----- 222 ----- Vezilo. Ide dekle v gozd zeleni, In zavrača knez ji tako: Ondi zvije tri kožulje, „Drago dete, dobra duša! In nabere sladkih jagod, Ali dala bi mi jagod? Tri kožulje sladkih jagod Mene muči žgeča žeja, Za vezilo mili majki. — In ni vode v celem grozdu. Zveri strelja knez po gozdu. Da pogasim hudo žejo." Huda žeja ga obide, In poda mu dekle kožulj, In ni vode v celem gozdu, Polen kožulj sladkih jagod. Da pogasil bi si žejo. Zverne knez ga v lovsko torbo> Truden celi gozd obhodi, Pa nasuje ga s cekini, K deklici ga pot pripelje. In ga da ji v belo roko, Prime jo za belo roko, Ter ji lepo beseduje: Pa ji tako beseduje: „Drago dete, dobra duša! „Drago dete, dobra duša! Dobra hčerka dobre majke! Komu jagod tu nabiraš? To ti bodi za plačilo, Ali za-se jih nabiraš, Za plačilo tu na zemlji, Aii dala boš jih bratu, Za vezilo dobri majki; Ali sestri, ali otcu, Bog ti bode lepše plačal, Ali mili majki svoji?" Ker poštuješ milo majko Odgovarja mlado dekle: In napajaš žejne lepo." „„Ne nabiram za-se jagod, Spred oči ji knez odide, In po rojstvu sestre nimam, Pa na dom se verne dekle,. Brata vzela mi je vojska, Majki ljubi belo roko, Otca krije černa zemlja; Pa vezuje jo prelepo, — Mili majki jih nabiram, Lepe dari ji daruje: Mili majki za vezilo; Dva kožulja sladkih jagod, Rada kaj za god bi dala, Tretji kožulj svitlih zlatov: Pa uboga nimam česa; „MiIa majka, dobra duša! Toraj šla sem v gozd zeleni, To nabrala sem ti v gozdu In nabrala sladkih jagod Za vezilo k tvomu godu!" Mili majki za vezilo."" Fr. Cegnar.