08.8. 66 m prsno (naraščaj): Babič Vlado, Maribor I., 1.03.2. Štafeta 3 X 66 m (mešano): člani: Maribor-matica, 3 min-; naraščaj: Ptuj,2.56.9 min. Članice — 66 m prosto: Mihorko Vida, Maribor-matica, 1.14.2 min. Skupno so dosegli Maribor-matica 114, Ptuj 65, Maribor I. 31, Guštanj 20, Slo-venjgradec 15, Ruše 4 točke. Pred pričetkom tekem, ki jim je prisostvovalo precej gledalcev, sta pozdravila tekmovalce župni načelnik br. Komac in predsednik okrožja br. Rojnik. Glavnega trga, muzej, Študijska knjižnica, delavska kolonija, otroška zavetišča, nešteto majhnih hiš, ki so vzrastle v svobodnem ozračju lastne države iz delavskih žuljev, vse to neizpodbitno dokazuje, da je Maribor v svobodi bolj napredoval v zadnjih dvajsetih letih kot prej pod tujo vlado v petih stoletjih. Pričajo pa ti dokazi tudi, da Maribor ne spada v kulturni ali življenjski prostor kakega drugega naroda, ampak da je rodovitna zemlja samo za izživljanje slovenskega duha in slovenske kulture. Zato je g. Georgiev tembolj čutil potrebo, da obišče tudi mariborskega župana in mu čestita k velikemu napredku mariborskega mesta. Sestanek je bil zelo prisrčen. Gospod župan dr. Juvan je odkril visokemu gostu in njegovi gospe soprogi svoje slovansko čuteče srce. Razkazal jima je sejno dvorano in dal na razpolago svoj avto. ' Na Mariborskem otoku, ki je za sofijskim največje kopališče na balkanskem polotoku, je sprejel družino g. tiskovnega atašeja upravnik kopališča g. inž. Lah in ga razkazal ter dal zaželene podatke. Narodnostne borbe na severni meji pred in med svetovno vojno je nazorno prikazal obisk Cirilove tiskarne. G. ravnatelj Hrastelj je sprejel goste s prisrčno ljubeznivostjo. Pokazal j§ tudi prostore, kjer se je med vojno skrival pred avstrijsko besnostjo g. dr. Korošec. Goste je obdaril s slikami Maribora, ter z življenjepisom in slikami našega prvega velikega vzgojeslovca in narodnega buditelja škofa Slomška. Veliko zanimanje so poKazaii vi gosti za šole šolskih sester. P°..zaV »j, jih je vodila ljubezniva ravnateljica teljišča S. Berhmana. Njihovo P<>z ^ nost je priveza! nase red. zračttoS| . snaga po razredih, moderna učila, i pa vezilnica in risalnica. V te^ova?teV se je ravno končala telovadna Pr’r j{. sester, ki so se udeležile počitniškega lovadnega tečaja. Svoie metodične s sobnosti so pokazale na nekaterih u ^ kah. ki so tudi nastopile pri prireditvl* učenke so na čast bolgarskim S°s , ponovile nekatere točke, ki so narav užigale. Mimogrede so si visoki gostje še knjižnico prof. Š e d i v y j a, ki !e večja in najbolje urejena zasebna slov ska knjižnica v državi. Obsega na«1 v vseh 11 slovanskih jezikih najvazu dela iz zgodovine, književnosti, kultu^ ga, narodnega, gospodarskega in P°!! j nega življenja vseh slovanskih_ nato« Zelo mnogo ima tudi bolgarskih knl>»’ Avtomobilski izlet k Pohorskemu in Mariborski koči je nudil prekrasen f gled s Pohorja na severno mejo. Prl ,j riborski koči se je g. ataše sestal tu|_ svojim prijateljem g. Adolfom & n i k a r j e m, glavnim urednikom in nikom »Večernika«. G. ataše in njegova gospa sta se l*jj? prepričala, da Maribor iskreno ljuW ^ garski narod. Že pred šestimi leti Je , pod vodstvom sedanjega liginega P' . sednika dobro obiskan tečaj bolgatslf , jezika, prvi v Jugoslaviji. Morala sta . nesti zavest, da Maribor in vsa seV*.j® meja iskreno dela za jugoslov.-bol2afS vzajemnost in da čuti slovensko. vansko in slovansko. Zanimivosti Ogledi po svetovni razstavi Tuji paviljoni na newyorški razstavi so grupirani skupaj na enem koncu razstavišča, njihove stavbe so stale skupaj 35 milionov dolarjev. Nekako v središču velikega polkroga teh poslopij stoji paviljon vlado Zedinjenih držav. V njem je najmanj direktne propagande in baharije. V večjem delu je statistika, ki v preglednih obrazcih ponazoruje socialne, kulturne in ekonomske aktivnosti. Notranjščina je skromna, ampak baš ta skromnost dela na gledalca dober vtis. Tamkaj je tudi precejšen kinoteater z brezplačnim vstopom, v katerem neprestano predvajajo film nenavadne vsebine: kombinacijo važnih prizorov iz vseh velikih ameriških filmov iz zadnjih dveh ali treh let, ki količkaj cikajo na socialni, znanstveni in gospodarski napredek USA. iz vsega tega veje nekakšna zanositost, dozorelost in možatost. Tukaj ne opaziš kapitalistične propagande, to je poudarjanja in oboževanja privatnega kapitala —• in to gre vsekakor v kredit sedanji am-3-fiški vladi. Na drugi strani je tamkaj v liapisih in citatih precej demokracije, kar ie zaželjeno in potrebno. Jugoslovanski pavlljonček je majhen, toda mikaven po uredbi in izložbenih predmetih. Prvo, kar vidiš, ko stopiš skozi vrata, je panorama narodnih noš raznih prebivalcev Jugoslavije. Po stenah so velike slike znamenitih letovišč, industrijskih centrov, prirodnih lepot, spomenikov itd. Med razstavljenimi predmeti so vzorci žita, tobaka, gob, konserviraneha sadja, likerjev in drugih pridefkov. Dalje so vzorci rude, lesa, platna, vezenin, Čipk in raznega posodja; Narodna kultura je izpričana z nekaterimi skulpturami, slikami in godbenimi instrumenti. Videl sem tudi stare rokopise v glagolici. V večjem delu je jugoslovanski pavi-lionček usmerjen kot reklama za ameriške turiste m v tem oziru je dobro urejen. Kar velja ja Jugoslavijo, velja v glavne mza vse druge tuje paviljone na new-yorški razstavi: vabijo ameriške turiste v svoje kraje, zato najraje razstavljajo Ono, kar zanima turista s polno mošnjo dolarjev. Edina izjema je menda Švedska. Angleški paviljon je velik, a dolgočasen po svojem slogu. V njem oglašajo svoje industrije, parobrodarstvo in svoje kulturne posebnosti. Nameščenci tamkaj se drže ,stiff’ kot je menda tradicija v monarhijah. V francoskem paviljonu imajo kar cel vlak razstavljen med drugimi stvarmi. Paviljon je urejen zelo okusno, bogato okrašen z umetninami in starinami, ki prej spadajo v muzej. V soseščini teh paviljonov je okrogla stavbica Zveze narodov. Slike in teksti na stenah kažejo, kaj je Zveza dosegla do danes. Škoda, ker ni tam besede, ne slike, o velikih neuspehih in polomih... To bi bilo zanimivo in obenem nepopisno tragično. Paviljon Sovjetske unije se vidi že od daleč ,kajti javlja se ti po svoji odlični strukturi in vitkem stolpu z ogromnim likom delavca na vrhu, držečega v desnici zvezdo, ki je ponoči rdeče osvetljena. Stavba, zgrajena v polkrogu, ima na sredi dvor, na katerega prideš po širokem stopnišču, ki je spodaj obrobljeno z gredami rož žive rdeče barve. Na koncu dvora vihrata dve rdeči zastavi. Od zunaj so na stenaih poslopja krog in krog vklesani okraski, ki zaznamujejo enajst sovjetskih republik. Če bi sodil tuje države po razkošju njihovih paviljonov, bi moral zaključiti, da je Rusija najbogatejša država na svetu. Sovjet r 1 paviljon Je najbogatejšl po svojem materialu najsijajnejši med vsemi — čisto nič proletarskega ni na njem. Vodnik nam je povedal, da je samo zgradba stala šest milijonov dolarjev, — Zgrajen je iz osemnajstih vrst ruskega mramorja in ko bo razstava zaključena, bodo ta mramor vzeli nazaj v Rusijo in postavili iz njega muzej v Moskvi. V notranjščini sovjetskega paviljona imajo na steni velikanski zemljevid Rusije, ki je mozaik iz žlahtnih kamenčkov. Zemljevid je na gosto posut z diamanti, ki predstavljajo razna mesta in čudovito lepo odsevajo, dočim je glavno mesto Moskva — debel kos čistega rubina. Samo ta zemHevld }e vreden najmanj tri milijone dolarjev. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par, najmanjša p r i s t o jb I? ®in,®8'51 oglase ie din 8.— Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanlski oglasi din l,— oo besedi. j”'!> znesek za te oglase ie din 10— Debelo tiskane besede se ra£una|o dvojno. Oelasni . tj i1 enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takoi pri naročila. oziron>aZj