7 Raziskave Kinderuni, children's university, otroška univerza Alenka Lipovec Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta alenka.lipovec@um.si Alja Lipavic Oštir Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta alja.lipavic@um.si Martina Rajšp Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta martina.rajsp@um.si Povzetek V prispevku predstavljamo edino otroško univezo v Sloveniji – Mini univerzo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (MUF). Najprej s primerjalno analizo petih modelov razvijanja nadarjenosti definira- mo ključne karakteristike nadarjenih. Slovenski koncept primerjamo s tremi modeli z angeško govorečega področja in dvema z nemško govorečega področja ter tako oblikujemo temeljne karakteristike. Z anketnim vprašalnikom nato testiramo, ali starši otrok, ki obiskujejo MUF, zaznavajo spodbujanje teh karakteristik v dejavnostih MUF-a. Rezultati pokažejo, da je program MUF primer dobre prakse obo- gatitvenega programa. Ključne besede: nadarjeni učenci, obogatitveni programi, starši, evalvacija. Zusammenfassung Im Beitrag wird die einzige Kinderuni in Slowenien präsentiert – Mini univerza Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (MUF). Zuerst werden mit einer Vergleichsanalyse von fünf Modellen für Begabte die Schlüsselcharakteristiken der Begabten definiert. Das slowenische Modell wird mit drei Modellen aus dem englischsprachigen Raum und zwei aus dem deutschsprachigen Raum verglichen, aufgrund dessen die Grundcharakteristiken geformt werden. Milhilfe eines Fragebogens wir im Weiteren getestet, ob die Eltern, deren Kinder die Kinderuni MUF besuchen, das Fordern von festgestellten Charakter- istiken in den Tätigkeiten der Kinderuni MUF wahrnehmen. Die Re- sultate zeigen, dass die Kinderuni MUF ein Beispiel guter Praxis für ein Bereicherungsprogramm ist. Schlüsselbegriffe: begabte Kinder, Bereicherungsprogramme, Eltern, Evaluierung. Uvod Nadarjeni učenci Pomembnost spodbujanja nadarjenosti je danes v slovenskem prostoru že priznana, razbijajo se celo nekateri miti o tem (Fer- bežer, 2013). Kljub temu da se nadarjenost raziskuje že več de- setletij, še vedno ni raziskovalno podkrepljene in v skupnosti sprejete definicije nadarjenosti (Sternberg, 2004), obstaja pa strinjanje o treh povezanih komponentah (nadpovprečne spo- sobnosti, izjemna predanost nalogi in visoka stopnja ustvarjal- nosti), ki jo je predlagal Renzulli (1977). Osebe, ki so sposobne povezati te tri komponente, potrebujejo znotraj izobraževalne- ga sistema posebne priložnosti za razvijanje svoje nadarjenosti. 8 1 (za otroke od 3. do 6. razreda OŠ), MUF 2 (za otroke od 7. do 9. razreda OŠ) in Medgeneracijske delavnice (za otroke od 3. do 6. razreda OŠ in njihove babice oz. dedke); vse tri izvajamo v Mariboru, prva dva tudi v Ljubljani. V študijskem letu orga- niziramo štirinajst predavanj za vsak program, ponujamo pa tudi obogatitvene dejavnosti, npr. obisk Univerzitetne knjižni- ce Maribor idr. Skupaj je bilo v vse tri programe v študijskem letu 2013/14 vpisanih 256 otrok. Število vpisnih mest je zaradi velikosti predavalnic na Filozofski fakulteti UM in Fakulteti za varnostne vede UM (v Ljubljani) omejeno, vpis je celoleten in otroci ob vpisu prejmejo LEGI-je (indekse), v katerih zbirajo podpise predavateljev. Vsi, ki imajo zadostno število podpisov, na svečani podelitvi iz rok dekana fakultete prejmejo potrdilo. Predavatelji prihajajo z različnih fakultet mariborske univerze in veliko pozornosti posvečajo načinu dela. (»Na to predavanje sem se pripravljal veliko bolj intenzivno kot na kakšno dru- go.«) Otroci pokažejo, kaj jim je všeč, in na samih predavanjih postavljajo izjemno veliko vprašanj. Seveda pa tudi pokažejo, če se dolgočasijo ali če jih kaj vznemiri. Zanimanje staršev za MUF je tudi precejšnje, tako organiziramo tudi prenose pre- davanj v drugo predavalnico. MUF razumemo kot dopolnilo šolskim učnim načrtom in sodelovanje z osnovnimi šolami se kaže tudi v tem, da z ene od osnovnih šol v Mariboru na predavanja skupaj s pedagoginjo prihaja manjša skupina otrok, kar jim je šola ponudila kot dejavnost v okviru individualnih načrtov za nadarjene. Med študijskim letom otrokom ponudi- mo tudi nekajminutna spoznavanja s poljskim jezikom, kar je priprava za sodelovanje z otroško univerzo v Katowiczah, s tem povezano sta organizirani tudi dve poljski kulinarični delavni- ci. MUF je član mednarodne zveze otroških univerz (EUCE- NET), v okviru katere smo predstavili tudi program medgene- racijskih delavnic, ki je novost na otroških univerzah. Otroci in babice oz. dedki skupaj obiskujejo delavnice, se učijo drug od drugega, sodelujejo, si pomagajo in skupaj uživajo. Predavatelji se za te delavnice pripravljajo drugače, saj upoštevajo obe sta- rostni skupini. Tudi teme so takšne, da je pri njihovi obravnavi mogoče zajeti različne vidike, poglede, ki so glede na različni starostni skupini pričakovani. Predavatelji poskušajo pokaza- ti, kaj kdo zna, zmore in ve ter katere so prednosti, pri čemer pa seveda same starostne skupine niso tema delavnic. Nekaj naslovov: Kje je matematika v našem hladilniku? / Kako bomo sodili, da se ne bomo zmotili? / Ali so na spletu res črne luknje? / Kam pa naj dam plenice? / Zakaj pri nas ne jemo ščurkov? idr. Pri sami sestavi programov na MUF-u si prizadevamo za raz- nolikost, obenem pa si poskušamo predstavljati želje otrok ter na manjši skupini tudi testiramo zanimanje za določeno temo. Pri tem utemeljeno razlikujemo med programoma MUF 1 in MUF 2, seveda zaradi starosti in kognitivnega razvoja otrok. Nekaj naslovov iz študijskih let 2012/13 in 2013/14: Kako iz fi- žola nastane prdec? / Kdo je večji frajer: Beyblade ali Barbie? / Ali na travniku živijo mačja ušesa? / Ali lahko zgradimo nebotičnik do neba? / Moj dom je kartonasta škatla / Zakaj se smejimo? / Raziskave so preverjale različne oblike grupiranja pri spodbu- janju nadarjenih učencev. Kot najbolj učinkovite so se izkaza- le tiste, pri katerih so bili nadarjeni v isti skupini kot obetavni otroci, če so le bile vsebine dovolj napredne in poučevanje di- ferencirano (Tieso, 2002). Izmed različnih predlaganih oblik spodbujanja nadarjenih učencev so se kot najbolj učinkovite izkazale akceleracija (Colangelo idr., 2004) projektno delo (Fi- eld, 2009) in obogatitev (Gavin, 2007). V MUF-u (Mini univer- zi Filozofske fakultete Univerze v Mariboru) smo se odločili za zadnjo obliko, pri čemer smo učence grupirali po Joplinovem načrtu (v isti skupini so otroci različnih starosti). Novejši pre- gledi raziskav potrjujejo, da so psihosocialni faktorji izjemno pomembni (Subotnik idr., 2011) in da nadarjeni posamezniki morajo sprejeti soodgovornost za razvijanje svojih sposobno- sti. Glede na spektrum definicije nadarjenosti (od prirojena do pridobljene) so ponujeni različni modeli (Meyers, van Woer- kom in Dries, 2013), kako posameznik organizira in aktivno razvija svoj talent. V MUF-u smo se zato odločili, da ne bomo vpisovali le otrok, ki so bili identificirani kot nadarjeni, temveč bomo sledili tem spoznanjem. Naši mini študenti in mini študentke so torej otroci, ki niso nujno identificirani kot nadarjeni, vendar so do- volj vedoželjni, da so se vpisali v program, in dovolj odgovorni, da ga obiskujejo celo leto. Mini univerza Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Otroške univerze poznamo šele nekaj desetletij, so se pa izred- no hitro razširile in danes jih najdemo v vseh večjih evropskih državah in še kje drugje. Zanimanje za otroške univerze, števila programov, vpisanih otrok in odmevnost kažejo v vseh drža- vah izjemno pozitiven trend. Glavna naloga vseh otroških uni- verz je, da spodbujajo zanimanje za različna področja znanosti, da znanost približujejo osnovnošolskim otrokom in s tem uni- verze na poseben, nov način povezujejo z okoljem. Običajna izvedba programov otroških univerz so predavanja, seminarji, delavnice, najdejo se pa tudi druge oblike. Univerze se trudijo, da bi s svojimi programi pokrile velik del znanstvenih področij, obenem pa tudi, da bi ponujale teme na način, zanimiv za otro- ke. Naslovi predavanj imajo pogosto obliko vprašanj, da prite- gnejo pozornost otrok. Univerze vidijo v programih za otroke tudi priložnost ugotoviti, kaj otroke zares zanima, saj izvedbe programov dajejo možnost, da »naša zanimanja primerjamo s pričakovanji otrok. Pri tem je pomembno, da tudi učenci univerzo doživijo kot odprto ustanovo, s katero lahko komu- niciramo.« (Eberhard Schaich, rektor Univerze v Tübingenu, Nemčija) Konceptom otroških univerz po svetu smo sledili tudi na Univerzi Maribor z ustanovitvijo Mini univerze Filozofske fakultete UM (MUF), ki je svoje programe začela izvajati jeseni 2012. Slogan MUF-a se glasi Radovednost je av- tocesta do znanja in ravno spodbujanje radovednosti postavlja- mo v središče našega koncepta. Ponujamo tri programe: MUF Kinderuni, children's university, otroška univerza 9 Raziskave zacija na splošno intelektualno, specifično akademsko, ustvar- jalno, vodstveno, umetniško in psihomotorično področje. Značilnosti nadarjenih učencev so kljub dokaj veliki poenote- nosti področij v različnih modelih različno poudarjeno zasto- pana. Primerjalna analiza prej omenjenih modelov je odkrila prekrivanje značilnosti, kot so ustvarjalnost, logično razmišljan- je, dar opazovanja, spomin, smisel za humor, široka razgle- danost, sposobnost hitrega učenja z razumevanjem, ustna in pisna jezikovna kompetenca, umetniško izražanje, psihomo- torične spretnosti, visoka pričakovanja, raznolikost interesov, storilnostna motivacija, občutek za pravičnost, samostojnost in zanesljivost, vživljanje v občutke drugih in radovednost. Naštete značilnosti so se pojavile v vsaj treh od analiziranih modelov, vendar so bile včasih različno opisane. V slovenskem konceptu najdemo npr. ustvarjalnost (definicijo povzamemo po Sternbergu, 1999) opisano kot sposobnost divergentnega razmišljanja (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboraci- ja). Vsi štirje primerjalni modeli npr. izpostavljajo visoka priča- kovanja, ki jih lahko v slovenskem konceptu najdemo opisana kot potrebo po doseganju odličnosti. Razen tega, da smo značilnosti primerjali in določali skupne kode, smo izbrali le tiste značilnosti, ki so se pojavile vsaj v treh izmed petih modelov. V slovenskem modelu npr. najdemo ne- navadno domišljijo, ki je v ostalih modelih ni zaslediti, zato je v zbirnem seznamu ni. Podobno velja za diskrepanco med in- telektualnim in duhovnim razvojem, introvertiranost in indi- vidualizem, ki jih omenja le avstrijski koncept, ali samokritič- nost, ki jo najdemo v SIGC in modelu, ki ga opisuje B. Hettwer. Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec Raziskava je temeljila na priložnostnem vzorcu 112 anketira- nih (sodelovalo je 77 % žensk in 23 % moških). 78 % vprašanih je doseglo izobrazbo, ki je višja od V . stopnje, torej višja od kon- čane srednje šole. Postopek zbiranja podatkov Podatke smo zbrali februarja 2014 z anketiranjem s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki zajema vprašanja, vezana na raziskovalni problem. Postopek obdelave podatkov Podatke smo statistično obdelali s pomočjo statističnega pro- gramskega paketa SPSS za Windows v skladu z nameni in predvidevanji raziskave, in sicer na ravni deskriptivne statisti- ke. Podatki so prikazani tabelarično – določene so absolutne frekvence (f) in izračunane odstotne frekvence (f %) – in gra- fično. Čez 600 m zavijte levo! Preračunavam. / Zakaj so domači prašiči umazani? / Je smrkelj moj prijatelj ali sovražnik? / Kdo živi na moji glavi? / Psihologi – detektivi / Vse, kar imam, ni vedno moje / B-kustika / Kako lahko postanem Tina M.? / Zakaj lovec, ki ubije volka, ne bo šel v zapor? / Zakaj nas učiteljice v šoli ne tepe- jo? / Zakaj med operacijo spim in kdo pazi name? / Kje se rodijo, živijo in umrejo zvezde? / Zakaj rek ne pustimo pri miru? itn. Predavanja so izjemno dobro obiskana, kar je pripisati dobro izbranim temam, izvrstnim predavateljem in tudi dejstvu, da je MUF edina otroška univerza v Sloveniji. Namen Programe MUF-a Filozofska fakulteta UM izvaja že drugo leto. V okviru priprave programov za naslednje študijsko leto in z željo po izboljšanju dela smo starše prosili za sodelovanje pri anketi. Z raziskovalnega vidika nas je zanimalo, kako se kon- cept nadarjenosti vključuje v MUF. Zato smo skozi empirično raziskavo želeli odgovoriti na tale vprašanja: – Katere karakteristike nadarjenosti primarno razvija MUF? – Ali so načrtovana primarna področja tudi zaznana v mnen- jih staršev? – Kako se odraža od MUF-a spodbujana radovednost? Kot že omenjeno, si je kot ključni dejavnik MUF zastavil raz- vijanje otroške radovednosti kot karakteristike nadarjenosti. Zato smo radovednosti namenili posebna vprašanja. Ker je postavljanje visokih pričakovanj zelo pomembno za dosežke otrok (Japelj Pavešić, Svetlik in Kozina, 2013), smo kot neodvis- no spremenljivko zastavili pričakovanja staršev glede najvišje formalne izobrazbe, ki jo bo dosegel njihov otrok. Metodologija Za pridobivanje empiričnih podatkov smo najprej razvili in- strument. Zato smo slovenski model spodbujanja nadarjenih učencev (Žagar idr., 1999) primerjali s tremi modeli, ki so jih razvili v angleško govorečih okoljih (SIGS, ISDE, NAGC), in dvema modeloma z nemško govorečih področij (Hany in Nickel, 1992; Hettwer, 2001). SIGS (Scales for Identifying Gifted Students), ki je široko spre- jet v ameriškem okolju, sta na podlagi raziskav razvila Ryser in McConnel. Renzulli idr. (2009) poročajo o relativno visoki zanesljivosti. Podobna koncepta ponujata National Association for Gifted Children (NAGC, 2014) in Davidsonova akadamija za izjemno nadarjene v Nevadi (ISDE, 2014). V nemško govo- rečih področjih so privzeli delitev, ki jo je predlagala B. Clark (1992), in sicer govorijo o kognitivnem, afektivnem, psihomo- toričnem in intuitivnem področju (Hany in Nickel, 1992) ali pa področja združijo v učno miselno, v področje delovnih navad in interesov ter t. i. socialno področje (Hettwer, 2001). Opaža- mo, da je najbolj sprejeta (tako v Sloveniji kot drugje) kategori- 10 predvsem otroci, ki so že obiskovali MUF , priključilo pa se jim je še nekaj posameznikov. Med njimi tudi skupina otrok ene izmed mariborskih osnovnih šol, ki jih v sklopu dela z nadarje- nimi pripelje na predavanja njihova učiteljica. Izobrazba staršev pomembno vpliva na otrokov kognitivni in jezikovni razvoj (Hansen in Jochi, 2007), otroci višje izobraže- nih staršev v omenjenih razvojnih področjih svoje vrstnike, ki imajo nižje izobražene starše, prehitevajo za 12 do 13 mesecev. Dosežena stopnja izobrazbe anketirancev je relativno visoka (78 % vprašanih je doseglo izobrazbo, ki je višja od srednješol- ske), zato nas je zanimalo, kakšno najvišjo formalno izobrazbo bo dosegel njihov otrok oziroma vnuk/vnukinja. Pričakovanja so zelo visoka: 19 % jih pričakuje, da bo njihov otrok oziroma vnuk/vnukinja doktoriral, 76 % pa, da bo zaključil drugo bo- lonjsko stopnjo izobraževanja (ki je ekvivalentna nekdanji vi- sokošolski izobrazbi). Iz dobljenih odgovorov lahko sklepamo, da sta izobrazba in znanje še zmeraj vrednoti. Želeli smo izve- deti, ali so pričakovanja anketiranih višja od dosežene njihove formalne izobrazbe, zato smo podatke zbrali v preglednici 1 in jih primerjali. Anketirani Priˇ cakovanje f % f % II. stopnja – končana osnovna šola 0 1 III. stopnja – končana 2-letna srednja šola 0 0 IV . stopnja – končana 3-letna srednja šola 3 0 V. s t o p n j a - končana 4-letna srednja šola 19 1 VI. stopnja – končana višja šola oz. 1. bolonjska stopnja 10 3 VII. stopnja – končana visoka šola oz. 2. bolonjska stopnja 44 76 VIII. stopnja – znanstveni magisterij in doktorat oz. 3. bolonjska stopnja 24 19 SKUPAJ 100 100 Preglednica 1 | Dosežena formalna izobrazba anketiranih in njihova priˇ cakovanja glede izobrazbe otrok oz. vnukov/vnukinj Pri pregledu preglednice 1 ugotavljamo, da večina staršev in starih staršev od svojih otrok oz. vnukov/vnukinj pričakuje višjo izobrazbo od dosežene lastne. Še posebno to velja za doseženo VII. stopnjo izobrazbe. Nekoliko nižji so le odstot- ki pričakovanj za dosego VIII. stopnje – prepričani smo, da imajo tisti anketiranci, ki so to stopnjo izobrazbe dosegli sami, jasnejši uvid v izobraževalni sistem in jim je jasno, da za dosego te stopnje nista dovolj le pridnost in marljivost, temveč je marsikdaj potreben pozitiven splet okoliščin. Naj ob tem spomnimo še na to, da so starši, ki pričakujejo od svojih otrok dosego višje stopnje izobrazbe, bolj vpleteni v izobraževanje Rezultati in razprava V nadaljevanju predstavljamo dobljene rezultate, ki pa smo jih zaradi lažje preglednosti strukturirali v tri sklope: pričakovan- ja anketiranih glede edukacijske prihodnosti otrok, mnenje o vplivu MUF-a na karakteristike nadarjenosti, mnenje o vplivu MUF-a na vedoželjnost otrok. 1. Pričakovanja anketiranih glede edukacijske prihodnosti otrok Starši in stari starši si za svoje otroke oziroma vnuke/vnukinje želijo predvsem srečo in varnost, kljub temu pa že kmalu po otrokovem rojstvu začenjajo razmišljati o njegovi prihodnosti in kako bi lahko sami pripomogli k uspešnemu in predvsem zadovoljnemu razvoju. Ena izmed možnosti je, poleg dela z otrokom doma in v šoli, vključevanje v najrazličnejše prostočasne dejavnosti, med katerimi je tudi MUF. Anketirani so podajali odgovore za svoje otrok ali vnuke/vnukinje (53 % dečkov in 47 % deklic), ki obiskujejo eno izmed organizacijskih oblik MUF-a. Nekaj več kot polovica otrok vprašanih (54 %) obiskuje MUF že drugo leto. Na sliki 1 je prikazan odstotek vprašanih otrok glede na razred, ki ga obiskujejo. Iz slike 1 lahko razberemo, da največ otrok oziroma vnukov/ vnukinj vprašanih obiskuje četrti razred osnovne šole (31 %), četrtina (25 %) peti razred, 15 % šesti in 14 % tretji razred. Zad- nje triletje osnovne šole obiskuje 16 % otrok. Zbrani podatki zagotovo ne prikazujejo popolnoma realne slike udeležencev MUF-a, saj na anketni vprašalnik niso odgovorili starši oz. stari starši vseh v program vključenih otrok. Zagotovo pa so približ- ni odraz stanja, saj tudi sami ugotavljamo, da je največ letošnjih mini študentk in mini študentov povratnikov, torej otrok, ki so že obiskovali MUF . Prvo leto delovanja je bil MUF organiziran za učence od tretjega do šestega razreda, to študijsko leto pa smo na pobudo otrok (in seveda njihovih staršev), ki so lani zaključili šesti razred osnovne šole in bi torej po prvotnem konceptu izpadli iz programa MUF , organizirali MUF 2 (MUF , ki je namenjen učencem tretjega triletja). Vanj so se vključili Kinderuni, children's university, otroška univerza Slika 1: Odstotki anketiranih otrok glede na razred, ki ga obiskujejo 11 Raziskave Anketiranci so vse sposobnosti na razvoj katerih (lahko) vpliva MUF, ocenili tako, da je aritmetična sredina (μ) ocene višja od 2, torej višje od 50 %, in da so vsi standardni odkloni (ϐ) nižji od 1, kar predstavlja veliko koncentracijo statističnih enot oko- li aritmetične sredine. Anketirani so mnenja, da MUF najbolj vpliva na razvoj široke razgledanosti otrok (μ = 3,7; ϐ = 0,55), razvoj raznolikih interesov (μ = 3,3; ϐ = 0,7) in razvoj daru opa- zovanja (μ = 3,2; ϐ = 0,73). Sledijo (μ = 3,1) razvoj ustvarjalnosti (ϐ = 0,71), logično razmišljanje (ϐ = 0,76), sposobnost hitrega učenja z razumevanjem (ϐ = 0,81) in zastavljanje visokih ciljev (ϐ= 0,75). Še najnižji oceni (μ =2,3) sta prejela vpliv MUF-a na umetniško izražanje (ϐ= 0,79) in razvoj psihomotoričnih spre- tnosti (0,83). Dobljeni rezultati so, predvidevamo, tudi posledica koncepta MUF . Ta med pomembne pogoje postavlja učno okolje, ki daje otroku hkrati čustveno varnost in intelektualne izzive, vsebine omogočajo (tudi) razvijanje višjih miselnih procesov in kon- ceptov ter so dovolj raznolike, da ne pripeljejo do dolgočasenja. Ker pa MUF-ove dejavnosti, razen medgeneracijskih delavnic, potekajo v obliki predavanj, so torej slušatelji predvsem aktivni poslušalci, zaradi česar je jasno, da sta bila najnižje ocenjena (doma, v šoli in zunaj nje) svojih otrok kot pa starši z nižjimi izobrazbenimi aspiracijami (Cugmas idr., 2010). T o pa se delno ujema z nemško raziskavo (Kircher, 2006), ki jo je leta 2000 izvedla neka strokovna revija – ugotovili so, da si le nekaj manj kot 10 % staršev želi nadarjenega otroka, preostali so namreč prepričani, da je živeti z nadarjenim zahtevnejše, poleg tega pa so izražali skrb po intelektualni nedoraslosti do svojega otroka. Zagotovo pa nam naši dobljeni rezultati ponujajo izziv, kako pod okrilje MUF-a pridobiti tudi otroke staršev z nižjimi izo- brazbenimi aspiracijami. 2 Mnenje anketiranih o vplivu MUF-a na karakteristike nadarjenosti »Tako s teoretičnega, še bolj pa s praktičnega vidika je mogoče utemeljevati, da so v identifikaciji talentov opazovanja staršev premalo cenjena.« (Ferbežer, 1990) Anketiranim smo ponu- dili nekaj sposobnosti, ki opredeljujejo nadarjene otroke, in jih prosili, da z ocenami od 1 (ne vpliva) do 4 (močno vpliva) ocenijo, kako (po njihovem menju) vplivajo dejavnosti MUF-a na razvoj le-teh. Zaradi lažje predstavljivosti dobljene rezulta- te (aritmetično sredino oz. povprečno oceno vpliva MUF-a na razvoj otrokovih sposobnosti) grafično prikazujemo na sliki 2. Slika 2: Aritmetiˇ cna sredina (μ) vpliva MUF-a na razvoj otrokovih sposobnosti 12 karakteristike nadarjenosti in še posebno radovednost. Do- bljene rezultate bomo uporabili pri nadaljnem prizadevanju za dvig kakovosti programa na treh večjih področjih: izvajanje principa enakosti, širjenje lokacij izvedbe in širjenje ponudbe obstoječega programa. Iz rezultatov je zaznati, da so v MUF vključeni otroci, ki iz- hajajo iz spodbudnega družinskega okolja. Starši in stari starši imajo visoka pričakovanja, aktivno se ukvarjajo z otroki in jim ponujajo priložnosti za razvijanje njihovih sposobnosti. V naše programe pa bi radi vključili tudi otroke, ki izhajajo iz manj spodbudnih okolij, in sicer s podeljevanjem štipendij ter širšo prepoznavnostjo programa. V šolskem letu 2014/15 bomo zato v sodelovanju s šolskimi svetovalnimi službami osnovnih šol podelili pet štipendij za program MUF 1. Da bi te otroke dose- gli tudi zunaj šolskih okolij, so MUF-ovi predavatelji predavali na festivalu Lent v okviru ArtFesta. Kot že omenjeno, so že v šolskem letu 2013/14 potekale medgeneracijske delavnice, na katerih babice in dedki skupaj z vnuki aktivno izgrajujejo svoje znanje. V tem letu je na Filozofski fakulteti Univerze v Maribo- ru zaživela tudi univerza za tretje življenjsko obdobje. V Zrelo univerzo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (ZUF) se vključujejo zainteresirani poslušalci, starejši od petinpetdeset let. Upamo, da bomo s širšim krogom odraslih dosegli tudi otroke, za katere bi bilo obiskovanje MUF-a dobrodošlo, a zanj ali ne izvedo ali pa nimajo možnosti, da bi se prijavili nanj. Zato že potekajo intenzivni dogovori s centri za šolske in obšolske dejavnosti. Zakladnica predavanj MUF-a trenutno vsebuje de- vetdeset naslovov (šolska leta 2012/13, 2013/14 in 2014/15), s katerimi bi v sodelovanju s centri za šolske in obšolske dejav- nosti obogatili tako poletne šole kot šole v naravi. Drugo področje, na katerem trenutno dela tim MUF-a, je loka- cijska širitev. Prihodnje šolsko leto bomo program izvajali tudi zunaj Maribora in Ljubljane, in sicer ob dovolj visokem števi- lu prijavljenih tudi v Celju, Slovenj Gradcu in Rogaški Slatini. Omenimo, da že sedaj MUF obiskujejo otroci iz oddaljenih krajev. Radi bi se jim približali tudi lokacijsko, saj verjamemo, da je logistika prevozov za starše danes lahko zahteven zalogaj. Tesnejše sodelovanje z večjim krogom šol ostaja odprto vpra- šanje. Po svetu tesno sodelovanje mini univerz s šolami ni v praksi, kajti šole izvajajo individualizirane programe za nadar- jene učence, primarni cilj MUF-a pa niso le učenci, ki so bili s formalnim postopkom identificirani kot nadarjeni, temveč vsi radovedni in vedoželjni otroci. Kljub temu upamo, da bomo tudi v nadaljnjem delovanju na področju nadarjenih dosegli mednarodni premik. Tako se MUF vključuje tudi v evropsko e-mrežo ustanov, ki se ukvarjajo z nadarjenimi oz. z razvija- njem talentov (ETSAM, http://www.talentcentrebudapest.eu/ talentmap). V preteklosti je bilo v šolski praksi spregledanih mnogo nadar- jenih otrok. V šolskem poročilu o Albertu Einsteinu je zapi- vpliva na umetniško izražanje otrok in razvoj psihomotoričnih spretnosti. 3 Mnenje anketiranih o vplivu MUF-a na vedoželjnost otrok Slogan MUF-a je Radovednost je avtocesta do znanja. 93 % vprašanih meni, da dejavnosti MUF-a spodbujajo radovednost njihovega otroka oz. vnuka/vnukinje. To so identificirali tako, da ugotavljajo: – otrok pred predavanjem sprašuje o temi predavanja (60 %), – otrok se pred predavanjem iz različnih virov seznanja s temo predavanja (8 %), – otrok poskuša pred predavanjem odgovarjati na vprašanje, ki je naslov predavanja (29 %), – otrok pred predavanjem govori o temi predavanja (55 %), – otrok po predavanju išče dodatne informacije o temi preda- vanja (60 %), – drugo, npr. otrok po predavanju predava domačim, po pre- davanju razpravlja o vsebini, preverja znanje staršev (7 %). 70 % otrok po predavanju anketiranim pripoveduje zanimivo- sti iz predavanj, 24 % pa jim predavanje (kolikor je v njihovi moči) izčrpno predstavi. Le 6 % vprašanih je mnenja, da jim otroci le redko pripovedujejo o slišanem na MUF-u. 62 % an- ketiranih je mnenja, da njihov otrok oz. vnuk/vnukinja o aktiv- nostih na MUF-u pripoveduje tudi drugim članom družine in prijateljem, 72 % vprašanih pa tudi meni, da se z obiskom raz- ličnih aktivnosti MUF-a njihov otrok oz. vnuk/vnukinja tudi kdaj rad/-a pohvali. Rezultati, vezani na vedoželjnost otrok, dokazujejo, da so mini študentke in mini študenti: – sposobni uporabljati nova spoznanja, znanja in pojme v vsakdanjem življenju; – sposobni razumeti vsebine, ki (večinoma) presegajo nacio- nalne učne načrte; – željni usvajanja novih znanj z najrazličnejših področij; – sposobni reševati probleme različnih zahtevnostnih stopenj; – zmožni iz spomina priklicati različne podatke, tudi nevsak- danje; – zadovoljni ob opazovanju in opisovanju videnega; – sposobni analizirati videno; – pripravljeni teorijo tudi preizkusiti v praksi; – kritični pri ocenjevanju videnega in samega sebe; – spretni pri uporabi pridobljenega v novih okoliščinah; – aktivni pri pridobivanju podatkov iz drugih virov. Sklep V prispevku smo predstavili delovanje Mini univerze Filozof- ske fakultete Univerze v Mariboru (MUF) in rezultate empirič- ne raziskave na populaciji staršev vključenih otrok. Ugotovili smo, da imajo starši vključenih otrok visoka pričakovanja do svojih otrok, da menijo, da program v veliki meri razvija vse Kinderuni, children's university, otroška univerza 13 Raziskave vanju učinkovitih programov, ki spodbujajo nadarjenost, kajti nadarjeni učenci so v šolah premalo izpostavljeni izzivom, kar posebno velja za osnovne in srednje šole. Dobro oblikovani programi namreč dolgoročno koristijo učencem, saj jim poma- gajo dvigovati akademsko in karierno aspiracijo ter dvigujejo učni uspeh, ustvarjalnost in motivacijo (Lubinski idr., 2001). Glede na lastno prepričanje in rezultate empirične raziskave menimo, da smo z Mini univerzo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pripomogli k razvoju takšnih programov v sloven- skem šolskem prostoru. sano, da je fant, ki je spregovoril šele pri štirih letih, mentalno počasen, nedružaben in zmeraj zatopljen v svoje misli, Isaac Newton se je le s težavo prebil skozi gimnazijo, Tomasu Ediso- nu so v šoli rekli, da je preneumen za učenje, Roald Dahl je bil pri šestnajstih letih po oceni svojega učitelja angleškega jezika najbolj len in nepismen dijak v razredu, Walt Disney pa je bil odpuščen iz službe v časopisni hiši zaradi tega, ker naj ne bi imel dobrih idej. Po pregledu raziskovalnih spoznanj Reissova in Renzulli (2010) izpostavljata, da je na prvem mestu potreba po obliko- Literatura 1. Clark, B. (1992). Growing up gifted: Developing the poten- tial of children at home and at school (4th edition). New Y ork: Macmillan. 2. Colangelo, N., Assouline, S., & Gross, M. (ur.). (2004). A nation deceived: How schools hold back America’s brightest students. Iowa City, IA: The University of Iowa. 3. Cugmas, Z., Kepe - Globevnik, N., Pogorevc Merčnik, J., Štumberger, T . (2010). V pletenost staršev v otrokovo šolan- je. Sodobna pedagogika, 2(4), str. 318–337. 4. Ferbežar, I. (1990). Starši in študij akceleriranih nadarje- nih otrok, Vzgoja in izobraževanje, Vol. 21, št. 2, str. 21–26. 5. Ferbežer, I. (2013). Miti o matematičnih talentih, Matema- tika v šoli 1/2, 4–17. 6. Gavin, M. K., Casa, T. M., Adelson, J. L., Carroll, S. R., Sheffield, L. J., & Spinelli, A. M. (2007). Project M3: Men- toring Mathematical Minds: Challenging curriculum for talented elementary students. Journal of Advanced Acade- mics, 18, 566-585. 7. Hansen, K., Jochi, H. (2007). Millennium Cohort Study Second Survey A User‘s Guide to Initial Findings. Cen- tre of Longitudinal Studies Bedford Group for Lifecourse and Statistical Studies Institute of education, University of London. Pridobljeno 22. 2. 2014 s https://www.eprints.ioe. ac.uk/2734/1/Users_Guide_to_Initial_Findings_-_20707. pdf. 8. Hany, E. A. & Nickel, H. (ur.). (1992). Begabung und Ho- chbegabung: Theoretische Konzepte, empirische Befunde, praktische Konsequenzen. Bern: Verlag Hans Huber. 9. Hettwer, B. (2001). Hochbegabung und besondere begabun- gen. Pridobljeno 12. 2. 2014 s http://www.schulpsycholo- gie.de/wws/1715530.php?highlight_words=begabung&s id=60641190050421493539222582259920. 10. ISDE (2014). Idaho Stae Department od Idaho. Gifted and Talented. Pridobljeno 13. 2. 2014 s http://www.sde.idaho. gov/GiftedAndTalented/. 11. Japelj Pavešić, B., Svetlik, K. in Kozina, A. (2013). Znanje matematike in naravoslovja med osnovnošolci v Sloveniji in po svetu. Izsledki raziskave TIMSS 2011. Ljubljana: Peda- goški inštitut. 12. Kircher, E. (2006). Naturwissenschaften Talente entdecken und fördern. Kiel: IPN. 13. Meyers, M. C., van Woerkom, M., & Dries, N. (2013). Ta- lent – Innate or acquired? Theoretical considerations and their implications for talent management. Human Resour- ce Management Review, 23, 305–321. 14. NAGC, bd. National Association for Gifted Children. Pri- dobljeno 12. 2. 2014 s http://www.nagc.org/AboutNAGC. aspx. 15. Renzulli, J. S. (1977). What makes giftedness?: Reexami- ning a definition. Phi Delta Kappan, 60, 180–184. 16. Renzulli, J. S., Siegle, D., Reis, S. M., Gavin, M. K. & Sytsma Reed, R. E. (2009). An Investigation of the Reliability and Factor Structure of Four New Scales for Rating the Beha- vioral Characteristics of Superior Students. Journal of Ad- vanced Academics, 21(1), 84–108. 17. Reis, S. M., & Renzulli, J. S. (2010). Is there still a need for gifted education? An examination of current research. Le- arning and Individual Differences, 20, 308–317. 18. Ryser, G. R., & McConnell, K. (2004). Scales for Identifying Gifted Students: Ages 5 through 18. Waco, TX: Prufrock Press. 19. Sternberg, R. J. (ur.). (2004). Definitions and conceptions of giftedness. Thousand Oaks, CA: Corwin Press. 20. Sternberg, R. J. (1999). The theory of successful intelligen- ce. Review of General Psychology, 3, 292–316. 21. Subotnik, R. F., Olszewski-Kubilius, P., & Worrell, F. C. (2011). Rethinking giftedness and gifted education: A pro- posed direction forward based on psychological science. Psychological Science in the Public Interest, 12, 3–54. 22. Talent (n.d.-a). In Online Etymology Dictionary. Retrie- ved February. 23. Tieso, C. L. (2002). The effects of grouping and curricu- lar practices on intermediate students‘math achievement. Storrs, CT: The National Research Center on the Gifted and Talented, University of Connecticut. 24. Žagar, D., Artač, J., Bezič, T., Nagy, M. in Purgaj, S. (1999). Koncept. Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.