L 42.	V Trstu, v saboto 26. maja 1883.	Te^ai ^
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
iT I^IMIII BI6I«
■EDINOST« izhaja 3 krat na teden vsako »rite in Mbot« o polu.lne. Cena	Vsi dnpiti se poSiljajo Uredništvu »vi« Tsrrents« Nuova Tipografia;vsak mora biti
za vse leto je tt gld., za poln leta 3 gld., za fietrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne frankiran. Rokopisi orei posebne vrednosti se ne vr&Žajo. — Jnterati (razne vrste nazna-Itevilke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah ▼ Tr«t« po (S kr., v Gsrlol in v nlla in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceni; pri kratkih oglasih z drobnimi A|deviei«l po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvi »vit Zanta 5«. I črkami se plačuje z vsako besedo 2 kr.
Bolnišniški troski, velik jarem srenjam.
Iz delovanja naše vlada se vidi, da ona hoče biti vsem narodom in vsem stanovom avstrijskim enako pravična, kajti nje prizadevanje za osrečenje ljudstev ni le obećanje, temuč dejansko, vsieti česar uživa popolno zaupanje ne le od vseb pravicoljubnih ljudi, temveč od Njih Veličanstva samega, kar se v zadnjih 2asib zmeraj bolj potrjuje.
Kakor vsakega razveseli, da se kdo za njega srečo potegne, enako razveseli naš kmečki i delalni stan, ali kakor ga »Edinost« po vsej pravici imenuje: produktivni, ker beremo i slišimo, da s* hoče vlada tudi za našega v resnici obžalovanja vrednega stanu poteg-noti. Ne da se tajiti, da je to celo potrebno, da bi se nam neznosna bremena zlajšala in več ali manj se-dajne Žalostno, rekei bi obupno stanje zboljŠalo, in zakaj ne, saj prav kmetski stan je ona podlaga, na katero se vsi druži nastanjajo.
Kakor rečeno, dobra in prava volia vlade je za materijalno in duševno blagost svojih ljudstev skrbeti, in veliko je tudi uže dejansko storila; ali vse dose-dajne naredbe so za naš stan Še premalo zdatne. Ne vem, ali so vse naSe rane visokej vladki znane ali ne, ali celijo se dosedaj le take rane, katere nam niso toliko nevarne, one rane pa, katere so celo nevarne, katere nam znajo v kratkem pogubljive biti, posebno r naših blizo Trsta ležečih vaseh, za one rane se ne meni Živa duša, ne v deželnem, ne v državnem zboru, kakor da bi bile tako majhnega pomena, ali pa da so neozdravljive, in ako bi vis. vlada vedela, kakor mi Čutimo, gotovo bi nam na pomoč prišla, in to so takozvani: »Bpitalski t roški«.
Dosti se je uže ugibalo in poudarjalo mej kraškimi župani, kako tej pogubonosnej spaki v okom
S riti, odposlale so se tudi v tej zadevi prošnje na eželni zbor, pa vse je bilo zastonj, vselej je bila hu-maniteta na poti; prokleta humaniteta taka, kmet, steber vsej državi, ni vreden humanitetuega obzira, dasi žrtvuje kri in denar za blagostanje skupnosti države, nad onim sodom pa, kateri ne spodkopuje le blagosti občinam, temuč je tudi nekoristen, celo škodljiv skupnosti čioveškej ali državi, pa se ne sme humaniteta prezirati in zaliti; ne mislim pa onih, kateri so se svojim životom o zdravju svojej občini bili vedno koristni, takim se iz srca rado pomaga, in to je pravo človekoljubje, drug druzemu pomagati, ali to so pri nas celo redki slučaji.
Kako pa niso razmere v enej občini pri vseh enake,
Podlistek.
Kremlin v Moskvi *)
(Spisal Prost. Ff. Z.)
Kor (Patru velikemu.) »Možak je Rus, i vredno čislati Zna vrle carje svoje. Da, verjemi: Prej Ural se premakne na Kitajsko No ruska vdanost se od carske hiše; Tvoj silni um pa velik je: Glej tamkaj, kder klasć sarmaška žita, I tam kraj Volge, kraj Meotide Slaveči venci tam ti zelenć Na Pontskih breglh, koder mesta v sreči Cvet6. Tud polumesec že bledi Pred t'bo, Traški trinog trese se. Krog Apeoinov i krog sivih Alp, Bliskaje se, tvoj zvezdni slov blišči, Pa kder Oront, i kder se Nil vali, Ime presvitlo, slava ti Živi.« Iz traged^e: »Knez Alekuij«, sp. Fr. Z—k.
Kar poje v tej tragediji izvirnoslovenskej še v rokopisu zbor velikemu carju Petru, temu prerodi-telju sedaj več nego nekdaj veličestne Rusije, vse to, če se bliže pogleda, velja tudi za denašnje Ruse, ki imajo svoje zavidljive Švede še dan denes v grman-skiti sosedih, naj se politična pratika preklada kakor hoče. Veleum, katerega se malenkostniki boj6, ne otide brezi zavidnikov, oziroma škodnikov, i če ie Slovan, sreča nezgod'delce, ko bi tudi svetnik bil. Ko Rusom v turškej vojni začetek ni hotel ugoden biti, brž so avstrijski Nemci — celo nemški klerikalni organi škodoželjni hrup zagnali, da v ruskem ležišči, osobito pri višjem zapovedništvu ni nobene discipline itd. I tisti pruski petolizci so po dovršenej zmagi, Češ da ne zaostanejo v zgodovinskej duhovitosti, trol
*) Zdaj ko se v staroslavnej Moskvi vrši kronanje carja Aleksandra III., ne utegne biti odveč, ako se izpregovori nekoliko o Kremllnu v Moskvi.	Pls.
tako niso tudi v državi, tako so tudi spitalski stroški ▼ Primorju v bližini Trsta veliko bolj občutljivi, nego drugod, zatoraj bi si marsikdo mislil, katerega le-ta mdra ne tlači, da to so le malenkosti, da to ni taka spaka, kakor se mala. Zatoraj hočem faktično dokazati z neko meni znano občino, da to niso malenkosti. Županija Skopo, katera šteje nekaj nad 600 prebivalcev, toraj majhna, imela je pred leti 13 do 19 sto takega dolga povrnotl deželnemu zalogu, in da ta dolg pokrije, plačuje po 50®/, k neposrednjim davkom uže več let z nado, da bi se vendar uže tega dolga rešila, in prostejše dihala, ali kaka osuplost in strah za svojo eksistenco, ko ubogi, pridni in varčni gospodarja vidijo, da ko se je ta dolg nekoliko zmanjšal, napravilo se je uŽe toliko novega, da se dolg vsled tolike naklade ne manjša, ampak še raste, kajti družine se množe in število onih, kateri so tej občini pristojni, vedno je večje, veliko je tudi takih, katerih najstarejši ljudje ne poznajo, kajti mogoče, da še od istih nona nono je bil v tej omenjenej občini rojen in lahko je, da število na ptujem živečih preseže v nekoliko letih Število onih doma, kateri so navezani zanje skrbeti, sebe In svojo ljubo dužino pa žalostnej osodi prepustiti; ako se v poštev jemljo zraven tega Be druge ogromne naklade, očividen je propad naj-pridnejšega in nsgvarčnejŠega gospodarja tudi pri najboljših letinah. Ali ni to žalostno, ali je res Bog tako pozabil ubozega kmeta, da je navezan mestnim in ptujim ljudem zdržavati sredstva, s katerimi si svoje pokvarjene strasti gasd? To je toliko, kakor da bi ptuj človek kmetu s krvavim potom pridelano pšenico ukradel in jo doma na troške kmetove za se omlatil.
V dokaz sem omenil le eno občino, ali bolj ali manj čutijo vse občine sežanskega okraja let6 nam pogubo in obup obetajoče zlo.
Ker so sedaj volitve deželnega zbora pred durmi, naj si le t6 zapomnijo oni gospodje, katere čast doleti, da jim ljudstvo svojo žalostno osodo v roke izroči z nado, da jim boljše čase priborć; kajti omenjeno ni le enega človeka, temuč vsega poštenega ljudfstva na Krasu glas.
O pomoči v tem obziru saj par nametov. Prveč naj se Trstu vsaj uže vzame ona previlegija, da jemlje le one kot občinarje, ki so dobri lahoni, drugim pa, ki so uže 50 let v Trstu, zabranjuje domovinske pravice. Trst je v Avstriji, naj torej tudi za to mesto vejja to, kar velja za druga mesta. Sliši se, da se v
bili Rusom: hozana! Kar je Jugurta o Rimu rekel, to bi se dalo izreči na brado takih podmitljivcev.
Orožni blišč ruskih velejunakov je zadnja leta presijal vso Zemljino oblo; če se Turku sme očitati barbarstvo, odrekati se mu pa ne sme junaštvo, ki mu dohaja moč i živež iz njegove vere. Dolgo, le predolgo je bil strah po vsej Evropi, i celo najpre-vidniša diplomacija je z njim računila. Solimani imajo v zgodovini grozno-častoa mesta. I te barbarsko-junaške strahove civilizirane Evrope je Slovan — Rus ukrotil, da životarijo sedaj le ob milosti vedno se ponavljajočih prašanj. A kdo ne ve, da je Turek zdaj sličen Preširnovemu podrtemu drevesu, ki tu pa tam poganja, slednjič pa umrje? Česar niso Eugenf, Lav-doni dognali, to je dognal Rus. Smrtni vbod je Turku zadal Rus, junaški Slovan. Rim je govoril. Odtod pri-luya, da se beseda: Rus sedaj s6 spoštljivim povdar-kom izreka. Svet pa tudi ve, zakaj.
Rus se ozira s ponosom na svojo zgodovino, z jednakim ponosom gleda na svoj Kremlin v Moskvi; ker ta sveti skupek cerkvsi, palač i poslopij vsake vrste zedinja vse zgodovinske spomine do one dohe, v katerej je Peter veliki z močno roko potegnol Ru-Bijo v okrožje evropskih veleoblastij. Kremlin je Rusu versko svetišče, nekako pa tudi politično; on je Rusiji blizu to, kar je bila Akropola nekdanjim Atencem.
Nič ni gotovega o pravej zgodovini tega narodnega svetišča, cel6 ime Kremlin se izvaja brez prave opravičbe iz: Krem (kremen/, vendar ni to lastno ime, ampak obče, kakor arabski Elkasr — utvrjeno poslopje. Kremlin pa ni ena palača, kakor se pona-vadno misli, ampak okolina utvrjena, ki jo zopet obdaja visoka zidina v obsesu 1700 metrov. Na tej pro-storini je več poslopij, cerkvi, bazilik itd., na višavi sredi Moskve. Toraj je Kremlin nekak Alkazar, to je tvrdnjava, ki hrani vse imenitnosti, Rusu zgodovinski drage i svete, zato mu je Moskva še vedno sveto mesto, srce stare i svete Rusije, Kremlin pa posvečen naroden dom, i da-si carji sedaj stolujo v Petrovem i gradu, Moskva vendar ničesar ni izgubila s tem od
tem obziru kaj spremeni, ko se odpravi prosta luka. — Bog daj, čas bi bil gotovo.
Potem bi morala goriška in kranjska dežela imeti v Trstu, kako kontrolo, da nadzira tiste vagabunde in pa vlačuge, ter skrbi, da se ne vlačijo po Trstu, potem tudi kontrolo v mestnej bolnici tržaškej, ker znano je, da se čestokrat vlačijo nekateri po bolnici brez potrebe. Ako bi se na vse to bolj pazilo, zmanjšali bi se ti troški gotovo na polovico. In zdaj je tudi lažjfl napraviti tako kontrolo v Trstu, saj imamo tam naše izvrstno delujoče delalsko podporno društvo, katero bi morda prevzelo proti nekej odškodnini to kontrolo; ono ima svoje zdravnike in svoje uradnike, svoje poverjenike, ki vse slovenske ljudi v Trstu prav dobro poznajo in jih torej tudi nadzirajo. — Sploh bi se lehko tudi s kontrolo omejilo delovanje nekih institutov tržaških, kateri bi prav za prav sami morali skrbeti za troške nekaterih bolnic. — Vse to je treba dobro premisliti, in Če uže ne moremo drugače odvrnoti popolnoma od sebe te nesreče, vsaj kontrolo si preskrbimo, da nas ne bodo drli brez našega vedenja.	J* Z.
Občna volilna pravica.
Vsak se mora čuditi velikej potrpežljivosti, ki jo kaže grof Taaffe nasproti fakcijoznej opoziciji. To se ve da se levičarji sklicujejo na svoje veliko število v zboru ter pravijo, da je Taaffejeva večina jako neznatna. To je uŽe res, pa vlada temu lahko konec stori, ako hoie. Ona naj državni zbor razpusti in razpiše nove volitve, pri katerih naj za se dela, kakor so liberalci za se delali 1 Bomo videli, koliko liberalnih Veliko-nemcev pride v zbor!
Pa še vse drugače bi se pokazalo, da ljudstvo ne stoji za levičarji, ako bi svetli cesar iz svoje moči vpeljal obino volilno vravico. Ako bi se na vsakih 60.000 prebivalcev volil en poslanec, bilo bi vseh vkup 368 poslancev, za 15 več od sedaj. Po Številu bi prišlo poslancev: na Galicijo 99, na Češko 93. na dolenjo Avstrijo 38, na Moravsko 36, na Štajersko 20, na Tirolsko 13, na gorenjo Avstrijo 13, na Primorje 11, na Slezijo 9, na Bukovino 9, na Kranjsko 8, na Dalmacijo 8, na Koroško 6, na Solnograd 3, na Predarelsko 2. Kolikor sem jaz izračunil, bilo bi v teh deželah voljenih 149 Nemcev in 219 Nenemcev (večidel Slovanov), tako da bi bili poslednji v večini, ako bi se prav Italijani z Nemci zvezali.
svojega blišča. Ker je pa grozni požar 1. 1812., ko so se bili Francozje polastili mesta i tvrdnjave, upepelil več lesenih starih palač, prišla so na mesto poslopja, zgrajena po novej šegi, kar je obžalovanja vredno zato, ker se je potem izgubilo nekaj starinsko važnega orijentalskega značaja v njih. Vendar se še nahaja mnogo mnogo preimenitnih stvari na Kremlinu. Pred vsem zagledaš staro palačo nekdanjih carjev, ki te kaj čudno zanima s6 svojimi živahnimi barvami od tal do kuplastih vrhov; na to staro palačo patriarhov, kder se hranijo Še vse stare svete knjige; najzanimljivejŠe je pa orožišče, v katerem je 20 dvoran napolnjenih z na vsako stran dragocenimi rečmi, zgodovinskimi spominki, orožjem, žezli, kronami, prestoli, zastavami, križi, biseri itd. Če se od ene strani bogatstvu tukaj nakopičenih reči načuditi ne moreš, napolnjuje te od druge njih zgodovinska st irost s posebnim spoštovanjem. Vse je na Kremlinu izraz veličastnosti, vse te spominja prezgovorne živahne ruske zgodovine; vsak predmet, iz katere snovi koli, se tvojemu strmečemu duhu predstavlja kot utelešen kos iz bogate ruske dogodivščine, vse ima pomen, stik, vsaka stvar ima svoj posebni narodni značaj. Tu nahajaš mej drugimi neprecenljivimi rečmi žezlo, katero je moskovskemu knezu Vladimiru Monomahu podaril Aleksij Komnenski; tu nahajaš krone z Rusijo zedinjenih kraljestev azijatskih, pa tudi n. pr. obleko Petra velicega itd.
Kar se ti pa s posebnim zadovoljstvom i ponosom pokaže v tem širnem svetišču, to je oddelek stare carske palače, Tererna imenovan, to je dvorana, katere mnogobrojni okrožni oboki slonć vsi na srednem stebru. Tukaj so stari carji imeli svoj dvor, presli-šavali so poslance ter poslušali verske debate. Stene te čudovite dvorane se prebogato blišče v sijajnih barvah, v zlatu, srebru, v višnjevini, zrkalih itd, naj-pozrešniše oko najde tukaj obilne paše, a najsmelejša fantazija ruska je utelesila svoje predrzne stvarbe pri cerkvah, ki so na Kremlinu: vse, kupla, pušice, rti, križi, stolpiči, i vse to zopet v najživabnejših barvah.

8 O I N O S T.
Ako 6e pa ločijo poslanci na federaliste in centraliste, postane razmerje za nas še bolje. Stalo bi namreč 234 federalistov 134 centralistom nasproti-avtonomisti (federalisti) bi toraj imeli za 100 glasov težtne. Ce se kaj motim, naj se vsak prepriča iz teea le pregleda:	6
Dežela
Vm h po ■lucev
Nen.-m-
Nibcit
Tedera-liatoT
Centr»-listoT
Galicija . .	.
Češka . .	.
Dol. Avstrija	.
Moravska .	.
Štajersku .	.
Tirolska .	.
Gor. Avstrija	.
Primorje .	.
Šlezija . .	.
Bukovina .	.
Kranjska .	.
Dalmacija .	.
Koroška .	.
Solnograd .	. Predarlsko
99 93 38 36 20 13 13 11 9 9 8 8 6 3 o
99 51
20 6 5
11
3
7
8 8 1
42 38 Iti 14
8 13
6
2
89 51 6 26 10 10
7
5 3
6
8 8 1
2
O
10 42
32 10 10 3 6 6 6 3
vsa Cislajtanija 368 219 149 234 134
Z nekolikim pritiskom v Pri morji, Šleziji in s pogodbo z Rusini pa bi se dala celo dvetretjinska večina zadobiti in ustava spremeniti po našem okusu. To je naravno. Sedanja združena levica zastopa le 3 do 4 milijone Nemcev; vse drugo prebivalstvo je zastopano po desnici in po Goroninijevem klubu. Nemogoče pa je, da bi štiri milijoni za zmirom gospodovali nad 18 milijoni! Veliko naravniše je, da vladarstvo pripade sedanjej desnici, v katerej so zastopani vsi narodi. Da pa desnica ne more priti do te jej prisiuioče veljave, kriv je le volilni red, ki je levičarjem jako ugoden. Galicija ima le 63 poslancev namesto 99; volilne pred-pravice kupčijskih zbornic, ki so itak v meščanstvu zastopane, potem one mest in velikega posestva pridejo večidel le liberalcem v korist, prikrajšanje kmetov v volilnej pravici pa zadeva najbolj Slovane in konservativce.
Ako tedaj gr. Taaflfe hoče krepko večino imeti, pokazali smo mu pot, po katerej to lahko doseže I Vseh narodnostnih prepirov bo k malu konec, ko bo enkrat ohola in prepirljiva nemškoliberalna stranka zdatno in stalno v kot potisnena!
Bolj ko vlada omahuje, več poguma imajo njeni nasprotniki. Naj se torej ohrabri in naj se teh sit-nežev otrese s pomočjo občne volilne pravice!
H.
Oberdankovanje na Italijanskem
je bilo v ital. parlamentu sijajno obsojeno. — Zarad njega se je unel tudi boj mej ministerstvoin in skrajno levico. — Ministerski predsednik Depretis je razložil svojo politiko in jako prepričevalno dokazal, da Irre-denta Italiji le škoduje, da je treba temveč delati z vso močjo, da se ohrani mir se sosedi, posebno pa s tako važnim sosedom, kakor je Avstrija, ker Italija potrebuje miru, da izvrši svojo nalogo doma ter
S ostane krepka in srečna in po zvezi z drugimi odio-ilnimi velevlastmi spoštovana tudi v inostranskem in vplivna v sredozemskem morju. Depretis-u so ugovarjali jako imenitni ljudje, mej njimi nekdanji ministri Crispi, Nicotera, a tudi znani kričač Gavalotti. — Nicotera je v svojem govoru oberdankoval, a največ so Irrendentarji Šteli na Crispi-ja, kateri se je pa v svojem govoru proti politiki ministerstva strašno osmešil, ker se je kot državnik podal skoraj na tisto stališče, iz katerega vedno deklamuje Gavalotti. — Vse to je napravilo jako slabvtisek celć na najliberal-
I kateri Rus bi se na te monumentalne stavbe ne oziral z opravičenim ponosom, ki so veliko več, nego samo v arhitektonicnem obziru velevažne i sijajne; ampak še zgodovinsko zgovornostjo govorć v narodnem duhu o hrabrosti, vsepoŽrtovalnem domoljub ji, o blišči, velečutji i imovitosti njegovih prednikov. Zaistina, Kremlin v Moskvi — mesto v mestu
—	je rusko svetišče, Akropola, Alhambra, kapitol! Zabadava iščeš na svetu enacega pozorišča.
Predno pa otideš, ne moreš si kaj, da ne bi ogledal največjega čuda, največjega zvona na svetu, ki stoji na granitnem podnožji ne daleč od stolpa Ivana grozovitega. Ana Ivanova ga je dala uliti 1.1733; visok je 7 metrov, Širok pa tudi 7 metrov, tehta pa 216000 kilogramov. Zarad tega ni mogel biti nikdar obešen i je nad 100 let stal na golej zemlji. Sedaj so napravili iz njega kapelo. Po natančnih računib bi bron, iz kojega je ta velikan, stal kacib 9 milijonov frankov. Kako bogatstvo!
Će je Petrovgrad — sedaj no glavno mesto rusko
—	vsled svoje bogatije, sijajnih palač, ulic, tržišč, zavodov, ustanovitev itd.severni Pariz; opravičeni smo, da trdimo o Moskvi — prejšnem glavnem mestu, da je o njenem požaru 1. 1812. zasijala kakor severna zora ruska svoboda, i da so se za zmerom raztopile verige francoskega samosilnika, v koje je htel ko sužnje uklenoti dosihmal svobodne Ruse. V Moskvi se hrani vse, kar je Rusu najsvetejšega v narodnem i verskem obziru, v Moskvi so stolovali nekdajni knezi i carji, Moskva je še sedaj nekako središče velikanske Rusije, v Moskvi je zaplapolal gorostasni rudeči prapor ruske svobode, da ne rečem vse Evrope. V Moskvi, na visokem prostranem stojalu, se dviga velepomemhni Rusije veličastvo izrazujoči Kremlin, Rusu na vsako stran visokopomembno, čarobno svetišče. Kremlin je vreden ponosa, ki mu ga Rus pripisuje, ker je sain zase svet polni čud, neizmernega bogastva i zgodovinske slave.
nejše levičarje, in ko je Depretis tirjal, naj zbornica odločno izreče, ako li odobrava zmerno politiko njegovega ministerstva, zmagal je bolj sijajno, nego si je mogel le sanjati: 348 poslancev je pri glasovanji odobravalo postopanje sedanjega ministerstva in le 29 glasovalo proti ministerstvu, mej temi so pač tudi Crispi, Gairoli in Nicotera. Irredenta je s tem glasovanjem obsojena in mioister Depretis sam je izjavil, da ne bode puščal, da bodo tržaški, goriški ali istrski postopači vznemirjali italijansko ljudstvo. To je vendar jasno in glasno govorjeno. Akoprem pa je Depretis v zbornici dobil tako sijajno zaupnico, pri vsem tem je nastal prepir mej ministri samimi in sliši se, da ministra Baccarini in Zenardelli odstopita, če morda uže nista, mej tem ko to pišemo. A kaj pomenja to? Da stvar pri vsem tem ni tako gladka, kakor se vidi na prvi pogled. Možje, ka-koršni so Crispi, Gairoli, Zanardelli, Nicotera, ti možje so imeli še pred ne dolgo večino parlamenta za seboj in to uže večkrat, ne enkrat; ti važni in uplivni ljudski možje {Crispi, Gairoli sta mej demokracijo italijansko najpriljubljenejša moža) ali ne bodo ti zdaj še hujše frondirali'l Stvar je čisto jasna; ti možje bodo čakali le ugodne prilike, da zopet uničijo posledice zadnjega glasovanja in Če ne poprej, za prihodnje volitve se zna stvar tako preobrnoti, da vsi ti možje pridejo zopet na krmilo. In kaj potem? Zopet stara pesem.
Kedor pa pozna lastnosti italijanskega naroda, ne dvomi, da ti demokratje zopet pridejo na površje in ne kmalo kde je ljudsko menenje tako spremenljivo in pa tudi tako merodajno, kakor v Italiji, in ne kmalo proti katerej državi je srd v Italiji tako vkoreninen, kakor proti Avstriji. — Zarad tega menimo, da na vso to spremembo ni dosti zidati. V Italiji stoje denes reči tako: v par letih utegne tam pihati prav nasprotni veter in ta k ljubu vsej lealnosti in lojalnosti najviših krogov italijanskih. — Ali k ljubu temu se Avstrija nema čisto nič bati takozvane Irre-dente, ako jej tukaj na Primorskem sezida naraven jez, o katerem smo uže večkrat obširno pisali.
Mi Slovani na Primorskem (da govorimo z neko visoko osobo tržaško) smo tudi Irredenti, z vso silo svoje v8trajnosti in trdne volje odrešiti se hočemo rtezasluženega jarma in nastopiti hočemo ono gospodarstvo na bregovih Adrije, — katero nam gre po naravi. In Avstrija se nema in ne sme bati nobenih različnih vetrov v Italiji, to vse jej mora postati čisto jednako. — Saj je cesar sam zagotovil deputaciji društva »Edinosti« v letu 1878, da vsako ped te zemlje bode branil do zadnjega moža in cesar je govoril iz src vsem avstrijskim narodom, razen enej peščice.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Na Dunaji se je v zadnjih letih odkrilo marsikaj, kar priča, da je tam mnogo gnjilega; 23. t. m. so prišli na tatvino granitovih gruč, s katero se je policijski nadzornik Graji, ki je tudi hišni posestnik, uže io mesecev sistematično pečal. Cel redarski oddelek, ki je sumljiv, da se je tatvine vdeleževal, bil je suspendiran.
v Oeski deželni \bor je s cesarskim patentom raz-puščen; novi deželni zbor pa sklican na 5. julija.
Ogerska poslanska zbornica je vzela imuniteto tudi poslancu Verhovay zarad tiskovne pravde, potem poslancem Pozmandy, Bakassi in Pronay zarad dvoboja.
Vnanje dežele.
Z nova trde časniki, da se to poletje snidejo avstrijski pa nemiki cesar in italijanski kralj v Hostin-skih toplicah.
Ruski car se je 22. t. m. preselil iz Petrovski-jeve palače v Kremi mej zvonenjem zvonov in grmenjem topov; ljudstvo je napolnilo vse ulice. Sprevodni red je bil uže naznanjen. Ko je zagledalo ljudstvo carja na konji, sprejelo ga je z nepopisljivo navdušenostjo. Cesar je počasi jahal ter odzdravljal mirno in prijazno. Tudi carico je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Na cerkvenih vratih, mimo katerih se je sprevod pomikal, bila je zbrana duhovščina, ki je carja in carico blagoslovila. Pri vstopu v mesto je pozdravilo carja 71 strelov iz kanonov, sprejel ga je Moskovski generalni governćr in poklonilo se mu mej potjo mnogo korporacij in dcputacij. Pred vrati je car stopil raz konja ter molil pred podobo Iberiške Matere božje; pri vstopu v to kapelo in izstopu je ljudstvo carja in carico vnovič navdušeno pozdravljajo; po dohodu v iSTreml sta car in carica naj prej stopila v Uspenski-katedralko, kder ju je sprejela sveta sinoda in duhovščina s križem in blagosloveno vodo. Ta dogodek je naznanilo 85 strelov. Iz te cerkve se je obrnol sprevod v Arhangelsko katedralko, potem pa do carske palače, kder sta se car in carica naselila. To je naznanilo sto strelov. Zvečer je po vseh cerkvah zvonilo in opravljala se božja služba, mesto pa se je prekrasno razsvetilo.
Nepopisljivo krasen i presunljivo veličansk je bil razgled na razsvitljeno mesto iz zvonika Ivan Veliki, ki je najvišji v ruskej državi. Videti je bilo neprezirno mesto, kakor bi se kopalo v gorečem morji se svojimi brezštevilnimi zlatimi kupolami in tankimi zvoniki. Velikanskih transparentov z Ediso-novo električno lučjo i napisom: «Bože carja hrani 1» bilo je po vseh trgih vse polno. Po trgih in večjih ulicah se je valila neštevilna množica ljudstva, izrnej katerega se je razlegala carska pesem v sto jezikih, in bilo ni najmanjšega nereda.
Nadvojvoda Karot Ljudevit z svojo prejasno soprogo je 23. t. m. dopoludne dospel v Moskvo, kder so ga na kolodvoru sprejeli vsi veliki knezi in knežinje ter v odrejeno stanovanje spremili. K malu potem pa sta ga obiskala car in carica, ki sta se
od njega peljala tudi k vojvodi Aosta in k drugim tujim knezom. 28. t. m. dopoludne je bil mej slovesno božjo službo v Uspenskaji katedralki krščen državni prapor vpričo carja, carice in vseh velikih knezov in knežinj. Ta prapor, kateri ima rusko ljudstvo za eno najveČiih svetinj, kaže na temnem dnu ruski državni grb, obdan od manjših grbov novgorodskega in kijevskega. — Potem sta se napotila, od ljudstva navdušeno pozdravljana, car in carica v mali grad v NeskuČnem gaju, kder ločena od sveta prebijeta postne dni.
24. t. m. se je začelo v Moskvi slovesno oznanjevanje kronanja po obredu, kateri smo uže objavili. Po prečitaniu manifesta ljudstvo navdušeno nazdravlja carju in glasniki dele mej ljudstvo manifest v sto tisoč iztiskih.
V	Rimu se je 22. t. m. začela porotna sodba zoper one,Jd so irredentovali na trgu «Sciarra». 22 osob je zatoženih, da so državo razpostavili vojnej nevarnosti, ali da so ščuvali ljudstvo zoper kralja in ga žalili, drugi pa, da so hvalisali politične umcre.
V	italijanskej poslanskej zbornici je 22. t. m. minister Depretis naznanil, da so mej ministri nastala nasprotna menenja. in da je vsled tega on naznanil kralju svojo in svojih tovarišev odpoved, kralj pa mu je naroČil, naj sestavi novo ministerstvo. Ministri ostanejo na svojih mestih, da zvršć svoja opravila. Na zahtevanje Depretisovo se je zborovanje odložilo do 3o. t. m. Uzrok spora v ministerstvu skoraj brez dvombe izvira iz zadnjih pojav v državnem zboru, ko se je govorilo o Irredenti ter je ministerstvo dobilo sijajno zaupnico, o katerej stvari poročamo posebe. Kriza je uže nehala, dva ministra sta izstopila.
Časnik »Moniteur de Rome« hudo biča prusko vlado ter jej očita, da hoče pridobiti ugovorno pravico (veto), majnikovih zakonov pa neče predruga-čiti, kar po pravici mora buditi nezaupanje. Ako se bo Prusija ravnala po vzgledu druzih držav, in pre-drugači majnikove zakone, tedaj se vatikan uda glede ugovorne pravice.
Francozi so v Tongkinpu vojno pričeli. Polkovnik Desbordes je sovražnike zapodil onstran mesta Bo maku.
O iberiiki konfederaciji se zopet mnogo govori. Časnik »Diario« to prašanje razpravlja in predlaga, naj se Špansko in Portugalsko brez škode svoje samostojnosti združite, in naj zunanjim državam nasproti zdaj španski, zdaj portugiški kralj velja za načelnika konfederacije.
Dopisi.
Iz koprskega okraj« 24. maja.
Dne 15. t. m. je bila v Dolini volitev vrhovnega iupana. Izvoljen je bil soglasno vrli g. Eduard Lampe. Sv. reSnjega Telesa dan, pri krasnem vremenu, vila se je pod vodstvom č. g. kanonika po dolinskem polji mnogobrojna procesija. K tako lepej cerkveni svečanosti pa je gotovo pripomogla tudi boljunška godba in veteranje iz Brega. Pri procesiji, kakor tudi v cerkvi smo pa zapazili, da petje v Dolini, če prav mnogo mladih in Šibkih moči, a vendar pod novim pevovodjem g. J. P. dobre napreduje.
Skofjaloka, dne 33. maja.
Čitalnica ima uže svojo novo krasno zastavo. Pri veselici dne 14. t. m., katera se je, upam, tudi v za-dovoljnost g. blagajnika, dobro obnesla, imeli smo priliko Čuditi se lepemu, natančnemu delu. Lahko z mirno vestjo vsakemu gospo M. Drenik za taka in enaka dela priporočamo. Ce tudi je cena (gld. 245.—) presegla preliminirano svoto, vendar sme odbor ponosen biti, da je pri tako pičlih dohodkih, kakor jih ima naša čitalnica, napravil tako lepo zastavo. Ko uže o dohodkih govorim, naj še omenim, da mej darovalci za ta namen še pogrešamo odličnih gospodov, katerim bi so kak posamezen rajnš ne poznal preveč, ako bi ga v ta namen Žrtovali.
Kdaj bo blagoslovenje ? To se čuje sedaj povsod. Naj sedaj, ko je odbor naredil prvi korak, ne dene rok križem. Le pomislite, gospodje, koliko pripomore slovesno blagoslovenje narodne zastave, katera ne reprezentuje le zabavnega društva »Čitalnica«, temuč tudi narodno meščanstvo, k spodbujenji narodne zavesti mej ljudstvom. Le nikar naj sedaj zopet ne za-dremljemo, ko je še dosti dela, saj se bližajo volitve v deželni zbor. Ni se nam treba bati tako silnega napora kot pred šestimi leti, vendar pa moramo biti na vse pripravljeni. Takrat se je obračala vsa agitacija na kmečke občine, a pri volitvah so nam po mestih skoraj vse poslaniške sedeže tako rekoč z naskokom vzeli. Tega se sicer ni več bati, a dobro je, da se taktike naših nasprotnikov spominjamo.
G—1.
Domače in razne vesti.
Tržaške novosti. Procesija sv. Reinjega telesa je bila tudi letos, kakor vsako leto, velikanska; kakor druga leta smo tudi letos zapazili za procesijo slovensko ljudstvo v ogromnej večini, slišalo se je tudi letos v procesiji mnogo slovanskega petja; tudi veterani so posebno paradirali, bilo jih je za procesijo kakih 600 z godbo in zastavo; a mej njimi smo tu in tam slišali tudi slovensko komando. Saj so veterani tudi večinoma Slovenci, zakaj ne bi se jim tu in tam kaj povedalo tudi po slovensko? Le nekaj nas je v oči in srce bdlo. Ni prav, da so letos pri procesiji sv. Telesa one okoličanske deklice, ki so nosile vrvice crkvenih zastav, po mestno našemljene bile. Čudili smo se, da niti od jedne fare iz okolice nismo teh dekletc v krasnej nurodnej obleki zapazili, ko je prej vsako leto to veljalo. Kde je krivda? kedo je to zaukazal? morda kak magistratov mufti iz okolice. V procesiji, katera je tako velikanska, da morda v nobenem mestu Avstrije take ni, moral bi se slovanski živel vedno bolj kazati, ne pa zgublja-
EDINOST.
▼ati. Okoličanski pevski zbori so se odlikovali s krasnim petjem, kder koli so pevci peli, poslušalo je pazljivo nagnečeno občinstvo na obeh straneh ulic. Culo se je, da so namerjavali labončiči nered napraviti, pa jim je srce baje ▼ hlače palo. Bilo je vse v najlepšem redu in veličastno.
Pobirki k časnikov. »L'Indipendente« sejete dni spravil na -Pester Lloyd« zarad ule znanega članka. — Pravi mej drugim, da se Italijani prav nič ne boje Hrvatov in da Istra ne bode nikoli Hrvatska. — Gotovo se naslanja na Karnjele, kateri imajo ubo-zega istrskega kmeta v zanjkab. Pri vsem tem pa bi se našla •medicina« tudi za Karnjele, da le vlada hoče, naj nam to veruje »L* Indipendente«. Če je bilo mogoče, da so tujci Karnjeli zavladali z vladno pomočjo v Istri, gotovo je lože, da zavladajo tam starodavni domači prebivalci, Hrvatje. — Se drugo lepo je prinesel te dni ta list. — Prinesel je izviren dopis iz MoBkve: pa ta dopis mu je došel skoraj gotovo po »balonu«, ker tudi mi imamo takega poročevalca v Moskvi, kakor ga ima »L* Indipendente«, in tega smo poslali na vse pošte v Moskvi, da poizve, ako je bilo zadnje 14 dni oddano kako pismo za »L' Indipendente« v Trstu; a ta naš prijatelj nam je denes te-legrafoval: »Vsako pismo za inostransko se tukaj zapiše, a za Trst ni bilo oddano v Moskvi od 6 t. m. nobeno pismo. — 6 t. m. je odšlo neko pismo trgovca z južnim sadiem, nekega Jeiteloff na ondotno hišo P.—, to ie bilo zadnje. — V Moskvi te dni dobro živimo, pijemo in jemo, kolikor se nam ljubi, a vse brezplačno, kar se te dni tukaj poje in popije, zadostovalo bi, da se v Italiji ustavi ona bolezen aPelagra« imenovana. Uže prav, ker »L'Indipendente* piše, da rusko ljudstvo trpi strašno lakoto in da je Moskva še bolj vasi podobna, nego pa Oglej, Kremlin da je blizo taka podrtija, kakor stara prašnica na koper-skej cesti. — Znano je vsemu svetu, da noben kmet na svetu tako slabo ne živi, kakor oni v deželi svobode, kder pomeranče rasteio. — Ker uže zastopa interese ubogih Kadorinov, ne bi morda bilo boljše, da se briga za italijanske, nego za ruske kmete, katerih razmere pozna še manj, nego svojega dopisnika v Moskvi. — Sploh nekateri učeni doktorji v Trstu zajemajo svoje vede le v fantaziji in pa v menažeriji medvedov, katere natvezajo ljudstvu.
Nek tržaški list je imel celo telegram iz Moskve, da so nihilisti napadli ruskega carja, ko je jezdil v sprevodu v Kremlin. A kakor nam piše zopet naš dopisnik iz Moskve, to ni bil telegram, ampak poročilo po telefonu, ali celo telovetru, katerega so znašli nihilisti.
Tepeš* je bilo uže zopet zadosti v sredo in četrtek; uže zopet par ranjenih in več tepenib. Še celo pred kavarno »Stella Polare« sta se tepla s palicama dva elegantna gospoda, katerih jeden je bil v družbi elegantnih dam. Kultura ima svoje meje, mislijo si ti gospodje.
Odbornikom druStva »Edino««« naznanjamo, da bode seja v pondeljek 38 t. m. opoludnć v prostorih del. podp. društva, Cotsia Stadion 11.
Imenovanja* Višja sodnija v Trstu je imenovala te-le praktikante avskultantom v Trstu: Jožef Colombis, Teodor Danilo, Ivan Grškovič, Karol Mai-doner in Ivan Vidulič. Minister prava je imenoval pristava pri dež. sodniji v Ljubljani, g. Frana Tomšiča sodnikom v Postojni.
Razpisana je trafika tobaka s kolekturo v Via del Ponte št. 37/2 v Trstu. NatanjČni pogoji se zvedć pri ravnateljstvu tukajšnje dogane, kamor je treba vložiti tudi prošnje.
Pred kazensko sodnljo so stali včeraj ti le možje iz Senpolaja pri Nabrežini: Ivan Peric, J. Kante, Andrej Vodopivec, Alojzij in Peter Skerk, Ivan Božič. Jožef SusterŠič in Fran Zidarich, Pa zakaj? No pili so in naposled sklenoli, da mora vse plačati njih drug, Anton faegica, in ker se je branol, so ga pretepli; moral je hote ali nehote plačati 11 gld. 28 kt. za »ceho«. Ker pa je v Avstriji za sedaj še
ftrepovedan komunizem, je sodišče obsodilo Kante-ja n Perica na 3, Vodopivca pa na 2 meseca poostrene ječe. — Stražnika Antona GeŠparja je obsodila sodnija na 1 mesec zapora, ker je s pismom oskrunil dobro ime neke spoštovane gospe. Tudi lepa I
Policijsko* V sredo je policija zaprla dva uže poznana ptička; enega ker je pil rakijo, pa ne plačal; druzega ker je nekej kuharici preiskava! žepe, pri čem ga je zasačila straža. — Nek Benečanski mešetar je koinaj prišel v Trst, uže se je podal v neko hišo v Via del Torre in tam odprl zaprto stanovanje neke družine, z namenom, da bo kradel. A vratar ga je videl, ko je Sel po stopnicah, in ker se mu je zdel sumljiv, šel je za njim m ga zasačil, ko je uže bil z veterihi odprl vrata stanovanja. Tat je bežal, vratar za njim, dokler je tatu ujel stražnik.
IZ Lokve se nam piše: V nedeljo, 20. t. m je imel pri nas znani g. J. Baldini predavanje iz kmetijstva. Prav za prav je le Čital, in to z neslovenskim naglaševanjem, nekaj o gnoji in obrezovanji trt. K poduku temu zbralo se je bilo blizu 200 kmetov v šolskem poslopji, ki pa ni trajal niti celo uro ne. Po-očitoval nam je g. Baldini nekoje stvari, rišoč na tablo. A pri tem je govoril — nemlki ter nek drug gospod je njegovo pojasnjevanje tolmačil slovenski. Glede teoretičnih kmetijskih zmožnostij nečemo g Baldiniju ničesa očitovati, vedoč, da človek, ki dovrši visoko kmetijsko šolo na Dunaji, mora vender nekaj znati. Vender čuditi se moramo slavnej vladi, da mej Slovence pošilja potovalnega kmetijskega učitelja, ki slovenščino jedva za silo slabo bere, a kam li govori ? Čuditi se pa moramo tudi Baldiniju samemu, ki pre-jemlje nalogo, katerej nI kos in koja bi morala biti v rokah veščega domačina! Slovenski kmet od teh Baldinijevih predavanj nikakerlnega prida nema in zapušča poduk — glavo stresujoč!
Imenik voftftlcev v velikem posestvu v Istri potem Gorici in Gradiški je prinesel »Osservatore* z
dostavkom, da je treba eventualne reklama cije prijaviti pri tuk. namestništvu v 14 dneb.
Goriške novosti* GoriUa mana »horijera« toči solze, ker se boji, da bodo v Gorici vsled nove šolske postave odpravili protestantovsko nemško Šolo. Popred so ti ljudje vedno kričali zarad te šole, zdaj se pa jočejo po njej. Ni čuda! Balja doslednosti
Gorilka ljudska posojilnica začne svoje delovanje 1. junija.
Vrtnarica za slovenski otroški vrt v Gorici se je oglasila. Zdaj pojde v Gradec, da se dalje izobrazi v ondašnjih otroških vrtih.
l\vrlene so volitve za goriški mestni zbor; v I. razredu prodrli so ti le gospodje doktorji: Nardini, Seitz in Vercagnassi, sami Favettijevci; Šlo bode torej v Gorici Še po starem, eden bode skrbel najprej za-se, potem pa za druge.
Z ozirom na volitve v deželni zbor, ki se bodo vršile prihodnji mesec, sestavil se je v Gorici ožji volilni odbor, ki pripravha pot pomnoženemu ali širjemu odboru. V pomnoženi odbor so izbrani veljavni možje iz cele dežele, katerim je naročeno, da pozvedujejo v svojih okrajih želje in mnenja ljudstva. •Sloga* torej ne bode postavila kandidatov.
«Slovenski jezn v Brdih bo imel svoj redni občni zbor 4. nedeljo po BinkoŠtih (dne 10. junija) ob 5. uri popoludne v Biljani. Položi se račun in izvoli se nov odbor.
Iz Metlike na Dolenjskem se nam piše : V 20. dan t. m. je črnomaljsko vatrogasno društvo blagoslovilo svojo zastavo i pri tej priiiki priredilo lepo veselico v čitalničnih prostorih, h katerej so prišla tudi sosednja ognjegasna društva iz Metlike, Kočevja Koprivnika itd. Veselica je bila lepa, živahna občinstva kljubu dežju prepolno. Slabo vreme je odstrašilo mnogo gostov, vendar se nas je toliko zbralo, da nismo imeli prostora, v prostorih čitalnice smo pozdravili bratov-sko narodno društvo, katero nas je jako prijazno in gostoljubno sprejelo, za kar se mu presrčno zahvaljujemo. Imeli smo uže sušo; a zdaj je dež zopet vso naravo oživel; nenavadno mrzle večere imamo, pri vsem tem pa letina dobro kaže.
ObČna Zfgdovlna* Spisal in založil Janei Jesenko, Prvi del: Stari vek. Drugi popravljeni natis. Cena 55 kr. V Ljubljani natisnila »Narodna Tiskarna« 1883, Ta ravnokar dotiskana, 133 stranij obsežna knjiga nam je posebno dobro došla, ker je prva izdava že razprodana in nam je drugi popravljeni natis živa potreba.
Banka «Slavija» sklenola je v prvem letošnjem četrtletji t. j. do 31. marcija 9772 novih zavarovalnih pogodeb za kapital 11,303.824 gld., za kar se jej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 347.061 gld. 76 kr. Denarni promet, glavne blagajnice znašal je 1,933.183 gld. 83 kr., in od bankinih kapitalij bilo je v tem časi vloženih 220.825 gld. 06 kr. v česko-moravskih in
{dskih posojilnicah, 634.067 gld. 46 kr. pa izposo-h na zemljišča. Za škode se je izplačalo v tem lasi 79.426 gl<1. 48 kr. Gasilne brizgalnice je oddala banka v tem četrtletji trem občinam. Samoupravna društva za zavarovanje užitka in pokojnin postajajo če dalje bolj priljubljena. Pristopilo jim je namreč do konca marcija 1883 675 članov, ki so zavarovali užitkov in pokojnin za 125.047 gld. 84 kr. in vpisali vlog 503.585 gld, 14 kr. Zastopniška pokojninska zaloga imela je do konca marcija t. 1. 4154 deležnikov, a njeno premoženje narastlo je na 32.779 gld. 09 kr.
Nesreče. V mestu Bacine v severnej Ameriki je nevihta porušila 150 hiš, 20 osob je bilo ubitih, 100 pa poškodovanih.
Rudarsko mesto Dendiuood v severnej Ameriki
i'e danes 2 tedna popolnoma porušila povodenj; mnogo judi je utonilo.
Prebivalstvo na Ruskem. Najnovejši statistični
Sodatki o prebivalstvu na Ruskem so jako zanimivi, daj znaša prebivalstvo v evropskej Rusiji 75.604.788 duš, v poljskem kraljestvu 7.219.077, v Filandiji 2.028.021,vKavkazsu, Sibiriji in srednjej Aziji 15.186.456 Vsa Rusija ima 100.038.348 prebivalcev. V letu 1870 je imela evropska Rusija 65,991.910 duš, poljsko kraljestvo 6.078.564, Finlandija 1.732.621, Kavkazija, Sibirija in srednja Azija 11.757.551, tedaj vsa ruska država 85.570,646 prebivalcev. V zadnjih 12 letih se je pomnožilo prebivalstvo za 14l/, milijona, to je prirastek, da enoliko prebivalcev uema marsikatera e-vropska država druge vrste. Silno se je pomnožilo
Prebivalstvo v velicih ruskih mestih. V primeri z letom 860 je narastlo v Peterburgu od 667.000 na 927.000, v Varšavi od 271.000 na 401.000, v Odesi od 127.000 na 198.000, v Kijevu od 82.000 na 167.000, v Karkovu od 65.000 na 107.000, v Kersonu od 46.000 na 120.000, v Lodzu od 38.000 na 80.000, v Dinaburgu od 25.000 na 52,000, v Helsingforsu od 28.000 na 45.000. — Poljsko kraljestvo je imelo v letu 1816 le 2.717,187 prebivalcev, ▼ letu 1832 uže 3.914.666, trideset let pozneje 4.072.103, v letu 1870 uže 6.078.364 in zdaj jih ima 7.219.077. Tedaj se je v 65 letih pomnožilo prebivalstvo za 166°/, pti vseh notranjih homatijah.
.Izseljevanje Iz Italije je jako obilo. Ne le, da so Italjani, kakor tiče selivke, ki na pomlad poplavijo sosednje dežele, na zimo pa se zopet vrn6, tudi stalno se zelo izseljujejo, posebno v južno Ameriko. Od leta 1869 se jih je okoli 61.000 izselilo v Brazilijo, mnogo tudi v republiko Uragvaj in v argentinske zvezne države.
_ , V italijanskih hranilnicah je bilo proti koncu leta 1882 vloženih 939.447.2151ir; največ je vložila Lombardija, in Bicer 206 milijonov.
Cista resnica. Odvetnik, povabljen za pričo v nekej pravdi, ni jasno govoril, sodnik mu tedaj seže v besedo rekoč: »Prosim, pozabite za trenotek svoj stan in povejte čisto resnico.«
Iz zapuščine nečega suroveža. Če vidim moža klečati pred žensko in jo prositi za roko, tedaj vedno verujem na preseljevanje duš, ker menim, da se je
gotovo duša katere kamele vanj preselila, ker to je edina žival, ki poklekne, če se jej najtežje breme naloži.
Klavir domača žival. Učitelj: Imenujte mi nekoliko domačih živalijl — »Tonček: »Konj, mačka«.— »Se nekoliko, Jožekc — Jožek: »Gos, lastavica«. — Dobro, še neko, ima štiri noge, trpč jo v hiši, in časi dela veliko šuma tako, da Še zaspati ne moremo«. — Nežika (samosvesta): »Klavir«!
Kolera vedno manj nevarna- V letu 1832 je umrlo za to boleznijo 18.654 od 753.987 bolnikov, to je 1 od 40; v letu 1849 19184 od 995.504, to je 1 od 51; v letu 1854 9096 od 1.021.530, to je 1 od 112; v letu 1865 6176, to je 1 od 270.
Jecljanje iz oponašanja. Nek poreden deček je svojega tovariša, ki je jecljal, zelo pogosto oponašal ter ga s tem žalil in jezil, ker so se drugi tovariši smijali. Ta grda šala pa ni ostala brez kazni, začel je sam jecljati, vedno bolj in bolj, da je v jecljanji nadkrilil celo onega, katerega je porednež oponašal. Premožni njegovi roditelji so ga dali v neko slovečo bolnico, a vse je bilo zabadava, zdravniki ga niso mogli ozdraviti. — Naj b® ta resnična dogodba v svarilo onim, ki se radi drugim Bpakujejo.
Najnovejše vesti.
Iz Moskve telegrafu jejo, da je četrtek začel0 javno proglašanje manifesta za kronjanje v istem redu, kakor smo uže popisali v svojem listu. Vreme je najugodnejše in tujcev v Moskvi nad 200,000. Okolo 60 princov inostranskih dinastij je uže došlo v Moskvo.
—	Car in carica sta obiskala našega nadvojvoda Karola Ljudevita, brata cesarjevega, — katerega ruski dvor posebno odlikuje. — Nadvojvoda je včeraj sprejel ves diplomatični kor in avstrijsko kolonijo v Moskvi, katera mu je poklonila krasno vezano adreso.
—	Nemški poslanik bode dal v imenu vsih diplomatov na čast caru in carici bal, na katerem bosta veličanstva slovesno sprejela ves diplomatični kor.
—	Dopisnikov inostranskih listov je v Moskvi okolo 50, kakor to povzamemo listu »Birževije Vjedomosti,« mej njimi največ francoskih (16) in primerno najmanj avstrijskih, (4) Politik, Presse, Oriental in Tagblatt, Angleških 6 — Od avstrijskih listov ima objektivna, dobra poročila le »Politik«. Govori se močno, da bode car na dan kronanja izdal manifest, v katerem bode ruskemu ljudstvu obljubil, da bode njega skrb, da zadovoli po mogočnosti vse pametne stranke in vpelje vse one svoboščine, katere dovljujejo moralne in materijalne okoliščine carstva ter izrekel nado, da se ohrani svetovni mir. — Ljudstvo je mirno, veselo; blišč v Moskvi dozdaj nepoznan. Da so tuji princi, bratje in sorodniki cesarjev in kraljev v tolikem številu došli, vkljub nihilistič-nem pretenju, je dokaz, da so vse dinastije v ozki zvezi v namen ohranjenja sedanjega socijalnega reda.
Razglas.
Podpisani odbor javi, da je prošnjo za slovenske šole v mestu podpisalo 1429 očetov slovenskih otrok, v Trstu (mestu, in ne tudi v okolici) stanujočih, kateri očetje imajo po napravljenem poprečnem računu blizo 4000 otrok. — To prošnjo je podalo društvo denes mestnemu starešinstvu. — Da pa ne bi kateri neprijatelji našega naroda sumili, da niso podpisi pravi, ali da so prisiljeni, sklenol je odbor, da objavi v društvenem glasilu vsa imena onih, kateri so prošnjo podpisali in vabi vse one, kateri se niso podpisali cisto prostovoljno brez vsacega pritiska, naj svoj podpis prekličejo pri uredništvu »Edinosti«.
Odbor polit, društva »Edinost« za Primorsko-
V Trstu, dne 20. maja 1883.
Prošnjo so podpisali ti le v Trstu (mestu) stanujoči očetje. II. nadaljevanje
Ant. Eržjšnik, Greg. Dolenec, Iv. Umek, Iv. Kren, Jos. Seleš, Jos. Suster, Fr. Princ, Iv. Tržan, Mat. Prelec, J. Gullin, M. Pregarc, Fr. Terpin, Jan. Kozman, Ant. Vatovec, Fr. Lapanje, Ant. Gregorič, Mart. Lapanje, Josip Lozej, Luk. Gregorič, J. M. Mattiak, And. Mužina, J. M. Afrič Fr. Myot, Mat. Zorzini, Mih. Mare, J. M. Marc, Jos. Kunstl, Lor. Sager, Iv. Stibil, Krist. Pertot, Fr. Gomizel, Iv. Biščiak, Mart. Martelanc, Jan. Pertot, Pavi. Rener, Andr. Pertot, Ant. Martelanc, Ant. Vodopivec, Jak. Stare, Angel Taccani, J. M. Pertot, Fr. Cegnar, Mart. Gaisel, Nik. Nolio, Andr. Babudar, Iv. Mramor, Ant. Volk, Alojz Klobučar, Iv. Role, lv. Ipavic, Jer. Pertot, J. M. Žnideršic, Ant. Kolman, Paul Slibar, Jos. Škerjanc, Iv Hafner, Iv. Zoler, Fr. Čehovin, Kari Kohal, Iv. Bertuluc, Iv. Kanobel, Iv. Colua, !v. Prek, Ignac Dolinar, Fran Sager, Janko Ger-mek, Jos. Vatovec, Jak. Vatovec, Jos. Vatoveec, And. Pipan, Jos. Gustin, Mih. Stare, Jak. Pipan, Luka Stare, Jos. Fraček, Ant. Martelanc, Jer. Pertot, Iv. Pertot, Jos. Stare, Fr. Trost, Luk. Martelanc, Fr. Kocjančič, Just. Gunster, Fr. Martelanc. Jan. Pertot, BoŠt. Pertot, Jak. Martelanc, V. Vojevič, And. Cvetnič, Gr. Jereb, Jos. Hraber, Ig. Zorn, Ant. Zoni, Fr. Zorn, Jak. Skočaj, Ant. Kape!, Mih. Ipavic, Miha Vuht, Ant. Zergol, Jan. Zergol, Ant. Slajko, And. Sinigoj, Jos. Bavcon, Amb. Furlani, Jos, Sullč. Jak. Tekalec, Fr. Furlan, Jos. Kerpan, Ant. Gregorič, Mih. Jurišovič, Peter Kramer, Ed. Aider, Andrej Schonta, Fr. Osovnik, Jos. Devetak, And. Stradiot, Fran Primožič, A. Golina, Fr. Moška, Jan. Slave, Jer Stekel, Ant. Sigon, Dom. Ambrosioni, Jos. Jajchic, Fr. Kliš, Ant. Primošitz, Fr. Sušelj, And. Vatovec, Iv. Covachicb, Fr. Andrejčič, Val. Sella, Mih.Garin, J. Cosak, Iv. Lmaršich, Jak. Gustin, Fr. Taučar, Ant. Fankin, Bogd. Perkovič, Fr. Cerkvenik, Tom. Žuljan, Ant. LorenSič, Lor. Bavcon, Ant. Mazzaroll, Ant. Sposito, Iv. Vestam, Jan. Ukovič, And. Bizjak. Jak. Svara, And. Pečenko, Fran Pečenko, Mart. RibariČ. Jan. Spicnagel, Ant. Mavrovič, Ant. Sallet, Pavi. Meršnik, Jos. Schriten, Maks. Naetti, Greg. Truš-novič, Jos. Činigoj, Iv. Gaadatti, Jak. Sušelj, Fr. Počkaj, Jer. Ortanilo, Ant. Stedi, Iv. Kermal, Jak. Kul, Iv. Stocker, Fr. Stocher, Iv. Sablifi, Iv* Ruzzier, Ant. Butovič, L. Pan-dulič, Iv. Delpin, lv. Missittilli, Jan. Ferlupa, Iv. Kale, Jan. Fabian, Lov. Kašik, Isdor Bisalla, Mih. Pirjavec, Tomaž Cologina. Jaro Caligarič, Anton Masetič, Cergal Matija.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
Tržno poročilo.
Kava. — Trg jako mlibov, cene šibke; prodal* se je 1500 vreč R»o po gld. 38 do gld. 52. 1200 Santos po gld. 52'/» do gld. r>8.-—, Java veija gld. 62 do gld. 7U.—, Ceylon plant. gld. 90 do gld. 130.
Sladkor — nekaj več kupčije po boljših cenah, tendenca bolj trdna. Prodalo se je 5000 vreč sladkorja po gld. 29l/4 do gld. 32.
Olje — cenejako trdne s tendenco, da postanejo še više. — Den^s stane namizno gld. 64 do gld. 73. jedilno gid. 38 do gld. 42.
Sadje — limoni in pomeranče postale so draže in stanejo denes dobri limoni od gld. 5 do gld. 7.—, pomeranče pa gld. 4l/a do gld. 8'/,; tmn Uji so tudi postali draži", gld. 90 do gid. 95.—. rožiči gld. 8.—. fige v vencih gld. 24 do gld. 25.—, opuša gld. 22.—, cvebe navadne gld. 20 do gld. 22.—, Eleme gld. 22 do gld.33.—. Sultanina gld. 23 do gld. 45.
Rit. — V dobrem obrajtu; cene nespremenjene.
Petrolje — cena nekoliko niže, gld. 9*/4; — pa vtegne še pasti.
Domdii pridelki. — Fižol za domačo trgovino gld. 8 do gld. 14.—, maslo gld. 92 do gld. 98.
Žito — kupčija je popolnoma zaspala, cene le nominelne.
Borano poročilo.
Borsa jako neodločna, kurzi drž. papirjev pri vsem tem dobri in jako trdni, kar je douaz dobrih državnih finančnih razmer in zdravega položaja. Dobro je posebno to, da ne more niti slabost pariške borse uplivati na avstrijsko državno rento.
Dunajska borsa
dne 25. maja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld. 55	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 79	» 10	»
Zlata renta..........98	»	95	»
5% avst. renta........ 93	.	55	»
Delnice narodne banke..... 839	»	—	»
Kreditne delnice........ 305	■	80	»
London 10 lir sterlin......120	» 10	»
Napoleon...........9	» 51	»
C. kr. cekini.........5	»	66	»
100 državnih mark.......58	■	55	■
Politično Društvo »Edinost« za vse Primorsko.
Poziv na Tabor.
V nedeljo, dnž 3. junija __bode
TABOR
na POLJU v BREZOVICI
poleg
M A T E R I J EJ.
Začetek tabora točno ob 3. uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Kako bi se povzdignolo n&rodno šolststvo in kak6 bi se prišlo v okom nemarnemu pohajanju šol — govori g. A. Medvešček.
2.	Kako naj se slovenske, oziroma hrvatske občine v Istri uredujejo, govori g. G. Kastelec.
3.	Kako dela porešlti kreditni zavod, in potreba posebne posojilnice za podgradski okraj — gov. g. SI. Jenko.
4.	Kako bi se povzdignolo zanemarjeno kmetijstvo v Istri — govorita gg. Ridard Dolenc in J. Kristan
5.	Je li potrebno, da se župani in drugi odlični možje raznih občin zbirajo v županske shode — gov. g. Si. Jenko.
6.	Kam se vporablja denar od kazni zaradi prestopkov gozdnih postav kaznovanih kmetov? — gov. č. g. Kociper.
7 Ali in kje se ima napraviti veliki tabor v sredini Istre — gov. gg. Mandić in V. Dolenc:
8. Drugi nasveti udov društva.
podpisani odbor vabi prav nujno vsa slovenska in hrvatska društva in sploh vse rodoljube, da se v obilnem številu vdeležć tega jako važnega tabora ter s tem pokažejo, kako jim je na srcu narodno probujenje Istre in te dežel« duševni in gmotni napredek.
Živila srečna, napredujoča Istra 1 naj bode gaslo tega, Četrtega tabora v Istri, kateri nam skoro gotovo še letos porodi še drugi važnejši tabor v sredini Istre mej brati Hrvati. — Rodoljubje hrvatski in slovenski 1 mej nami ni razlike v mišljenju in cillju, vsi skupaj delajmo na korist in povzdigo enega naroda in za srečo in boljšo bodočnost mile nam Avstrije! — Na taboru v Brezovici se vidimo, tam si bomo zvestih src segali v bratske roke!
Trst, 24. maja 1883.	Odbor.
Moja ■ Književna zgodovina »slovenskega štajerja* posvečena o sedemdesetletnici dra. Miklošiča in obsegajoča str. 181 in VII. v osmini dotiskanaje, ter se po^l goldinar dobiva tako, da kdor njo naroči po denarni nazaznici, naj v ime poštnine priloži 5 novčičev. Ako njih več denarje pošlje ob enem, pripošljejo se tudi knjige ob enem, ter naročniki poStnino razdele med seboj. — Pole za naročnike pripošljejo se po mogočnosti vsem čitalnicam in zrodnim družtvom. — O novem letu se knjiga izroči knjigarjem, ter poskoči cena.
V Gradcu, 18. maja 1883.
Ivan Macun,
gimn. profes. Loonharlgasse 18.
Poslano.
Izpod Nanosa 23. maja.
Pri volilnem shodu, koji je bil 20. t. m. v Postojni, omenil je Hinko Kavčič, da občna želja po Notranjskem je, da bi kmetovalce v deželnem zboru kolikor mogoče kmetovalci zastopali, ne pa sami gg. doktorji, ali sami č. g. duhovni. Vsi stanovi naj bodo primerno zistopani in kmetovalci so na Kranjskem v ogromnej večini. Katera želja je tudi istinita.
Na to se je oglasil g. Padar, gozdarski uradnik ter v svojem jako modrem govoru mej drugim tudi rekel: «Kaj mar mislijo nekateri kmetje, da je poslaniški posel tako lahek ter da je to tako, kakor z vilami gnoj kidati. Naposled bi se morda celo še tak volil, koji niti brati niti pisati ne zna, in se bode moral še to tam uČitu. Tako in
enako se je drznol gospod govoriti, koji živi ter je plačen
od žuljev onih, ki niso za drugo, ter ne znajo druzega razen gnoj kidati
I)a pa ne bode mislil g Padar, da nam je on se svojim »modrim, temeljito premišljenim« govorom, jezike zavezal, ker nam je povedal, in to jasno: naj pri vilah in gnoju ostane kmetovalec, ziirzevam se jaz v imenu mnogo razžaljenih notranjskih kmetovalcev na ta govor nekoliko odgovoriti.
Gospod Padar je bil pač nazoč, koso nekateri g$. pred-govorniki poudarjali; da smo Notranjci najbolj vzbujeni, kar se tiče narodne stvari, ter da tukaj je mej posestniki in kmetovalci narodna inteligenca doma. Toraj najbolj vzbujeni ter inteligentni kraj ni zmožen, po menenju g. Padarja, izven s.-.be izbrati dveh sposobnih kmetovalcev za deželni zbor! Ako je tako, kaj mora še le v onih krajeh biti, kder je narod najmanj vzbujen, ter inteligentni kmetovalci ali posestniki tičč v nasprotnem taboru. In vendar se nahajajo, pa ne le v kranjskem, temuč i v druzih deželnih zborih, kmetovalci kakor ljudski zastopniki. Kaj ti poslednji pri sejah delajo, ali samo gnoj kidajo, ali se pa uče brati in pihati, to bi pač moral dobro vedeti g. Padar. Da še cel6 v državnem zboru nI brezi teh in dobro nam je poznato jih nekoliko, koji se večkrat izvrstno vedejo.
Čudno je, da se g. Padarju tako maiočaatno zdi gnoj kidati. Pa vendar je ta poslednji tako važen faktor, ter tolike vrednosti, da bi se brez njega jako teško živelo. Gnoj kidalci niso toraj tako malo vredni, kakor kakov gospod misli, toraj jih ni treba tako porogljivo zasmehavati.
Kar se pa tiče čitanja in pisanja od strani notranjskih posestnikov, moram povedati g. Padarju, da je obilo tacih, koji so tega morda toliko zmožni, kakor on sam, toraj smelo včasih enojne vile s peresom zamenjajo, ako jim čas dopušča. Čudno, da ta gospod, akopram mej nami živi, še tega dosihmal ni vedel. Dokaz, da se mu kmetijski stan zdi premalo vreden, da bi on 2 njim občeval, čeprav je to njegova dolžnost.
Ako je pa g Padar tako prebrisan, da zna drugim »dobre« svete dajati, ter nas poučevati, kaj je deželni zbor in kako se tam morajo referati ali razložbe d elati, vedeti bi moral tudi, da v shodih in zborih nema vsak pravice govoriti ter glasovati. To naj bi si on za prihodnje zapomnil, da se ne bode red kalil ter mislilo, da so se shoda samo taki vdeležili, koji znajo samo gnoj kidati, a Čitati in pisati pa ne. Da ni zbor v Postojni kandidiral dveh jako zasluženih gospodov, mnogo nas bi se bilo protivilo in izvoljeni bi bili najbrže možje kmetovalci.
Toliko naj za sedaj zadoščuje.*)
Hinko Nanos.
Pozor!
Podpisani, lastnik kavarne »Prooressos prevzel je te dni tudi staroznano in po Slovanih v obče
močno obiskovano kavarno
»G O M M E R G I O«
v začetku ulice »Caserma«.
Priporoča se domaČim in tujcem za mnogobrojno obiskovanje ter obljublja najpazljivejšo poštrežbo. Skrbel bode tudi, da bodo v kavarni vsi važnejši domači tržaški in tudi zunan)! časopisi, posebno pa slovenski in hrvatski.	6—6
A. Šorlft.
Dobra prilika za nakup pohištva!
Pohištvo, ki je ostalo po tržaškej razstavi, kakor za jedilne in spalne sobe, pohištvo za salon, nadalje
|V pohištvo za lOO solo priporočljivo za gostilne in hiše na deželi, prodaja se pri
IGNACIJU KRON v Trstu, Via Caserma N. 3.
Ceniki s podobami brezplačno.
Ako kedo zahteva, se kupljeno pohištvo pošlje tudi franko carine.	6—5
Portlandski in Romansk Cement
najboljševrsteipo zmernih o ena h.
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
SCHNABL & G.
Via Carinita 1 K.	12—10
Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) masinsko olje, jermene itd.
Nič več kašlja
10—7	Prsni čaj
napravljen po lekarniČarju G. B. Rovts, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaSelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni C0 soidov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno
{>ri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se ehko uživajo o vsakem času bre/ obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 toldov.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim ošenom in debele] koži — cena 8 plaštrov za kurja očesa 20 soidov — Ena steklenloa tinkture 40 soidov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovi*, v Gorici v lekarnah Cristofolettl in Pontoni,
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Naznanilo.
Odslej morejo udje dslalskega podpornega društva prejemati potrebna zdravila tudi v Ipkarni
ROVIS, Gorso št. 47, katero lekarno pohaja tudi društveni zdravnik, g. dr. Fran Afandič. Ta lekarna, v katerej se govori tudi slovensko, ima tudi vsakovrstne teke za živino, za krave, voli, prešiče, konje itd.	10—5
Nove zboljSaoi popolnoma
varni tiriii aparat.
Dosedaj nedosežen in tako popolen, da daje vsakteremu popolno gotovost; s čem je vsakemu tudi brijenja nezmožnemu mogoče, da se obrije hitro in z dosedaj nepoznano gotovostjo pred vsako — -nevarnostjo. (Da bi se kedo vrezal, ali na kak drug način kožo poškodoval je vsled posebne konstrukcij« aparata popolnoma nemogoče), a*- Gena enega komada 3 (Id; izredno finega 4k gld.
Popis se slikami se doda vsakemu aparatu brezplačno. „pr Agentom In prodajalcem po fabriiklh cenah -mm OdpoSHJa to proti predplačilu ali proti povzetju. «Le neposredno se dobi ta aparat* pri
Klinal & Baumann, Dunaj, l.f Tegetthoffstr. št. 3.
NB. Svari se pred pocarejeniem ; vsak komad našega na novo zboljsanega popolno varnega brivnega aparata ima našo varnostno znamenje (K. & B. Wien.)
(5-i;
Kraljica vsih lekov.
Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči, je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstrijsko - ogerskem, ampak tudi na inostranskem.
Jako po ceni, je znak d'>bro« delnostlin pomoči v človeSkem trpljenju in se nahaja v kajžici ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina.
Spremljevana po priporočbah najučenejših zdravnikov, in po neskončnem Številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov.
Kraljica vseh lekov je Fram'sche Essent, napravljena po Gabrielu Piocoll-u, lekarniČarju v Llubljani, kateremu se poSiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju.
GoBp. G. Piccoli, lekarniČar v Ljubljani.
Podpisani spričuje čisto resnico, da je tinktura Franz'sche Essenz spoStovanega gosp. Piccoli-a, lekar-ničarja v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bliŽnlh far zarad nje čudodelne In hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi priSel kak bolnik k njemu v Fianono in ga
Erosll, naj mu proda kako steklenico te čudodelne esence, atero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine.
Fianona 3. oktobra 1862.
Anton Tolassich, župnik-kanonlk.
UŽe mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi
frednost, da prouzročuje obilna izpraznenja brez da bi aj dražila črevesje.
Trst v oktobru 1882. 20-3	Dr. Pardo, praktični zdravnik.
•) Na željo nekoliko naših prijateljev smo sprejeli to bolj stvarno poslano, mej tem ko smo ostre dopise odstranili. Stvarnim dopisom odpremo radi svoje predala, naj se pojmov! čiste.	Ured.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. T
Cvet zoper trganje,
po dr. MaliSu.
je odločno najboljSe zdravilo zoper protin ter revmaUiem, trganje po udih> boletme v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite Itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva nty se samo *cvetu zoper trganje po dr. Mal&u* t zraven stoječim znamerjetn; 1 steklenica 50 kr.
(Varstvena znamka).
Planinski želiggni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropl.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl, 60 kr.
Anaterinksa ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa In takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so sa uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavonOlu, otrpnenih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le Jeden zavoj.	20-17
Naročila iz dežele izvrše se takoj ■v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trg« v LJubljani.
Lastnik, društvo »EDINOST«. Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.