Naj Teč ji slovenski dncrniV v Združenih državah
za vse Uto ... Za pol leta • • - •, • Za New York celo leto -
Z« inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
GLAS NARODA
Ust slovenski/t .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Da3j b the United States.
Usced every day except Sundays and legal Holidays 75,000 Readers.
TELEP0N: CORTLANDT J878.	Entered aa Second Cl&u Matter, September SI, 1903, at the Poet Office at New York. N. Y„ nnder the Act of CongreM of March 3. 1879.	TELEPON: CORTLANDT 2878.
NO. 249, — ŠTEV. 249. v	NEW YORK, TUESDAY, OCTO BER 23, 1923. — TOREK, 23. OKTOBRA, 1923.	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL
NA GRŠKEM JE IZBRUHNILA REVOLTA
Upornemu gibanju načeluje rojallstični general.—Po vsej deželi je proglašeno vojno sanje. — Uporniki naj se razkrope, če ne jih bodo začeli obstreljevati z aeroplani Brzojavke so jako pomanjkljive, ker vsako cenzor po svoje prikroji. — General Pangalos vojni minister.
Atene, Urško, 22. oktobra. — A' raznih proviucialnih ^aruizijuh s<» sč vojaki spuntali. rporniška armada šteje I ajr 2<HM> mož. Poveljuje jim rojalistifoii gen. Metaxas.
I i>oniiki zahtevajo, da mora revolucij ona rna vlada odstopiti, kajti edinole na tak narin bi se mogle prihodnje volitve milno in nestrauskarsko vršiti.
Vlada pod poveljstvom polkovnika Gonatasa se bo poslužila skrajnih sredstev, da bo zatrla vstaško gibanje.
London, Anglija, 22. okobra. — O najnovejšem uporn na (ii-škem prihajajo v svet sila pomanjkljiva izročila.
Tukajšnja Reuterjeva agent ura je dobila iz Aten sle-deeo brzojavko: —
" Vlada je pozvala upornike, naj se takoj razkrope. < V ne bodo tega storili tekom enega dne, bodo začeli vladni aeroplani metati bombe na njihova zbirališča.
Neka prejšnja brzojavka naznanja da j<* gen. Metaxas izginil. Časopisi, ki jih je kontroliral, so prenehali izhajati.
Omenjeni general je bil svoj čas poveljnik grške armade pri Smirni ter je bil zaupni svetovalec kralja Konstantina.
Vse brzojavke so jako pomanjkljive, ker jih grški cenzor po svojem prikroji.
Vojnim ministrom je bil imenovan general Pangalos. bivši vrhovni poveljnik pod Venizelosovim režimom.
KONCERT KVARTETA "SLO PONESREČEN ATENTAT NA
VENI J A'' V BR00KLYNU.
ARGENTINSKEGA SEDNIXA.
PRED-
V soboto dne 27. oktobra pri-redi n. \vor»ki kvartet "Slove-J Sanlander, Španija, 22. oktobra. nja'\ s«*stoječ iz priznanih pev- Tukajšnji uradniki in državljani : P'tuš-1 k. Ktariha. Drganc in s'> danes brzojavno čestitali ar-Alue, svoj koncert v bivših pro- J latinskemu predsedniku de Al-!< rili Martina Raucha na Irving beri. ker je srečno ušel poskušene-' Ave., Brorvklvn. Začetek ob osmih m» napadu.	j
POGLED NA RAZKOSANO NEMČIJO.
BALTIC Sea
Washington, D. C., 22. okt. — Promet raznih Mail Order trgovin se je v septembru zvišal za 17 odstotkov, kar znači. da so farmarji .spravili svojo letino in da se pripravljajo za zimo. Farmar kiffmje svve potrebšč:ne na jesen ko proda svoje pr'<lelke. Vendar je promet letošnjega leta za 21 odstotkov večji od lanskega.
V teku zadn jega fiskalnega leta je zvezna vlada zgradila za 8820 milj bnton'ranTh cest. tako da imamo ?eda i v Združenih državah 2G.r>:i<; mili betonlrane ceste. Po raznih krajih deže'e pa je nekaj nad flOOO milj pod konstrukciji). Pred T". S. Tarif komisijo je
....	. , - i , ,	*	.snlošno zahteva po znižanju tari-
jo prekiniti vse zveze z her I m.vko vlado. Separatistično ffiba- r it	i
_	lie rd ]aneie{ra semena, proti ka-
terfimu znižanju 71a. vodi skoro
i severozapad hud br.j. Pa tudi
AMERIŠKA NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA
Mogočna nemška država se je pri čela rušiti. Separat"sti so v okolici Ais le Phapeile proklami rali Porerisko repuM ko ter skuša-
Promet letošnjega leta je za 21 odstotkov večji kot je bil lansko leto. — Splošna zahteva za znižanje tarifa. — Velika prosperity ta v Ameriki.
ODPOR PROTI NEODVISNI PORENSKI
Nov izvrševalni odbor socijalistične stranke v berlinskem okraju. — Če ne bo vojaška diktatura takoj odpravljena, bodo socijalistični člani izstopili iz kabineta. Razširjevalci ideje "neodvisnosti" so naletili v Mainzu na odločen odpor.
nje podpira francoski kapital. Na jugu sta Bavarska in Saška, ki odločno nasprotujeta berlinski vlad'. Bavarska je v rok ali i j fašistov, jia Saškem imajo pa komunisti ]>oglavitno besedo.
ZMEDE IN NEMIRI V NEMŠKI REPUBLIKI
Francoske čete bedo šele tedaj nastopile, ko se bodo za vršili kaki spopadi med separatisti in njihov mi nasprotniki. — Bavarci bodo dobili več pravic.
POINCARE SI NE OBETA DOSTI 00 PORENJA
farmarji, ki se pečajo z mlekarstvom so proti temu. da bi se col-n na znižala na lanu in semenu. Največ lana se pridela na severoma padu in zato ni farmarjem zame
Zaenkrat Se ni napočil primeren trenutek za priznanje nove po-renske republik«. — Belgija je b'lla že vnaprej Obveščena o separatističnih načrtih.
ZVfrpi'. rA\ d 1 hro zabavo in izbor-no p»strc£bo bo v vseh ozirih pre-
skrbljeno.
V KANADI JE PADLO ČEVLJE SNEGA.
ŠTIRI
j Berlin, Nemčija. 22. oktobra. — * *• *	i Iz Aachena poročajo, da so upra-
Značilno je. da ni dospelo v I ve Thyessenovih premogomikov Združene države nobeno poročilo in jeklarn odpustile šestnajst tisoč glede atentata na argentinskega ;delavcev.
predsednika.
Cobalt, Ontario, 22. oktobra. — Vsled velikih žametov je imel vlak Continental Limited tri ure
zamude.
V AVDIENCI PRI MTJSSO-LINIJU.
Izravnanje spora s črnogorska di nas-tijo.
Pred kratk'm j«1 <Vsp *1 z Dunaja preko Rndimpeš?v Be ^rad črnogorski princ Peter Petrovič Njegoš, najmlajši s!:i pokojnega črnogorskega kr.-lja !Čikule. Teki.m dopoldneva je <orejel kraljeviča v daljši avdijenci kralj Aleksander. Princ Peter s.- od reč ■ vsem pravicam pretendensj va na črnogorski prestol ter hoe.» :VvWi v Jugoslaviji kot miren državljan. V kratkem bo službeno objavljeno da je poravnan snor iee 1 (u.-ma
Rim, Italija, 22. oktobra. — Da nes je sprejel italijanski min 1st r ski predsednik Mussolini v av dienei slavnega italijanskega pi satelja Pirandella. Ž njim se je jugoslovanskima dinasti.iarifl. kar dolg« časa pogovarjal. Takoj za-] bo tudi mnogo prip<»in h kon-teni pe od|H»toval Pirandell t proti solidaciji jugoslovanskih notra-Ameriki.	njih razmer.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI« ITALIJI IN ZASEDE
OZEMLJU
M potom naš« banka imfojajo sauealjtro, hitro In po
TfaraJ NMbMhiM ihMil
Jn^oalavlja:
EupoiUja M mdnj« poflte Is tspUCoj« **Kr. postni 0ekornl mrmOT ta "Jadntimka bankt" t Ljubljani. Zignbn. Beofradn. Kranja, Celja, Maribora, Dubrovniku. Splita, Barojera aH drugod, kjer J« pal ca hitra
1000 Din. ...... $12.80
2000 Din....... $25.40
5000 Din....... $63.00
ivkuitM, ki tnticj« manj k*t m UmI «lnar)r>
■arpoAlJa Opatiji tm
Italija in
banka" w Trna,
200 lir	................$10.00
300 lir	................$14.70
500 lir	...... .	$24.00
1000 lir	.......:	$47.00
Ja m reCkrat ta podati natanfina omam mpnj.
▼ roke.


Separatisti so bili 11 spesni v Erkelinu in Brackleinu.
V Muenchen-Gladbach so doži-■eli o<lločen poraz.
Tudi v "Wiesbadenu niso imeli nobenega uspeha.
Pariz, Francija. 22. oktobra. — Zunanji urad naznanja, da se bo do francoske čete vmešale edino-'e v slučaju, če bo nastal kak re sen spor med separatisti in njiho vLmi nasprotniki.
Zaenkrat se še ne ve. če bo fran •oska vlada priznala separatistič no vlado v Porenju.
Okupacijske oblasti bo<lo sklo-r>ile zveze edinole s tistimi sepa rat isti enim i uradniki, ki majo ka besede in vpliva. Posebnega vpli va pa dosedaj nima še nihče.
London, Anglija. 22. oktobra. — Tz Berlina poročajo, da je bavar ski ministrski predsednik JCnilling izjavil, da Bavarska ne more vei" ostati v zvezi 7. ostalo Nemčijo.
Reuterjev dopisnik poroča, da so vse brzojavke, ki prihajajo i? Berlina, pfnl strogo vladno kontrolo.
Ko no dospele vladne čete v Meissen, petnajst milj vzhodno 00 Draždan, so začeli prebivalci i2 zasede streljati nanje, j Vojaštvo je odvrnilo s streljanjem, nakar so se vneli vroči pocestni boji.
Berlin, Nemčija. 22. oktobra. — Nemška vlada je .sklenila poslati Fra ncozom novo j>onudbo glede reparacij. Načrt ponudbe so sestavili nemški industrijalci. Be sedilo ponudbe bo jutri objavilo časopisje.
bi se lan in laneno seme postavilo r•> vrosto V to. Pa tu li farmer-ii. «c pečajo z mlekarstvom, :"ias d^ber vzrok, da se proti zni-eolnii1.*1 na uvozu lana in la-nenega semena, kajti iz lanenega Pariz, Francija. 22. oktobra. — J semena se producira olje, iz kate-Iz zanesljivega vira se je doznalo, j rega se izdeljujejo substitute za da Po i near e ni nič kaj zadovoljen surovo maslo in če bi cena temn s separatističnim gibanjem v Po- j rastlinskemu olju padla, bi paidla renju ter da zaenkrat Se ne bo (tudi cona substitutom za surove priznal nove republike. č'e bo se- maslo, vsled česar bi morala past' paratistično gibanje res uspešno., tudi eena surovemu maslu. Pri bo delalo zaveznikom še velike tem bi imeli farmerji seveda pre preglavice.	eejšnie izgube, oziroma njihovi
Zaenkrat se Franco-zi veliko bolj dohodki bi se zmanjšali, brigajo za vznemirljiv položaj na j Sir Arthur Balfour, britišk* Bavarskem.	[državnik, je pred par leti podpi-
Če bi se Bavarska odcepila od ral protektivni tarif, ki ga je ostale Nemčije, bi s tem zadala sprejela Velika Britanija, sedaj trahovit udarec vsem zavezni- pa piše v nekem članku, da upa. kim načrtom. Vsa pogajanja gle- da bodo Združene države kmalu le reparacij bi se morala obrniti odpravile uvozno tarifo. Po svo-v drugo smer.	|jem povratku iz obiska v Ameri-
Danes je izjavil zunanji urad, ko, je rekel, da sedaj vlada v Zdr. la bodo francoske oblasti zaen- J državah prosperiteta, da bo po \-rat čisto nevtralne.	(prihodnjih volitvah odstranjena
Nova republika bo šele tedaj ' tarifa na uvozu in da Ameriko nriznana. ko se bo natančno izka- čaka zopet neizogobna kriza, ki !•<• o. če ima kaj prilike za živi je- trajala najmanj tri ali štiri leta. nje m napredek.	J p(> njegovem izvajanju .bo pričela
Francozi zatrjujejo, da so bili kriza koncem sedanje republičan-
Belgijei natančno obveščeni o najnovejšem separatističnem gibanju.
KRALJICA MARIJA FOTOGRAFIRANA Z OTROKOM V POSTELJI.
H U KRTA JE ZAPUSTIL VELI-KAN8KI DOLG.
Washington, D. C., 22. okt. — Mehiško poslaništvo je danes objavilo obdolžbe, ki jih je nafrro-madil sedanji mehiški zakladničar
London, Anglija. 22. oktobra. — Sem so dospele prve fotografije, nje spi otročiček. — jugoslovanski kraljico Marijo v postelji. Poles ne spi otroeiček, — jugoslovanski prestolonaslednik. Ob postelji sedi na stolu jugoslovanski kralj Aleksander. Doseda.i ni bila še nobena kraljica fotografirana v postelji.
Berlin, Nemrija, 22. oktobra. — Tukaj se je vršila velika skupščina združenih socijalistov. Dosedanji izvrševalni odbor je bil strmoglavljen. V naeelstvo so izvoljeni samo novi možje.
Ti možje bodo z vsemi silami nasprotvali vsaki zvezi z meščanskimi strankami. Z veliko večino je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj vlada takoj odpravi vojaško diktatorstvo.
ve se to ne bo zgodilo, bodo vsi socijalistični člani izstopili iz Stresemannovega kabineta.
Nadalje so socijalisti zahtevali, naj odstopi Stampfer kot urednik socijalisti čilega glasila "Vorwaerts".
^ Mainz, Nemčija. 22. oktobra. — Danes zjutraj ob pol petih je dospela skupina separatistov v Mainz.
Ko so hoteli zasesti mestno hišo, so zadeli na odločen odpor. Dva separatista sta bila usmrčena, veliko drugih pa ranjenih.
Zatem so se separatisti koncentrirali v nekem drugem poslopju ter čakali m vodil svojih voditeljev. Republiko bodo proklamirali šele jutri ali v sredo, ker se hočejo še prej sporazumeti z nemško policijo. Separatisti so zavzeli Gross-Gerau. Pri tej priliki so se završili veliki spopadi z nemškimi policisti.
V	Ruesselhcimu so najprej razorožili policijo, nato pa proklamirali republiko.
Državna vlada je baje pozvala voditelje raznih sepa-r;u a ko se skušajo zavarovati j ratističiiih strank, naj se snidejo z njenimi zastopniki v T red k.»peticijo, ki bi nastala, če kolinski vladni palači, da se dogovore o ustanovitvi po-
renske države v okrilju nemških državnih meja.
Jeklarne in druga podobna podjetja obratujejo samo po tri dni na teden. Če bi obratovale vsak dan, bi morale odpustiti veliko ševilo delavcev.
Veliko premogovnikov v Ruhru je prenehalo obratovati. Izvzeti so le oni, ki dobavljajo premog Italiji.
Coblenz, Nemčija, 22. okobra. — Separatisti so v Mayen in Bemkastel zasedli vladna poslopja.
Mesto Dueren se je danes pridružilo tozadevnemu gibanju.
Vodja separatistov, Matlies, je izdal proklamacijo, v v a ter i pravi, da se mora Porenje popolnoma ločiti od nemške države, ker je edinole na ta način mogoče zaščititi debelo pred komunistično revolucijo.
Nadalje pravi proklainacija, da se mora vsakdo brezpogojno pokoriti odredbam francoskih in belgijskih okupacijskih oblasti.
_ London, Anglija, 22. oktobra. — Sem so dospela poročila, da so se vsi nadaljni napori porenskih separatistov izjalovili.
V	Krfeldu in Gladhachu so se vršile velike demonstracije. Zaenkrat kontrolirajo vladne oblasti še vsa javna poslopja.
Oblasti v Juelicliu, šestnajst milj severno od Aachena, so se dosedaj uspešno ustavljale vsem naporom porenskih komunistov.
Brzojavka pristavlja, da je puč v Aachcnu dvomljivega pomena.
Zaenkrat vlada v tamošnjem mestu popolen mir. Jutri ali pojutrišnjem bodo pa delavci napovedali generalni strajk.
Bruselj, Belgija, 22. oktobra. — Leo Decker, eden vo-
prihodnji jditeljev aachenskili separtistov, je danes rekel, da bodo se-
predsedn:k demokrat in temu on (paratisti priznali versaillsko mirovno pogodbo ter se za-
pripisuje krizo. Gospodarskih kriz	pla?ati del odškodnine, ki jo zahtevajo zavezniki
pa ne povzročajo admin.strac.je, ^ nemške države.
ampak kakor je znano, imajo o-	-,-v	,, . .	. .	.
pravek s krizami vse druge sna- .. D«^sseldorfsko časopisje pravi, da je separatistično n. ki izvirajo iz ekonomskih ok-	v Aachenu samo lokalnega pomena.
Naravnost izključeno je, da bi se razšlo. Listi po ostalih delih dežele niso tako jako optimistični.
ske administracije in bo držala skozi vsa štiri leta demokratične administracje. Balfour hoče s tem .povedati, da bo naš
NEMŠKI
STARIN06L0VEC EGIPTU.
Berlin, Nemčija. 22. oktobra. — Te dni je odpotoval proti Egiptu znani nemški »tarinoslovec Lnd-wig Borchard, ki bo nadaljeval » svojimi raziskavami.,Zadnjič je bil v Egiptu leta 1906. Niegova tedanja razkritja so navdala ves svet z velikim občudovanjem.
Alberto Pani proti svojemu pred-j Stroške izkopavanja bo pokrila nku Adolfu la Huerti. Ko je od- privatna nemška družba. V krat-stopil kot državni zakladničar, je kem bodo odprli v Kairo tudi nezn-pustil svojemu naslednika nad 18 5kl institut, ki je bQ zadnjih pet-i milijonov deficita.	najst let z*prt.
rov.
Dohodninski davek, ki ga je plaeelo ameriško ljudstvo v zadnjem fiskalnem letu znaša 4596 milijonov dolarjev. to je skoro dvakrat toliko kot prejšnja leta. ko je bil v veljavi še stari dohodninski zakon. In ker prinaša sedaj toliko več ta darvek, se je znižal zvezni davek na posestvu.
800 STRAP A T.WIH ŠTRAJKAR JEV NA IRSKEM.
KRŠČANSKO-SOCIJALCI ZMAGALI PRI AVSTRIJSKIH VOLITVAH.
Dunaj, Avstrija. 22. oktobra. — Pri avstrijskih volitvah, ki so bile včeraj končane, so zmagali krščanski socijalci.
Na Dunaju so pa zmagali socijalisti. Socijalisti so namreč dobili 75 mandatov, krščanski socijalci 49; židovski nacijonalci pa samo en mandat.
Dublin, Irska, 22. oktobra. — Glavni stan siunfeinske organiza cije je danes objavil, da po raznih taboriščih in jetničnicah noče S0C oSeb uživati nobene hrane.
Nekateri stradajo že -po deset dni. Vsi odločno izjavljajo, da s< .prej, dokler jih ne izpuste na pro sto, ne dotaknejo nobene jedi.
ZDRAVSTVENO STANJE SLAV NEGA ELEKTRIČARJA.
Schenectady, X. Y , 22. oktobra Zdravniki so izjavili, da se zdrav stveno stanje enega najslavnejših
ameriških električarjev. <lr. Rtein-netza. znatno boljša.
V	zadnjih dneh je dobil močan si ven i napad vsled prevelikih na-oorov. Temperatura je normalna. Srce mu pravilno utripa.
V	kratkem času bo zamogel vstati iz postelje.
Viak pevec bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATH V'
Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebu-ie 103 najboljših in najnovejših pesmi x notami
Cena t poštnino $3.00.
"GLA8 NARODA" d3 Cortlandt St., New York. N. T.

"GLAS NARODA

Subscription Yearly M M

i"	v—tU d«w IxvxTnM n»«11
M M prloMal«]«.
kraj« Bt) «* hltr«J«
L A« NARODA" •f Manhattan. | t C«rtlan#t >01
PORENSKA REPUBUKA
m.
V noitiškeiu mostu Aachen so njega dni kronali nemške cesarje.
Tudi spočetnik habsburške familije, Rudolf, je bil kronan tam.
O.-otjc tozadevne proklamaeije očitajo Berlinu, da je pihnil Porenje v nesrečo in bedo ter izražajo ž<_*ijo, da bi jim bilo dano živeti v miru s svojim sosedom.
Pri]K>innjeno je tudi, da bo porenskn republika pomagala graditi novo F^rojxi.
Besede, da hoče nova republika živeti v miru s svojim sosedom, so tudi v Parizu izzvale veliko odobravanje.
Pariz je kriknil veselja, kajti Nemčija si- je začela kruliti. Del francoskega cilja je dosežen. Če bo tudi zanaprej sreča mila, je seveda, drugo vprašanje.
Kljub temu pa vedo v Parizu prav dobro, da se je proklamacija p^renske republike za vršila pod zaščito francoskih bajonetov.
In ti bajoneti so dobili povelje, naj tudi zanaprej ščitijo vse, ki so spočeli to prijateljsko republiko v sovražni republiki.
Belgijska okupacijska armada je dobila isto povelje.
Voditelji separatističnega gibanja so zadali umirajoči Nemčiji smrtnonosen udarec.
Puntarji, ki so proklamirali republiko v Aachenu, so zasedli mestno hišo ter izdali dve proklamaeijL Prokla-macijo so podpisale osebe, ki so jako malo znane v nemškem javnem življenju. %
Zadeva se je za vršila mirnim potom, ker ni bilo nikjer nobenega odpora. Dospelo je tudi poročilo o "porenskili četah", ki baje prodirajo proti Kolinu.
Berlinska vlada na idez ni posebno razburjena. Kljub temu, da so bili jako presenečeni, smatrajo porensko republiko za lokalno zadevo.
Niti Pariz ni še dosedaj zalajal, da so "republikanci'' tudi kje drugje kaj prida dosegli.
Pa naj bo stvar taka ali taka, porenski republikanci so se pregrešili proti svoji domovini.
Francozu, ki jo hoče uničiti, so odprli vrata nastežaj
Francozom so storili veliko uslugo na škodo svoje' lastne domovine.
D
opisi.
Peter Zgaga
—	——-g. I
Te dni se je vršila konferenca vseh goverherjev ameriških držav.
Guvernerji so zaključili naslednje: V Ameriki ne sme biti niti kaplje opojne pijače.
Governerji s predsednikom Coollidgem vred so pa pozabili veliko resnico:
V Ameriki vlada narod in si *
sam ustvarja svoje postave.
Ce pravi oseminštirideset guvernerjev : Tako bo! — se stodeset milijonski narod na široko zakro-hota in misli sam pri sebi:*— Al1 pa ne!
* * *
Časopisje poroča: — y«i Koče-varji znajo sedaj slovenski.
Saj sc že prej znali pod slavno habsburško vlado. Malo polomljeno sicer, toda neke vrste slovenščina je bila vseeno.
Prijatelj me je opozoril na slovenski izraz pristnega Kočevarja. Baje je takole rekel: Strašna nesreča me je zadev. Oča cerknou.
konj umeru, sin pa gada piču. * * *
Te dni je bil v Parizu predsednik Cehoslovaške, Masarvk. Bil je v gosteh predsednika francoske republike. Mrlleranda.
Ko sta se enkrat domenila, da mora biti med obema državama trdna zveza, ga je peljal Mille-rand na bojišče ter mu pokazal, kaj zmore francoska armada, — če ni nemških bataljonov v sosed ščini.
Vršile ^o se velike vojaške vaje.
Tatičku Masaryku so pokazali Francozi svoj^oiajmodernejše tanke, najmodeernejše zrakoplove in vse. kar si je militaristična Fran cija nabavila z maloka.valirskim sesanjem Nemčije.
Tatiček je sklenil vojaško pogodbo s Francijo, ne da bi poslu-
3fugnsl0tmti0ka
Ustanovljena L 1898
Ka&iL 3fe&mita
Inkorporirana 1. 190*
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
J
Glavni odborniki; Pr—edntk: RUDOI.F PERDAN, 913 E. 188 8t-. Cleveland, Ql Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA, Box 961. Ely. Wi^, Blagajnik neizplačanih amrtnin; JOHN MOVEKN, 4ia _ nth Ave tmluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 80S American Stat* Bank Bid*., IM Grant Bt. at Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON SBA8NTK, Room X06 Bakewell Bid*., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago. HL FRANK 8KTCABBG. 4828 Washington Street. Denver. Cola.
Porotni odbor.	' '
LEONARD SLABODNTK. Box 480, Ely, Minn.
GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bide.. Puyallup, Wash. FRANK ZOB1CH. (217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC, 780 London Rd., X. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 383 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEiARC, ESS Market 8treet. Waukecan. m.
—-—	JednoUno uradno clasllo: "Glas Naroda".	-
Vse stvari tlkajoCe se uradnih zadev kakor tudi denarne poinja.tr« naj se pofilljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poAHJa na pred-aednlka porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih članov ln bolnlika aprlCevala naj se pofiilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporofia vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor teli postati Clan te organizacije, naj se zglasl tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za. ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovl a 8 Clanl aH Članicami.
Iz Jugoslavije.
Bolnice v Jugoslaviji.
Umrlo j«1 281 asel>. Za izdal-
"Ministrstvo za narcxlno zdi-avjeke so plavale l>t>!niee 700.062 je izdelalo celokupen pregled o t Oin; njih del- znaiu avoto
letih 1014. Idi 1915. Po osvobo j en ju je število lK>lnie naraslo na 41. a leta 1922. je bilo v Si-ljiji in Črni gori 62 bolnic. Sedanje sta-| njo bol 11 i t1 v Srbiji i-n Črni gori ne j »dsrcvarja. niti po številu, niti po i obsegu potrebam «asa. V srbskih šal svet edinega pametnega clove- \ '>olni(-ah se nahaja '">174 postelj ka, kar jih je v Centralni Evropi — dr. Beneša, ministrskega predsednika cehoslovaške republike. ♦ . *
stanju bohiie v Jugoslaviji. Iz pre-1 8.1 3,f>12 l)':ii. gleda je razvidna, da vlada naj-1 Dalmacija ima le f> bolnic s 590
posteljami. Na 1000 prebivalcev pride 1*2 postelje, l^uisku leto je Leta 1012. je imela Srbija 33 j bilo operiranih 1507 bolnikov, pre-bolnie. To »stevfclo se ni ponuiožilo jrledaii.h pu. 033	Za bolniške
večje pomanjkajQe bolnic na srb-•kr-m In črnogoiNkeuii ozemlju.
bil vseeno dostojno pokopan, ker na Corning od 14 dni do šestih je bil član unije, katere člani so se tednov prej kot kje drugje v Ca-
Rock Springs, Wo. [ bili bi vse! Tako pa te sprave ne
Nedavno jo bil dopis v našem priljubljenem delavskem listu iz tukajšnje naselbine, katerih pa je žal vse premalo, kajti le redko se kdo oglasi. To pa nikakor ni prav kajti Roek Springs je protovo največja slovenska naselbina na za-padu.
Dopisnik se je bavil med drugim tudi z delavskim položajem, ki ni tu dozedaj prav nič izboljšal. Dela *e sicer, ampak le toliko, da zaslužimo aa vsakdanje potrebe. Nekateri optimisti, ki una jo v sebi nekaj preroškega duha, pričakujejo. da se prične boljše obratova-' ti. kar bo trajalo do .srede februarja ter se bo morda še nadaljevalo, ee se bo pojavil strah za more-mitni pomladanski štrajk. ki bo izbruhnil skoraj gotovo, če že ne tu pri nas, pa kje na Vzhodu, morda v Pennsvlvaniji in njenem o-krožjiL, kjer so stavke že nekaj navadnega. Temu se »»eveda ni čuditi, kajti tamkajšnji kapitalisti so najtrdorratnejši. sedaj jih je pa ojačila. še pogodba premogarjev trapa premoga, kateri &o izgubili tako imenovani "check off". Kapitalisti sicer pripovedujejo, kako silno jih boli tisti de«etprocentni pov&ek, ki «o ga dovolili premolar jem, za hrbtom se pa posmehuje j o, čei, cheek ofi u je zlomljena hrbtenica unije. Res, lepo pogodbo je napravil Lewis! Tamkajšnji premoga rji bi bili vendar lahko še nekaj časa vzdržali na stavki
nmogobrojno udeležili pokopa. —
Naj v miru počiva, ubogi trpin!
S tem sem malo opisal tukajšnje moremo pojmovati.	.
j razmere m novice, ee pa ostanem
Veselica, o kateri je bilo poro-; kaj dalje časa tu. se pa še oglasim.
čano. da se bo vršila 29. septem-1 Sedaj sem v Kock Springsu že
bra, je baje dobro izpadla, ker vsi.. vtretjič, ker premogar — tako
ki «o se je udeležili, se pohvalijo.; pravijo — če malo ne vandra, ni da so imeli pood time — dobre ! dosti vreden, in tega se držim tudi in fletne čase. Je li pa bilo tudi jaz.	'	Naročnik,
kaj dobička, mi ni znano. Vendar (Prosim, oglasite se kmalu še se pa sliši, da se bo trgatev še en-1 kaj, ker vaše izvrstne dopise je krat priredilo to jesen. Pa bo tež- j veselje staviti. Pozdravite tudi vse ko kaj, kar grozdje rado samo j vrle Poljance! Stavec.) proč popada, brez trgatve. — >
Zadnji čas se tukajšnji Slovenci	Coming', California,
bolj malo zanimajo za veselice, še j Nikdar ni še bilo dopisa v slo-manj pa za kake prireditve, dasi venskem listu iz Corning, Cal. imajo zato prav pripravno svojo Sedim pod starim figovim dre-
!astno dvorano. Ko sem bil tu pred tremi leti. je bilo tu več življenja sedaj pa, ko sem prišel iz Cumfcer-ianda pred tremi meseci, pa opažam na žalost nekako mrtvilo, kar je pa seveda le začasno. Ne verjamem. da bi tukajšnji Slovenci propadali, čeprav se ponekod tako trdi. Vzrok je seveda dolgotrajna nezaposlenost, drugi so se zopet naveličali, in tako se pride polagoma v položaj, kakršen je zdaj.
Pred kratkim je ubilo v tukajšnjem rovu Hrvata Mato G repo. Pokojnik je bil dobro znan med tukajšnjimi Hrvati kakor tudi med nami Slovenci. Bogvekaj novcev ni imel; nekateri pa-avyo celo, da ničesar, razen gumbov na svojih hlačah. Tukajšnji župnik ga ni hotel pokopati, baje zato ne, ker je imel ob priliki preširoka usta, v resnici pa najbrž zato, ker ni i-mel ubožec denarja. Pri društvu
vesom ter zrem na bližnje hribe, za katere potroši ameriško ljudstvo tisoče na leto, da jih vidi le enkrat. A jaz jih gledam vsak dan. Pred 60. leti je bil tu paradiž Indijancev in divjačina se je podila po tukajšnjih planjavah. —-Prvi naseljenci so se pečali največ z živinorejo ter s poljedelstvom. jZadnjih petnajst let pa se je ta prekrasni kraj v resnici izpremenil v pravi pravcati paradiž. Pred 75. leti so se na tukajšnjih sočnih pašnikih pasli še bivoli in prvi naseljenci so hoteli v svoji sebični sa-mogoltnosti last o vat i vso zemljo, ne oziraje se, jo li morejo obdelati ali ne. Sedaj je ta zemlja razdeljena v manjše parcele — po 10 akrov in več. Kjer so prvi nasel-niki orali dva do tri inče globolo, tam orjejo zemljo zdaj dva do tri komolce globoko. Sadi se sadje, in sicer vsako, leto več. Oranže in
ter ae ne podali tako naglo in do- pa tudi ni bil nobenem. Vendar je lemone ter drugo sadje dozoreva
liforniji, zato je tudi trg tukaj boljši in bolj gotov kakor v kateremkoli drugem kraju te države.
Kraljica olivka je med našim narodom neznana. So celo tudi boljši ameriški krogi, ki je ne poznajo. Ta se prideluje le tukaj in menda nikjer drugje. Cena toni je $400 na aker. Kraljica olivfca se pridela po 4 — 5 let nasada od pol do tri tone, pridelek pa se množi na kakovost drevja. Olivka se sadi sedemdeset dreves na aker. Grozdje, ki je najslajše v vsej Californiji, najde vedno najboljši trg.
V Corningu je nad dvesto soln-čnih dni v letu, zato so v tem kraju vedno zelene pahne in zmerom cvetoče rože.
Vsako jutro te zbudi nebroj go-stolečih ptičkov s svojim petjem in čvrčanjem.
Ob takih prilikah mi pride v misli stara pesem : — Preljubi maj dom, ljubil te bom, boljše nikjer ni na svetu. In ni kraja krasnej-šega in ne ljudstva milejšega. —
Zato kličem vsem prijateljem in znancem: Pridite in naselite se v kraju, kjer boste v radosti doživeli večer svojih dni!
Zemlja je tukaj, z ozirom na krasni kraj, pridelek in trg, zelo poceni. A ni več daleč čas, ko se ji bo cena podesetorila.
Želeč vam, pri Glasu Naroda, vsem srečen in vesel dom Ikakor tudi vsem vašim naročnikom in čitateljem, ter vas pozdravljam!
Frank Buchner, Corning, Calif.
Dobro vino se samo hvali.
Čudno je. da starejšim ljudem, še vedno kanon bolj imponira kot
zdrava pamet.
* » *
Podobno pogodbo je sklenila Francija z Jugoslavijo že pred več leti. Menda jo je Pašič podpisal.
Posledice se že sedaj pojavljajo.
Jugoslovanski delavec mora plačati več za mleko in za. kruh
kot pa zasluži.
* * •______
Poljska. Jugoslavija, Romunska in sedaj tudi Čehoslovaška, kar nore veselja, če zagleda beli dan v Parizu skovano poročilo, da sta Lenin in Trocki v zadnjih zdih-ljajih.
# * '
Pa naj umre Ijenin, ali naj Troc-kemu za pojejo "kadoš", — Rusija vseeno ne bo imela na svojem
prestolu francoskego hlapca. * * *
Rusi so k sreči drugačnega kova kot Jugoslovani.
Poglejmo v Ameriki.
Komaj je Kristana zmanjkalo, se je čikaška gospoda celo govoriti odvadila.
Nič samostojnost i, nobene sa-m on i ki ost i.
Kristanove fraze je toliko časa preževekala, da ji je zmanjkalo slin. Sedaj bi ju je spred i in zadi.
pa je spred i in zadi sam smrad. - * * *
Iz prejšnjega gnoja je že vsaj včasih kaka vijolica zaduhtela, da jo je z veseljem poduhal ta ali oni. In vsak je tudi pošteno plačal za trenutek naslade.
Sedaj je pa vse zvenelo. * * *
Ni čisto nič slabo, če je._
v črnogorskih le 337. Na 1000 prebivalcev pride v Srbiji 1.12 postelje, v Črni gori 1.8 postelje. V teh neurejenih bolnicah se je zdravilo
izdatke se je plačalo l,05Š,oGl Din; dolg znaša 1,598,133 Din.
V Hosni rn Hercegovini se nahaja 31) boiuic; od teh je 18 državnih, "> mestnih in 7 občinskih. V teh bolnicah je bflo lani operiranih 3059 bolnikov in pregledanih 83.5H8 os-eb. Dolg bobiie /.naša sveto 2.231.158 Din.
Vojvodina ima 11 bolnic m sicer so 3 državne. 4 meslne hi 4 občinske. V teh bolnicah se nahaja
>2.640 bolnikov, operiranih je bilo j 2330 postelj; na 1000 prebivalcev >3<i5 in brezplačno ipregledaniti j pride torej 1.7 postelje. V teh boJ-100,821 oseb. Od tega števila je'niealt je b k» operiranih 2017 b..l-. i mrl o 3263 bolnikov ali 5 odstot- nikov in pregledanih 10,058 oseb. :ov-	Doln bolnic zna^a 3,959,457 Din.
V celi kraljevini se nahaja da-. Sh-vaenija ima 22 bolnic in si-ies 163 bolnic z 18,648 posteljami, cer 15 državnih m 8 privatnih. V stalnih vojaških bolnic je 17, a za-j vseh bolnicah se nahaja 3153 po-•asnib 21 Na 1000 prebivalcev Utelj, kar znači, da pride na lOOO pridejo 3 59 postelje.	i oseb 1.9 postelje. Ktevilo bolnikov
Vzdrževanje enega bolnika v t>:,hiicah Srbije in Cme gore sta-ie d'mes državo 19.26 Din dnevno <anio za hrano 11.75 Dili). V teh bolnicah sc nahaja 130 zdravnikov n 10 zdravniških pomočnikov; >o!esr njih 603 bolničarji.
V Hrvatski, Slavoniji in Medji-in ur ju so nahaja 32 bo-lnic s 4557 " teljaini. Na 1000 prebivalcev •v"de torej 1 68 postelje. V pre-tklrm letu se je zdravilo v teh r-lruicah 76.535 bolnikov. Od tega tcv.'la je bilo 10,078 bolnikov ope-iranih. pregledanih pa 23,344
je lani znašalo 27,954 oseb. dolgovi pa izkazujejo 4,274.944 DLn.
A ko primerjamo število bolnic s številom .gostiln hi drugih za lovišč, kjer se točijo alkohohie pija-če, V'dimo. da nam je mnogo več do pijančevanja nego do oskrbe bolnikov. Država bi morala na tem polju pod vzeti velike remedure; zakaj kulturna stopnja naroda ve ne meri po množini p< -pitega alkohola, temveč po socialnih napravah. ki odgovarjajo duhu časa. .Med temi napravami so bolnice na prvem mestu.
M
Izšel je
Slovensko -Aroerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlaadt Street ; New York, N. Y.
TRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga J« trdo "GUUS KAXODA
▼seboj« STO strani in 26 aUk is vojn*.
82 Cortland! Stmt, Mmr York, H. T.
/
S tujim denarjem.
Ko se je vršila pretekli mesec [ v Atlantic City ietua konvencija bankirjev, mi je povedal nek višji preiskovalni uradnik velike kavcijske družbe, da je pred nekaj leti neki govornik na taki konvenciji izjavil, da je zaznamovati v Ameriki povprečno vsak dan |m> eno defravdaeijo ali poneverjanje bančnepra denarja, katero zakrivijo bančni uradniki. Človeška slalxjNt je že taka. da ne ]>o-m a a jo ni kake vrm»tnc odredbe in nobeno, še tako strogo nadzorstvo, da ne bi »talno pojavljali ae i je. Navadno pre pri neverbah vedno le z« vsote, kvečjemu par sto včasih pa poročajo listi dacijah, ki znašajo« . Toda. taki slučaji in listi potem vedno kgu ali samomoru de-
defi
> defrav t isoeake
poi fra
olj n ičajo
dl
lan tov.
• «
*
T<iko je bil naprimer slu<"aj ban kirja v nekem malem mestu, ki je ra pustil b&nčno |xi>l«.pje v t r enot ku, ko je stopil van je državni bančni revizor. Bankir je šel naravnat domov, doma je priljubil svojo /eno ter dvoje svojih otrok, nakar je stopil v spalnico ter si pognal kroglo v glavo. Preiskava banč nih knjig je dognala deficit več vtotlsoč dolarjev. Pronašlo se je da je znal bankir, ki je že pred leti začel poneverjati manjše vsote to skrbno prikrivati, poneverjena v^ota je čirndaljebolj naraščala »ako da je po desetih letih ni bilo več mogoče prikriti.
Omenjeni bankir je bil mož Xrednjih let. slovel je kot spoštovan mož. v politiko m» ni mešal špekuliral ni, kolikor je bilo zna 110, in ilvei je ntwdo družinsko življenje. Nihče ni mogel razume *i. zakaj je pmeverja! in kara je šel ta denar.
llunka je hila zavarovana in kavcijska družba je morala sevedr skodlo pokriti. Kot običajno j. ta d rili ha poklala svoje revizor j» in detektive, ki naj bi prodrli, či mogoče. stvari do dna ter pro našli, kaj je na svari.
Preiskava je dognala sledeče: V soseščini oneira malega inest-* so pred desetimi leti zasledili olje iti bankirja se je. kakor fuli d ril gib ljudi. polastili. denarna mrz lica. Toda prišel je prepozno. — Vse boljac pogodbe so bile že od dane in |>odpisane. Tedaj pa gf je prijela nekaka strast. da mori na vsak način najti <dje. S svojvn privatnim premoženjem je priče* financirati g*-<oh.šk»* e-knpedicflje kupoval je pogodbe, dal je v vse! krajih dežele iskati za oljem, it končno, ko mu je zmanjkalo last nega denarja, se je zatekel k de narju svojih vlagateljev ter priče1 pokrivati stroške z denarjem, k so ga zaupali ljudje njegovi ban
Dognano j* deset i rani v.« kulaeija, v ei eajev o-siane
da je motiv sedmin-h defravdacij š]>e i desetini takih slu motiv psihologično nerazrešena uganka. ostali dve de sotini defravdacij ]>a je pripisat* slabim plačam bančnih uradnikov Hejstvo je. da baš oni uradniki ki so najsiabše plačani, ponever-
jajo največje vsote, • •
•
Kaviar listi poročajo o kaki veliki bančni defra vdaei ji. vedno naglasujejo. da je poneverbo ozi roma tatvino izvršil ta ali oni stal bančni uahiibenee. ki je bil deležen popolnega in neomejenega zaupanja ravnateljev. Jasno je, da ima samo trfk star nastavljenec priliko ukrasti velike vsote, katerih ne zaupajo mladim uslužbencem. Samo vsled zavesti preizkušene poštenosti bančnega uslužbenca. ki ima dostop do velikih zneskov. pazljivost nadzorstva popusti. Tako imamo zaznamovati mno. go slučajev, ko so taki. preizkušeni stari uradniki poneverjali leta in leta, ne da bi se jim prišlo na sled.
Ne kradejo pa vsi defravdantje zato. da bi uživali prepovedan sad svojih nepoštenih dejanj. S tern pridemo na stvar, o kateri hoče-
mo govoriti, namreč na ono desetino defravdantov. katerih dejanja ostanejo psihoJogiene uganke.
V Virginiji je živel pred leti bankir, ki je tekom dolgih let po-neverjal vloge svojih vlagateljev; te poneverbe je znal v knjigah tako spretno zakrivati, da se je končno izpozabil tako daleč, da je pričel jemati celo surplus ali preostanek bančnega premoženja. Končno so mu prišli na sled, in bankir je celo stvar priznal svojim osuplim in presenečenim akei-jonarjem. Tedaj pa so prebivalstvu onega malega mesta mahoma padle luskine z oči, in takoj jim je bilo jas.no. kje je dobil ta bankir denar, da je dal ž njim zgraditi tako lepo cesto skozi sredino moeta ter nasaditi lep javni park. Storil je vse mogoče zn korist svojega mesta, dal je {w»sta-viti več vodnjakov in vodovodnih naprav ter je hotel na vsak način veljati za prvega filantropa (človekoljuba v mestu. Ta človek je trjM-I na nekakem sarnoljubju. hotel je veljati za bogatega in vel*-kega moža. žejalo ga je po hvali n prizpanju. katerega so it:u izkazovali someščani. V dosego te-ea. se ni ustrašil niti defra vdaci-je na škodo svojih klijentov, samo da bi dosegel svoj cilj. — Tn kljub temu, da je bila njegova krivda tekom srnine obravnave ia.^no in nepobitno dokazana, so jra porotniki oprostili, z utemeljit-' vijo svetopisemskega izreka: — Kdor je prost vsakega greha, naj vrže prvi kamen. Ta pravorek porotnikov je izzval v vsem okraju splošno priznanje.	j
Nek drugi mož v Novi AnglijV ki je bil zaposlen preko dvajset 'et pri neki zavarovalni družbi, kjer je užival popolno zaupanje ■n katera ga je tudi dobro plača -'a. je moral končno tudi priznati lefravdaeije. ki jili je zakrivil. — Ta je kradel in defravdiral. da bi veljal za steber domače cerkve, katero je prenavljal in krasil, da bi bila ena najlepših cerkva v o-koliei.
* *
*
— Žganje me je upropasti'o. —-je izjavil nek: bančni uradnik, ki je veljal za splošno jx*štenega člo-veka. ko j«' moral priznati blagajniku deficit več tisoeev dolarjev. In vendar ni bil nikol: pijanec, li l je navajen izpiti na dan tri do štiri čašice whvskeyja, kar ga je nred prohibicijo jako malo stalo. Odkar pn je uveljavljena prohl-bieija in stane kv^rt žganja mesto en dolar, kakor prej, IS dolarjev, je bil primoran krasti. da je žalost il svoji navadi.
Visok uradnik neke banke v bližini New Vorka je bil ndan i-rrl. Tako se je posrečilo nekemu sleparju, da ga je izvabil v dirke, kjer je zapravil preko 3*0000 b da rje v. liaukir. ki je bil preprT-"an. da se mu nudi prilika za zaslužiti velikansko premoženje. je rzej pri svoji banki skrivaj iC7.r-»a&no posojilo'*. Ko je izprevidel da je p^kstal žrtev premetenih sleparjev. je pobegnil v inozemstvo. Pozneje je bil aretiran, zaprt in obsojen, toda banka je morala zapreti svoja vrata.
• . *
Preil kratkim se je primeril v N«'\v Yorku slučaj, o katerem ni javnost ničesar izvedela.
Onega dne. ko je imel neki tukajšnji bančni uradnik — imenujmo ga Jone« — nastopiti svoj dvomesečni dopust, se mu je posrečil ■ prilastiti si .$20.000 bančnega denarja. tem svojim načrtom se je bavfl že dolgo prej. zato je tudi poskrbel, da je bilo vse tako vknji-ženo. da se mu ni bilo baiti odkrit-najmanj osem dni po njegovem odhodu. V tem času pa je nameraval zapustiti deželo ter tako zbrisati vsak sled za seboj.
Svoje stvari si je bil gotov in prepričan je bil, da ni zakrivil niti najmanjše napake. Blagajnik je voščil uradniku srečno pot in dobro zabavo na počitnicah, ne da bi slutil, da ima slednji v svojem žepu 20.000 dolarjev bančnega denarja.
Jones je lepo počasi in dožno
Razne vesti.
Dvoboj dveh 80-letnih starcev	s Deset milijonov let stara jajca,
p is kri.	-
--; Iz Pekinga v Mongoliji se vrača
Pariški listi prinašajo vesti	o ekspedicija ameriškega muzeja.
humorističnem -duelu. ki se je vršil v selu Moreta v pri mestu Lille. ki pa je tragično končal. Dva starca Delay in Leeonvev.-ki sta imela vsak nič manj nego SO let .sta
kjer je nabrala številne ostanke raznih reptilov in tudi nad 20 jajc linosaura. Starost teh jajc se presoja nad 10 milijonov let. Ta ekspedicija je dokazala, da je prla radi neke devojke in j hila Mongolija središče razširje-končno se je prepir spremenil v ; vanja živaskega življenja za ves pravcati orgiyialni duel. Oba kon- svet. kurenta sta se začela obdelava t i
Indijanske matere so se
čudile mojemu otroku'
g REDI Pine Ridge indijanske reservacije v Južni Dakoti živi krepak in vesel majhen bel deček, Bunns po imenu. Njegovo dobro zdravje je v živem nasprotju s malimi indijanskimi otroci krog njega. Edini Bunnsovi soigralci so indijanski otroci. Indijanski otroci niso zdravi, ker pena vadi niso pravilno hranjeni—umrljivost otrok med Indijanci je strašna.
0b rojstvu je imel Bunns slabo priliko za življenje, kaj- • ti rojen je bil potom cesarske operacije. Toda hranjen je bil z Eagle Brand mlekom, slavno hrano za otroLia in "ni bil nikdar bolan izza dne, ko je prišel na svet," pravi njegova mati. "Ko sem prinesla Bunnsa iz bolnišnice, so bile indijanske matere moje dnevne obiskovalke. Mojemu otroku so se Čudile. Potem so izvedele mojo zgodbo. Izza onega časa so večkrat prišle k meni po svet, in jaz sem jim vedno pri-peroč la Eagle Brand. V znak njegovih redilnih vrednosti sem jim pokazala svojega lastnega otroka."
Kot Mrs. Lincoln, ki ie uspešno zredila ž njim svojega lastnega otroka, uči indijanske matere, naj dajejo svojim otrokom Eagle Mleko, priporoča na tisoče mater Eagle Mleko svojim prijateljicam. Zdravniki ga priporočajo materam, ki ne morejo dojiti svojih otrok.
s kuhinjsko posodo in kuhinja se ie spremenila v pravo bojišče. Po zraku so frčale '*ročne granate" v obliki težkega kalibra v podobi loncev, kuhaln-ice in sploh vse. kar je prišlo pod roke. Bitko je odločil okrogel lonec še napolnjen z "ganci. Eden konkurentov, Delay -.ra je namreč dobil > tako silo v glavo, da se je zgrudil na mestu mrtev. Drugi *'ženin" pa bo moral na stara leta v zapor. Je že tako, če se star panj vname . . .
Glasovi preneseni s svitlimi žarki.
Ali je nosil Mojzes očala?
V Liverpoolu se bo vršil v kratkem letni zbor Britisch Asso-
Prav gotovo jih ni nosil, ker o-čala so iznašli šele v poznejšem srednjem veku. Vendar pa je bil Mojzes že večkrat naslikan z očali. tako naprimer na neki iliinia-turi v Ileidelbergn v 15 stoletju. Sploh spadajo stari gospodje z o-čali na slikah k najpomembnejšim anahronizmom. karkoli jih po-znaino. Srednjeveški slikarji so so posluževali očal zategadel. da bi bistvo docela v svoje delo zamaknjenega učenjaka karakteri-zirali z očesnim steklom. Tako je naprimer naslikan Py t a go ras z o-gromnimi očali in ravnotako Vir-
c i at ion, ki organizira za ta slučaj \ ^ na s]iki westfalskega slikarja znanstveno razstavo z raznovrst- Hermana. Na slikah svete družine
;i:mi iznajdbami. Med temi je "'fotofon**. ki prenaša glas jiotom
nosi oče .Tožef očala, katera mu ]>a -Tezušče.k odjemlje, da bi se i-svetlih žarkov. Iznajditelj je imel frral ž n»im; Xemški slikarji so nredavanje z aparatom in je kgo-1 zelo pogostoma predstavljali apo-vor l besede, ki so se slišale v dvo- i sto]e jn eerkvene mVte z očali, da •*ani. ki je bila oddaljena par sto
KUPON'
Označite, kakšno	knjižico hoiet«.
NAVODILA ZA HRANJENJE	OBEDI ZA OTROKE
KNJIGA ZA	OTROKE.
IME ............	
NASLOV ..........	(1 Slovenian) •

T«deMark of The Borden CohRvstt ntt. v. s. rot. <».
*	Preserved MxiX »V t^S
and for additional, »•p^^nposition. each label ^
Za poletno hranjenje je Eagle Mleko prava pot. Poletne pritožbe med otroci so skoraj vedno posledica slabega hranjenja. 1'aglc Mleko ni samo izbomo prebavljivo, pa^ je pa tudi popo'noma e/sto in svoje vrste. Mi smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako pripravljati Eagle Mleko za olrolie vseh starosti. Če hočete ta navodila, izpolnite kupon ter £a nam pošljite danes.
THE BORDEN COMPANY
Borden Building, New York
metrov. Aparat uporablja žarek "lektrične luči. v katerem človeški glas povzroči vibriranje, kamero zajame posebna steklena naprava, kjer se izpremeni v besede - pomočjo telefonskega nabiratelja in drugih pridatkov, kakor se ra-
bi predočili svetu njihovo učenost. Najkrajši in najdaljši testament.
in lil trdili u Hirt-i MO , rv<irv<»i	i .	..
... "	| zapustil vse svoje pre
bno pri radioteleionni. I a iznajti- ,	.	. . „
,	kraljevi rotlbmi. Kaz
ba je določena posebno za komunikacije med brodovi na morju.
Egiptovske izkopine.
korakal po 42. cesti. Dan prej je najel sobo v nekem hotelu v bližini Grand Central j>ostaje v New-Vorku. Sedaj je nameraval iti v hotel, poravnati tam svoj dolg. vzeti nato svoj ročni kovčeg tet se odpeljati p »poldne z ekspres-nim vlakom j r-oti Chicagu.
Zatopljen v misli, je hotel prekoračiti Peto cesto, ko ga je naenkrat nekdo prijel za ramo. Uradnik je prebledel in kolena s> mu klecnila. ko je pogledal v obraz policista.
—	Nazaj ! — je zaklieal policaj. — ali ne vidite, kako smer kaže prometni signal! Kar lepo počakajte z drugimi vred. da vam dovolim iti čez cesto.
.Tows se je olajšano oddahnil. Potrpežljivo je čakal, da je policaj spustil množico preko ceste, nakar je odšel v svoj hotel.
Slučaj pa je hotel, da je bil med čakajočo množico na 42. cesti in Peti Ave., neki detektiv bankirske družbe. Ta je .Jonesa. katerega je poznal, opazoval in mu sledil.
Naenkrat je detektiv potrkal na vrata hotelske sobe. V naslednjem trenotku so se vrata odprla in detektiv je vstopil.
—	Kar pojte lepo z menoj, .Tones ! Končno sem vas vendar dobil!
—	.Jones je igral osuplega in o gorčenega.
—	Kaj želite od mene! — je vprašal, toda njegov glas se je tresel.
—	Vi že veste kaj. — je rekel detektiv. — Ven s plenom !
.Jones je segel v žep. dal detektivu listnico z dvajset tisoč dolarji nakar mu je detektiv takoj netek-nil okove tef se pri tem glasno na smejal.
—	Xo, vi ste mi pravi tatic. Jo-
sem vedel ničesar drugega, kakor Sorodniki in prijatelji blagajnika da ste se do smrti prestrašili, ko so se sicer na vso moč zavzeli za vas je prijel policist na P«-ti cesti njegovo nedolžnost, toda prebivalca ramo. Takoj sem si mislil, da ci mesta so bili prepričani, da je \mate nekaj na vesti. No. -edaj pa blagajnik kriv. Vsi so menili, da sem si svoje stvari gotov !	je blagajnik denar varno skril
• ^ •	Na njem je ostal madež sramote.
( Nekaj let pozneje so bančni ravnatelji sklenili prezidati ban-čno poslopje. Ko so delavci jvxlrli
S«-daj pa še neki patetični slučaj :
V nekem velikem mestu na ju-gu se ne nekega večera izkazalo, da manjka blagajniku neke velike banke $.1000. Istega dne zjutraj je prejel g' ^ i v denarni znesek
ter prejem tudi potrdil. Predsed-
, ,, .... luknji. Paket je bil poln prahu In nik banke je pozval blagajnika k ... \	J	1 1
leseno steno, ki je stala med posameznim; oddelki blagajnikov, so našli v špranji med dvema stenama zavoj, ki je padel za pisalno mizo blagajnika ter ostal v neki
zaslišanju. Blagajnik je bil ves zmešan ; jecljal je in jeeljal. toda ničesar pametnega ni mogel spraviti iz sebe. Pomota je bila izključena. Izgovori blagajnika so bili brezni Lselni. Obdolžili »so ga tatvine ter mu zagrozili z zaporom.
Mladi mož je neprestano zatr-jerval svojo nedolžnost. Prepričali
pajčevine. V zavoju je bil denar, vsled katerega je bil nedolžni bla-gajn^k odpuščen ter zaznamovan z žigom tatvine.
Blagajnik je vložil tožbo proti banki, in porotniki so mu enoglasno dovolili lep znesek odškodnine. ! In vendar je dvomljivo, če ga bo ! ta denar odškodoval za vsa leta sramote, ki si jo je nakopal med
V Quel el Kebir so pred kratkim izkopali grobnico, ki je pn -tarosti še starejšega datuma, noro izkotpine kralja Tutankhamena n njegovega zaklada, o katerem se je še pred kratkim tiTliko pihalo in govorilo. Okostje, ki je ležalo v grobnici, je bilo izkopano ie daleč od reke Nila in je baje no mnenju slavnega arheologa Flindersa Petrie ležalo najmanj 15.000 let v zemlji. Sir Arthui Keith pravi v časopisu "Nature
V angleški javnosti je nedavno vzbujala veliko pozornost oporoka nekega angleškega bogataša, ki je em oženje — Razume se, da se je oporoka izvršila po želji pokojnika. Pred nekaj leti je neki Spanec ostavil vse svoje premoženje španskemu kralju Alfonzu XIII. Smatral je kralja za svojega prijatelja, četudi ga osebno ni poznal. Kralj je sprejel dedščino. Poleg teh sicer neobičajnih oporok pa je bilo tudi mnogo takih, ki so vzbujale pozornost radi svojih kratkosti ali dolgosti. Najkrajši testament je skoro gotovo testament nekega angleškega častnika. ki je padel v svetovni vojni, i Ta častnik je po.l fotografijo :>vo-; je zaročenke zapisal: — Njej zapuščam, — kar je z datumom in
' podpisom obsegalo le 11 besed. —-la je najdba zelo velikega pome-	.
1	Najdaljši pa je gotovo testament.
na in polna ugank. Okostje se jhv 'olnoma nič ne razlikuje od kodi modernih ljudi: toda ne more ie določiti,kateri človeški rasi pripada. To pa vseeno ne izključuje njegove visoke starosti. Učenjak je mnenja, da so skoraj gotovo že pred več kot 18 tisoč leti oblju-lili Evropo ljudje našega tipa. in >ieer da se to ni zgodilo samo enkrat. ampak celo večkrat.
Hotel pod zemljo.
V Milanu so zgradili podzemski hotel, opremljen najmodernejše.
izborno ventilacijo; hotel ima pošto, teegraf. telefon in sobe prekašajo po velikosti in udobnosti nadzemske hotele. Cene so zelo nizke. Prijeten hlad vpliva najugodnejše in vleče v veliki milanski vročini neb roj domačinov in tujcev v podzemski hotel. Sedaj nameravajo tudi v Južni Italiji
nekega Ancrleža. ki obsega 4~>.000 vrstie na ">00 straneh. Cel roman, s katerim pa se gotovo niso dol-' iročasili dediči, ker je bil poln tež-
j ke številčne vsebine, j
Posvetovanje ?lcde slevenskeg-a šolstva.
T/isti iz Vidma por<rčajo, da je :mt ' prefekt s «olskinr skrbnikom za .lul'jsko K raj ;.no dolgo posvetovanje glode slovenskega šolstva in da so storjeni važni ukrepi, ki si veda slovenski Šoli ne pomenijo nič dobrega.
graditi več podzemskih hotelov, jeigaret«
ALI VESTE,—
da je in-M kratkim minilo i>etiiajst let izza rasii. k«» s«.» s«* vriilc jmi I.jult-
Ijani velike narodne demonstracije? Ali v.—te. «la lM»sie enkrat kadili Helmar Turški' I'ijatri-t''. Umu- v ih»1ji»-iii tonili. zakaj je turški tobak najboljši za
je bil. da je natančno preštel de
. , • x • i x - t-, svojimi someseani m ki je pripo-
nar t ako zjutraj kot zvečer. I)a	ji i
/naša primanjkljaj .',.000 dolarjev."	P^lčasno posta-
ni mogel tajiti, toda prisegal je a ' _
pri vsem, kar mu je bilo vzvišeno
in sveto, da je nedolžen.	Hrvatsko-srbska koalicija se snuje
Preiskali so vse bančne kote.	na Hrvatskem.
Natančno so pregledali vse smeti j	—--
:n odpadke, in vsi uslužbenci so "Pravda" poroča, da bi se osno -e morali podvreči strogi telesni vala stara, lirvatsko-srbska koali-nreiskavi. preden so zapustili ban- cija. Kako si list stvar predstav-ko. Nato so bili zaslišani svojci Ija. ne pove Pravi samo. da ima mladega blagajnika, toda rezultat pri tej akciji svoje prste vmes vla-zaslišanja je ostal brezuspešen, da. ki zasleduje s to akcijo zgolj Pettisoč dolarjev je ostalo izgub-! ta cilj. da škoduje demokratski Ijenih.	j stranki. Mnenja smo, da bi bile
Nihče ni dvomil nad blagajniko- j samo v interesu države, ako bi se vo krivdo. Sicer je bil mladi mož na Hrvatskem mogla ustanoviti na glasu kot poštenjak, ampak ' slična politična organizacija, ka-denar ne more sam cd sebe zbeža- ^ kor je bila hrvat^ko-srbska koa-ti! Banka ga je odpustila in da ni licija, vendar pa dvomimo, da bi
bil kaznovan z zaporom, se je i-mel zahvaliti samo okolnosti. ker
nes, — je rekel detektiv. Jaz ni- se mu ni moglo ničesar dokazati.
bilo to mogoče v danih razmerah, č<* tudi bi to akcijo vzela v svoje roke vlada.
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in naj solidne jše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZIL,
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
, ZA D0PREM0 OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : : New York, N. Y.
«
j e c i.
Armenska povest. Spisal Avetis Aharonean.
1. Jetničar.
Polnoč je bila. V ječi je vladala moreča tišina. Dolgočasno,,neprenehoma so odmevali enakomerni stražnikov i koraki. Majhne, okrogle luknje so se izoblieevale iz poltem«-, v katero je bil zavit prostor preti ječami. Stražnik se je od časa do ca a plašno ozrl na te o-krngle luknje, kakor da vidi v njih vase strmeče oči smrti.
Le v ječarjevi sobi je bila luč. Tam sta si sedela ob mizi nasproti dva muza in zrla na pred seboj razgrnjeni list papirja. Bila sta ječar in njegov jtomočnik. S svinčnikom '.ta znaimnjala na papirju imena jetnikov, ki imajo priti jutri pred sodišče.
—	Ržržr/.rž. ržržržrž. . .
—	O. zopet ! — je zavpil ječar in vrgel svinčnik iz roke.
—	Kaj je to— je vprašal tovariš.
.— Nek i nov jetnik, ki me s svojim rožljanjem z verigo že par dni muči.
—	<"Vmu dela tak n«jmirt
—	Kaj jaz vem! Neprestano se premika umazani zlodej v svoji l»asji kaj hi. tradi se. da bi okrog hodil, in mi ne da miru. Vrag vzemi to službo! — in udaril je s peat jo trdo ob mizo, — toliko let sem ie tu, in se že nisem navadil na ta peklenski glas!
Ržržržrž. ržržržrž rž. . .
Zopet je zad<<nel zopern ropot, sedaj glasneje in določneje.
—	Ne prenesem! —*je zatulil ječar. — Ne morem poslušati, Pe zadoni ta glas. Veeraj ponoči nisem zati.^nil očesa zaradi tega pro-kletega rožljanja!
Pomočnik se je jel smejati.
—	Zakaj se smejeif
Zakaj sf smejem? Kuhana
Knjigarna "Glas Naroda
Molitveniki:
tudi smejala, če ji po-trepeta. ko ovca me-torej tvoja jeza in 1'kroti ga. da bo u-
koko* bi s veš. da volk keče. Čemu tvoj nemir? tihntt!
—	Ukrotim naj ga. da bo utihnil, to je lahko reči. Tinla kako ga pripraviti do tega, da umolkne?
—	Zapovej, naj spi!
—	Toda če n- spi?
—	Pa ga uspavaj! Alt ni nobenega sredstva? ('emu je vendar ta tukaj? — Pomočnik je iztegnil roko proti močnim vrvicam z železnimi kroglicami na koncu, ki ro visele na steni. Pred kratkim šele je dobil svoje mesto. (Zločinska gorečnost pri uprizarjanju grozodejstev mu je sijala iz oči.
Ržržržrž. ržržržrž. . . se je zopet jrr<»zn vzbujajoče rožlja-velega železa. — .Tečar je •koliko pomišljal. Ugriz-v ustnice in jezno odšel
kratke korake. . In verige so roz-Jjale ter motile temo.
Ržržržrž, ržržržržrž. . .
—	Ali je ta ničvrednež že dalj ^^ p^^ # časa tu? — je vprašal pomočnik ;Marija Varhinja ječarja, ko je zopet vstopil.
—	Pred tremi dnevi so ga zasačili v Toprag-Gale. Slab človek je, spati ne more. Mislim namreč, da v tem tiči zelo veliko; toda nihče ne ve, kdo in odkod je.
—	Torej jih bo kmalu dosegel?
—	Vislice! Seveda, če bo obsodba potrjena. Toda kakšen človek je to! . . .
Molčala sta. Tvarina ni bila primerna za pogovor. O zločinih ne govorimo veliko; zdi se. da je človeka pred lastnimi besedami g m-i
_ . ,-, -	.	- T Abecednik slovenski:
za; toliko vec pa o tem mislimo. ,
1	j broširan .........
Molk je pretrgalo novo rožija-j trdo vezan........
nje verige.	; SngteSko-slovensId sl?v;
—	Počakaj, da se zdani, zlodej.
v platno vezano ............ .70
v usnje vezano ............ 1-50
Rajski glasovi:
v platno vezano .........
v usnje vezano
v fino usnje vezano .....
v usnje rezano .........<
Skrbi za dušo:
v platno vezano ........<
.70 1.30 1.60 1.30
.80
v usnje vezano..... .........1.65
v fino usnje vezano ........ 1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ................ 1.00
Poučne knjige:
.30 -50
5.00
( I)r. Kernj .....
. InjeljsKB služba ali
— je mrmral ječar, — poeakaj? | ^ ^ k fV	Btrrfe __ >10
Pomočnik je vstal, želel lahko i »omaei živinozdravnib .......... 1.25
noč, in šel.	;Dva sestavljena plesa: Četvorka in
beseda spisano in narisano.......35
V ječi je bila zopet tišina, ki pa jo je še dolgo motilo semtertje se oglašajoče, grozno rožljanje verige :	* Ržržržrž, ržržržržrž. . . Zdanilo se je. Bil je čas, ko so jetnikom razdeljevali zajutrek. — Sedaj boš večno spal, — je
lovedoreja.....................75
Hitri račun ar ................ JO
-nsoslavija. Zemljepisni pregled U5 Kubična knjiga ali hitri računar
za trgovce z lesom ..........1.00
Knjiga o lepem vedenja,
Trdo vezano .............. 1.00
Kako se postane ameriški
državljan .................
Knjiga o dostojnem vedenja ..
mrmral ječar, ko je krenil s polno Kako postanemo stari ..........
skodelo jedi proti celici nemirne-i Katekizem (veliki) ............
g ajetnika. Odprl je vrata, stopil Mtekarst7° 8 CrticMmi M ^
m m i v» i r. ore jo notri m postavil umazano tekoči- Vcin5ko ^^ješld tolmač ........
no na tla.	Največji spisovnik ijtibavnib
Jetnik je še spal. zato Je zopet KmSčina bres rtitej«
previdno odšel. Zaprl je vrata, to- 2 del ............
da ni šel proč. oziroma — pravil- Pravila za oliko...........
neje — ni mogel iti proč. Nedolo-i Peretninar.
cen, toda močan občutek ga je	letnik .............
priklenil na mesto. Prislonil jo I Z'. ]ptT>11c * [ * ] ]
svoje oko na lukr.jo v vratih in j strmel v celico, ne da bi se in o gel j odstraniti. Jetnikova zunanjost jej bila lepa in vzvišena. Njegovo iz-;
.15 .50 .40 .40
.75 .60 JO
JO JO
.65
.60 .60
.SO .75
~*raktičnl račonar ...........
Ročni slov.-angl. in angl.-slov.
slovar ...................... .70
Slovensko-angleška slovnica,
s slovarjem, trdo vezana......L50
razito, visoko čelo je bilo jasno in Sveto pismo stare in nove zaveze,
vsebuje 1040 strani............3.00
veličastno, kakor misli, ki so se zadaj skrivale; njegov obraz, jx>ln moči, je obdajala gosta, široka brada, ki je padala na mogočno dihajoče prsi. V vsej podobi je tičalo nekaj, kar je v ječarju vzbudilo čustvo, da je podlegel Kakor Spretna kuharica . nekak svet strah se je vzbudilo j^^JtSS^ nekaj v njegovem srcu. Skušal je lmni čebelar.....
Splošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del $2Jo blovensko-italjanski in ItalJ.-slov. slovar ....................... 1.M
Srbska začetnica za Slovence.....40
'lovensko-nemški in nem&ko-sioven-
ski slovar........ ........... .50
Slovenska Narodna mladim .... 1.—
...............1.25
trdo vezano 1-50
............ 7.00
zatreti v sebi čustvo, ki ga doslej "oSilna knjižica .............. .60
niti slutil ni. Ne, ne, ni ga pomilo- VrfBti genski spisovnik raznih
, „ , . . ... -i raznih pisem, trdo vezano 1.50 val. . . Sedaj bo počasi vstal, pri- Veliki vsevedež ................ x.oo
bližal se bo jedi, eno, dve žlički Zbirka domačih zdravil kakor jih
bo zajel. . . in strup bo učinkoval, i	sIov- narod ...........75
T> .	, -ji- i	. 7-.rodbe sv. pisna ..............
Potem ne l>o vec dalje spal, naj ne ^^^fn* Srbov> Hrvatov In SI-
spi. . . Tako je mislil ječar, ko je
.30
vencev
1.	zvezek
2.	zvezek
.68
JS
odk mah
gledal spečega mladega moža. To-Jišalo crozo vzbujajoče rožlja- <la zakaj je obstal, zakaj ni šel
pročT - Te*a sam ni vedel in tu-; f(aiZne povesti in
nt ni hotel razmišljati o tem; sku-j
i šal si je celo prigovarjati, da je j rOPiftlllI
je proti vratom celice, I obstal, da bi se naslajal ob pogle-
, , , , , ' 1	....	Amerika in Amerikancl, trd. vet 4.00
je razlega! glas. odprl ;un na smrt, zvijanje m vzdihe svo- Yd y f	^O
.»rja
ot n
Krei Kler
.«-, tragedija v 5. dejanjih.
Trdo vezano .............. 1.00
Kraljevič in berač............ J5
\raijica Mučenica, trdo vezano JO
larmen, trdo vezano.............40
gudske povesti, — Od hiSe do hl-
Se, — Sin .................. .60
Ljudska knjižnica:
1.	zv. Znamenja itirih ...... JO
'2. sv. Darovana. Zgodovinska
pOTOlt	•
3.	zv. Jertiai Zmagovat. — Med Plaxovi.................... JO
4.	zv. Malo življenje ........ ,®5
5.	zv.	Zadnja kmečka vojska .75
7. sv.	Prihajat .............. .60
S. zv.	Pasjeglavci .............75
0. zv.	Kaka m m jas likal,
{Brencel j > ....................60
10. zv. Kako sem se jas
( Brencel j) ...........................60
LI. zv. Kaka son m jaz liksfi, (Brencel j) ....................60
2.	zv. Iz dnevnika malega pa-redneža. trdo vezano...........60
14. zr. Ljubljanske slike. —
'Breneelj) ....................60
5.	zv. Joan Miseria. Povest is Španskega življenja ...........60
6.	sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dojTodl^ih ......................60
Mali Ijndje. Vsebuje 0 povesti.
BroSlrano .................. . .75
Trdo vezano ................ 1JS3
Mimo življenja, a van Cankar) .80
Mrtvi Gosta« ................. J5
Materina žrtev ................ JO
foMfino ...........................40
!HaH Klatež ...................70
Mesija ...................... .30
MiHto Pofitenjahovi«...........38
Mitva srca. Povesti. (I. Tavčar) 1.50 Marjetica .......................70
■ l prt in o v vratih in zakrt-
Hej
J** Zal
Zi
, vražji pes, zaKaj ne mi-
vendar ničesar ne dehwn odznotraj oglasilo, aj neprestano rozijaš? ige", ki ste mi jih nadel?, druga ob drugo, ta j se premikaš, da rož>
1
leti
Kaj pa naj vendar -počnem f Spi, »pi, ti pravim! Ce ne. . . p je umolknil.
»i, to je lahko reči. fii je mislil ik. Toda ali more spati nesrečni borilee za svob<»do, ki se živ pogreza v temni grob, preden je prepričan, da so se ž njim vred I za večno pogreznile v isti grob stoletne bolečin**, rane, solze in vzdihi njegove zasužnjene domovine* Hajdukove pn»i so bile vulkan, njegova glava morje misli, ječa te-ana, verige težke. Toda njih rožljanje je pelo groznemu nasilstvu strašno pesem zmagoslavja, ki je odmevala pod temi kamenitimi, temnimi oboki, od početka sveta, kjer se je vila in vpila svoboda, prepuščajoč neumrljivemu duhu ▼semirja, da oznanja njene odre Ailne nauke svetu.
Tak je bil jetnik, in ni spal. Jeear je odiel, jetnik pa je tre not ek poet al. razmišljal in potem ae je zopet gibal. Ječa je bila pretesna, da bi mogel hoditi sem in tja. Trudil pa se je, da bi vsaj ob •leni mogel delati kratke, čisto
je žrtve.	jlJeoe^ka vedeževaBsa
Varal se je.	Pelgrajski	............
Jetnik se je premaknil, zmel si Izurite in porednosti ..........
:	. .	111 1 *eli rojaki, trdo vezano.......
|oei, se vzravnal m pogledal na-; ^ rcman trdo veamo......
, okroc. Cndno! Ječar je začel <}r- Coija pot na šmarno Goro.....
getati, kolena so mu klecala. To- Balkanska Turška vojska......
rej je bU pogum — nagajati se ob £*™Tniea *******	.......
1	*	Cvetke ......................
zločinu — laž! Toda ali jih ni ze; 1jan0TJfc Mveto ..............
veliko zastrupil? Jetnik je vstal. ] %as je Iiat0 ..................
verige so zopet zarožljale, toda je- vrthi* Borograjska ..........
čar se ni razjezil. Groza ga je ob-ji»uU 1 orožjem ..............
šla. Zakaj? Danes je prvič z lasf - jl>ve sliki — Njiva, Starka —
no roko zastrupil človeka. Prej- j	..................
^	i/Ol^A roifi
šnji zločini so se vršili le na nje |Dc%ica Orleanska..............
govo povelje.	' hm in net Letnik 1906 ....
.Jetnik se je bližal skodeli. Je-jjjj^^ ................
čar je zaaledoval sleherno kretnjo. hnn Baron Traik ............
Noge so mu omahovale, naslonil iKra Diavola ..................
sa M M uoo
IB M
jm
jm M
am
M\
m
m m M Z.00 JB M 25
m lil
M Jts
kakor da opravlja či<?to navadno C rada umira .................. M
delo. Ječar je komaj »e zadržal Golem, roman .................. .70
1 1 TT a 1 •	» j 1	• ____ Ill*Q\ lim •••••••aaaaaaaaaaaaaaa
pogled. Hotel je proč, toda ni mo- Hamorwike Gr«t«ke
gel. Grlo mu je začelo postajati iz dob^ punta in bojev ........ .50
suho. . . Kaj je vendar storil nje- Iz zape»ke globeli ..............1-50
ta veličastni, dobri' Igra!?-, raman spominl mladeniča ^0 'los. Jurčič spisi:
zv. Cvet in sad. Hfl
se je na vrata, da ne pade. Cisto f G«id«vnk <2 syeska) ..........
. . .	, Grešnik Lenard. (I7an Cankar)
mirno je vzela žrtev zlieo v roko, '^^fjyafci klhhliiM
mu. jecarju. mož? Ta krasna posava. čudovite-plameneče oči, vse to mlado živ-1 Ijenje. s čim je zaslužilo, da ga ! žrtvuje velikemu zločinu? Zakaj je hotel storitr konec temu življenju, in na najpodlejši način, s — strupom *
Jetnik je slutil boj. ki se je odigraval v ječarju. slutil njegove vzroke. Zajel je z žlico jed in jo nesel v usta. leo so se z ropotom odprla vrata in je planil notri je-
Broširano
Trdo vezano .....
zv. Sosedov sin. Sin cesarja itd. Broširano
Trdo vezano .......
. zv. Dr. Zeber, roman.
Naša Vaa. 1. del vsebuje 14 po-povestL (Novačan) —
Vezano ...................... 1.S0
BroSirano .................... 1.00
Naša Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... uj
BroSirano .................... 1.00
Na Indijskih otokih .......... JSO
Naseljenci .....Z.............. jo
Na Preriji .................. j«
Nihilist ...................... .40
Na krvavih Foljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega sluvenskea polka .......... L50
larodns Biblioteka: Amerika in povsod dobro, door
najboljše ..................... .40
Berač ......................... .40
Boj s prirodo ................ .40
Božja kazen .................. .40
Babica.......................... 1-20
Beat in dnevnik................70
Črtica iz življenja na kmetih -40 Grška Mytologija, 2 knjigi .. 1.80
teneral Laudan .................70
Kranjski: čebelica. Poezije ... .40
Nekaj Iz ruske zgodovine.....40
Nesrečnica ......................"0
Rimska Mytologija ...........70
Spisi ^adrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd .40
V Gorskem zakotja .......... .40
Za kruhom ...............................>40
Zdto'.va ob pol noči.............40
Z ognjem in mečem.......... 3.50
Narodna knjižnica: Bilke ...................... JC0
Bele noči, — mali junak	.30
Izbrani spisi Valentin Vodnika .30 Kuhinja pri kratici gosji nožici .60
Malenkosti .................. JO
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40
Paberki in Boža ........... -2«
Obiski. (Cankar)	1.20
tuiski. (Cankar) Trdo vezano .. L50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J»
'ovestice, KaDiodranatai Tagoc«,
Vsebuje 5 povesti .........40
Petelinov Janez (Alesovee) —
Trdo 'ezaoo ......................75
BroSirano .........................JO
Pariški zlatar .................. .35
Pasti in zanke, kriminalni roman .40
1'osljednl Mehikanec .......... -30
'ovestl Maksima Gorkega .... .19 Pod svobodnim solncem, 2 knjigi 2.50
Pravljice H. Maj ar .......... ^0
Povesti slovenskemu ljudstvu v
pouk in zabavo ............. J5
i'ožigalec ...................... .25
Trapreranove zgodbe............ JU
rredržani PreŠern in drugi svetniki v gramofona ............ -25
Patri a, povesti iz Irske junaške dobe ...................... JO
Podobe iz misijonskih dežel ....
Peter Zgaga .................. JO
Pet tednov v zrakoplova, trd. vez. 1.50 I tiče selivke. (Rabindranath Tagore)
— 1.00
Pred nevihto ................... JS5
Razkrinkam HabsburžanL r— Moja
preteklost .................. JSO
levolncija na PotrngalAem..... JO
Rinaldo RiwaWinl ............ M
Robinson ........................70
Slovanska knjižnica. Zbrani Bpl-
■pisi, vsebuje 10 povesti ....
Slovenski fialjivee ............................JO
Suneški invalid................................JO
Skozi Mrao Indijo............................JO
Epake. satire in homoNske________JO
Sanjska knjiga ..............	JO
Sanjska knjiga, velfita ................1M
Sanjska knjiga, nova arabska ..	2.0®
Sisto Šesto, lHJvest iz Abrueev .. .30
veta nož .................... JS
Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List P&pirjft	«30
Stric tomova koča .............. JO
Sveta Notburga .................35
Slovenski pisatelji:
zv. Jos. Jurčič zbrani spisL
Vsebuje 7 povesti .......... i JSO
3.	zv. Dr. Iran Tavčar zbrani spisi. Cvetje v jeseni. VisoSka kronika 2.00
Spilmanove pripovedke:
1.	zv. Maron, krčanskl deček iz Libanona .................. J5
2.	zv. Marijina otroka, povest iz .... kavkaških gora ............ 25
4.	2.v. Praški jndek ............ .25
5.	zv. Tri Indijanske povesti ......30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... JO
10.	zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akt>arja Velikega............ JtS
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, po-
^est ....................... J(
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov v Koreji ............JO
13.	zv. Boj in zmaga, invest ____ 30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest lz zgodovine kanadske .................... JO
5. zv. Angelj sošnjev. Braziljska po* est ...................... 2S
16.	zv. ZlatokopL Povest...... JO
17.	zv. Prvič med Indijand ali vožnja v Nikaraguo ........ JO
38. sv. Preganjanje Indijskih mls-
jonarjev .................... JO
9. zv. Mlada mornarja. Povest JO
Šaljivi Slovenec .............. .60
vitanje, roman, trdo vezano .... 1.00
Turki pred Dunajem............ .60
Trenutki oddiha .............. .40
Tmor v Sarajeva ............... J10
išnjeva Repatica. Satlrtfen roman. 2 knjigi .............. 1JS5
Vera, roman .................. J5
Trti o vezano.................. .55
Veliki vsevedež..................LOO
Vrtnar. Rabiudranat Tagore, trdo
voznno .........................60
Zffdni dnevf nesrečnega kralja .60
Zaklad na kozjem eetrova.....SO
Zadna pravda ................ .50
Zmaj Iz Bo^ne...................80
ZJatarjevo Z'ato .............. 1.00
Ženini naše koprnele............ .35
Zmote in konec gospodične Pavle .40 Zbirka slovenskih p*v~sti:
1.	7,v. Vojnomir ali poganstvo ..
2.	zv. Hudo brezdno ............
3.	zv. Vesele povestL ..........
4.	zv. Povesti in slike ..........
o. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji krtih ................
Zabavna knjižnica: 22 zv. Pegan in Lambergar......
23. zv. Črna smrt..............
i zv. Zločinci .............
"1. zv. Mož z razregano du?« .
.35 .35 .35 .35
J.1
.75
. i rt
.75 1.25
Igre:
Dra
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Sob sa mladi sab, pesmice ....	JO
Dedek je pravil, pravljice ....	.40
Mladim srcem	iS
Narodne pripovedke, 8. svesek..	.40
Jarodne pripovedke, i svesek..	JO "ravljlce ln pripovedke sa mladino:
1. zvezek ......................................JO
2* ZV6ZCk aeeeaeeeaeeeaaeaaaaaa «50
Slavček, zbirka solSkib pesmi JgS vončekL Zbirka pesmi za mladino:
trdo vecano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1.	zv., trdo vezano. V.=ebuje 15 povesti ...................... JO
2.	zv^ trdo vezano. Pripovedkt in pesmi ...................... JO
3.	zv., trdo vezano. Vsebujt 12 p*j-
Ttltl ...................... JO
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...................... JO
metniške knjige s slikami: Mlada greda; pravljica s slikami JO Pepelkar pravljica o silkaml 1.00 Rdeča kapica; pravljica s slikami ........................ 1.00
Snegnljčica; pravljica s slikami 1.00 Trnoljčice, pravljica s	* 1.0«
njige za slikanje:
Mladi slikar ................ .19
fcSike iz pravljic ............ .78
njige za slikanje dopisnic popolna x barvami in nrvodilom: Mladi metnlk .............. 1JW
.71
1.00 Strelec
Strahote vojne Sv Genovefa MOjSeeedov sin, (Jurčič) Stezosledec
?oiina Solz. 3 enodejanke:
svetova, dediščina, trpini .... 1.00 tacvnllc. Veseloigra v 2 dejanjih JO iaudeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................ JB
Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ JO
Revizor. Komedija v S dejanjih 1.00 Tončkove sanje na Miklavžev veter. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. .00
Otirka ljudskih Iger.
. snopič. Kmet Herod, Vedele-talka. Župan, Sardamski, Jesa
nad petelinom ia kes ........ JO
. snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neža, Sanje ................ JI
. ln 8. snopič. Sinove maščevanji, Za letovišče, Občtnsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda, Najdena hči ...................61
. snopič. Na Betlehcmskem polja« nah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašica kave .... Jf
1.	snopič. Večna mladost in lepota, RepoŠtev, Preperljiva soseda M
2.	snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastirlel in kralji, Ljudmila, — Plaošarica -...................10
3.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device. Marijin otrok ......
4.	snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO
5.	snopič. Torki pred Dunajem, Fabjola in Neža .........80
7.	snopič. DImež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan ............ .go
8.	In 19. snopič. Pijavka, Skrfv« zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat: Dekla Božja; Junaške BleJke .................... JO
0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. g t
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic e Vrbskem jezero. (A. Fun tek)
Trdo vezano.................75
Moje obzorje. Eng. G an gel. Poezije
Trdo vezano ................ U«
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .....................
talade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.15
Broširano .................. ^75
>smi. (Simon Jenko) .........43
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v
angleSčinl.................... i.M
'oeiije. (Simon Gregorčič) —=
trdo vezano .................. 1.00
Moli ca. Pesmi za mladost.....
lovenska Narodna lirika.. Poezije J9 Slo ugank. (Oton Zupančič). — p0ejtIj® .................... £9
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne i>cb;ui za moške in mešane zbore...................... j jjq
Gorski odsevi. (Labarnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero
spevov. 1. zvezek ................
2. zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančič)____ .20
Narodne pesmi. (Marolt) ....... Ji0
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt).........15
Narodne pesmi Žirovnik
1.	ZV.......................
2.	zv...................
3.	zv.....................' |'
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ...............
Pesmarica Glazbene Matice, za štiri iiu»5ko sla sove. Vsebuje lo:i najboljših pesmi z notami ____3.00
Pomladanski odmeri. Pesmi sa so-ran, alt ln bas
1- zvezek ..................... .45
'j zvezek ...................
Planinke. (Laharnar.) Pesmi spran, alt, tenor ln bas:
L zvezek ...................
£. zvezek ...................
Otroški vrtec Za kratek čas Zaklad za otroke
1J0 1J0 1-20
2.	zvezek: Pri rlbelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj a Bogom ti planinski svet; Šoiskodomakl mladini; Na bregu.............iŠ
3.	zvezek: Psalm 118; TI veselo poj ; Na dan; Divna noč....... .40
4- zvezek: Ujetega ptička tožba; Zakipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu ...............40
C. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpelji žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav........ JO
0. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslc..........
40
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo
8.	zvezek: Ti osrečiti Jo hoti (me-Pan zb. i ; Ti osrečit ijo hoti (moški zb.) ; Prijatelj ln senca (moSkl zb.> ; Prijatelj in senca fmefian zt.) ; Stoj, solnčiee stoj; Kmetskl htSI ..........................
40
9. zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče veftii; Slovenska zemlja ; Zimski dan ; Večerni zvon; Zdravlce I.; Zdralvce II.;Oče večni; Tone Solnce...............78
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi mešani zbor.................
L10
12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerstert .................. JO
12 Tantum Ergo. (Foerster) ... 12 Tantnm Ergo. (Premeri) ...
Caeciliae —
.00
.50
Wssa in Honorem
(Foerster* ....
Mašne pesmi
(Sattner)
za mešan zbor.
Slovenska sv. maša, za mešan zbor ' a spremljavo orgel. (Laharnar) JO
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raiki zbor in petje. (Bajik) .. U0
Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00
\a Gorenskem Je fletne. (Bajuk) L00
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .7§
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ JO
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .71 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Pozdrav z Bleda. Koračnica,
(Jaki) .....................M
Dolenjske. Koračnica.
Polka mazurka. —•
Fantazija.
.20 .20 .20
.28
.45
JO
.40
JO 1J0
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat ................JtS
štw Yorike. Bazllčna, dncat ..	JSS Velikonočne, božične Ia aeveletaf
ducat .....................a	Jt9
Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40
Posamezne po .*•....•■••••■	.05
Narodna noša, ducat....................JO
posamezne po ...............05
Planinski pozdravi, dncat.............40
posamezne po ............	.05
JO
J0> 40 .SO
JO Prerekovalne
New Yerk
\'ojaške narodne pesmL (Koal) Orlovske himne. (Vodophree) .
Lira, srednošolska pesmarica:
zvezek	1.20
2. zvezek .................... 1.20
Priložnostne pesmi za izven cerkvene in drn&vene sla vnostl — ... (13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.10 Nočne pesmi. (Adamič)	1 W
KupletL (Grem) —
1.	Kranjske Sege In navado .... JB
2.	Učeni Mihec; Slabi časi____ J5
3.	Nezadovoljne!: To sares užit-
kHITll eeeeeeeeeeeeeesaeeeeee*a »55
Slovenski akordL (Adamič)
Zbirke 22 meSanlh ln mofikih zborov :
1.	zvezek .......•••••••.••••.. .75
2.	ZT6Z6k eeeeeeeeeeeeeeeeveeea »75
Mešani in moSkl zborL (Aljal) ^ 1 svezek: Domovini; Nevesti; Ne zveni ml; Naša rveada; Ujetega ptiča tožba; SoQ.............*-40
Fozdrav la (Jaki) ..
Prlpoz nanje.
(Jaki) ......
Primorski odmevi.
<Breznik) .................. JO
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ................... Jfl
Srčno veselje. Polka ............ Jf
Zmlraj r vesta. Polka .......... JO
.Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi za klavir in gosli...... 2.00
Bratje! Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) .................... JS
OreL Koračnica (Jaki) ..................Ji
Vojaška koračnica..............................JO
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter)	.JO
MabeL Intermezzo. (Aletter) ....	.JO
Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...	JO
Aditba. Intermezzo. (Alettar) ...	JO
Bori pridejo. Koračnica. (Skorpin)	JI
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki....................JO
Združenih držav, srednji ................JO
Združenih držav. Mali ____________JI
Nova Evropa ..................JO
Zemljevidi t
Alabama, Arkansas. Arisen*, Colorado, Kansas, Kentucky ia
Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... JS
zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Hfliiin ss ta, Michigan, Wisconsin, Wert
Virginia, Ohio, New York —
vsaki po.........................
Velika stenska mapa tivrepe
(Nadaljevanja na 6. strani.)
Naročilom ja priložiti denar, bodisi t gotovini, Money Order aH poitne mamka po X alt 2 centa. Če po&jete gotovino, rekomacdirsjte pismo«
1"G LAS NARODA'1
(Slovenlc Publlshlnz Company)
82 Cortlandt St., New York
No naročajte knjig, katerih; ni v cenika.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.


GLAS NARODA, 23. OKT 1923.
Morski razbojnik.
Spini kapitan Frederick Murja!
(Nadaljevanje.)
Jugoslavia irredenta«
is. p^ffl^vj«-
Pojasnile zagonetnih dogodkov.
Naša prva naloga je sedaj, da cenjenim čitat«*lje«n razložimo, kako je nvjgel Edvard Tamplemore domnevati in oklepati, da je Fran-ciseo, ki ga je toil malo prej imel za svojega tekmeca, njegjov t>rat in kako se je mogel Kajn zqpet prikazati.
Da izvrši povelje, je kremi Ed-
do drugih otokov. Zaraditega so ion pomagali do klopi na zadnjem koncu čolna in ga potegnili iz jame.
S Kajncvo pomočjo se jim je jHisrečilo piiti skozi preliv uied velikim otokom iii severnim C'avqtie. Predno je napočil dan, so bili že davno itzveii nevarnosti, da bi jih ujel;
Kajn se je bil v tem nekodiko t pommel. Ker je vedel, da so sella j na poti malih trgovskih ladij, j* zaecl Krumauoui dokazovati, vard Templemore na krov "Aven-j la ne uidejo kazni, ako In sumili gerja' \ in ko <so njegovi ljudje o njih. da so mor.ski razbojniki, zbirali dragocene stvari na ladji, a ko ravno so nedolžni. Zaradi tega, je st< pil v kabino, ki pa je bila' je dejal, je najbolje, ako se vede-dcloma. že pod vodo. Tu je pobral! jo in govore kakor mornarji maj-neko knjigo, ki je plavala blizu' hne lad je, ki se je ponesrečila v vi-oinare in ko io je še pogledal na-1 barju. S Pompejevo pomočjo si je tančneje. je spoznal, da je Sveto'Kajn odstrig*4 brado, koJiikor se pismo.	j i»* dalo, ter uravnal svojo oblako
Začuden, da je našel tako knji-j '"-U po evropski šegi. Na čolnu go na knwn razbojn&ke ladje, jo nis » i neli niti vode, niti živeža ter je vzel s s~boj. Ko se je vrnil na1 bili izpostavljen: navpičnim *' KnterprMe" ter jo pokazal Kla-J <o!nčrinj žarkom. Na njih srečo, še ri, jo je ta precej spoznala za last-J bolj pa na srečo Franeiscovo, jih nino Franc i sj o v o. Knjiga je bila [je naslednjega dne resda ameri-pretnočena od morake, vode. Ed-" kančka ladja, ki je bUa -namen je-vard je mehanično preobračal li-J na v Antično.
ste ter ]K»gIe\lal naslovni list, da, Kajn je pripovedoval na ladji vidi. ali je morebiti na njeni zaf»-| svojo izmišljeno povest ter ni pravšno kako ime. Toda ui k* bilo. nič omc^iil svoje rane, katere za-Opazil pa je tla se je beli, k plat-( tieuiarjanje bi biLo itak povzročilo nicam pri l»«j*l jeni li^t odl<*>iI in daj *rart že v malo dneh potem, ko je je na njem nekaj zapisanega. V j prišel v »odno dvorano, ako ne bi sedanjem stanju ga je lahko po- Ml padci po Hawkhurstovi zlob-polnomu Wx'il od platnic Ln močno .	že prej.
se je začudil, ko je čital na njem . Sedaj je bila njegova edina ime: "Cecilija Tcmplemore" — 1 krb, da se napoti v Port Royal, ime Kvoje matere. Vsa povest mu! Za moje iivljenje se ni prav nič je bila dol ro znana, kako so nam-{več brigal ter je edmo želel, da reč renali njega in kako i»e je' . eli Praneisca. Zaraditega je bil
*	splešno mililo, da sta bila njc^o-j »<-!o ve^eJ, ko je našel ma jhno lad-va mati in brat izgubljena. Lahko j jo, ki je plula med otoki ter bila
mislimo, kako zelo je nedaj že- namenjena v Port Roval. Na tej lel zvedeti, kako je prišlo to Sv. ladji je dobil prostora zase in za p: -ino Franciscu v roke. Niti sa- Krumane t *r je dmspei tja tri dni njalo sc mu ni, da je bil Francisco' pred sodno obravnavo. Ves ta čas Iij'-gt*v brnt, da .je tako zelo v *>-1 se je sJrrival, dokler se ni sešlo rodu ž njim. ko je še vedno mtrstil, j adtuir&Ltiko sodišče, da je morski razbojnik. Toda mo-g(»če je bilo In akoravno je prvotno na me rja 1 o* tati nekoliko dni več na otoku, je ivslišal Klarine prošnje, katere čudni položaj se je dal opravičiti z orirom na »e bolj čud?ii položaj, iz katerega je bila rež«-na. Zato se je zvečer vrnil k
•	ponesrečeni razbojniški ladji, jo dol zažgati ter je nato odjadral proti Port Royalu.
Xa srečo jc- dospel tja ravno oripjrn <lne, ko «*• je vnšila sodba,
kakor smo ic omttnUi. Kakor hitro je prejel admiralov ftgnal, je takoj dni KpustHi čoln v morje ter vzel s seboj Klaro za slučaj, da bi utegnilo njeno pričanje konatiti. J)oe*pel je do sodil eg** poslopja, ko je bila sodna razprava ie na pol končana.
V predzadnjem poglavju smo
mom! Sramota za ve« kulturni sveč pomeni italijansko postopanje z -Jug« de veni. Zato v boj za kulturne pravice naših rojakov
Umestno je, ako iia tem mestu omenimo, zakaj ni Kajn želel, da bi bili odprli zavoj. Med raznimi listinami namreč, ki so se nana-š.alu na Franeisca, «•o b-Ua tudi pismena navodila, kako priti do zakladov, ki jih ie skril in naj bd jih I>o njegovi ždji seveda dobil Francisco.
Sedaj pa prepustimo cenjenemu ritatelju, da si sam predstavlja, kaj.se je sjotiilo med Praneiseom n Kdvurdcm potoni, ko sta spoznala svoje sorodstvo, ter sporočimo, kaj ie brio v zavoju, ki sta ga brata-dvojčka sedaj odprla vpričo Klare.
Vsebina listin in pisem je bila precejšnja m zaraditega jo moremo onu?r.iti le bolj na kratko. Poročalo se je, da je Kajn. čigar pravo ime je bilo Charles« Osborne,
Poitnlijančevanje slovenskih sol. j trka na prsi s svojo dvatisočletno
••(rdrška Stiaža" je dobila! kulturo Slovani, pri katerih išče vest, da je oblast izdala za neka-, Italija kupčij, mislite na svoje za-tere slovtnske kraje na (J oni Steni tirane ibrate pod italjanskiiu jar-ukaz, da se mora vršiti v prvean razredu ljudske šole odslej naprej pouk izključno v ital'janskem jeziku. Slovensko prebivalstvo je ta
ukrep italijanske ubla«sti pretresel! v Julijski Krajini! do dna duše. Dne 28. juurja 1921 je takratni ministrski predsednik Oiolitti v rimskem parlamentu svečano zatrjeval, da bodo sodržavljani .slovenskega pokoljenja uživali v Italiji svoImhIo, ki bo Italijanom v posebno diko in bo lahko idila za vzgled vseau drža-vam v F. v ropi. 1'kaz o italijanskem pooiku v slovenski ijudski šoli nam znova jasno priča, koliko so vredne še tako svečane izjave velikih italijen-skih državnikov!
Slovenske in hrvatske učitelje me-- Čejo na cesto.
T ržaška * * Edinost *T poroča: * * Z dežele' nam prihajajo vesti, ki morajo vzbuditi srd našega trpinčenega ljudstva in z-^ražanje poštenih ljudi \>*eh narodov. Kar je bilo ostalo naših učiteljev kljub vsem šikanam, so se<!aj vrženi na cesto z družanami. So med temi družirami očetje, ki ne vedo, od-*:od bod-> jutri vzeli kruh za svo(je otroke. . Ko so prišli včeraj v šolo, so >ih odslovili, Češ: saj niste vev učitelji. Ko so prišli v Pazin p<i plačo, so j*h zavrnili, češ: «aj ste odpuščeni, so celo zasmehovali, čeiš: vsa ča.st vam,'zadovoljni smo lwli doslej z vaiui! So med temi, pravimo, ljudje, ki so absolutno brez vsakih sredstev, podubni beraču s popotno palico v roki in belu c-e-to pred seboj. . . "
"Častna obveza in Čin politične modrosti1'
"Slovenski Narod" paše:
V novembru 1920 je takratni italijanski zunanji minister v rimskem parlamentu Sforata obljubil na svečan način JuigosJovenom v I tad; J i "najšinšo svobodo jezika in kulture'' in dostavil je: "To bo za na-j častna obveza in čin politične modrost i' \ Z nežno skrbjo hoče Italija spotit o vat i jugu^aloveneko l ikalno življenje. Sodaj pa vidimo italijansko kavalinsko skrb za ju-goslovenslro lokabio življenje, kri se izkazuje v popolni odpravi slovensl.e iii hrvatske osnovne šole in v odpuščanju slovenskih in hrvatski Ji jčkeljcv! Strašen zločin si je nakopala italijanska vlada i:a svojo vest. Vso merodajno evropsko javnost moramo informira1? o divjaškem nastopanju Italije proti njenim j ugoslov enakim državljanom, da *<poznajo pred vsem v Parizu, Londanu iai v Ženevi, kako kultoma je v resnici ona Italija, ki se neprestano
sketra mesta liilboa proti afriške-
?Jta gladina je bila ravna m mirna in ladja je le p*jčasi plula dalje. Kakor hitro so dospeli bliže k čolnu. so spustili z ladje svojega, da »•idijo, knj je v njem.
povedali, da je Hawkburst nuiil|tia neki ladji odplul iz špan Kajna, ko je plaval proti ot*režju, in da je kapitan izučiti.1! v valovih. Krogla «a je bila uulda v prsi ter inu sla skoz! pljuča. Hoj med Franciscoin in Hawkhiirstom pa m* je vi sil na drugi strani skal. 1*1 najsi je Francisco vki«4, kako je Kajn izginil v valovih in je sklepal, da je mrtev, ni bilo temu tako. Kayr se je sopet vzdignil na vodno površino in ko s« je postavil i»a noge. je začutil pod seboj t:-da tla ter je poizkušal hod!iti po vodi do obref.ja. Zlezel je v podzemeljsko jamo m l«gei, da umre.
V" tej jami pa je otkšui ♦*iega izmed Čolnov "Avengerj i*", dva smrtno ranjena razbojnika in one itiri Krur^ane. ki so se bili po-.sknli, da se jim ne b»k) treba udeležiti boja. Čakali so, da se »temni in da pobegnejo v čobiu, ki so ga l>ili zvlekli v jamo na suho.
Oiuahovaje je prijel Kajn v ja-ino ter se zgrudil na tla, kakor hitro je prwcl vanjo. Kruman Pom-pej je zapazil njegow stanje. Stopil je bliže da mu jMHnaffa ter obveže ra k>. Kapitan se je kmalu zavedel, ko mu ni več t«kla kri. Ostala dva raabojuika v jami ata pa umrla, ne da bi jima brio pomagati.
Akoravno *o angleiki mornarji preiskali ves otok na vse strani, je ta jama uMa* n jili pozornosti, ker j« voda tekla vanjo. Ko so se vrnili na ladjo % večino ujetih razbojnikov, mo ostali Kajn in Krumvni ie na otoku.
Kakor hitro se je stemnilo, jim je Kajn razkdbl svoje načrte, in najsi bi bili Kromani najbrže prepustili njorovi naodi, no ven-
žrtev. Pozneje, ko je prišel s svojim živim blagom v Brazilijo, je
mu obrežju, da naloži tamkaj muž- sicer jjoniirid nj-mo vest s t«m, da njev. Ko je bil že kakih «itn-km- j« je izdajal za svojo ženo. Toda J v a.j set ur na m<uju. so mornarji tem je le malo olajšal njene boli. • pazili če ln, v katerem očividnol Oua, ki jc bila vajena ddbrega ni bilo nikogar in ki je plaval ne-" življenja, ki je bila vzgojena kar kako miljo daleč pred njimi. Mor- najskrbneie, je bila sedaj izgub-
ljena za vselej, izgnana iz človeške družbe, h kateri se na nadejala več priti, ter v družbi ljudi, kate-• ih se je bala in jih je zaničevala. Dan in noč se je jokala in je iane-
Odposlani mornarji so se kmaJu la za te še več povoda in'Vzroka, vrnili Ln pripeljali s seboj najdeni} ko je začel Kajn K&bo ravnati čoln. Na njegovem dnu so našli' ž njo. Fdina tolažba ji jel>il njen veC mož, ki so bili že več nego na-l°trok. Ako ne bi bila imela njega pol mrtvi in so jih bile .skoro same' in se ne bi neprestano bala, da ga
kosti, na zadnji klopi pa zamorko' z otrokom ob prsih tn belo žensko, popolnoma izstradano.
Osb<icne je bil tedaj veseljak brez pravih in trdnih nazorov, toda še nikakor ne oni oakitknjeni zločinec in morilec, kakršen je postal poaneje. Htlo je še malo usmd-Ijeaija in sočutja v njem. Vse_ so prenesli na ladjo. Nekaj jih je okrevs'o. drugi pa so bili preveč *ejtradani. Med pr\'imi je bila tudi Cecilija Templeanorova in njen otrok, o katerem so izpočestka mislili. da je mrtev. Zamorka pa je bila od dojenja in naporov onemogla tako, da je izdihnila dušo takoj, ko so jo pronicali iz čolna Na srečo so imeli na ladji koao, ki je otroku nadomeščala dojil ko, in šc predno je Osborne dospel do obrežja mj jc otrok ie popodnama opooncwel. tako ds ga je bilo samo zdravje in čvrstost, mati pa krasna ženska
Sedaj pa moramo preiti precejšnji del svoje povesti. Osbome je dar Le spojna*, da potretnijejo nje-' bil prest rast en človek m CeciKja
goveda voditva, ako hočejo priti Trmplemorova j« postala njegova
zapusti v tako slabi družbi, bi bila vesela umila. Toda živega je le zanj — zaradi njega je poizkušala odvrniti Os bom a od vedno bolj zločinskega življenja — zaradi njega jc potrpežljivo prenašala zssramovanje in udarce. Napocdod ie Osborne izpremenil svoje grešno zivljenjey ter ga zamenjal s še bolj pregrešnim: Postal je morski razbojnik in je kljub tema voaail s seboj Cecilijo in njenega otrodca.
To je bil višek njene nesreče. Od dne do dne je slabela in žalost bi bila kmalu končala njeno življenje, ako ne bi bila Kajnova o-krutno»t še pospešila njene smrt L Na njena izzivanja in očitanja zaradi njsvovega zločinskega življenja jo je nekoč udaril tako silno, da se je zgrudila na tla Izdihnila je dušo s prošnjo, da bi obvaroval i njenega otroka tako pregrešnega živi jen j a Ko se je Kajn naJo kosal in ji obljubil -vse, česar pozneje ni izpolnil', ca je še blagoslavljala pred bridko smrtjo.
Kar je bilo, naj se pozabi!
Udarec za udarcem dan na dan! Itnlijjpiska vlada hoče z vso silo, kar najhitreje mogoče, zatreti m iztrebiti jugoslovenski žive1 j v Julijski Krajini. Krivica, ki se godi Jugcdovenom na šolskem polju, kriči do neba. Po eni strani moli Italijan jugoslovanski vladi ro>ko v spravo in veliko prijateljstvo ob Jadranu, po drugi pa z drugo roko tišči in davi naše ne«-ečnike, 'vi so padli v rimsko sužnost. Ni-1 I:dar ne doseže Italija sprave in prijate.1 isiva z Jugoslavijo, ako 1k> rak<» nekulturno in nečloveško pristopala s svojimi slovanskimi po-laniki! To je gotovo in ni dvorna, la *e jej porušijo tudi doswlanji še pioeej d'-bri gospodai-ski stiki t Jugoslavijo! Hoj Jugcsim-enov v Julijski Krajini se občuti vedno huj5e v Jugoslaviji, zlasti v središčih. v I.jubljan?, Zagrebu in Beo-gradn. Ta občutek se stopnjuje in zadene 1 talij«j lahko zelo ostro po ^ospodarsld strani! V spričo strašnih italijanskih ukrepov protd ju-goslovenskemu šolstvu pa ima izginiti vsaik spor med vodrte-iji v Julijski Krajini. Kar je Ijilo, naj <e pozabil Italijanska krn-ica jih poriva v enotiio ftonto, trpinčeni narod to zahteva!
Tudi slovenski srednji šoli v Idriji odpravljeni
Tržaški list "PiceoJo'' objavlja skrajno 2vito sestavljeno ofidelno poročilo, ki se glasi: "Tiskovni iir^d izredne komisije za furlansko pokrajino razglaša: Kraljeva izredna komisija za upravo furlanske pokrajine je vzela na znanje, da se je dovolil tečaj nižjega tehničnega zavoda s slovenskim uč-<iim jezikom (-tečaj obsega štiri j nižje razi ede novega tehničnega i .<!*-%'< da) na Tehničnem zavedu v' >Tidmit in si pridnžal -sklepanje o' tozadevnih i>datkih za poznejši' '■as." Tako se je glasilo nedoLžno, .i perfiduo poročilo. Nikjer nam-reč ni omenjeno, da je v tem zapečatena usoda obeh -srednjih šol v Idriji. Namesto dveh popolnih rednjih šol se obeta Slovencem ■ nižji tečaj na italijanski srednji j loli in to še v Vidmu.
-A
Xdo je ukinil prvi razred sloven-! skih ljudskih šol v Italiji?
Slovenski državni poslanec dr.' »Vilfan je pri šolskem .skrbniku v j Pistu protestiral zai-adi ■r>ostopa-n ja šolskega oblastva proti sloven-j kim ljudskim šolam. Šolski skru-j lik je poslancu izjavil, da se je prvi razred slovenskih ljudskih poitalijaxKril po njegovi naj-ed-»i, ki jo je izdal na svojo lastno IKilmdo. Ta ukrep da je napravil ato, da se s terni predpripravami j >lpjša izvajanje novi^ga zakona o j judskih šolah, ki ga je izdelal na-učni minister Gent3e in bi bo te' Ini objavljen. Tržaška "Ediaiost:,| upravičeno poudarja, da ta izjava -tavija gonjo proti slovenski šoli j 3e v gTŠo luč. Kako se more šol-! ki skrbnik dnzniti, da "po lastni1 pobudi" izpreminja obstoječi šol-! ski zakon J S svojo gorostasno iz-j javo je šolski skrbnik -sam priznal) nezakonitost in samovoljaost svojega postopanja.
TfucLs
revmatične fiilroolaisafe. ' če rakrle
SEVERA s
uOTHARDOL
Zaociljivl l!nim«nt
Istoiako vporaben je za izvinjenje, otekline, za ofrpoelosf in oliraqefosf Iwlqiil iqisicler lidov.
CEMA JO t* 60 C£M9W
Vprašajte V lekarnah*
W. F. 5LVERA CO.
CcDAR RAPIDS. IOWA
AT.T VESTE,—	j POTOVALNI ZASTOPNIKI,
:<la so zgradili pri Fali na .1 užnem kateri so pooblaščeni nabirati na-j štajerskem elektrarno. z katere tlo»»i-j ročninc za "Glas Naroda", so: ,va vsa južna Štajerska notreluiu sm- *____, x.	.
t *•*	juAiiii Štajerska in>trel<no jtt>-
'nilu»» ui«k ? Ali veste, da vsebujejo' Ileltuar Turške Cigarete najlioljši duh [ ill okus 100% eistejKt turškimi tobaka.
Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalael.
Upravniitvo.
kij učeni. Po zakonu s? dele učenci | v tri kategorije: prvi pridejo v poetov učenci staršev s stalnim bi-j val>če!ii v r.u^stu, potem učcsiei, ki 11 istanjeni v kakem dija-1 škeni zavodu in ako preostane še kaj prostora, pridejo kcit tretji v ]; .'.š.ev učenci z dežele in izmed teh • sprejmejo samo najsp e obnej-i ši. Tal o se zapira srednja šola pred slevenvkim učencem z dežele. J Ne privoščijo jim več čiste sloven-' i-ke Ijud^Ve šole in iz strednje jih pode si tf*nl. lcen je slovenski sred- j njeŠolski zavrni v oddaljenem m j težko piriaLcpnem kraju, v italijansko srednjo šolo pa naj imai vst< p menda le Italijan.
Smrtna kosa.
T'mil je Andrej Obersael. gostilničar v Lfkvi na Krr.su.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
mali oglasi
v 11 Glas Naroda".
(Dalj« prihod n jig.)
Težka avtomobilska nesreča
e je zgodila na cesti med Bovcem n Kobaridom. V potniškem avtu, ki odhaja ob 3 zjutraj iz Bovca, ie bilo poleg šoferja še 11 potnikov. Nekaj kilometrov pred Kobaridom se je nenadoma pokvarilo krmilo in šofer ni mogel več ravnati avrtomobila, ki je zavil čez rofo ceste, zdrčal po atimdni ki padel, ves polomljen, v Sočo. V kritičnem trenutku so skušali potniki skočiti iz avtomobila; nekaterim *e je to tudi posrečilo, ker so dre-vesa in skale ovirale dnčanje avtomobila. Skoro v« potniki so dobili več ali manj težke poškodbe, najhujše pa se je pobil šofor France«*?© Stanzer. Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Čedad.
Goriška gimnazija in realka.
Po novem zakonu za srednje šole se sprejme na gimnazijo m realko v Gorici samo 35 dijakov v v?ak razred. Kar jih je več, 30 iz-
fZPLAČHJl v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predloiltrri od ameriškega koosolm potrjenega, pot-
uega lista ln ne reč kot protirred-
D.»st od 3.000. — franker, to je približno $200.— sa enega potnika.
V slučaju, da naalovljenec <a la-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega Usta, dobi pošiljat ilj lahko dolarje nazaj ali Bam pa ca novo naroči izplačati nakazani ;mesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati Čeke v Jugoslavije.
Splošno mnenje vlada, da as čeki ki ae glass na dolarje, tudi v dolarjih Izpit. *aJo, kar pa ni res. ker, kot že zgoraj omenjeno, je r Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pra-[ ofedano izplačevati dolarje.
Tudi pofiilj&Jo mnogi navadne tmeriSke čeke v domovina Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na dele 11, ker so banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinarjih Bele r>otem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deiell in ne potujejo f Ameriko. Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri ae jim izplačajo na adnji po#t* jre* neprilik.
Tudi sa nabavo potnega lista — fposa) Je najprlpravneje poslati dinarja. Dokler namreč potni Ust ni potrjen od amerllkega konzula, ue more potnik dvigniti dolarjev. PtroSke sa nune listine in potnf list se pa lahko plača tudi a dinarji.
V	Italiji iS zaseden«*
ozemlju —
so veljavne po > sem drugačna odredbe ter lahko Izplačamo dolarje komur do poljubnega zneska, če je pa namenjen denar la aa potovanje; je na nakaznici označiti vidno: la* plačati la ako naslovnik potuj*
Vsled naraKuJoBh atroftor smo se morali odločiti prev rediti pristojbino aa dolarska Izplačila kakor sjpdl: Za lsplsčila do fes. računamo po 78 centov; od |2& naprej po 9%, to Jo po 8 enta od dolarja.
Na
DR. LORENZ
»42 Peon Ave., PITTSBURGH, PA.
KDINI SUOVKNeH« «OVOR«ČI ZDRAVNIK ft^acuAt-irr moškim mlizn;.
Maja Snki je s^rsviisnjs akutot* ln kronlSnlh ....... jmm
sam Se sSravim nad S M tir imam «kuftnja v mh aolasnlh f-'.__^ f
ČVL *nam *iovmorem popolnoma raxumstl |« H** »o»*»en. <s vas ozdravim In vr.iem moč ln zdravja. Ckosl IS 1st mm pridobil poMbnc «ku»n> pri azdravljanju moftklh b^taznl. Zmto mm mara«« popolnoma sanastI na ar.«ns, moja a*rt p« Js, <s vas papolnama ntfr« v»ik. Na ad'aUjta, ampak prldlta eimpraj«.
iaM wdravlm zastrupljajo kri, ina^uija In llss po talm. b«t«3>tl v arts. Is. '"Tir.	t>04*4!"0 v kortah,«tarsrana;ort«b«4c»t.Ilviln« in l>eiaznl -r msku.
iu.sdlea«, Ntrah, lelodcu, rmsnleo rsvmstlzam; katar; ti ata Il««i naduha Ka »rasna ura: T poaadaljek: arado In patak od ». dopoltea do I. * tarak. tetrtak to sobota od Z dopoldne do I. svatari •rasafklk od U. dopoMaa da %. fnpnltsa.
popoldasf aadaijab ia
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
Kako sem se jaa likaL Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
$1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, im^ 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detel a.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vbo svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 stTani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij DostaL
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po Živo in resnično slik?inih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,
Znamenje štirih. Spisal C<*nan Doyle,
Kriminalni roman. Po vsem svetu	po-
vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani
.6«
.09
M

Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj uam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-■i očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grašeake in junaško umirali mnčeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	.TI
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
. 82 Cortiandt SU, New York
* -fc * -fc -fc -H
Nuga-Tone
Proizvaja bogato rdečo kri, mo. tee stanovitne živce, življenja polne možice In ženske*
če ste slabega zdravja in pri slabi moči, Če se vam' spomin mraci in vaše telo mrači, če ste se že nave-
Vf^' J«»»at« Pomirljiv® in narkotiina. sredstva, potem posku-
K Č.!ovekaI Devet desetin človeških bolezni, kot KVTli^6 bolezni, gtavcbol, ne^iia. S^Stw-? «	»eP^bava. vetrovi in koicanje. rnprtje.
ti„f."°-r*1JT8^1^, živahnosti, nervožnost, nd ^U^k^iVi^^^ iiVČa°	-odenele krvi
*	J1^' v,s*ko delovanje telesa je odvisno od živfne «Ho za svoio
^ovanje. Živina moč je poglavitna
- £ Ui"parje Brca krvno cirkulacijo. N^-Tom 2dravd? ^ nervozno in fixiino Vdelane. Zakaj ? Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter Jihl Kw-^y	»drnvmki. — NuKa-Tono je b^atni
ta fosforja — ter je hrana krvi in živcem. ^i^'J—*,®10^^« iivljenje v jetra, ter ojačuje čreva, da le?ice. ixsanja iz njih strupene' s" ■tavme- Nič več vetrov ia kolcanja. težke sapo in pokrite«
ŽS^T-JiiL*"* lT>,ečhliin	' Koga-Tcne daje čudoviti *™
dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepča joče Bpanie?
.f^H kri'	krvno. cirkulacijo ter prized farenje
^Tta Vt^laL	\roiL Gradi močne ia postavne može. sdra-
1,1 i.r*f nejH tenske- Nuea-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev katerih ee človek navadi. Zavit k r pripraven iTvoilri^
Uspeiii v dvafsefib dneb ali se vam pa vrne denar. 6
Pobit je ■ sladkorjeri.'uVodnera okusa, u cod en sa boste vsem svojim prijateljem.	~
NA1A POPOLNA GARANCUAv—Cena Nuym-Tone j. en ($1.00)
pripraven aavojček. zajematL Poskuiajta sa. Priporočaj
dolar za ateklenlco. zdravljenje. VJ
"V* (» O«) dolarjivl" 'jimajte *Nujra^
___. „ „ _	'Idlte, da ne morete izrabiti niti Deaful T_ Ml
■	--KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TECA KUPONA.
NATIONAL LABORATORY, S-20 , 1018 S. Wabash An., Chic*«o, U
Gospodje:—Prosim, dobit« priloženo. steklenic Nuga-Ton«.
■ xa kar mi polljlte.
Imm
Cesta in *fcv. all R. F. D.. )
>
Država
fib AS NAltOTVA, 23. OKT. 1923.
CAROVNICA.
Spisal JEAN RAMEAU.
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
ga iiuam pa tudi nekaj sovražnikov, ki imajo v svoji oblasti najmanj dva tisoč »lasov.
—	Boš pa kje drugod kandidiral.
—	Take pravice pa nimam. Tujci bi me povsod postrani gledali. Drugače bi bilo, če bi bil kak slaven človek.
—	Morda se bos pa v dveh letih proslavil *
—	Kako naj bi >e proslavil? Vse, kar sem upal, je bilo le sanjam podobno.
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje.)
—	Pokušajte. — je rekel ter izpustil njeno roko. — .Jezil sem i-.e na va» in še sedaj priznam, da se ne bova tako kmalu pobotala. Kateri <7. Sj pa ravnal drugače? Izbral sem mu drugo ženo. V današnjem času napravi človek, ki hoče napredovati, veliko napako, ce e poroči z ženo, ki je brez vsakega premoženja.
Meianiji m, začele curkoma teči solze. Ulava se ji je sklonila prav na prsi.
—	/Zal mi je. da vam to pravim — je nadaljeval polkovnik. — toda ja« -*eni odkritosrčen človek. — Da. jezen sem bil na vas. T \as srm v klel oviro napredka svojega sina. Življenje je teiiko, posebno pa v Parizu. Kdoj* ima pa skrbi, ne more napredovati. Ali bi ne bil vas mo/ bolj srečen, če bi mu ne bilo treba skrbeti za vsakdanji kruh? I bogi človeški stroj je že tako napravljen, da možgani ne delujejo pravilno, če ni želodec polen. I)a. človek je mlad, zaljubljen je in pravi: se bomo ie kako pretolkli. Končno bo Že na p<i<-il uspeh. Tspeha pa noče in noče biti. Ko opazi, da v>i drugi napi ^lujejo, po-tane žab^sien in jezen na ves svet. Vam se čudilo zel:, zakaj ni zmagal pri volitvah.' To je čisto enostavno. Zato, ker pis sovražijo sorodniki deklice, s katero se ni hotel poročiti, človek prej ali sl«*j y_anje. kar je sejal. Tako. >t»daj naj bo konec pridige. Povedal sem vam vse. kar mi je ležalo na srcu. ('})am. tla bova za-naprej dobra prijatelja, kajti zdite se mi pridno in ljubko bitje.
Polkovnik jc vstal. Melanija je pa znova zajokala.
—	Da, vedela sera,— je stokala — da nisem vreda Paseala Toda juz sera pa tako strašno ljubila. In danes «ra ljubim se bol, kot sem ga prej.
Vsled nu^la-sa, ki je bil v teh besedah, se je sklonil polkovnir k Melunij), prijel njeno roko ter rekel prijazno:
—	Tako. moj tirali otrok. nedaj skleniva mir in !?n zapečativ? s poljubom. Saj pravzaprav ni tvoja krivda, da smo revni. L** š-naprej ljubi mojega sina, kajti zdi .se mi. da je bolj srečen kot sen si sprva mislil.
—	O, oče. — je zaiepetala Melanija — hvala vam. Tisočera hva la. Kako ste dobri, kako ste strašno dobri. Obljubim vam. da bom ljubila vašega sina z v>o svoj*» močjo in če bo mogoče, }ra bom š< bolj ljubila kot dosedaj.
Zatem j«- starca prisrčno trikrat za j m redo m a poljubila.
—	Tako hčerka moja. — je rek« J ter .si obrisal nei. — Poeak^. trenutek. Nar«*č:l jim bom. naj j r pravijo	zate. Prenočevali boš pri 1U1S. Takoj boni tukaj. Sicer pa že prihaja Pa-seal in zdrav
riLk. Nftsvidenje, otrok!
Polkovnik je odšel. Melanija jc pa < stala sama nekaj sekund
Zunaj je nastal se večji vriše in ropot. Pred h.šo se je zbral-najmanj petsto oseb, ki s«, kričale kot kajne.
—	Tam je — je n kel nekdo — tam za onim oknom. I„e poglej te veliko senco. To je senea njegovega nosa.
- Živel Tt-rratle'. Proč z Aubierom!
Melanija je slišala \ s»* to ter trepetala.	•
To je bila tista tako živo f vre rok ova na zmaga. Oh. kako netim no je. če lipa človek, ki nima sreče.
Moj Bog. Moj Bog, — je j< kala ter si vila roke.
V ušesih ji jc še vedno zvenel polkovnikov glas. Očital ji j« ln j opraviči ji je očital. Da. če bi imel Pascal drngo ženo. bi bi prav lahko zmagal. N» na krivda je bila. da zunaj ljudje kriče ii žvižgajo ter ^ n> reujejo iz n jene g;^ moža. Vsega tega bi ne bilo ee bi s«- bil pt ntčil Pascal z Rene*-.
Pritisnila je r>>ko na čelo, kajti v nji so se porodile strašn misli.
—	-laz sem njegov zli duh — je rekla. — Jaz sem Pascalov; nesreča. O. moj Bog. najrajše bi umrla!
Začela je premišljevati svoje zakonsko življenje. Sedem let j-že trajalo to življenje. I)a. ona je ovirala Paseala na njegovi živ ljenski poti. škodovala mu je. nesrečnega je delala, kljub temu, d: mu je fiosvetila vse trenutke svojega življenja. Rada bi dala zan svojo srčno kri ter je bila pripravljena vsak trenutek žrtvovati zan/ svoje življenje. .
Toda zvestoba, u dan ost in ljubezben ne zadostujejo več. T>ru gočnih sredstev je treba, da se osreči moža.
(Zunaj .je bilo kričanje vedno večje. Ljudska množica je domnevala, da se vrše v slabo razsvetljeni sobi burni prizori.
Melanija je stala trepetajoča sredi sobe in si ni upala niti dihati. Medtem se je vrnil Pascal.
—	Stopi sem! Luč bom ugasnil.
Melanija jc stopila na hodnik, d očim je mož privil svetilko. Ko jc zavladala v sobi tema, so zunaj ljudje divje zakričali.
—	O divjaki — je rekel Pascal ter šel s svojo ženo na hodnik.
—	Ali ni v vasi nobenega orožnika? — je vprašala Melanija.
—	Da, kakih dvanajst jih je, toda orožniki so za Terrada. Si eer bi bila pa pr»»d njegovo hišo mačja muzika. če bi bil jaz izvoljen. Pojdi z menoj. Ta soba tukaj je obrnjena na vrt. Tam naju ne bodo videli.
Stopila sta v majhno priprosto sobo, kjer je bilo razen par stolov tudi železna postelja.
—	To je bila moja soba — je pojasnjeval Pascal. — Bog daj. da bi ne doživel več takega dne kot je bil današnji.
Melnija je pa pokleknila predenj ter ga ponižno vprašala:
—	Pascal, ali me še ljubiš?
Poljubovala mu je roke ter si ni upala, pogledati ga v obraz.
—	Ali me še ljubiš?
Potegnil jo jc k sebi ter jo malomarno poljubil na lase.
Ona je pa rekla:
—	Kar tako zlepa se jim pa ne smeš dati, dragi Pascal. Morila je bjla vmes kaka sleparija" Mogoče bodo volitve preklicane, kdo vet Jaz pa še vedno nisem izgubila svojega upanja.
Skomignil je z rameni in zamižal. To je bil vos njegov odgovor.
—	No, — je nadaljevala — se boš pa vdrugič maščeval. Poslanec ni za vedno. Kdaj bodo nove volitve?
—	Čez dve leti — je zammral. — Terrata je nadomestil pokojnega povlanca, splošne volitve bodo pa čez dve leti.
—	Toliko boljše. Boš pa tedaj kandidiral.
Ni mogoče.
■— Zakaj bi ne bilo mogoče?
—	Nikar vendar ne bodi tako strašno domišljava. V dveh letih ne bom imel večje prilike za zmago kot sem jo imel danes. Se slabše bo. Prihranki bodo pošli. Reveža bova..Breas denarja. Poleg te-
j e c i.
(Nadaljevanje s 4 strani.) j jo zvitostjo varal — toda sedaj: čar. zgrabil ga za roko in zakričalDoteknil se je svojega meča in zo-
— Počaka j« počakaj !
Njeprov obraz je bil grozen. — Jetnik je začuden pogledal moža.
pet je umaknil roko in nehote je pogledal na težke verige svojega nekdanjega prijatelja. Kaj je bilo
— Počakaj! — je zopet zavpil; bolje: meč turškega uradnika ali ječar. Hropel je. zdelo se mu je da - zarjavele verige mučenea za svo-se zaduši, sapa mu je zastajala. —j bodo in domovino?
Ne morem, počakaj, rožljaj z ve-i-----------
rigam i, kolikor hočeš, večno naj j Zopet noč. temna noč. Pod čr rožljajo. toda ne jej tega! . . . jaz n}m nebom je bučal skozi resno, ven lar ne morem. . . Iztrgal mu je • samotno temo nemiren vihar. —
ROYAL MAIL
PooblaiCena parobrodna i rta od
jugoslovanske vlade
Neposredna služba med
New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom
,40HI0"	"ORCA"
"OftDUNA"	"ORBITA
Ti parniki so v vseh ozirih novi in moderni. Priljubljeni so prekooleansk:m potnikom ter so slavni vsl^d svojih privlačnih naprav, Izborne sluibe. in kar j > najvainej&e vsled udobnosti.
Uljudni strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pozornost je posvečena ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vprašajte agenta v va-5em mestu ali pa pri:
HO/AL MUL SiEAm PlfKET COMPANY
26 BROADWAY^,_NEW_YORK._N._Y.
Zunaj ni bilo nič manj strašno. Tema in veter in vešala so tožila dalje, s svojim enoličnim škripanjem in ječanjem, osteklenele oči so lahno mežikale, in truplo se jc gugalo v zraku. Kam naj gre? — Sklenil je. da zopet teče nazaj tja toda komaj je naredil par kora-j kov, je dvignil-pogled. Pred njim v temi se je svetilo dvoje krvavih, izbnljenih oči. Njegova kolena so se šibila. . . Trepetajoč se je vrnil

Kretanje parnikov - Shipping News
jbourg, Hamburg.
24.	oktobra:	113. novembra:
Paris, Havre; Pres. Monroe, Cherbourg.! Aquitania." Cherbourg; Rcliance, Cher.
25.	oktohra: Thurtugja, Hamburg; Colombo, Genoa.
27. oktobra:
skodelo in žlico, stekel naglo ven« pomočnik je šel po ječi, ječar proti ječarjevim vratom.
in vrata za seboj zaklenil.
Jetnik ga je razumel. Lahen na smeli mu je seval z obraza, kakor žalosten odsev večerne zarje. Vesel je bil. — Pod kamenitim obokom v zaporu, v zarjavelih okovih, je bil on — zmagovalec. . .
Prijatelj.
Minili so dnevi in tedni. Podnevi je bilo. Ržržržrž, ržržržrž. . . Bilo je isto rožlianje verig, ki je to pot izdonevalo po cestah mesta. Skozi presledke v vrstah svetlika-jočih se bajonetov so je prikazal včasih bled obraz. Isti jetnik je bil. ki so ga danes peljali pred SO-dišee.
Ržržržrž, ržržržržrž. . .
Tudi ob belem dnevu je bMo t< rožljanje strašno. Vrata so skrb no zaklepali, okna hitro zastiral^ Bil je grozni klic cele dežele, k je vzdihujoč donel po cestah, dr. so se ljudje vsi prestrašeni zavija li.
Sodba je. Veliko jih je tam. . Sodnik, preiskovalec, pisarji ir drugi. Tam sta tudi ječar in nje gov pomočnik.
—	Jaz nisem storil, jaz niseir kriv. — je mrmral ječar sam pr" sebi.
Sodnik se obrne do zataženca
—	Ti si A. iz A.?
—	Ne, nisem iz A.
—	K. je tvoj prijatelj?
—	Ne poznam ga.
—	Si li umoril G.?
—	Da, moj sovražnik je bil.
—	Ti si spravil v S. orožje?
—	Ne. nisem ga spravil.
Ječar je v pomočnik, ki je dotle
neprestano opazoval obtoženca, s r je sedaj približal sodniku in mu zašepetal nekaj na uho. Ko mu je ta prikimal, se je postavil k obtožencu, blizu, čisto blizu.
V sodili dvorani je bilo tiho. — Vsi so pričakovali nekaj nenavadnega in celo groznega, in pogled: vseh so se uprli na oba moža. k; sta si stala nasproti iz obličja v obličje in se gledala, kakor sovraž nika. polna dolgoletne maščevalnosti.
Gledalce je začela obhajati groza. Moralo se je zgoditi nekaj, kar ie bilo silno nenavadno, silno groz no.
Nasprotnika sta še vedno strmela drug v drugega. Njune oč: niso trenile, glas ni zadonel. bese^ da ni padla. Le hroipla sta in gledala. gledala in hropla. eden v o-kovih in verigah, toda ponosen in prevzet od svete jeze, drugi v kroju turškega uradnika in v službi proti zločinu, in vendar zmeden, trepetajoč. . .
Hipoma je stopil jetnik nazaj, verige .so zarožljale, in je s 'akim studom obrnil obraz prcc oa svojega nasprotnika, da ga je spre-letel mraz in je komaj še mogel jecljati: — Jaz. . . jaz. . . te poznam. ti si A. . .
—	Da. — je zamrmral obtoženec, -I- ti si bil moj prijatelj.
Prijatelj! ... to je bilo grozno. Beseda je postala postava in v grozni potvari se je dvignila pred pomočnikom. — Sedaj se je videl v vsej svoji resničnosti, videl se je in bal se je svoje lastne sodbe. Koliko krvi je prodal za te svetle gumbe! Nehote je prijel za gumb. Bil je mrzel, odmeknil je roko. Koliko let se je neprestano s tem vklenjenim junakom izdajal za pristaša ideje, koliko jih je s kae-
ga je klical. Njegova hoja ni imela prožnosti prejšnjih dni. Tema tudi ni bila prijetna. Kako se je trudil, da bi se skril danes zjutraj ko je stopil A. pod vislice,- ni se mogel. Zdelo se je. da je obsojenec posebno njega iskal. Našel ga je in ga pogledal, prav tako ka-
— Izdajalec! — je zopet zamrmral ječar. Ves svet je govoril skozi ta edina usta. Pomočnik se je obrnil in sedaj je tekel z vso šilo. Veter ga vendar ni pustil naprej in obstal je ravno pod vešali. P«>t ga je oblival, tresel se je in zobje so mu šklepetali. Potem jc
kor v sod ni j i — s studom. jZdelo se j nogledal gori. To pet se mu jc zde-je, da je hotel pred svojo smrtjo J	truplo ni jezno. Toda te oči!
Kam naj jim ubeži ? Noge so mo odpovedale službo. Naslonil se je na tram pri vislicah in zrl na gubajoče se truplo, dolgo, dolgo, in noslnšal je otožno žalujoče škripanje vešal.
Spomnil se je vsega. . . Nad nje
nevembra:
| Paris, Havre; Zeeland, Cherbourg; Pres. Adams. Cherbourg; Yorck, Bremen.
Homeric, Cherbourg; Orbita, Cherbourg. 15. novembra-Hamburg; Pre*. Harding, Cherbourg. Westphalia," Hamburg. Bremen; Vendam, Boulogne.
17. novembra:
>0. oktobra:	| America, Cherbourg. Bremen; Orduna,
Cherbourg. Hamburg: Chicago, Havre; Ryndam, Boulogne: Mut-nchen. Bremen.
Resolute Cherbourg, Hamburg. Mauretnjila. Cherbourg.
20. novembra:
Duilio. CJenoa,
31. oktobra:
Pittsburgh. Cherbourg, Bremen: Bremen, Bremen: America. Genoa; Bevede- 21. novembra: re. Trst.	{ Canpoic. Cherbourg,
Bremen; Pres.
t. novembra:
Hansa. Hamburg.
novembra.
Majestic, Cherbaurg; Rotterdam, logne; Pres. Fillmore, Bremen.
novembra:
Btrengaria, Cherbourg.
Van Buren. Cherbourg.
22. novembra:
| Mount Clay, Hamburg.
24. novembra:
Bou-j Majestic, Cherbourg; Roehambeau,
IIa.vre: Ohio. Chrrbourg, Ilambura: I'res.
! Roosevelt, Cherbourg. Bremen;	New
S Amsterdam, Ituurugiic; Tyirhenl'v.	Cher, Ibaurg.
127. novembra:
Berengaj-ia. Cherbourg.
7. novembra:
Belgenland. Cherbourg; Suffren. Hav-e; Pres. Polk. Cherbourg; Seydlit*. Br«-novembra: men; Conte Rosso, Genoa.	Pres. Garfield. Cherbourg.
- novembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg urgh, Cherbourg, Hamburg.
10. novembra:
I-eviathan, Cherbourg: Martha Wash •ngton. Trst; C.ympic, Cherbourg: I »erf ninper, Bremen: Orea. Cherbourg, Ham burg: Albania. Cherbourg.
29. novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Pitta- Mongolia. Hamburg.
Hamburg;
C. novembra:
President Wilson, Trst.
. decembra:
Leviathan, Cherbourg: Ijx Savole. Havre; Olympic, Cherbourg; Veeiulain, Boulogne.
vekomaj vtisniti na čelo tisti strašni zastrupljajoči p^Pflcd. v katerem se je strdila kri. Obstal je. motvoz misli se mu je pretrgal. — spomnil se je "prijateljevih" oči. j Prav tako velike, razprte so bile Strah ga je bilo. Ali naj gre dalje *
Končno je bil na dvorišču jeee. «jOVo glavo se zibajoče truplo je Ozrl se je na ono stran, kjer se je f»ii njegov prijatelj. Kje pa je bil lanes zjutraj izvršila sodba. Bil je sam in kako globoko se je pogrez-nrepričan. da je truplo že pokopa-1 n;n Jokati je hotel, toda ni bilo no in da je že vsega konec. Toda olajševalne solze, dočim so mu ho-. . . odrevenel je in obstal. . . še se tela prva razpočiti in ga je peklr. ie truplo v temi svetlikalo in vsa- v njih kakor ogenj. Tesneje in te-'cikrat. kadar je veter močneje sneje se je stiskal k tramu, ki se
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove)
Nmjboljia in najkrajša pot po Sr«2ozem-tkem morju z našimi veličastnimi parniki.
COLOMBO ....... 25. okt....... 5. dec.
AMERICA ........ 31. Okt.: 7. decembra
DUILIO «prvokratno odplutjel .. 2c. nov. -Vajveiji m najhitrejši parnik i«, olje Sredozemsko morje, "d ob ne kabina tretjega, razreda T 2. 4 ln
f posteljami za družine In tenake.
**T1 okusnih obedih Je vtno brezplačno. rA podrobnosti vpra&ajte na&eg* agenta v vakm mestu ali pa naravnoat pri
iLWM'Ml KiiiRilE ITALim
Italia-America Shipping Corporation
I Stat« Street Oeneral Agenti New York
Nafti zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska;
Banka. B«-lgrad ln njene podružnic«.
I msuwcH um
** tiaravnost v Jugoah,^* V
Edino direktno (Pomladno odplutje
Otjnnufm voŽTi-« znanega
MARTHA WASHINGTON —
10. nov.; 28. dec.
PRtSIOEMTE WILSON ____ 3U. nov.
v Dubrovnik ali Tr«t.
Zel»*i r« v n«.Lr»nj »t zmerna. Nobenih »I-*»■•* V' r»* »te pri Miin etn ■ jt> -n t u a!i pri
PHELPS BROS. A CO- 2 W.,t St.. N. Y.
DOtejrnil. je t ramo v je vešal tf*5ko •n otožno zaškripalo. Pot je peljala poti vešali. Pomočnik je tekel, ne da bi se nzrl navzjror. toda č'm
je majal; drgnil se je ob njem, da bi udušil notranji plamen. . . zastonj ! . . .
Doljro se je vil v temi in samoti,
'»liže vešal je bil. tem težji so po- kakor ranjena kača. Naenkrat je *tali koraki. Končno je vendar' Opustil tr.am Ln se zgrabil za <rla-'repetajoč vstopil pri ječarju. vo. Potem je vzel z mrzlično kret-
—	Zakaj ga nisi dal pokopati? njo lestvieo." jo prislonil, stopil
—	Prav zato je prav, da si pri- navzgor in odrezal vrv. Truplo je šel. Jutri ga moraš zakopati, nje-J padlo na tla. in hitro je vrgel isto rov prijatelj si bil.	vrv okrog lastnega vratu in se je
Pomočnik je molčal. Bilo je ža- zazibal v zraku. 1 . Z žvižgom ve-ljivo namjgavanje.	tra se je pomešalo par hropečih
Ječar je nekaj časa zamišljen glasov. . . in vse je minilo, slonel, končno pa je zgrabil svetil- Obe trupli sta se gledali z lede-ko na mizi. jo treščil ob tla in za- nimi očmi. eno odzgoraj. drugo kričal: — Izdajalec, tvoj prijatelj odspodaj, in v temi si lahko slišal je bil!	ječarjevo zdihovanje,
Tema je objela sobo. Iz vsakega; Duh svobode pa je šel mimo kota pa se je svetilo nebroj svetlih beh mrličev: enemu se je nasineh-oči. ki so postajale večje in večje, nil, drugega pa je mračno i>ogle-Jirozno je bilo. moral je ven. Po- dal.
močnik ni našel vrat. Končno je'--
težavo, ves izmučen našel vrata ' in pomolil glavo ven.
Mladiči race znajo plavati.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA 6LAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga imn. 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res" oženil bi se;*3. Kazen; 4. Kmečka pesem ; 5. Vasovalec; 6. Na tr^nl 7. Tešem o beli hlsiet; 8. ProSnJa; 9. I>an slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	fte ena: 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnfiee; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 1«. Slanea; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 1». Rožmarin; 1M. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve: 23. Danici; 24. Savska; 23. Oblaček; 26. Planinska roa. 27. Hercegovska; 28. Ljultezen ln pomlad; 29. Rožica i nlavnlj; 30. NaSa zvezda; 31. Lahko nuC; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te p m šal; 34. Rože pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSi nas; 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenskn zemlja; 42. Barčica; 43. Ob-laček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu; 47. Katrica ; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ro-dečib rož: 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa nafia domovina ; f»3. Vtgred ne povrne: r>4. Vinska; 55. Oj dekle, kaj 8 tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam ▼ rate; 89. Siovenac. Srb. Hrvat; 60. Naša zvezda; 61. V slovo; 62.1»-icnhljeni cvet; 63. Sanak upava ; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hej Slovenl. 71. Domovini; 72. Sokolska ; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 7G. Slovenski svet, ti si krasen; 77. 17 boj; 78- Večer na Kavi; 79. Zrinsko, Fran kopanka; 80. Sto čutiS, Srbtne tužnl?: 81. Pobratim!ja; 82. Pomlad In jesen; 84. V tibi noči. 85. Milim S Jo); 87. Njega nI; 88. Pod oknom; 89. Prva Ijnbezen; 90. Lahko noč; 01, Pri oknu sva tnolče slonela : 92. Strunam: 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-finja; 90. V ljubem s! ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč; 160. Raztanek; 101. S vračanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena 8 poštnino $3.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street
Hew York
IŠČEJO SE:
TON K IIA 1*1 AN iz Ljubljane; zrdnji znana adrtvu: f^i NY illow \V«y, Iliaddock, Pa.
PAVKI, in VALKXTIX FOR-TUVA iz Poljan, zati ija znana t,di Mt-undsville. W. Ya.
IVAN ŠOJ AT iz G raca nice, Tuzla, I »onia ; zadnja znana adre-j sa: 247 (.'alkoni St., WootUami,'
:
MILAN VIjAJKOVIC; zadnja znana adre-vi: Hox Itrier Hiti S: at ion, V«nmgstown. Ohio.	(
hrNJAT K AS AM ICK l iz Seaite, Bajka; z;u!n.ja z^iana aili*i*sa:
P:ttsl*ursfli.
PKTAIi ITOAL1 i/ Žu-ovea. I>vc-r, Zagreb: zaiinja zaaria adre-sa: 4-i^ Davis Ave.. Delist, -Mich.
OJORLXJK JOVANOVlO, ixdi-e!jski inšpektor; zatlnja znana ad resa: 8 West 125 Street, New Vorfc, N Y.
.M iSKf) 1 iELOBRK; zadnja znana .idrcvm: lluioii NatidiaJ Bank. Ma^sdlon. Ohio.
BOŽO XiKKO, Dvor; Zagreb; zadnja :-:nana adrevsa: 75 S. Casw Ave., Akron. Ohio.
MIHAKI. POŽLN; zadnja znana a d refill: Hox '117,. Staunton. 111.
MAT i J \ M KLKAR.
HANS ITKINRICII tz Bajmoka. Račka; zadnja znana adresa: Ohio.
PR AN C VDVOC; leta 1014. odšel iz San Franeasca v Alasko.
FRED TELATKO; zadnja znana adre^ia: '1944 St. Clair Street, Cleveland, Ohio.
Kdr r bi mogel dati j>odatke o bivaK.šču teh ljudi ali o njih us<»di. naj btvofki obvestiti jugoslovanske-! ^a izseljeniškoga jioslanea: Jugoslav Ctonim'spwioner of Emigration. 44:{ W. 22 St., New York, N. Y.
Mia d i nzir.cviči ped ključem.
N»\U'.\n ■ j-* bilo v Prevaljah vladiii-mu ' n:kn Hlažu, ki je prenočeval v m^ri-i tamkajšnji re-• 1•rSiij!, ukradenih viti kov okov j. i »i deko in peril, m v .skupni vrednosti nad va\! -kwtr.i i
iljiarjev. IVe-onžn:.št\u se je po
ve-i!Ti"vnem zasledovanju posrečilo aret.lrnti st<»rilee. Storilci —
tr:i<- ie.la'11 fantje iz okolice Vele-- ! . . Skofja Loka;'n.ia — tatvino ]»iny.nali.
sa: Box 534,
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in Bte z njih postrežbo za dovolj da oglašujejo v listu "Glaa Naroda".. S tem bopte ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'*
Ruski kozaki v Gorici.
Zbor 1'ubamkih kozakov, ki **e-daj z u«|>ehom gostuje v Italiji, nastopi tudi \ gledališču v <ioriei.
Vse polno potepuhov
■z raznih italijanskih provinc in tudi iz inozemstva se klati ;po Gorici. Sedaj se je pričelo energično č»sečnje in goriški zapori so polni raznovrstnih malopridneže v.

NAJVEČJA ARABSKA , SANJSKA KNJIGI
Hajaovtjk ilnatrovana bdajft Va-bnj« S08 atrud. fijT Ona ■ ff*jplBt i "ft ■L0VXMI0 PUBLimva M«
Www Tort Otty. V. T.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
DOIt je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je uatnučuo |K>učen o |>otnih listih, prtljjifji in drugih stvareli.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsle^l uaše dolgoletne izkušnje. Vam IkkIo gotovo v korist: tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki 5e niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, tod.i potrebno je, da se iKivrneJo tekom ftestih mesecev in so pripuSčeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Ju- -goslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev.
Za potne atroSke izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt Street New York
Glavno zastopstvo Jadranske bank«.
Prave prirftne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE i rogom ali bres roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tndi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAjtf
Victor Osa tor
24 Main 8t„ Conemaagh, H Cenike aaatonj, pišite ponj.