n Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 AR0DA List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. No799. — ŠTEV. 99. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NEV7 YORK, SATURDAY, APRIL 2G. 1924. — SOBOTA. 26. APRILA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. CllONI DOGODKI V WASHINGTON!), D. C. Sedaj so naenkrat brez najmanjšega sledu izginili dokumenti, katere je imel Gaston B. Means. — Dokumente so mu baje odvzeli neznanci, ki so se predstavili kot zastopniki senatnega preiskovalnega komiteja. — Senatni odbor bo vkratkem zaslišal brata prejšnega generalnega pravdnika. * Washington, 25. aprila. — Odkar s<* je* pričela preiskava radi potrolejskega škandala, je tukaj vsaka stvar 1110-j^oča. Že prej so izginili dokumenti na skrivnosten način, in sedaj toži tudi Gaston B. Means, ki je bil že večkrat imenovan v preiskavi, da so 11111 neznanci, ki so se izdajali za uradnike, odvzeli dragocene dokumente. Povest, katero je pripovedoval danes Means presenečenim <'lanom komiteja, je bila kaj enostavna. Rekel je. da sta prišla pred več kot tremi tedni kSijemu dva moža. ki sta izjavila, da sta pomočnika Sergeant-at-Arms v senatu. Imela sta pismo, katero je baje spisal predsednik preiskovalnega komiteja, senator Brookhart in ki 11111 je ukazovalo. naj izroči komiteju listine. Pripeljala sta se s tovornim avtomobilom. 111 Means jima je, nič hudega sluteč. izročil vse svoje dokumente. Tako je pripovedoval Means. Senator Brookhart je izjavil, da ni pisal nobenega takega pisma. Senator Wheeler, glavni inkvizitor komiteja, si je o-gledal pismo ter ga proglasil za precej nerodno ponaredilo. Oba sta namignila, da niso tozadevni dokumenti absolutno potrebni za preiskavo. Komitej bo izvršil svoje delo tudi brez njih. Za enkrat osredotočujejo glavno pozornost na sestavljanje resolucije, s katero naj bi se pozvalo pred senat radi omalovaževanja komiteja brata prejšnega generalnega pravdnika Dauglierty-ja. Resolucija bo najbrž že jutri predložena senatu. PREPREČENO IZVRŠENJE ZAROTE V BELFASTU. Belfast, Irska, 24. aprila. — Objavilo se je. da je bUa razkrita zarota, koje- namen je bil razstreliti Maryborough .jctnišnico, v ka~ teri se nahajajo številni Sinnfcin-ei. ki so obsojeni na dol«re zaporne kazni. Razkritje jo prišlo tekom preiskan ja nekemu jetnika, katerega so ravno hoteli opustiti. Trideset posebnih stražnikov je bilo .stavljenih v službo. da pomagajo krajevnim četam. FARMSKI DELAVCI OGROŽA-JO FARMER JE. UMETNI DEMANTI SO BAJKA London, Anglija, 21. aprila. — Sir Charles Parsons, slavni izuaj-ditelj turbin, ki pravi, da si je dva jsc't let prizadeval napraviti umetni deinant in da so $ra tozadevni poskusi stali približno 100 tisoč dolarjev, je izjavil, da se dosedaj še nikomur ni posrečilo napraviti umetne demante. Prepričan je, da sta se motila v svojih izjavah pokojni francoski kemik, profesor Meisson in pokoj-ni Sir William Crokes. Mexico City, Mehika. 2-j. apr. Velika množina oboroženih farm skih delavcev ogroža Chicontepec okraj v Vera Crazu. Dosedaj so baje že ubili petindvajset farmer-. je. A'lada je poslala a- 0110 smer močne odelke vojaštva. ŽRTVE TORNADA NA SREDNJEM ZAPADU. Kansas City, Mo.. 2.~>. aprila. — Nad Texasom in Ok la homo je divjal strašen tornado. 1'smrčene so bile štiri osebe, sedem ]>a ranjenih. Povzročena škoda je o* "romna. MAROČANI SO SE NAVELIČALI VOJNE. London, Anglija. 21. aprila. — Vodja maroških vstašev. Ab El Kriih. v posebnem pUimi prosil angleškega ministrskega predsednika MacDonalda. naj posre-duje med vstaši in špansko vlado. Vstaši so baje spoznali, da je na-daljni odpor proti španski brez smisla. „ DELEGACIJA AMERIŠKIH FOOTBALL IGRALCEV! HARRY HOFFMAN JE OBTOŽEN OBOJA Velika porota bo obtožila Harry Hoffmana uboja. — Obenem bo osumljeni stavljen prd sodišče radi kriminalnega napada. COPYRIGHT UNDERWOOD A UNDERWOOD. 1 V Pred kratkim je odpotovalo v Evropo šestindvajset ameriških nogometnih igralcev. ki se bodo udeležili olimpijskih iger, ki se začno meseca maja. Skušali bodo odnesti svetovno prvenstvo v nogometu. f MORILEC ZENE KRIV JUGOSLAVIJA SE NE BO UBOJA PO I. REDU BORILA PROTI RUSOM Harry Hoffman, kinematografski operator iz Port Riehmonda. Stalen Island, ki je bil aretiran pred enim tednom. bo stavljen P

k"I>ališču. Elizabeth, .N. toval proti domu. J- (1^edli do upotovljenja njene- ______^ra morilea. ko se jih bo primer. Jjalo z najmaij ducatom odtisov J prstov dami. Dunaj, Av>l rija. :M. aprila. — Pred par dnevi s(» Se začela v mest u Uriissi iu» l romunskim ministrskim premised n ikoni Bra-tianom in turškimi zastopniki po-gajauja. Ivi so biia [>a včeraj nenadno prekinjena. .Ministrski preils»-dn.ik liratiano je že oada \ l>»*sarabijo. pridružiti K»munski še ena balkanska sila. Kom ulitka, jr iiiia prr pričami. »> Rusija nikdar odpovedala lii-sara-biji. e»*no vznemirjena. Ker ji manjka častnikov. jr izdala, romunska vlada dekret. predlogov, naj da Bela hiša kak upapoln migljaj. T • u_o-tovilo pa ne vključuje več kot pravi. Ni kdo no ,lf> .i ,.*• n tukaj, da je predsednik Ooolidge sprejel predloge nalda. Da je tem predlogom takoj sledil govor Coolidge-a. je bil mogoče le slučaj. Tekom počitnic parlamenta so zapustili skoro vsi člani vlade London ter sc- niiule v svojih domačih krajih, a kljub temu se mi je posrečilo dognati, kakšno bo pravzaprav angleške stališče napram pripombam predsednika Coolidge-a. . Angleži bodo zavzeli stališče, da Anglija sicer resno podpira Ligo narodov, da pa stavlja dejanske uspehe na prvo ni est o in Ligo šele na drugo mesto. ( e bo mogoče Združene države dovesti do tega, da .'prevzamejo vodstvo v kampanji za splošno razoroženje ali v kakem drugem gibanju, ki bo imelo za predmet splošni ekonomski mir in rekonstrukcijo, pod pogojem, da se ne pokliče na pomoč Ligo narodov, potem bo Anglija vrgla na stran stroj Lige ter sprejela načrt, katerega bi odobraval Washington. Preej presenečenja je vzbudila tukaj brez dvoma in-špirana francoska obsodba predsednika Coolidge-a. Fran-!i"»-kal ibe rsk i m re-jcoski predlog, da je razoroževiiiije predmet, s katerim se je .s lični m onemu, ki j«* (mogoče pečati le s posredovanjem Lige. označujejo tukaj 'kot izvanreden. na Ilofmanovem Ford Se-e izginilo. Inšpektor Fan-rot. načelnik policijskega identi-kacijskejra urada, je izjavil, da so bili odtisi, vzeti s kare. tako znniazani. da ji- prim«*rn aideirti-fikacija dejanski neinojjoča. Detektivski si*ržant Iiutt^-. izvedenec jrlede >trelni-ira orožja. | več kot eno uro v družbi kapitana Van Waperinient« volverjem. povzročil .vinrt Mrs. Bauer. Domneva se. da hoče napraviti 1'oincare skrčenje oboroževanja odvisnim <»d sklenitve cele serije garancijskih dogovorov, ki bi zagotovili varnost Franci je. Poiiicare se zavzema za Ligo v glavnem raditega. ker Kit ji1? mušel majhno luknjo na desni strani Ilirfi'tnanovf kare. je seržant Iiutt-% ^.. ."-j" » -•* ------ i kar. da ugotovi akcijo k rogelj, druge. kus. vo-jeinu bratu Albertu 2o-kaiiberski revolver. kot 1. Anglija se bo zavzela za Dawesovo poročilo celoto, ki ni podvržena nikakim modifikacijam. 2. Angleži ne bodo pristali v razpravo glede bodočih sankcij proti Nemčiji, dokler bi Nemčija v resnici ne ho- Dosedaj ni pričala še nobena,tela zadostiti obveznostim, katere bi prevzela na temelju zaslišana priča, da se je mudil poročila Dawesa. '». Anglija bo odklonila v sedanjem času vsako razpravo glede skrčenja ali kanceliranja zavezniških dolgov Iloffman dne 2-">. marca v okrožju dveh milj in pol od nie-ta umora. Oblasti priznavajo, da ni mo-gla nobena priča, niti Barbara Falls, stara trinja-t let. ki je povedala ix>liciji. da je videla Mrs. Bauer, kako je stopila a Ford Sedan na samotni South Aveiun. identificirati Iloffmana kot voznika dotičnega avtomobila. Med pričami, katere je zaslišala včeraj velika porota, je bila tudi Mrs. Lilian Levine. prejšna žena Iloffmana, ki stanuje v Bronxu. Mr-s. Levine je pričala, da je živela s HofmaJiom devet mesecev, nakar je izposlovala ločitev zakona pred pokojnim sodnikom najvišjega sodišča McCal-iom v okraju New York, januarja meseca leta 1917. Nad&ljne priče so foile James v Angliji. Taylor, poslovodja gledišča, v ka-[ton. I)r <\. na razdaljo l "Harry L. Rothmaii". imenom COOLIDGE POVABLJEN V C AN ADO. i m twS^^e^ Belleville, Ont., 25. aprila. — Miss Gwindlen Lazier, je odpoto-vaala danes na konju v Washing- držati POGODBO S TURČIJO. Bukarešta, Romunska. 24. apr. Romanski ministrski pr«*dseduik Bratiano se je podal v Bruso ob Črnem morju, kjer se je sestal z nekim turškim pooblaščencem. Sedaj se posvetujeta glede pogodbe, ki jo nameravata skleniti obe X ■ji* . —•':.. > clas naroda, 26. apk. 1024 GLAS NARODA" NAM K tAMM, •n« Publish«* ky Pftbliihisf Ooni«m louis bknzdik. Plača at kualna« n CortlanOt tfia Corporation iN A«fiim af ■orougti of Manhattan, N*w Yorfc City N. Y. k A I NARODA (Velea af tha PmpI«) >—u— Ittn Day Kxcapt Sunday and Holldaya. Ca vali« M MS Am«rm« Za Naw York za tal« lata .. a prick' človek do tiamoza vest i. ne sme vedno misliti na svojo lastno korist. Ne e>nie se več ba-viti Živeti ideal-(nikoli ne pridejo te sanje, boječe opazuje obzorje: katero j>ot naj si izbere, da pride do duševnega miru in se popolnoma posveti koristi svojih, sodržavljanov? Ako išče to mesto — ako ga išče razumno z očmi. ki znajo gledati — bo našel mnogo več kot mir svojega duha in polet svoje inteligence. Našel se bo samega sebe in potem — kot bi se bila naenkrat razkadila megla — bo slednjič sredi ljudi našel svoj pravi prostor in jasno gledal nalogo, ki jo mora izvršiti. Ko se bo pa enkrat končala peri joda njegove polne delavnosti, ga bodo lekcije izkušenj okrepile 111 njegov duh bo dozorel. Starost mu potem ne bo prinesla nil i sta-rikavosti. niti sitosti, niti obžalovanja, temveč upe in jasno zrelost. (Po Hapers Edition priredil Dr. Br.) Peter Zgaga Iz Jugoslavije Poplavi v Podonavje. Sava in Donava še vedno Jiara-svata. Beograjsko pristanišče je '.e vse poplavljeni), voda prodira vedno dalje v nižje ležeče mestne leie Beograda. Velika ne vari i os l preti beograjskemu vodovodu, k-r -:e je bati, da bo voda porušila 11a-•.r pri jSiiakilšinu. Sava ogroža železniško pr^i/o Btograd-Topčider. Del Zemuna je pod vodo, ravno tako tudi vsa okolica iu skoro celo 'iie.-to Pajičevo. Silno so narastle tudi vse rek e iz Srbije in Bosne, ki so povzročile ogromno škr;do. Poginilo je tudi zelo mnogo živine, zlasti ovac, katerih izgubo cenijo že sedaj na več tisoč. To zadnjih vesteh je začela Savn pri Brodu že padati, cjŠi narod ni tisti, ki ima. največ prosvitljenih glav, temveč tisti, ki šteje najmanj sušičevih bolnikov. m V vreči j o je odnesel. Liza Pavlič, seljak iz Do4. It o vilja. se je smrtni) zaljubil v Anioo Paškuvo iz Oaruga. Pavlic je p rešil Paškuvove za roko svoje izvo-Ijenke. Prošnja pa mu je bila odbita. Kuialu nato je pa prišel v spremstvu, dveh tovarišev Pavli«' na Ani čin dom. Pozval j • Anico na dvorišče pod pretvezo, da ji ima povedati važna sporočila. Ka-kor hitro je na prišla Anica na dvorišče, jo jc Pavlic k pomočjo svojih dveh tovarišev zagrabil, vtaknil v vrečo in odnesel na svoj dom. Sele orožniŠtvo je oprostilo Anico od nasilnega Pavliča. la izpresijo od neke žene njeno komaj Triletno hčerko za nevesto svojemu 27 letne mu tovarišu. Ker ^e med ondotnimi cigani nevesta prodaja, odnosno kupuj«*, se je mali j>ogodila cigani za :JOO<' Din odškodnine. Cigani so dekle vzeli v svojo sredo, gosli in kontrabasi1 so zapeli in mladi par je odšel na žmitovanje v Ostrožee. Ponesrečen aeroplan. V Xišu j<' padel iz višine ."»ii m vojaški aei-oplan. v katerem sta se na'-ajala dva pilota. Letalo se je razbilo: pilota so nevarne na pti-peljali v bolnišnico. Ni je večje razlike kot je razlika med "suhimi" profeti in "mokrimi" profiti. Slavni nemški učenjak Ilessler je razkril v Južni Afriki uš, ki povzroča silno škodo ua tamošiijili nasadih. To je bilo velikansko razkritje. Posebno, ker je Hessler iznašel tudi uspešno sredstvo za uničevanje te uši. Razne učenjaške družbe nisc vedele, kako naj se znanstveniku Hesslerju dostojno zahvalijo in niso vedele, kako naj ga nagrade za njegov trud. Denarja ni maral, za medalje mu ni bilo nič. Po dolgotrajnem ugibanju >o sklenili, da bodo razkrito uš imenovali po njem. In tako se je zgodilo, da se imenuje uš Hessleria. Nastane vprašanje, kilo je s tem bolj počaščen: uš ali profesor Ilessler: ★ Eden najslavnejših Nemcev, dr. Kari Helfferieh. se je te dni smrtno ponesrečil. Helfferieh je bil duša nemškega ekonomskega življenja. Celo njegovi zagrizeni nasprotniki su spoštovali iu uvaževali njegove napore. Ko je bivši nemški kajzer izvedel o njegovi smrti, je izrazil njegovi družini sožalje. Morda bi bilo dosti boljše za Nemčijo, če bi se bila stvar drugače zaobrnila. Namreč, če bi izrazil zleta ali 191G Helfferieh cesarjevi družini svoje sožalje. Svcjega očeta je ubil. Pred nekoliko meseci je ubii v Siabotic; ISI.-tni mladenič Peter .lanovski svojega očeta. Pred lora v vašem cenje-iicm listu C. X. za dopis u naše male sloven-' OAričei poganjati in gremo ga v«č-Krat nabirat. (Jeprav je uudo bolj ,-rren.itu se ga nič kaj preveč ne oftibljemo, saj ga malo poparimo -s špt-hom. Temu lubšemu živežu se pravi regrat ali dandelion, kot ga Vmerikauei imenujejo. Mislim, da Sodnik je vprašal po.sta.ruo <'1>-Koliko ste stari Petindvajset let. — Kdaj ste pričeli šteti.' * Znana, in pribita resnica je. da imajo ženske, ki za ljubezen umirajo. prokleto dolgo življenje. Iz -Jugoslavije poročajo, tla v slučaju kakega evropskega kon-, flikta ne bo Jugoslavija napadla i Rusije. Tega odloka brez dvoma ni narekovala. pamet, pač pa strah. ★ Ameriški kardinal Mundelein se vrača proti domu. • Dolarji ameriških katoličanov skoraj vsaka oseba ve za to ime, posebno pa pečlarsld klubi. Da bi 540 v 2ahvak) že zaC*el1 romati v se kaj preveč ne zameril pečlar-_em. boni tudi jaz še vstopil v njih. klub, ako me bodo hoteli vzeti. Ker imamo že dosti počitnic, 'bi raui dobili kakšno pečlarico. da bi nam bilo bolj kratek čas. Delati bi ji tako ne bi bilo dosti, ker pečiarji že tako zuajo več reči sami narediti. Če je treba, tudi kakšno potko. Peclarica bi res ne imela dosti dela. Prosim vas. oglasite se! Tudi vi pečiarji sporočite o vašem delu! Vas lepo pozdravlja eden * ita- i S1. . Vatikan. \ SJugosiimanHka Ustanovljena t 1898 iCatuL il^bnot^ Inkorporirai^a 1. 19f>4 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Pr—edclk: RUDOLF PEEPAN, tU 3D. Ul »t., drritmm«, O. Podpredsednik: LOUIS B.ALAN T. Box IN Pev) At«., & r«Jnlk: JOSEPH HSHLFE, Kly. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box Ml. Ely. Minn. fetaemJnlk neizplačanih amrtnln: JOHN M.OWU4. All 1Mb At«. Omul*. Mlox. Vrkml Krtvnlki Or. JOS. T. GRAHEK, IH American Stat« Bank ■lztk At«., Plttsbnrck. Pa. dfUl tfr V ANTON DUmoai Hi Nadurni odbori ■BA8NIK, ltooa M« BakavaU Bid«., Street*. Pit tab ur^hi. P«. MOHOR MLADIC. U14 W. II Street Ckleaco, OL flANK 8 K gA BSC, ill! WuUsfton Strewn. I>M-«r. kotili edker. &BONARD BLABCDNTK, Box 411. Bly. Minx. QBE GOR J. PORE.NTA. X10 6teveneon Bid«., PayaUx». 1 HUNK KORICM. Ill: fit. Clair Aye.. Cleyelax«. O. ZdruZavalnl edkeri TALBNTTN PTRC. 71« London Rd-. N. M.. CleyelaxS, & PAULINE ERMEXC, tSS Park Btr.. Milwaukee. Wie. /OSEP 8TERLK, 404 F- Meaa Avenue, Pueblo. Col«. ANTON nai.ARC. ua Market Street, Waakecax. KM. * Jednotlno aradno b1**U o: "Qlu NaraM**. Tae etyarl tlkejo&e ae uradnih ndey kakor tndl denarne yoCUJa«y< aa| »e pošiljajo na xlavnera tajnika. Vee prltolbe naj ee podllja na yred-eadnlke porotnega odbora. ProAnie ma eprejem novlk tlanoT la bolnlfks ■»rlfievala naj ee poftllja na yrhovnexa ad ravnika. Jngoeloyaneka Katollika Jednota ee prlporoCa r— Jxsoeloyanox> Ml jbllen pristop. Kdor želi poatatl te organizacije, naj ee sslaal tajnika bUinjeXB. druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drofttev ee pa obrnit« na (L tajnika. Novo društvo ee Lahko vatanovl a S Bani all W'nt^r1 Orijentalski humor. Nck'^a din* jt» šel Xasradin-l.mlža p*: polj« iu ujame zajca A !:er ni videl do • mej^a tliie še nikdar nobenega zajca, ni vt-del. !:akšna žival je t>> in reče .sanicniu sebi: * To čudo ponese m domov in ija pokažem so>*edoni. Zajea strpa v v.-v.o. jo dobro za-'• e/e i;i nes»* domov. Sv. ji veiij pa reče -. "Dants s u> ujel čudno /ival. 1.1 v vt ,]•• j)azi ^.e. nikar se Mu- š;di in no ndpi i vreee! Hreni iilteai sosede, da jim po!;ažeii:. luorebit« bodo oni vedeli, kij jr Ko vse tako uredi, odide. A ž iua je bila radovedna n od-/e/.f \rc7-o. Zajee pa tak;j ven in /oeiči. Ona pa vzame k'>š.'k ^ttpa v vrečo, jo zaveže in postavi zopt t v kot. Medtem jr pozval Nagrad i n-•i' tl/.i Nj«I)>i!:a. posredniUa in * flare.šine ter s'» vsi prišli \ njee.ovo :.!-;•'. ua \iilijo čado. -Na-.rr-diii-hodža jidi uvrsti \ kro-— u. jim veli privzdigniti roke ter j i če : "Lahko bi ušli1 N.ilo p»-.■»lavi vreč j v ,-r«*do. jf> od veže in /trese, a tedaj pade Unšek ven. Od sa,mega zaeudmija ni »t-di'l Na-sr-uiin-ii >dža. k;»j naj reče. a !.i s«i s<«. bili zbrali, velijo; "Tčikdi štejemo deset n.t lo-■ n. o;Nlej se b"iii'» najprej umili in odpravili potrebo/* (lletel je reči. da si hodit odslej v hiši i predi roke ili jim bo čeber lit*p •-ireben Nikei^a dne ure Nasradiii-hod-ža v sv.-j<_> klvt in si1 s.kr;je za velikim -'dom, polnim vina. IV;.1<* njegova hčerka v klet in !; ua za-irleda. ira vpraša - '"Kaj delaš tukaj očka.'** Odgovori ji: "Kaj delam ' 1'iuaknil ^mi roki tvoje malere iz moje očetnja-ve v to miru«" zavet*šče/' p Nt !:e«^a ilm* spleza \ -rad n-hftdža na mareli •<• v nekoyar v'n<'-uradu, liospoilar ua vidi ter za-kliče • "K i j d« laš t««kaj.'** \asi"iuill-iiodž;i < dvrin-S!a\ »''- sem. |.a miii priš-M n-da poj- m."" Iu za*"m* pet . Nato rrče u« >.pod;:r \ in.turada : "Ka!;šno t»a je to.' Mar tako poje sla vee ' * * A Xasra'ljn-lMwlža mu oduo\n: i: "Tako poje slavce, ki š<» ni iz-u-*en. Vekoč vprašajo Xasradina-'lcdžo: "Odkod veš, da ji* eden vsem<5- liojr?" (>rt^ovf»ri jim: "Odkar vem za j<- vs- Jako, Ual;»>r j;: v«*|f| vseiuoirix'ui I e l)i pa ne bile vse stvari v rokah 1 srmo^očiiejra Ho^a. bi bilo vsaj • ni. rat tako, kakor vin reke! jaz/" Kv". taku Na^radin-hodža s l»ar bespod.ir. v eeli hiši imamo samo eden čeher za vodo, pa mu je počnio dno. Kaj naj naredim?" fV turš'till UiŠah imajo na vsa kem stranišču tak čeber. da si umije i j roke ) o sedaj smo vedno odpravili naj-pr»»j potrebo ir. se potem uuvli. a Zgodba o aprilu. April je sedaj četrti mesec v letu. pa ni bilo vedno tako. Po starem rimskem koledarju je bil april drugi mesec v letu iu je imeJ le 'J'J ilui. -Julij <'« /.;ir mu j.-pridejal ^0. dan. V l*raueo>k«mi revoltzcijonarncm koledarju, kot ga je s|j|-ejela narodna skiijiščitia meseca novembra I7!M. je tail raz deljen april v dva mesee;i germinal in floreal. Germinal \ inese«-brstja) je obsegal dneve med 21. marcem Ln 19. aprilom, iu floreal (mesec cvetja) dneve od 'J<). aprila do 19. maja. April je dobil svoje ime po latinski besedi aperire. odpreti, ker se v tem mesecu odpira pop je in brstje. Kljub temu pa ni bil vedno spomladni mesec. Če pa imate doma Trmerjevo Grenko Vino, boste kočljivo razdobje preživeli brez škode. Ohrani črevesje odprto ter poveča vašo odporno silo. Pri svojem lekarnarju ali prodajaleu zdravil lahko dobite Trinerjevo Grenko Vino in Trinerjev Mirilee Kašlja. jako zanessljivo zdravilo v slučajih prehladov. Oe ne morete dobiti v vaši bližini, pišite pišite na Joseph Triner Company. Chicago, IU. (Adv.) noYA gunmvA mmm* NA KRVAVIH POLJANAH T EPLENJE in strahote ■ bojnih pohodflT HjUt* slovenskega planinskega polka, V knjigi so popisani vsi boji biviega eloTenri^gi J)oTka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z DoberdoSke planote, s gorovja s Titol, F^i» Sega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavj fa i polkovem upora ter njega sakletvL / - - . ■ " - 5SS55ES L OTjAP NARODA. 26. APR.. 1924 NAJGIiOBJI RUDNIKI NA SVETU. Stare jame niso jako globoke in;ljev (2050 metrov) navpično pod trloboke jame niso jako stare, pra-|Vrhom glavnega šafta. Vrsta spo-vL Dr. Read od rudniškega urada. | jenih rovov v obliki stopnišča vo- Najstarejši rudniki na svetu, o katerih imamo kake sigurne dokaze. so rudniki bakra in turkea v sinajskem polotoku. Egipčani so jih obdelovali že 377 let pred Kristusovim rojstvom; zakopali pa ni- di do te globočine. To je zlati rudnik, ki je bil začet 1. 1854. Okraj, kjer se nahaja, je najstarejši rudniški okraj v Novem Svetu, kajti se zlato tam izkopava neprenehoma že> čez 200 let. so nikdar niti do take globine, ka-j Drugi po globočini so zlatorovi kršno bi danes smatrali za sred- v Transvaalu v Južni Afriki. Muo-njo. Rudniki srebra in svinca v go jam sega tam do globočine čez gori Laurion na Grškem so jako 4,000 čevljev. Najgloblja jama pa tari. Kseuofon, ki je pisal o njih je Willage Deep rudnik, ki je I. 355 pred Kristusom, pran, da 0,253 čevljev globok, pa se že našo jih obdelovali že v "davnih ča- merava poglobiti to jamo do 7,000 sih". O kaki globočini pa tam ni-i čevljev (2134 metrov), ti govora ni, ako ne jemljemo v Tretja najgloblja jama na svetu postov predora skozi ge>ro. Feniča-lje v Indiji, in sier v Kolar okraju, ni .so bržkone že 1500 let pred Kri- kjer je mnogo zlatih rudnikov. *tU!*oin začeli izkopavati kositra Zlato se taiii izkopava večinoma na Španjskem in v Cornwall (na 'v globočini 4.000 čevljev. Dva ro-skrajnem jugo-zapadu Angleške).'va pa segata nekoliko čez 6.000 Dasi je izkopavanje kositra v čevljev globoko. Cornwall nadaljevalo nepreneho NAJSLAVNEJŠI AMERIŠKI LITERARNI KRITIK ig? A;--' ' ^ .k s- • - . j + . • iS -h, -.< k«. - 4 i COPVHIOHT UHOIHWCOS t UNDCRWOOO, M. T. Pred kratkim je posetil cirkus Barnum Bailey profesor Brandei Mathews, profesor slovstva na Columbia univerzi. Na njegovi desni je lastnik cirkusa Charles E. Ringling. Londonsko policijsko sodišče, Poroča N. Thompson. — Zagotavljam. — je rekel ne-j l"sp».Ji' so bili skrajno nezadovolji-ki odličn/i angleški soilnik pred;vi. Avstralija ima tudi mnogo rud- nedavnim časom, — da je policij- Sedaj pa je to kočljivo vpraša-ma do naših dni, vendar najglob-'nikov, in nekateri so precej glo-| sko sodišče žalosten kraj. llaz-'njc maiodane rešila neka ženska v Ija jama ne sega tam preko 3,300(boki. Najgloblji sega do 4,6000 ven v magazinih in romantičnih londonskem policijskem sodišču, čevljev pod površino. Že ob taki čevljev. (povestih je jetnik vse preje kot -- "loj mož. je rekla ta modri- ni globočini se izkopavanje kositra ne izplačuje, kajti radi prevelikih stroškov, ne more tekmovati s kositrom, ki se na Malajskem izkopava na površini. Najgloblje jame v Združenih zabaven. V večini slučajev je za- j i.uka na gas in odločno, državah so bakreni rudniki pri'vraten in potuhnjen pes. gentlen m in tudi nikdar ne Calumetu,' na Keeweenaw poloto-| Očividno izgleda stvar tako z <>n obleče s voje hlače predno si ku v državi Michigan. Mnogo na- mesta sodnika samega«, a vsakdo, natakne nogavice, šili rojakov dela v njih. Bakrene ki išče resnično človeško zanimi- Ta odgovor se glasi sicer uejra- Razni drugi stari rudniki v Ev-jmislage ležijo poševno in najglob-jvc stvari, bo lahko prišel v števil- tivno, vendar pa ima to zaslugo lik Su-,lji rov sega do 5.990 čevljev (sko- 11C dosti manj produktivne prosto- da lahko človek, ki določi, kaj ne ropi niso jako globoki. Rudnik Tudi šah je odstavljen. Perzijski šah se ni dosti brigal za svojo deželo, ampak je rajši lenaril po raznih evropskih zaba-vališčih. — Perzijci ne smejo sedeti v pričo šaha. j - --«=>- -------- -v-- v— n v uu-iii iiitin.i produktivne pr litelma na Norveškem ima poseyaj 2.500 metrov) dolgih, ali ver-V kot je londonsko policijsko so- deLa človeka gentlemana. eventtt-ven šaft, 3700 čevljev globok; ta.tikalno so manj globoki kot ne-'dišče, posebno če se nahaja v East fino tudi dožene, kaj dela resniČ-je edini globoki rudnik severno od kateri navpični šafti. Najgloblji End delu mesta. V East End de- nega gentlemana. polarnega kroga in je bil otvorjen j šaft (Tamarack No. 5) je 5.309 hi Londona, v okraju siromaštva Mimogrede rečeno je ta sodnik 1. 1887. Splošno rečeno, najglob- čevljev globok. Lanimivo je to, da in zločina, najde človek resničen tudi prepričan, da so Amerikanci lje jiuue v Evropi so premogovni- imamo — kakor smo videli —^ si- humor, v številnih slučajih povsem • najbolj lahkoveren narod na sve-ki. Šaft v angleških premogovni-globljih jam na svetu, ali ti nezavesten humor in še bolj pogos- tu1*. — Navihanei in sleparji ži-kih segajo do 3500 čevljev pod bakreni rudniki predstavljajo naj- to zelo. zelo robat humor. Prebival- ve izključno le na stroške ameriš-površino. Na Francoskem in v Bel-j bližjo točko k središču zemlje, do ci tega okraja smatrajo policij- k'1' obiskovalcev v tej deželi, giji segajo do globine čez 3,000 katere se je človek že priril. To pa skega sodnika za človeka, katere- Edini način, kako zalotiti te sle- Čarobna noč v Tripolitaniji. čevljev in sedaj zakopavajo nekatere šafte do globine 4,000 čevljev. Mehika je velika rudokopna dežela. ali malo izmed njenih rudnikov ji' posebno globokih. Šaft čez -.000 čevljev je nekaj izjemnega. Glede večine rudnikov v Južni Ameriki bi bolj pravilno rekli, da so visoki mesto globoki. Rudnik Uraden v Čile, eden izmed velikih uio. za to, ker segajo do 4.600 čevljev ga se lahko porabi za vse mogoče J'arje obstaja v tem. da oblečemo pod morsko gladino, dočim druge >.tvari. K njemu prihajajo s svo- svoje detektive kot turiste iz globlje jame ležijo višje in zato ne jim i zadregami glede pralnega Amerike. segajo tako globoko pod morsko dne, glede novih zob otrok, glede Ameriški posetniki so po mnenju gladino. j napak podnajemnikov in sosedov dotičnega sodnika odgovorni še Najgloblji zlati rudnik v Zdra- iu mogoče je značilno za, narod, /a številne druge stvari, ki so se ženih Državah je v Californiji, da nihče ne mrmra nad odločitvi- vdomačilc v Londonu, posebno za kjer Kennedy Minn ing and Mill-j jo sodnika. Če dobi jetnik Sest '»^ala. obrobljena z debelo rožc-ing Company ima napičen šaft mesecev ali če je oproščen, vsak-,™ 4200 globok. Sosedna Argonaut do odide iz sodišča popolnoma za-M in ing Company ima poševen šaft'dovoljen z izidom, bakrenih rudnikov, otvorjeuih v|s kotom 60 stopinj, ki je 4,850 čev- J Pijančki in spori med zakon-sedanji dobi. ima vhod ob vznožju Uev dolg. Tudi tam dela nekaj na-.skinii zahtevajo dobršen del ča-gore in s«- izkopava navzgor. Ba-i^h rojakov. : londonskega policijskega sod- kreni rudniki pri Cerro de Pasco Noben premogovnik v Združe-'uika. Naravnost čudoviti so izgo- škega življenja večja od vredno-(Pcru) ki so bili začeti 1. 1630 nih državah ni posebno globok,jvori, katere se zna izmisliti kak sti Življenja živali. Toda pred eden v državi Illinois ima šaft 'pijauček, da pojasni stanje, v ka- kratkim se |h zg«»dil v AnMiji 1.004 čevljev globok. jterem se je nahajal tekom prejš- slučaj. ,ki priča baš nasprotno. V Rudniki pa ne predstavljajo (neSa večera in noči. — Ni bila nekem mestecu je deček rešil iz najglobljih lukenj v zemljo, ki jih pijača, ki sem jo izpil. _ je pro- vode potapljajočega se otroka. bil Vrednost življenja človeka in mačke. Br dvoma je vredn >st člove- kot srebrn rudnik, so le 1.000 čevljev globoki, dasi se nahajajo v višini 14.000 Čevljev nad morsko gladino. \ Južni Ameriki je še nekoliko jo človek izvrtal. Četudi človek 'testiral neki pristaniški delavec. Meščani so mu čestitali in d_____ manjših rudnikov, ki se naliajajo(sam se ni nikoli spustil do dna ko je naštela priča pinte piva. ka-j je tudi malo nagrado. Ne dolgo se v večji visočini. Edina resnično teh lukenj. Najgloblja luknja v,tere Je izpraznil, — pač pa čud- nato ]*a se je ob obali potmpUa fa-globoka jama v Južni Ameriki je zemljo je v West Virginiji, kjer'11* način, kako sem pil. Urezal sem dja in neki mornar, ki je bil že rudnik Sun Joao del Rey v Brazi-lu. To je najgloblja jama na svetu. Rovi segajo do globočine 6.726 čev- iskali naravnega plina. OGROMNO KLANJE RADI BOLEZNI MED ŽIVINO SO prevrtali do globočine 7,579 ,sc v nstnico in moral sem piti z izven vsake nevarnosti se je vt-čevljev (2,310) metrov), ko so »"široko odprtimi astmi. (Pijača nil na ladjo, <1 a reši svojo "Ijub- je vsi cd tega prehitro stekla po Ijeno mačko". Ta čin je ganil vse Veliko se čita sedaj v časopisih o izbruhu parkeljnicc (lxilez- na živinoreja, se jim dovoljuje, da. se založijo z novo zdravo živino ni na gobcu in par kijih) med ži- trideset dni po razkuženju. Prva vino v Californiji. zlasti o sporu j živina služi le za poskušnio • to po skušnjo; to med državami California in Ari-1 so večinoma teleta in prašiči, ka-zona, katera poslednja je zaprla j terim je dana vsa svoboda, da se mejo vsakemu prometu iz Cali-1 gibljejo po farmi. Živino-zdrav-i orni je. pregleda to živino vsak dru- l)a se zatre ta strašna nalezlji-1 gi dan za dobo tridesetih dni. Ako va bolezen med živino, so fede- j do tedaj se ni pojavil nikak znak ralne in državne oblasti do 19. bolezni, se dovoljuje farmerju, da aprila poklale 350 čred; preosta- vpelje novo živino. Kvarantina pa jalo je tedaj še, da se uniči. 18 traja še za nadaljnih 60 dni. ta-okuženih čred in ena ogrožena ko da je izključena vsaka nevaT-ČToda. Posledica tega energičnega nost nadaljnega okuženja. Hudo postopanja je bila. da 18. aprila je "bila knga omejena na le tri okraje (counties), dočim nad šestnajstimi izmed njih je bWa proglašena kvaraiUina. V svrho, da se obvaruje vsa. domača živina v deželi, je bilo takoj žrtvovano sledeče ogromno število živine: 23,000 govedi, 13,000 ovac, 10.000 prašičev in 300 koz. Vsa ta živina, približno 50,000 repov, je sedaj pod zemljo, pekapana v apnu pod najmanj pet čevljev prsti. Kar je kuga tako strašno nalezljiva, se živina pokolje, čim se kje pojavi bolezen. Izven pokrajine, postavljene pod kvarantino se ni našlo niti enega slučaja te bolezni -Iz okuženih farm je prepovedan izvoz vsakega pridelka. Da t uad&lj- je sicer vse to za prizadete far-merje, ali ni druge pomoči, ako se hoče obvarovoti -pred uničenjem vso drugo živino. Poljedelski department obžaluje da so oblasti nekaterih zapad-nih držav ustavile promet iz Ca-lifomije in odvrnile ob meji vozila in predmete, o katerih je znano, da nikoli ne prenašajo te bolezni. Pozročeno je b-ilo s tem mnogo neugodnosti brez vsake koristi za varnost teh držav. Pred-: sednik Združenih drža,v je pozval governerje mnogih zaipadnih drža na sestanek v s rho, da se kva-rantina bolj razumno vrši, a obenem ukrene potrebno, da se bo- grlu navzdol.) Včasih prispevajo policisti sami komični elementi tekom zaslišanja v kakem slučaju kot je storil na-primer policist v nekem policijskem sodišču v West Endu. Pri-povedal jc, kako je zalotil nekega vlomilca ter rekel: — Jaz in neki drugi policist sva obkolila blok. Pozneje pa je rekel glede iste zadeve. — Cul sem človeka zlorabljat i umazan jezik. — Navada, posluževati se dolgih besed pogosto zavede ljudi. Ena najbolj čudnih pritožb, kar se jih je kedaj predložilo kakemu sodniku, je bila pritožba nekega moža iz Higligate-a. ki je rekel, da mu delajo njegovi najemniki življenje naravnost neznosno ter prosil .sodnika, naj jih vrže iz stanovanja. — Nikdar ne povzročijo niti najmanjšega šuma, — je rekel sodniku. — Neka molčeča groza čepi nad hišo. Hodijo naokrog tiho ter le malo govore. Niti najmrnj te£a ropota ni od zjutraj pa do večera. To me drži ter razburja moje živce. Tesra go? ped ar ja pa njegovi tostači še vedno vznemirjajo. — Edina odpomoč — mu je rekel sodnik, — je ta, da sami delate kraval. Na stotine žurnalastov. duhovnike v. novelistov in drugiji je leta iti leta rasjpravjjalo o vprašanju; j—r-Kaj ja gentleman? • .• .. .- . t prebivalstvo in mornar je bil od-likova z medaljo za hrabrost. Oni, ki je rešil otroka, je z ozirom na ta dogodek izjavil, da bo drugič reševal rajši mačke . , . Skrita jetnica. V Werndorfu pri Gradcu so na šli neko 14-letno deklico, ki je bla zaprta v neki zaduhli čumnati od svojega rojstva. Deklica ni imela o svetu nobenega pojma in .?e bila duševno zelo zaostala. Nihče ne ve. kaj je privedlo stari še do tega koraka. ">.-£* ■•■ . '.. — . »Ji 1' "■ aEVEROV/ZDRAVIU VZOnZDJEJD ZGRAVJE \ HRUZIMAP Ajfffscpficfjo ^ozTIo PriponočljiVo Zd odpon)oc pri zdftndjeifjb arbečlce ?q rdzqih kpzn'h bolezrp. CENA SOc btVLHA JSedaj so torej odstavili ubogega perzijskega šaha. ker je že itak raje živel v Nizzi, kakor pa v Teheranu. Že njegov oče in njegov praoče sta raje potovala v luksuznem ekspresu preko Evrope, kakor pa. da bi sedela na prastarem »asanidstkem tronu. toda to še niso bili tako divji republikanski časi. Ko je prišel le.ta 1873 šah Nasr de Din prvič v London in je pridno razdeljeval redove soln-ca in leva se je čutila Evropa o-srečeno in Perzija počaščeno. Ko je vrgel šah pri nekem velikem dvornem dineju v palači Windsor izsesani špargelj preko rame. je storil Edvard, princ Waleski ravno tako. kaikor da je to dvorni o-bičaj in je vrgel svoje ostanko šparglja čez svojo levo ramo. Ta šah je bil zelo vedoželjen in priljuden monarh ter je zelo ljubil evropsko kulturo. Nekoč je ogledoval neko angleško jctnišnico ter si je dal razložiti, kako izvrše v Angliji smrtno kazen. Toda ker razlage ni takoj razumel, je prosil. naj za poskušnjo hitro obesijo enega ujegovih komornikov. Tako zelo napreden monarh je bil. Ko so ga pa umorili, je zase del perzijski prestol njegov sin Muzzaffar ed Din. potujoči šah naše mladosti. Bil je to oni. ki ga niso zanimale konjske dirke Dejal je. da mora od vseh konj vedno eden priti preje na cilj. to itak ve, kateri pa pride prej. je njemu vseeno. Njegovega sina Mohameda Ali i?aha so že pregnali in ta sedi sedaj pri Carigradu in se dobro zabava. Sin Mohameda Ali j a je torej sedaj zadnji Kad žar. oni sultan Ahmed šah. katerega sedaj ne puste več v Perzijo. Pravijo, da bi se ne smel toliko vozariti po Evropi in razmetavati toliko denarja. Toda to je popolnoma ne-, pravičeno govoričenje. Pravi vzrok, zakaj je moral sultan Ahmed šah vedno v Pariz in Monte Carlo in povsod, kjer je zabavno, leži v enem slavnem perzijskem poinpu. ki ga je sovražil že pokojni Horac. Perzija je danes že celo civilizirana, ima parlament in jazz-godbo, in vse in seveda igrajo tudi tam vsi boljši ljudje bridge, toda kako. za Alla-hovo voljo, naj to stari lep. mlad šah? Tragičen koflikt med vladarskim dostojanstvom in človeško pravico mu je zagrenil njegovo domovino, perzijsko, popolno ma. "Times" opisuje resnično prigod bo: Takole je bilo: Na prastarem sasanidskesm prestolu sedeč je hotel nekega dne igrati mladi šah partijo bridgeja, in poklicali so. da spravijo skupaj dobro partijo, tri najmodrejše modrijane ju trove dežele, izkušene mirze. ki se razumejo tam na licitacijo bridgeja v Širazu. Taebrisu in Lsapha-nu. Na prestolu sedeč je sprejel mladi šah — il — šah svoje karte ; bile sa izborne karte za igro brez aduta. Tedaj pa je pričela tragič na težkoča. Že iz časov Artaksoka dalje ob staja v Perziji nepremostljivi zakon, da ne a»me noben ptxlložnik v navzočnosti perzijskega kralja sedeti. Torej so morali igrati tudi bridge-parinerj i perzijskega kralja stoje. To je zahteval respekt; toda če sedi šah na Artaksekso-vem tronu, njegovi bridge-part-nerji pa stoje, potem vendar vidijo v njegove »kafrte! Sultan Ahmed šah je poskusil z neko novo naredbo, fpo kateri je bilo pod strašnimi kaznimi prepovedano, gledati kraljru kraljev v kartetoda njegovi podložniki. vsi skrivni republikanci, se niso pokorili zapovedi .tirana. Od Kserksa in Artaksev&ka dalje gleda vsak Perzije« svojemu partnerju v karte, če le more. Razumljivo je, da je sultan At-med šah »koro -opustil partijo in se raje vozil v Evropo. Sedaj, ko so aim vzeli -tažko breme veli-čflnstv*, 4x> vsaj mogel .povsod mino - {rati bridge, kakor vsak K drug človek; v toliko je revoluci-f POCENI NAPRODAJ jonarni duh sodobnosti koristen' bivše LV.pi»vL.Vvo no.^tvo v I'irlx-tudi za kralje in kraljev kralje. ■ niči. skupaj 5 stavb, lliša na glav- j nem trgu z H) prostori, trgovina / nteš.uiiin blagom sklsdMČe. stanovanje in voda v hiši. Druga hiša 3 sobe. Tretja stavba je velbait Italjansko časopisje obširno o- 1,1"V 7'a 20 -!av 111 ^xlovod - pole-pisuje prastaro rimsko meste Ci- ^ "l*xh* Vlveu^ ^bama leht- rene v današnjem Trrpolisu. kjer T\ ™ ^^ '' ._ ____T . .; skedenj m zraven krasen vri z :rredam;. Njiv za 12 mernikov po-setve. zraven spada še gmajna in oašua pravica. Vse v dobrem stanju Skupna eena o25 0(X) Din. Po se je nedavno mudil italijanski minister za kolonije Federzoni in' kateremu jo tarnaš nje prebivalstvo priredilo sijajno bakljado x bengaličnimi ognji in smolnicami. Federzoni je izavil. da ni še nikoli odkor živi videl takega sijaja. Prastare ruševine Cirenc je razsvetljevala magična svetlobi, bakelj in v tem bajnem pejsažu so izvajali Beduinci na konjih svoje vražje "fantazije", konjske igre, medtem ko so ugledni Arabci in šelki na svojih sedežih v amfiteatru izgledali kokor mu^ m i je. ki stoje nepremično že tisoč let in upirajo v slavno.-fi ";m-peratorskega Rima. drobnosti se izve pri lastniku: Ivan Zgonc. mizar iu trgovec v ' 'erknici št. 62 pri R:vkeku, Slov«' liih. .7ults1;IVT-^.. (26-29—1 Rada i>i izvedela, kje se nahaja moja sestra ANGELA KLUN. Ako kateri rojakov ve za njen naslov, prosim, naj mi ga naznani. ali ]>:: ako slučajno »uma bere. naj se oglasi svoji sestri: Mary Dornik. R. K. D. No. :}, Du>b(u-e, Pa. (26-28—n Veselite se vdrgnenja s PAIN-EXPELLERJEM. Po trdnem dnevnem delu si nsidrjmito roke. nofri- m hrbet. Človtk, ki dtla z miši«ami. n-Fmc liiti bolan. 1 'rite se vedno. Poskušajte vdrgnenjo s Pain. ExpeUeriem. Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravju! 35 in TOc. steklenica v* lekarnah F. AD. R1CHTER & CQ 104-114 So. 4th St.. Brooklyn.N.Y DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. edini slovensko govoreči zdravnik Spec i j ali št moških bolezni. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz «am ie zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih _ _ 'in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaše be Jez n-i, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 tet sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. Jaz ozdrav;i-i zastrupljeno kri. mazulje in lise po telesu, bolezni v griu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rtnenico, revmatizem, katar,zlato žilo. naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopoldne do 5. P'>po'.dne>; v torek, fetrrek in sobota od S. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah In praznikih cd 10. dopoldne do popoldne. SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IZTISOV. Kdor ga ie nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Gena 40 centov. Za Jugoslavijo j« i*U ocn*. SLOVENIO PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMGUL Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $l.f od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%. EHenar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki pošljejo denar samo za potne stroške, poslužiti ee drugega načina jter označiti na nakaznici : Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil za zneske pod ne moremo prevzeti. Vsled ta-moSnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni in isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Čable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati. FRANK &AKSE& STATE BANS BOJAKL MAEOOAJTK 0E KA "<3LAS JTABODA*', WUU* nam* x m m*#¥ii _j GLAS NARODA, 26. APR. 1924 39 (Nadaljevanje.) K.J'/ mu more braniti, te v tej tihi temni noči zrahlja obvezo, tla se bo viil krvav curek ]h> odeji in da bo s curkom izteklo življenje, kateremu jc pos\etiIa Lena vso svojo ljubezen. Samo zagrabiti bi bilo treba, malo potegniti, pa bi bila oteta Sob oh* je ea življenska sreča. Satan mu je zapieil svoje krcmpije v srce iu možgane in ga vlekel s peklensko močjo bliže in bliže svoji žrtvi. Pokleknil je na posteljo, sklonil*se je in iztegnil roko. S čelom je skoraj udaril ob sliko na si eni. Tedaj se mu je pa zdelo, da ima ženska na fotografiji nepremično uprte svoje oči vanj. Zdelo se mu je. da siika raste in da je iz slike vzrasla ženska postava, ki se ljubeče sklanja nad svojega sina in jta hoče zaščititi s avojim telesom. Njegova mati! Neslovkovan glas se je izvil iz Sobolejevih ust. Samega sebe se je preplašil, omahnil ter pri tem precej trdno poLožil svojo roko na ranjenčeva prsa. Alten je v vročini švignil kvišku ter ga divje pogledal. Vročica je gorela v njegovem pogledu. L" ver j en. je bil. da mu sedi mora na prsih, raz I ek nil je prste ter zgi-abil za vrat čudno po-ša&l. Sledil je kratek, strašen boj. Danijel se mu je le s težavo izvil. Mukoma mu je razklenil prste ter ga vrgel nazaj med blazine. Danijel je padel na kolena. Sklenil je roke ter začel obupno stokati: — Mali. mati. kaj sem hotel storiti! Nato je p;j vstal, s-e opotekel parkrat po sobi in se znova pri-luujal k postelji. Struhoma je pogledal v njegove ostekenele oči. — Takoj, takoj . . . Kje je sredstvo proti vročini.' Toda za božjo voljo — kaj je to ? Preko bele vratne obveze .-je tekla rdeča tekočina . . . Tudi sraj-ea na pršili je bila ze krvava. Alien je ležal nepremično. Samo zamolklo grgranje mu je prihajalo preko ustnic. Knez Sobolej se je opoteliel Xut<> jc pa v mozek segajoč krik napolnil v>o bolniško sobo. Planil je v sosednjo sobo. kjer SO bili zdraviliški huštrumemi ui obveze. Bolniški strežnik se je prebudi! ter si preplašeno mol oči. — Na i>oinoč. na pomoč — je kričal Sobolej. — Obveza je odnehala. Nato »e j,- podal obupno na svoje strašno delo. Morda se mu posreči lin'/ ti!je pomoči? Daj I»o«r. tla sc nm posreči ... V nasprotnem slučaju Im> pa mladi častnik umrl v njeg-ovih rokah. Stri;šn i groza je navdajala kneza. Xepre-tauo je šepetal: — .Mali. usmili se me! — pri tem pa ta-o delal, da mu je pot curkoma lil čela. Stiskal je zobe. ko je s pomočjo bolniškega strežaja odstranil obvezo ter ponovno podveza! žilo. Prav do srca mu je prihajal mrzel trepet Mahoma ga je pa navdal čudovit mir. Nevarnost mi je vrnila zavest. Delal je mimo in varno. Ko je položil Altena nazaj na blazine, se je globoko oddahnil. — Bog bodi zahvaljcn, gospod zdravnik — gospod je rešen — je rekel bolniški streža j šepeta je. i , Danijel je pa v tistem trenutku začutil, da so se mu kolena stresla. slabost ga je navdala, krvavordeča megla se je valila pred njegovimi očmi. kot da bi ničesar ne videl, je začel tipati krog sebe. — Za stran tebe. mati. zastran tebe. Lena! Sveti Bog. bodi zahval jen ! Glava mu je omahnila v lULslonjač. Zdel o se mu je. da sliši odnekod nebeško godbo in da se mu bliska nasproti par temnili oči. Padel je v nezavest. Šele naslednjega dne se je prebudil in zavedel. Služabnikom je naročil, da ne sme nihče crkniti niti besede, da «;<: je obdala slabost. Ko si je-vštrcid pod kožo par kapljic tekočine. katero je nosil vedno ■seboj, se mu je makoma vrnila prejšnja moč. Neizmerno skrbno je stregel bolniku, dokler ni prišel štabni zdravnik. Štabni zdravnik je začuden zrl v knezov obraz. V jutranji svetlobi je bilo opaziti v njem strašno Lzpremembo. Njegove oei so se čudno svetile, globoke brazde je imel po licih in po čelu. in zdravniku se je zdelo, da so mu od veerajšjega dne la-sje še bul j osiveli. Pa sc mu je zdelo innljvo: vso noč prečuti ter imeti pri tem še toliko po-sla. nikakor ni bila malenkost. Bolniški strežnik mu je pozneje pripovedal. da je ostali del noči preklečal ntb "bolnikovi postelji, skrbno pazil na vsak njegov migljaj in pri tem neprestano nekaj šepetal kot da bi molil. Tudi naslednjega dne se ni Sobolej skoraj ganil od Altenove posteilje. , Bolniku je stiskal roko ter ga večkrat pogladil po glavi. Le kadar je vstal, se ga je lotila omotica. Trdno se je moral oprijemati mize in stoiov, da ni padel na tla. V mrzličnem razburjenju je rotil zdravnike, naj ^preveUejo bolnika v njegovo stanovanje. Poudarjal je, da je pri njem dosti več'komoditeta in da je tam lahko vedno ob njegovi strani. Končno so odredili, da ga bodo prepeljali po preteku dveh dni. Tekom tega časa se je Danijel bodisi plazil kot senca naokoli, boil isi je pa preeul ob njegovi postelji kot euje mati ob svojem bolnem otroku. In napočil je dan, ko je ležal Alten po srečni vožnji v krasni Sobolejvi spalnici, kjer je bilo vsega več kt preveč na razpolago. L^žal je pod svilenim baldahinom v beli postelji in se je silno ■udobno počutil. Ko jc proti večeru odprl oči. je stal poleg njega knez Sobolej ter držal v roki sliko Altenove matere. Zdelo se mu je. da se mu črne oči hvaležno smehljajo. — Sliko bomo zopet postavili na staro mesto. — je rekel s eud-uim nenavadnim glasom. — Ko sem jo vzel s stepe, mi je padlo v roko polovico štiriperesne deteljice. — Dajte mi jo — je dahnil Altec. T e r c i j a 1 k a Litvinski napisal Lazdynu Peleda. Pred leti je živela deklica, ki je dosegla kot devica precej visoko starost. Končno se je z žalostjo prepričala, da nihče več ne preži na njen deviški veuec ter je sklenila, da ga zato podari Bogu. Pričela je živeti zelo pobožno ter sc je varovala pred slabimi iu nespodobnimi mislimi. Njena sobica je bila podobna cerkvi ali kapeli. Povsod so visele svete slike in širil se je vzduli po posvečenih zeliščih. Njeuo deviško in nedolžno telo, ki so ga popolnoma posušili neprestani posti in molitve, je bilo spredaj in zadaj polno križev, rožnih vencev, škapulirjev in drugih vidnih zua-kov božje ljubezni. Vsako leto je bilo večje števiN vidnih znakov pobožnega deviške ga življenja in z A-sakim letom .je bolj ugašala v njenem snu ljube zen do bližnjega. Ves svet je smatrala za pokvarjen, zato je postavila med njim in seboj visok zid svetosti. dosegla utrujena in izmozgana nebeško ograjo. Zaman je iskala kako odprtino v ograji, da bi zlezla v nebesa. Končno je našla okence ter pričela trkati. Najprej tiho, potem močnejše in nazadnje z vso močjo. "Kdo je tam.' Kaj hočeš?" je vprašal nejevoljen sveti Peter. 'Vprašaš, kaj hočem? Prišla sem po plačilo za svoje pobožno življenje. Ker sem vse svoje življenje preživela v nedolžnosti in mučila svoje telo s postom in molitvijo, sem vendar zaslužila- nebeško krono . .. Oh. oh oh jaz nisem taka kakor so druge - - - Moje telo se je vsled r.sršilo do ko«*i. ali naj bi bilo to zaman? In bila sem eianica tolikih bratovščin!" Odvezala je svojo culieo kjer j<' imela vse vidne znake božje ljubezni. Sivi nebeški vratar pa je iz nepoznanih vzrokov neprijazno gledal na culieo ter se mu prav nični mudilo, da bi odpri vrata. "Tu ni treba premišljati," je ROYAL. MAIL. NEW YORK IN HAMBURQ CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" TI paralki ao novi in modemi ▼ m* kem oslru. najbolj priljubljen« potnikom ln fflasovlta radi komodnoaU tal — KOMFORTA. Zdrava, tečna ln obilna hrana ae aar-virm vnem potnikom na belo pokritih ml**h. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST. L* Za podrobnosti se pbrnlte na naie itopnlke ▼ vaAem mestu ali na tOYAL MAIL STEAM PACKET CO as Broadway,_New York Praga pleše. Meseca januarja je bilo same v Pragi 220S manjših iu 98 ve likih plesov in maškerad. Ua pa ne bo kdo mislil, da v Pragi sa mo plešejo, moramo pripomniti, da je bilo v Pragi v mesecu januarju tudi 700 javnih predavanj. Vest o njeni bolezni se je bliskovito razširila po vsej okolici. Krna- vpila nepotrpežljiva tercijalka in e eele množiee žensk pristavila: "Vrata se morajo od- lu so prihitele k njeni postelji. Zbrane ženske so ob prižganih posvečenih svečah prepevale pobožne pesmi in so komaj čakale na trenutek, ko se bo ločila čista duša od telesa. Opolnoči — ravno je odbila dvanajst ura — pa se je zaslišal v preti. "Če že mora biti, dobro, toda . "Kakšen toda." je vpila vsa jezna. 4'Saj se vendar vidi, da sem ljubila Boga." "In svojega bližnjega?" je odgovoril sv. Peter. 'Ali si irpeČim dimniku ropot, ki je prestrašil vse utrnila vsaj euo solzo.1 ... Ali si ženske. Takoj nato se je prikazal .tolažila uboge vsaj z euo dobro na žerjavici hudič, ki je padel besedo . . . Ali si svetila blodečim (D^ prikodnjij.); niifciiiit^i skozi dimnik. Ženske so prenehale peti svete psalme in predno so mogle pokro-piti hudiča z blagoslovljeno vodo. se je vrgel hudič kot — jastreb na jerebico — na bolno devico, iztisnil iz nje dušo in zletel z njo nazaj skozi dimnik. Toda hudič se je zelo zmotil, ko je mislil, da bo deviško dušo tako lahko pripeljal v pekel, kakor pripelje volk ugrabljeno ovčico v gozd. Komaj je bil izven dimnika, mu je zlezla tercijalka na hrbet, kjer se je tako udomačila, kakor da bi bila pri kantorju na cerkvenem koru ter je pričela s svojim tenkim žvižgajočim glasom peti "Salve Regina". "Molči!" je nevoljno mrmral hudič, kajti ta pesem mu ni šla do srca. Cez nekaj časa pa je rekel: "Tvoj glas je strašen. Nehaj vendar mukati!" Tercijalka pa je ne glede na njegove sramotilne opazke pela naprej s še bolj tenkim glasom. Tega hudič ni mogel prenesti in je zavpil: "Molči, ženska! Sicer te vržem . . ,f* Ona pa je pela še bolj mirno in njeno vpitje se ui slišalo samo na zemlji, temveč je kalilo tudi mir v nebesih. Hudič je bil strašno jezen ter je že vzdignil pest, da bi vdarii svojo žrtev, ko je enkrat začutil med rogovi in na hrbtu pekočo bolečino. Bliskovito je segel tja z roko ter je čutil med kremplji nekaj zelo neprijetnega: tercijal-kin škapulir. Vsem Ijuden^ je znano. da se hudič ne boji nobene stvari tako, kakor škapulirja. Celo Lucifer se ga boji, pa se ga ce bi bal navaden, preprost hudič! V tem trenutku je kljub svojemu hrepenenju po nedolžni devici pozabil vse. Stresel se je in vrgel neprijetni tovor ter se pogreznii v peklo. Tercijalkina duša pa je padla na zemljo. Ker pa je bila brez telesa, se ni popolnoma nič poškodovala. Vstala je, zakrpala svojo nedolžno obleko ter začela premišljevati, kaj na stori. "Da bi se vrnila v telo, se ne spodobi . .. Kam naj grem Ah, si bom že pomagala. Leteti liočem naravnost v nebesa, saj sem jih vendar pošteno zaslužila." Tlesknila je z rokama in splavala kvišku. Kmalu je bila na rim ski cesti, letela1 naprej, ker se je spomnila, da je slišala še na zemlji, da so nebeška vrata na koncu te ceste. Tri dni in tri noei se je vlekla 'M- A. — Aha, torej vaš sin! ta pot v nebesa, četrti dsn pa je B. — Ne, zojboitebnik. v temi. Vprašam te: "Ali bi ljubila svojega bližnjega Tereijalka je molčala, končno pa je rekla: "Ti niso vredni ljubezni! Nobeden ni tak, kot sem jaz ..." V tem trenutek se je zaprlo okno, zagrmelo je in se zabliska-lo, tercijalkina duša pa je padla iz nebeških višav na zemljo, kjer so jo odnesli vetrov:. iu jo raztresli v vesoljstvu . .. Na tereijalkinem grobu, g: nikdar nobeden ne obišče, vzdihuje veter, raste draeje in koprive. Iu ta plevel se večkrat med seboj pogovarja : "Nobenega ni ljubila ..." Človek in pes. "Manchester Guardian" pri-občuje rzpravo prof. Thomsona o razmerju med človekom in psom. Thomson prihaja do zaključka, da so naši pradedje, ki so pred 7000 leti pričeli z udomačevanjem volka, razumeli tajnost napraviti iz živali domače tovariše. Te u metnosti mi ne poznamo več. kajti od prazgodovinske dobe je prišlo pozneje le zelo malo novih vrst v krog domačih živali. Na vsak način so imeli ljudje več časa na razpolago i in njikova okolica je brezdvomno zmanjševala strah živali pred ljudmi. Prof. Thompson smatra za pomembno okolnotet, da- Iso skoraj -vse domače živali kakor psi. govedo, ovce. koze, kaimele. konji. osli. prašiči in kunci iz vrste divjih čred. V divjema vrtanju so imele čredne Instinkte, ki so v zvezi s simpatijo za pokorščino in zmožnostjo za vprego. Te živali so se lažje privadile prijateljsko-zaup-nim odnosa jem z ljudmi, kakor pa individualno razpoložene živali. Pes je imel podedovano na-gnenje do pokorščine! Zanimivo je dejstvo, da se v ovčarskih psih, ki so ostali brez gospodarja, vzbudi speča volčja narava in da včasih pokoljejo celo Čredo. Izjemo tvori mačka, ki je prava izjema med vsemi domačimi žrvalimi! Mačka ostane rezervirana, je rada sama ter je kmalu zadovoljna. Thomson meni, da se je razvil pes iz indijskega volka, iz šakala in iz ameriškega "coyote". Pogovor v tramvaja. A. — .Oni mladenič, ki nama sedi nasproti ima res krasne zobe. B. — Te ima od mene. Brezposelnost. I>ne 1"». marca se j«* podpisalo na Koroškem 2-">!:{ brezposelnih 25 manj kot 8. marca. Neškodljivo sredstvo za odpravo masti. Veliko Uu4I ae boji navadnih aredate* aa odpravo teže To Je lzvanreden način Isvanreden. ker Je cisto neškodljiv — nil poštenja, nlfi v*žbanja. Marmola Predpis-ne Tablete (Marmola Prescription Tab* leta) so napravljene v polnem aosasja slavnim Marmola. predpisom. Hujkatc stalno ln lahko bres slabih učinkov. Do. bite Jih od svojega lekarnarja aa en dolar Eavojfiek sil pošljite svoto naravnost na Marmola Company, 684 Garfield Bids., Detroit. Mich. —AdVt Na potu v domovino. S posredovanjem tvrefke Frank Sakser State Bank ao odpotovali r staro domovino: S parnikom Paris 2. aprila: Martin Kukovie z družino iz Manor, Va., v Sto lovni k. Jakob Fojkar z družino iz I/m ton. Intl., a- Škof jo Loko. Jože Iiizjol: soprano iz P»uen:i Vislu, l'a.T v liillaneourt, Fran eija. Jože ijonralv iz Clevelaud, O., v Vrhove na Dol. Jože Dernovše-k iz Tjibrarv, Pa.. v Podkraj. Jakob Jo^er iz Library, Pa., v Borje. Ivan Zore iz Library, Pa., v Sv. Lampret ob Savi. Peter Dr.luiar iz Elbert, \V. Va., v Križe pri Tižiču. S parnikom Belgenland 5. aprila: Marije. fJanc iz Bridgeport, Co'.m., v Dubrovnik. Preknuirje. Mihael IVI I ga č iz Bridgeport, Conn., v Ižakovce, Prek mu rje. Martin Horvath iz Bridgeport, Conn., v Dukleževje, Prekmurje. Frančiška Božič iz Barberton, Ohio, v Mirno ua Dol. Anton Šebalj iz St. Marys, Pa., v Fiyzid na Hrvatskem. S parnikom America 9. aprila: Frane Požene! iz Upson. Wis., v Brezovico pri Ljubljani. Anton Bartol iz Bc-nifas, Mich., v Ketje pri Loškem Potoku. Anton Kovač iz Franklin, Kan., v Vače pri Litiji. S parnikom Olympic 12. aprila: Ivan Pustavrh iz Imperial, t'a., v Dol. Dobravo pri Škofji Loki. S parnikom Rochambeau 19. aprila: Fran jo Štiniac it Minden, La., v Gerovo, Hrvatska. Anton Gorenje iz Grotss, Kan., v Vinico na Dcmjskem. S parnikom Paris 23. aprila: Martin Žibert z družino iz Chi-caco, I1L, v Leakovee pri Krškem. Franc PotoČar iz Lansing, Ohio, v Kandijo, Novo mesto. Jože Lončar iz Lansing, Ohio, v Srenjsko vas pri Žužemberku. Franc Laurie iz Penova, Fb., v Ketje pri I-ožskem Potoku. Janez Jež iz Lansing, Ohio, v Svibno pri Zid. mostu. Janez Prime iz Argo, 111., ua Ig nri Ljubljani. Jože Haffuer iz Rock Springs, Wno., v Mušnje pri Radovljici. Fraaie Žele iz Ogden, Utah, v Koritnice pri Knežaku. Franc Rutar iz Olean. N. Y., v Voice pri Tolminu,, A . Kretanje parnikov - Shipping News 29. aprila: Republic. Cherbourg. 3. maja: Leviathan. Cherbourg. Olympic — Clu-rbourg: Pres. Wilson. Trst; Ui Su-voie. Havre; UrbiUi, Ccrbourg. 7. maja: » Aquitaniu, Cerbourg. 8. maja: Belgenland. Cerbourg. 10. maja: Homeric. Cherbourg: America, Cherbourg. 14. maja: Taris. Havre; Martha Washington. Trst: Itcrengr:iiu. Cherbourg. 15. maja: Albert IfciJliu. Cherbourg in Hamburg: Stuttgart, Itremeu. 16. maja: I'rcs. llonsevelt. Bremen, 17. maja: Majestic. Cherbourg. 21. maja: France. Havre . 22. maja: L»aplaud. Cherbourg. 24. maja: Leviathan, Cherbourg; Olympic.— Cherbourg: Tyrrhenia. Cherbourg; Colombo. Genoa. 27. maja: Reliance. Cherbourg. Hamburg: York. Breme . 28. maja: Aquitania. Cherbourg. 30. maja: America, >rmina, Ocnoa. 26. junija: Zeeland. Cherbourg. 28. junija: Majestic. «*herbourg: Uifaji-lle. Havre: Conte Kosso v Genoa. HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vsar. teden z našimi razkošnimi parniki RESOLUTE ^RELIANCE ALBERT BALUtIM DEUTSCHLAND PuJ-u:ki & 1. - in U razredom in znani "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa". "Thuringia" "Westphalia" s kabinami in razredom, RELIANCE 29. apr. ob10dopoldne Uspešim, uljudna služba, i zborni kuhinja, prijetni in privlačni prostori. United American Lines 39 Broadway. New York [OSUWCHUKF V spravno«* ▼ JotfoiJanj^ V Edino alr*ktno apomladn« odpluti* Otmitren* vožnja Duett Pre*ii.ente Wilson — I. maja; 24. Jun. Martha Washington—14. maj.: 12. Jull. v Dubrovnik all Trrt. Zelaznlna v notraa jnit zmerna. Nobenih rl-M'»V Vpraitjta pri bliinjrm agwnta ali pri PHELPS BROS. A CO.. 2 Wmml St.. N. Y. IIIŠA NA PRODAJ z lep-m vrtom, z vsem «rfr-»poi!ar-"k:lil p'islopjpiu in z ni*z;iiNk MOsKE Velika tuba35c. Kit (4's) ti Vri».fc.ra«rji »H Sau-Y-Kit Dept. B 92 B«ikman St.. New York Pi*ite za okrožnico. II'j I 1»; zvodel za prijatelja TON V TOMŠIČ p. cL Halus iz Kne?aka in JOSIPA MU.TF.LlC (Šinit) iz Ca>telnuova. Prosim. Ja sc mi javita. — Andy Valenčie, 42, ^lorrLs, Pa. Prav vsakdo— kdor kaj iščt; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupu jo; kdor kaj prodaja; pr»? vsakdo primara, da Imajo čudovit uspek mali oglasi w " G1 a■ ITaroda". ^otovanje v Jugoslavijo F I Kdor namerava potovati to llad ▼ stari kraj na obisk ali stalno, priporočamo, da se odi za parnik "PARIS", največji in n novejši parnik francoske parobri ne družbe, ki odpluje iz New Tor 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Francije, Švice in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski progi, zlasti pa Se a parnikom * PARIS' in se pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo ▼ zase-dno ozemlje, se peljejo iz Pariza ravnost ▼ Trst. S ton parnikom potuje tedaj nai uradnik, ki bo spremljal pot ke do Ljubljane, in bo pazil tndl prtljago, da bo Sla naprej vedno istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-6 v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem parniku, naj nam doposlje čim prej $10.00 are za III. razred in $50 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino Že sedal, Ca ne bodo boljši prostori tc oddani. Frank Sakser State Bank New York, N. Y. Pozor čitatelji. Opozorite trgoTco Im m-brtnike, pri katorUi kupu« joto ali naročate te sto s njih postrežbo sadoroljA da oglašujejo t lista "Glas Naroda". ■ t« boste ustregli tub "CHasnitdfi" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR Je namenjen potovati ▼ stari kraj. jc potrebno, da Je natančuo poučen o potnih listih, prt-ljjifji in drugih stvareh. Po jasli ila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki £e niso ameriški državljani. morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake nepriiike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika aH svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripus-čeni sem zopet po 1. juliju 1924. Prttflajanio vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Ako želi kedo naročiti vozni list iz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York •lavM mtewtw Ji Več kot 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAS GRAMOFON PESMI, MOŠKI ZBORI, MARŠE POLKE, VALCERJE itd. PIŠITE TAKOJ PO NOVI BREZPLAČNI CENIK NA: VICTOB NAVZNHHEK 331 Greeve St. Cm—bA Pa j*