ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Priniing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiialelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU.
sploh po in izven Amerike
ХХХУШ.—LETO XXXVin.
Zadnje vesti
Napovedano je nadaljevanje Wnega vremena. Najvišja mperatura 75 stopinj, najnižja
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 6, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 168
Danes zgodaj zjutraj je bilo P^Kodovanih v železniški nesre-^Wizu mesta Bucyrus, Ohio, 26 mikov na vlaku Pennsylvania ® eznice, ko je potniški vlak za-v raztirjene vagone tovorne-vlaka. Na potniškem vlaku Je shajalo 200 oseb, ki so se varačale domov s po-C in izletov za Labor Day.
je padlo 19 vagonov pot-ega vlada, ki je skupno štel vagonov.
® incidenti na meji med
dar ^ Egiptom so se na-Jevali skozi vse zadnje dni. Dotno vlada v obmejnem pa-iieki nervozen mir. Do zad-Šio^ **^^®una z orožjem je pri-ski ^	zvečer, ko so izrael-
vdrli v egiptovsko t- ^	Gaze in začeli
Šlo • egiptovsko posadko. i2rJi!i .^ patruljo, broječo 20 eg: . ® Vojakov, trdi poročilo Vlad vlade, pri kateri se je 0П1Ч.	radi incidenta
^ hM«. da je mcidenta prišlo
do po
jev	glede smrtnih sluča-
^	v cestnem prometu
ђјед- if-^' ^ ^vezi s praznovali dni	praznika skozi taj . ®obote dalje, so se sko-^Sodai • ^ ^"esničile. Do danes Polnoč" oziroma malo po iz гагпљ^ ^esti, prihajajočih Uo, . ®®i®v Amerike, razvid-cestai, v na ameriških
»toiuio ^	jih je
dah ^ У *^znih drugih nezgo-
^'Јој>ћ?2^1јцЈ|? življenje na-
jo '• .j zadnje tedne divja-Nary: ^^Ški atlantski obali, so *^halo Mehike in v
^vzfočii-	Mexico City
ђЈ1 v ^	najhujših povod-
"i^iskai	ietih. Vihar, ki je k bil K v^l'^^i^nsko prestolico,
iV	^ imenom "Gladys."
deW	<^кгај, kjer bi-
stiH	sloji in ki meri
milje. S streh
le
Se
je bilo rešenih nadaljnjih 3,000 pa
f .i
Največ prometnih nesreč za Labor Day?
Naraščujoče prometne nesreče za praznike Labor Day so do vedle statistične urade do zaključka, da bo letošnji Labor Day značil rekord v ameriški zgodovini. Že za konec nedelje so zbrani podatki pokazali, da je bilo 260 ubitih pri avtomobilskih karambolih, 34 jih je utonilo pri kopanju, 33 pa prišlo ob življenje v raznih drugih prilikah.
Brez dvoma je bil letošnji"*"
Зе
promet po cestah močnejši, kakor v prejšnjih letih.
V	Ohio samem so bili našteli ob polnoči nedelje na pondeljek 17 mrtvih in je država Ohio v kratki razdalji za Californio. Navadno se zgodi, da je država California, ko gre za smrtne prometne slučaje, prva med 48 republikami, za njo pa sledi na drugem mestu država Ohio. California je imela do polnoči nedelja—ponedeljek 30 smrti na cestah, Ohio 17, kot tretja država je bila na vrsti Michigan s 15 smrtnimi slučaji.
Praznik dela je bil v tem letu zadnji narodni praznik, ki se je praznoval več kakor en dan.
V	Clevelandu samem je bilo v letošnjem letu 51 smrtnih slučajev cestnega prometa, dočim jih je bilo v lanskem letu v istem času 62.
BEOGRAD-MOSKVA
Med jugoslovansko in sovjetsko vlado se je sklenil sporazum, da se med obema prestolicama Beogradom in Moskvo napravi direktna letalska potniška zveza.
V BENDIXU PORAVNAVA
Družba Bendix Aviation Corp. v Detroitu je sklenila s svojimi nameščenci novo delovno pogodbo. Družba Bendix je sprejela bistveno vse pogoje o garantirani letni mezdi kot so jih sprejele do sedaj druge družbe po vzgledu Forda in General Motors.
Uudi,
odtrganih od sveta.
je nastopil sinoči Daniel
' '.jo po vrnitvi iz Ki k ^®jnega ujetništva svo-7	poročeno z
tudi Ti vred je nastopi-l'ov pq sama, ki je več ted-moža v Ameri-
дхгЈ	pa se je s
pol starim jp Daniel, vr-pravemu možu. ^	"I® srečnega kon-
^ojveč fft afere pomagalo ^^jučkn* ^ oba prišla do le uj_i sinček potrebuje *"» temveč tudi očeta.
Veliija , T—
^ ®I^jna porota v Sum-sv Mississippi, je ' ®®stavii zasedanje, ne da belp„ ^ obtožnico proti dve-ar««^' ^ bila prošli 7 'ana radi linčanja 14-* gorskega dečka Em
S počitnic
Mr. in Mrs. Marian Mihalje-vich sta se vrnila iz njuiiega potovanja. Njuna potniška agencija Mihaljevich Bros. Travel Bureau na 6424 St. Clair Ave. sedaj zopet posluje kot običajno.
Krožek št. 3 P. S.
V sredo zvečer, 7. sept, se vrši redna seja krožka št. 3 Prog.' Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Podano bo poročilo o pikniku. Članice so vabljene, da se udeleže.
Prvič po svetovni vojni...
Kako se razmere po zadnji svetovni vojni hitro spreminjajo, kažeta naslednja dva dogodka:
V Bonnu v Zapadni Nemčiji je pripravljen posebni vlak, ki bo imel 13 vagonov in ki bo odpeljal iz Bonna v Moskvo zapadno-nemško delegacijo. Dne 9. septembra se začnejo pogajanja med Sovjtxsko zvezo in Zapadno Nemčijo. Omenjeni vlak bo peljal v Moskvo zapadnonemško delegacijo s kanclerjem Konradom Adenauerjem na čelu. To bo prvi nemški vlak, ki bo iz Za-padne Nemčije odpeljal po zadnji svetovni vojni v Moskvo.
Grčija je soseda Jugoslavije, na čelu Grčije je še vedno dinastija, Jugoslavija je ljudska republika. V Beograd je prispel grški kraljevski par in bo obiskal tudi druge kraje države, tudi Ljubljano. Grški kraljevski par je prvi, ki je po zadnji svetovni vojni v imenu dinastije obiskal republikansko Jugoslavijo.
Arbenz na Češkem
Jacob Arbenz Guzman, Ki je bil predsednik republike Guate-male pa je moral pobegniti skupno s svojo levičarsko vlado, se nahaja trenotno na češkem. V Guatemali je bila revolucija, ki je trajala lanskega junija 12 dni. Arbenz se je nahajal v Mehiki, odtod pa romal drugod po svetu. Pridobil si je švicarsko državljanstvo, ker sta bila njegov oče in stari oče Švicarja. Ali se mudi na Češkem privatno ali politično—ni znano.
AJC rabi klavir
Tajnik Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave., Mr. Andrew Ogrin, prosi če bi kdo imel klavir, katerega ne rabi več ter bi ga rad oddal Domu, ki ga nujno potrebuje, da naj ga pokliče KE 1-1107.
RUSOM NI UGODNO V KANADI
Ruski poljedeljski strokovnjaki, ki se nahajajo na prijateljskem obisku v Kanadi'od 25. avgusta dalje, bi morali biti za Labor Day v Torontu, Ont., pa so se mu izognili, ko so zvedeli, da jih ne bo tam nihče uradno sprejel.
Poročali smo že o sovjetski enciklopediji, ki je v poročilu o Kanadi zapisala, da prvotni naseljenci Eskimovci in Indijanci nimajo najbolj primitivnih državljanskih pravic, da so kanadske politične stranke pod ko-
^OUIS v
k
TiUa iz Chicaga. je nekaj dni prej
%^i
v
Mitnice T" Mdeželškl kraj na je Д . .^vojen&u stricu, ko trd f smrt. Aretirana se je deček "ne-trn	v prisotnosti
^Gke	da se je deček "ne-
® žene, oziroma,
da je zažvigal, ko je dotična bela žena šla mimo njega na ce sti. '
Truplo dečka, strahovito pretepeno in s kroglami skozi glavo, je bilo potegnjeno iz bližnje reke. Ko se je vršil v Chicagu pogreb ubitega fanta, so se vršile velikanske demonstracije. Okoli pogrebnega zavoda, kjer je bi lo truplo, se je drenjalo nad 50,-000 chicaških črncev.)
mando ameriškega dolarja, tako hberalci kot konservativci pa željni nove svetovne vojne. Farmarji da so le veleposestniki, ti pa zopet odvisni od bank ... Kanadsko časopisje je zahtevalo od kanadske vlade, da ta posreduje pri vladi v Moskvi, da te strani iz enciklopedije iztrga.
Že pri mnogih prilikah so dobili sovjetski kmetijski strokovnjaki nevšečen sprejem v Kanadi, ko so zoper njih protestirali ukrajinski in poljski naseljenci v Kanadi. Ruska delegacija ima posebno varstvo.
Ker niso želeli obiskati pomembnega mesta Ontario, so sklenili, da gredo naravnost glavno mesto Ottawo, od tam pa verjetno nazaj v Sovjetsko zvezo.
Ruska delegacija je izrazila svoje začudenje, kako morejo ta ki nastopi v Kanadi pomagati do kanadskega-sovjetskega zbliža nja.
KO GOVORIMO O ŽRTVAH PROMETA . ..
Gotovo so mnogi med našimi staronaseljenci tald, ki se bodo spominjali nekdanjega ameriškega prometa. V tistih časih ni bilo toliko prometnih nesreč, ker danes prometne nesreče v prvi vrsti povzroča modemi avtomobil.
Na račun teh in drugih nekaj obujanja spominov:
V	letu 1893 je šlo po cesti v Readingu, Pa. prvo motorno vozilo, ki je bilo nekak predhodnik današnjega avtomobila.	/
Leta 1896 je dal Henry Ford v promet prvi "avtomobil," ki je posedal—štiri konjske sile.
Leta 1898 je izšel v Ameriki prvi članek, ki je razpravljal o tem, kako bo neka druga sil#, spodrmila konja s ceste.
Leta 1900 je znašala ameriška produkcija avtomobilov 4,192 vozov. Leta 1908 se je ustanovila družba General Motors. Tisti, ki je kupil takrat deset delnic po nominalni vrednosti $1,000 in jih je obdržal do danes, je dobil d<o danes $338,472 izplačanih na delnice. Skupni dohodki teh delnice iz leta 1908 pa so znašali $1,-000,000.
Že leta 1935 so pla&ili ameriški motoristi en dolar na vsakih osem dolarjev federalnega proračuna. Leta 1951 so dali na trg avtomobil, ki je značil' številko 100,000,000 avtomobilov, ki so bili napravljeni v Združenih državah! Danes jih samo v enem letu vržemo na trg okrog sedem milijonov.
V	razvoju avtomobilske industrije je bilo nešteto modelov, menda 2,700 po številuJ Obneslo se jih je le nekaj. Avtomobili so bili hitri precej zgodaj. Leta 1938 je stal pred sodiščem neki voznik, ki je vozil prebrzo, pa se je zagovarjal, da je hitel domov, ker se je bal, da bi mu žena na javni dražbi ne prodala še zadnjih par hlač ...
PREHUD ZA POKOJ, PRESTAR ZA DELO; LJUDJE S 45 LETI-DRUŽABNI PROBLEM
NI PODLAGE, DA BI SE DELAVEC* V ZRELI DOBI NE SPREJEL!
Predsednik Eisenhower je za Labor Day tudi sam čutil potrebo, da se je obrnil na tiste, ki odrivajo kot delodajalci delavce, ki so stari nad 45 let, od dela. Eisenhovrer se je s tem vprašanjem bavil skupno z vprašanjem Praznika dela. V tej zvezi naj omenimo, da so mu delavske unije zamerile, da se v svojem govoru ni spomnil delavskih unij, marveč je govoril o delavstvu na splošno. To ni bil pri Eisenhowerju prvi slučaj, ker je storil lansko leto za Praznik dela isto.
Računajo, da je danes v Ame-+
riki 45 milijonov ljudi, ki stari nad 45 let. V letu 1975, če bo prebivalstvo naraščalo tako kot narašča danes, jih bo 64,000,000,
in recimo, da bi brezposelnega,
ki zaprosi za delo, pa je star 45 let ali več, delodajalec odrinil samo zaradi starosti, kam s temi 45. sedaj, oziroma 64 milijoni v letu 1975?
V Clevelandu samem pripravljajo pravilnik, da bi se v podjetjih odpravilo ločevanje po starosti. Podjetnik, ki bi samo radi starosti odklonil delavca,
naj bi ravnal protizakonito.
Kaj ргал1 tajnik Mitchell
Tajnik za delo James Mitchell je objavil, da je federalna vlada izvedla obširno povpraševanje o položaju delavcev, ki so stari nad 45 let. Na splošno, da se je ugotovilo, da so bili očitki delodajalcev zoper starejše delavce neutemeljeni. Ne izostajajo od dela, so na delu sposobni, jih je pri delu manj poškodovanih kot delavcev mlajše generacije, niso tako odvisni od navodil pred-delavca ali "bossa," jim je lahko več zaupati, so točni tudi pri delu in jim je lahko zaupati dela, ki so v zvezi z preciznostjo, torej s trdnimi živci.
Deklica dospela iz domovine
V nedeljo popoldne ob 5.30 uri je dospela z letalom United Airlines na clevelandsko zrako-Dlovišče osem let stara Jose-)hine M. Zorman. Potovala je sama iz Zagreba do Zuriča in od ;am do New Yorka. Doma je iz Kranja na Gorenjskem. Kakor je včerajšnje meščansko časo-sisje poročalo, je družina Mr. in Mrs. Joseph in Molly Brodnick iz 1025 E. 174 St. posredovala za deklico, katero bo družina vzela za svojo. Mati deklice je bila polsestra Mrs. Brodnick ter je umrla. Deklico so na zrako-plovišču pričakali Mrs. Louise Raddell, Mr. in Mrs. Joseph Brodnick z znanci, Mr. Gallagher, kongresnik Feighan, ki je izposloval potrebne dokumente, kar je vzelo tri leta, predno so bili urejeni, Mr. Binder, zastopnik SWISS Air družbe, in Mr. August Kollander, ki je uredil za potovanje male Josephine, Dobrodošla v novem domu!
72. rojstni dan
Mrs. Mary Zupančič iz 1079 E. 76 St. je v nedeljo obhajala svoj 72. rojstni dan, svoj imen-dan pa bo obhajala v četrtek, 8. sept. Otroci in njih družine ter sorodniki in prijatelji izrekajo slavljenki svoje najlepše čestitke k obema dogodkoma ter ji kličejo: Živela še na mnoga leta v zdravju in sreči!
Dramski zbor Ivan Cankar
Redna seja dramskega zbora Ivan Cankar se vrši nocoj ob 8. uri v dvorani št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja je važna in prosi se vse članstvo, da se udeleži. Po seji bo prigrizek.
V bolnišnici
' V North Side bolnišnici v Youngstown, O., se nahaja Mrs. Anna Bevc (Beach) iz Avon Parka, Girard, O. Želimo ji, da bi se kmalu zdrava vrnila v krog svoje družine.
Bojijo se tujcev
Brezposelnost v Veliki Britaniji je na najnižji stopnji, posebno v rudokopih je ni. Britanska vlada je hotela pokriti primanjkljaj delavstva, ki je potreben v premogovni industriji s tem, da bi v Veliko Britanijo privabila tuje delavce. V poštev bi prišli Italijani in Avstrijci, vseh skupaj kakih 10,000 rudarjev. Britanska vlada sama bi bila pripravljena izdati potna dovoljenja tem delavcem, pa so se oglasile britanske delavske unije rudarjev, ki so zoper ta sklep protestirale. Unije so dale vladi na znanje, da britanski rudarji ne marajo tujcev. Izgovor pa je bil ta,, da bo velika težava—z angleščino. Težko se bo s tujci razgo-varjati, tujci bodo težko razumeli svarilna znamenja in druge varnostne ukrepe, pisane v angleščini, ki se tičejo varnosti dela .. .
(Za časa zadnje svetovne vojne so se bojevali na angleško-ameriški strani vojaki, organizirani v znani Andersovi armadi. Kam s temi vojaki po končani vojni? Domov jim ni kazalo, ker so bili nasprotniki novega režima na Poljskem. Prepeljani so bili v Anglijo, kjer so jih večinoma zaposlili po rudnikih in kmetijah . . .)
VROČINA V LOS ANGELESU
V Los Angelesu v Californiji je pritisnila vročina, ki je vzdržala trajno pet dni na višini preko sto stopinj, včeraj je le malo popustila. V neposredni zvezi z vročino, ki je nastopila prejšnjo sredo, je bilo 27 nirtvih. Vročina se je gibala med 101 in 110 stopnjami, kar za Los Angeles znači ponovni rekord. Tako vročino so tam imel pred 64 leti.

SHIGEMITSU SE VRAČA
LOS ANGELES, 5. septembra—Japonski zunanji minister Mamoru Shigemitsu se je na svojem povratku iz Washingto-na v Tokio ustavil v Los Angelesu, odkoder je z letalom odle-tel domov. O svojih posvetovanjih v Ameriki se je izrazil zelo pohvalno in je dejal, da je srečen, da je bil njegov obisk v Washingtonu tako uspešen.
Japonski zunanji minister Mamoru Shigem,itsu se je bil zadržal za časa svojega bivanja V Ameriki tudi tri dni v New Yor-ku. Tam se je sestal z generalom MacArthurjem in je vredno omeniti ta sestanek. Na koncu zadnje svetovne vojne je bil minister Shigemitsu tisti, ki je bil podpisal listino o japonski predaji, MacArthur pa je kot vrhovni zavezniški poveljnik sprejel to predajo na znanje. Minister Shigemitsu je bil nato obtožen kot vojni zločinec, tudi ob-
sojen in je nekaj let preživel v ječi. General MacArthur je ponovil svojo trditev, ki jo je že pred prihodom Shigemitsua objavil po ameriških listih in magazinih, namreč da je bil on tisti, ki je preprečil, da ni prišel japonski cesar na zatožno klop kot vojni zločinec. Po predaji Japonske leta 1945 je japonski cesar priznal vso odgovornost, kako se je vodila od japonske strani vojna; MacArthur pa se je zahtevi, da naj se postavi cesar pred sodišče, zoperstavil radi tega, ker je bil prepričan, da bi Japonci silno otežkočili okupacijo MacArthurjevih čet Japonske, če bi bil japonski cesar takrat v zaporu.
Zunanji minister Japonske Mamoru Shigemitsu je pri odhodu na Japonsko zatrjeval, da se bo nadaljevalo s prijateljsko politiko do Združenih držav. Japonska pa bo postala svobodnej ša tako v oboroževanju, kakor tudi v svoji zunanji trgovini.
THERESA УШЕМбЕК
V petek zvečer je preminila v Mestni bolnišnici Theresa Vi-demšek, stara 72 let, stanujoča na 14409 Thames Ave. Njen mož Frank je umrl tri dni preje in je bil pokopan ravno isti dan ko je žena umrla. Rojena je bila v Dobu pri Domžalah, odkoder je prišla v Ameriko pred 42 leti. Bila je članica društva Waterloo Grove št. 110 W. C., podr. št. 10 S.Ž.Z. in Oltarnega društva Marije Vnebovzete.
Tukaj zapušča pet otrok: Victor, Mrs. Frances Devine, Frank mL, Mrs. Julia Palivoda in Mrs. Rose Sabolewski, 14 vnukov, dva pravnuka in več sorodnikov. Pogreb se je vršil včeraj zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
m
JENNIE TURK
Ko je v nedeljo zjutraj prisostvovala« sv. maši v cerkvi Marije Vnebovzete se je nenadoma zgrudila Jennie Turk, rojena Pe-trovčič, stara 71 let. Zadela jo je srčna kap, kateri je takoj podlegla. Stanovala je na 14712 Westropp Ave. Doma je bila iz vasi Zabočevo, fara Borovnica na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 53 leti. Bila je članica podr. št. 18 S.Ž.Z., društva Marije Vnebovzete št. 103 A.B.Z. in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Soprog Frank je umrl 3. feb. 1954.
Thkaj zapušča šest otrok: Frank, Joseph, Mrs. Jennie Trommetter, Louis, Mrs. Mary Trask in Mrs. May Koski, šest vnukov in enega pravnuka, tri sestre: Mrs. Mary Germak, Mrs. Marijana Hlabše in Mrs. Ursula Legan ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary,
#
JOSEPH STHIN
Včeraj zjutraj je preminil v Highland View bolnišnici Joseph Stirn, star 75 let, stanujoč na 1083 Addison Rd, Doma je bil od Kranja. Bil je član društva Slovenec št. 1 S.D.Z. Bil je vdovec in tu zapušča več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
NICHOLAS PIRMAN
Preminil je Nicholas Pirman, upokojen major ameriške armade, star 35 let, stanujoč na 4883 W. 13 St, Rojen je bil v Ohio.
Tukaj zapušča soprogo Anno, sinova Philip in John, očeta Marko, brata Walter in Rudolph ter sestro Mrs. Sylvia Lehotsky. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Golubovega po-(Dalje na 2. strani)
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven megta):
For One Year—(Za eno leto) ________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___________
For Three Months—(Za tri mesece)______________
.,$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months,...(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)__
-----$12.00
_ 7.00
--4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SPOMINI NA DELO IN ZA-DELOM!
(1)
Labor Day je za nami. Ob prazniku dela so se Ameri-kanci po svoje spominjali, kaj jim je delo prineslo. Spominjali pa zopet po ameriških tradicijah radi tega, da jih dosežni uspehi vzpodbudijo, da gredo naprej, za delom!
Menda ga ni koščka zemlje Amerike, ki bi bila radi dela njegovih uspehov tako naravftost sveta, kakor je Dearborn—Green Village pri Detroitu v Michiganu. S tem pa nujno obudimo spomin na Henry a Forda, na delo, na uspehe dela, na ameriško strokovnost in na boljši standard ameriškega življenja.
Za praznike Labor smo bili priča ljudskemu valovanju, ki je obiskalo Fordov muzej in Green Village. Za kar nam gre, naj kar tukaj uvodoma povdarimo: Fordov muzej in Green Village obišče povprečno na leto najmanj en milijon ljudi. Za Praznik dela je številka proračunana na vsa dan leta, navadno izredna. Računati moramo tudi s tem, kdaj je muzej odprt, to je manj kakor polovico leta. Na Praznik dela je bilo tam na tisoče in tisoče ljudi, ki so nemo brez bučnih razgovorov opazovali razstavo produktov dela vseh vrst in na vseh poljih, obudili pa spomin na začetke ameriške primitivjie civilizacije, enako na vseh poljih. Ford je združil oba spomina po svoje. V svojem muzeju, ki je svojevrsten na svetu, je nazorno prikazal razvoj obrti in industrije na vseh poljih, ne samo na polju avtomobilske industrije; v Green Villageu pa je Amerikancu hotel obuditi spomin na bivše primitivne razmere prvih naseljencev, z drugo besedo—na življenje v kočah, "log cabin," v primeri z življenjem v današnjih nebotičnikih, palačah, stanovanjskih hišah, pa tudi v enodružinskih hišah.
Henry Ford je za ameriškega delovnega človeka gotovo posebni simbol. Ne samo, ker se je dvignil do enega najpomembnejših industrijalcev Amerike in sveta, tudi po tem, ker je Ford predstavljal in še danes predstavlja najbolj karakteristično Amerikanca, da namreč stremi za mirom in za napredkom.
Obe ideji so nam danes precej bhzu. Močni duh Eleanor Roosevelt, ki se nahaja kot večna popotnica zopet v južnoazijskih pokrajinah, vse v interesu hapredka in miru, je napovedala, da smo pravemu miru zelo blizu. Kot Ame-rikanka si tudi Eleanor želi miru, dela in napredka!
Henry Ford pam je znan kot industrijalec, ne pa toliko kot ljubitelj miru in napredka. O njemu vemo, da se je povzpel do velikega industrijalca, da je bil v Ameriki prvi, ki je že leta 1914 dvignil dnevno mezdo na $5 na dan, ki je delavstvu najavil, da ima načrt, da se naj delavstvo tudi kapitalno soudelezuje v podjetju. Nam so znana imena Fordovih ustanov, ki naj služijo potom vede in izobrazbe izključno mirovnim ciljem. Te ustanove so tri, razpolagajo z ogromnim premoženjem, vse pa služijo napredku človeka v miru potom izobrazbe.
Malo pa nam je znano, da je bil ravno Henry Ford tisti veliki Amerikanec, ki je svojo idejo do miru povdaril tudi takrat, ko je drugim zmanjkala korajža. V prvi svetovni vojni je Amerika hotela ostati nevtralna. Ford je šel leta 1915 osebno na Norveško, da bi tam zbral evropske kroge, ki bi se izrekli zoper vojno, pa tudi praktično delali z vsemi razpoložljivimi sredstvi zoper vojno.
Tudi Fordov naslednik Henry Ford П je bil v začetku druge svetovne vojne zoper to, da bi se njegove tovarne mobilizirale v vojne svrhe. Končno—hočeš, nočeš, mora? —se je tudi Ford udal in spričo razmer postal vojni pro-ducent.
Bil je pa zopet prvi, ki je po končani drugi svetovni vojni začel usmerjati produkcijo svojih tovarn v civilne namene.
Fordovo družino na vsak način preveva duh vsaj gotove humanosti, človekoljubja.
Delavstvo v Fordovih tovarnah je s Fordom sklenilo za bodočnost novo delavno pogodbo. Ford je bil tisti, ki je kot prvi vsaj delno ugodil delavskim zahtevam o garantirani letni mezdi. Ameriško delavstvo, kadar je mezdni boj končan, gre zopet na delo in s podjetjem vred gre za napredkom. S tem dejansko sodeluje s Fordom. L.Č.
SEDANJE BRUHANJE ETNE NI NEVARNO
Etna, eden redkih še delujočih evropskih ognjenikov, je začela nedavno tega znova bruhati. Čez par dni je postalo bruhanje tako močno, da so prestrašeni prebivalci Vzhodne Sicilije pričakovali, da se bo žareča lava zdaj zdaj razlila po pobočju. Ognjeni steber, ki se je dvignil iz žrela, je dosegel enkrat višino 700 metrov. Ponoči je bila okolica daleč naokrog grozljivo razsvetljena. V ogrožene kraje so poslali policijo, da bi pomagala ljudem, če bi se lava razlila.
Pred začetkom bruhanja je v ognjeniku štiri dni močno bobnelo. Poznavalci ognjenikov so mirili prebivalstvo in mu zagotavljali, da se ni treba bati. Etna namreč izbruhne običajno vsako leto enkrat. V zadnjih desetletjih pa ni bilo nevarno nobeno njeno bruhanje. Zadnje močno bruhanje je bilo leta 1928, najhujše v novejšem času pa leta 1693. Takrat je bilo blizu 60,000 človeških žrtev.
OGNJENI STEBER ŽAREČEGA KAMENJA
Omenjeno soboto zvečer je bobnenje naraslo. Prebivalci krajev v okolici ognjenika so hitro pripravili vse potrebno za morebitno izselitev. V noči od sobote na nedeljo pa je začel ognjenik bruhati. Iz severozahodnega žrela je bruhnil cele potoke lave. Lava je bruhnila iz žrela do 150 metrov visoko, potem pa je padala nazaj. Le nekaj žarečih kamnov se je zavalilo po pobočju, ne da bi kjerkoli povzročili škodo.
V nedeljo zvečer so se valili iz žrela samo še manjši oblaki dima. Okoli Etne je bilo že spet vse mirno. Pozneje pa je začel ognjenik znova močneje bruha-
ti. Po več podzemeljskih eksplozijah je' nastal nov izbruh. Ognjeni steber je dosegel višino 300 metrov. Žareča lava se je začela valiti čez rob žrela. Vrh ognjenika je zastrl oblak rdečkastega dima, ki je bil čedalje gostejši.
Bruhanje se je v ponedeljek nadaljevalo med bobnečimi podzemeljskimi eksplozijami v presledkih po dve tri sekunde. Eksplozije so spremljali do 180 metrov visoki ognjeni curki lave, ki so brizgali iz enega izmed žrel pod vrhom. Večina žareče lave pa je padala nazaj v kipeče žrelo. Le nekaj je je steklo po pobočju. Strokovnjaki ne-nehoma opazujejo bruhanje Etne da bi po potrebi pravočasno opozorili prebivalce krajev ob njenem vznožju, če bi grozil hujši izbruh.
VELIKA PRIVLAČNOST ZA TUJSKI PROMET
Žareči vrh Etne in ognjene oblake nad njim je videti daleč naokrog. Po vsaki podzemeljski eksploziji bruhne iz žrel nekaj več lave. Od nedelje se vali ozek tok lave po pobočju. Ker se lava kmalu strdi, za zdaj še ni nevarna. Odkar se je razširila vest o novem bruhanju Etne, je prihitelo na Sicilijo na tisoče obiskovalcev Italije, da bi videli ta naravni prizor. Ponoči je videti žarečo Etno daleč naokrog. .Strokovnjaki menijo, da sedanje bruhanje ni Sjevarno in da bo ponehalo, ne da bi povzročilo večjo škodo. Ljudje v okolici pa jim nič kaj ne verjamejo in so že pripravljeni, da bi v primeru večje nevarnosti zbežali. Sami so postavili okrog ognjenika opazovalce, da bi jih pravočasno opozorih, da je treba bežati.
ZANIMIVOSTI
Na svetu nahajamo dragocene znamke ali serije, ki imajo veliko vrednost prav zato, ker so redke. Da bi širšemu krogu filatelistov omogočile priti do redkih primerkov, posamezne države znova tiskajo znamke na istih klišejih, na katerih so natiskale original. Te marke imenujejo filatelisti "novotisk." Razliko med novotiskom in originalom opazimo kaj lahko. Novotisk je tehnično navadno boljši. V Angliji imenujejo novotisk pretisk.
Med je naravno zdravilo, ki ga ljudstvo že zdavnaj uporablja za zdravljenje posameznih bolezni, zlasti kašlja, bolezni v, jrlu, želodcu in črevesju. Z me-.iom uspešno zdravimo tudi nahod, tako da si z njim namaže-mo nosnice, ki jih čez dve ali tri minute spet izperemo. Iz medu izdelujemo več zdravil. Med pa je koristen tudi za okrepitev telesa. V medu je 75% do 82% sadnega in grozdnega sladkorja. Grozdni sladkor gre iz črevesja naravnost v kri, ki ga odvaja v mišice in tako pospešuje telesno toploto. Med ugodno vpliva na sluznico notranjih organov, pospešuje tudi spanje in krepi šibak organizem. Priporočljiv je ilasti za otroke. Razen sladkorja so v medu beljakovine, železo, fosfor, kisline in po najnovejših iognanjih tudi vitamini A, B in
Kaznovana filmska igralka
Civilno sodišče v Rimu je obsodilo italijansko filmsko igral-4o Anno Magnani, da mora pla-^ati filmskemu podjetju Athena Cinema Company 70 milijonov lir, ker je kr šila pogodbo, po kateri bi morala igrati v nekem filmu glavno vlogo.
Mleko iz avtomata
V Kasellu so postavili prvi av-I tomat nemškega izdelka, iz katerega teče ohlajeno mleko. Avtomat ima električni hladilnik, v katerem je mleko, kakao in druge z mlekom pomešane pija-
če. V avtomat gre 400 skodelic mleka ali kakaa. Preden priteče iz avtomata, ga le-ta še enkrat premeša, da $e maščoba enakomerno porazdeli in da se kakao ne useda na dnu.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
FONT ANA, Calif. — Od avtomobila je bil na mestu ubit Anton Jordan, član SNPJ, star 78 let. Zapušča žalujočo soprogo in morda kaj drugih sorodnikov v starem kraju. Doma je bil od Št. Jerneja pri Krškem na Dolenjskem. Pokojnik je dolgo živel v Chicagu, kjer je bil kupčevalec z zemljišči in stavbinski mojster. Rad je bil med Slovenci in rad se tudi pogovarjal in prepiral z njimi. Bil je navdušen biznis-man in vedno je trdil, da vse kar proda, naj bo pošteno, ker noče, da bi bil kdo v čem ogoljufan. Bif je energičen človek.
STRABANE, Pa. — Dne 22. avgusta je po šesttedenski bolezni umrla v bolnišnici Canons-burg General 72 let stara članica Mary Drenik Kolovic. Rodila se je v Jugoslaviji ter je 40 let živela v okrožju Canonsburga. Soprog ji je umrl v septembru leta 1954. Zapušča sinove Martina in Johna v Clevelandu, O., ter Б^гапка v Houstonu, hčere Mary Kolovich v Pittsburghu, Josephine Hostinsky v Strabane, Lucille Gayarski v Strabane, devet vnukov in vnukinj ter enega brata v Jugoslaviji.
MILWAUKEE, Wis. — Dne 9. avgusta je po dolgi in mučni bolezni umrla članica SNPJ Mary Pogorelčnik. Zapušča moža, hčer in dva vnuka.
—Mary Veninšek in Jose-phina Kerzich sta prestali teško operacijo. Bolni sta tudi Anna Brulc in Amalija Segadin.
CICERO, 111. — Na obisk v stari kraj se je 15. avgusta podala zavsdna Slovenka in neumorna društvena delavka' Helen Arko. Šla je v Begunje na Gorenjskem in tudi v druge kraje, kjer bo obiskala svoje sorodnike, ki jih ni videla nad 40 let.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KER2E
Letos imamo zopet polno obiskovalcev v stari domovini. Računam tako da jih je iz naše Amerike kakih 500, ostalih je pa še kakih dvesto. Da se dobro imajo, sem več kakor prepričan. Kje pa najdete lepše gore kakor v Jugoslaviji. Kje lepše doline, bistre reke, ki se rode v naši stari domovini in se združijo v svetovnem morju daleč od temnih gajev in sivih planin. In kje najdete narod, kakor je naš in to ne samo v Jugoslaviji, ampak po vsem svetu, koder smo raztreseni in koder vsak zase nosi svoje spomine na vse, kar je lepega in nepozabnega. Vsakemu je žarelo v duši, ko je mogoče po letih odsotnosti zopet stopil na rodno grudo in pozdravil vsaj nekatere tistih, ki so ostali doma. Po kratkem, a prisrčnem pozdravu ste začutili v duši neko silo, ki vas je spremila na vas in obudila spomine na tiste čase, ko ste z mladostjo vasovali in prepevali da je donelo od gora tje v globine do srca. Previdno ste se ozirali okoli sebe, ko se je med veseljem pokazala solza in se zlila v spomin tistih, katerih ni več med živimi.
Domovina, kakor je Jugoslavija, je vredna da se jo hodi gledat. In ne samo gledat—tudi uživat. Ima vendar toliko krasot v naravnih zakladih in v živem narodu. Človek se nehote vpraša:—kje je bilo vse to, da se ni videlo od nikjer. Kje je bilo— vprašate? V narodu in zemlji, kakor je še danes.
Naši ljudje, ki gredo na obisk, se omeje najprej na njihov rojstvi kraj. Lastna vas je seveda kakor grajščina. Res:—tudi drugod je lepo, a ne tako kakor pri nas. Potem pride nekaj sosednih vasi, ki so vsakemu domačinu poznane,—to je primeroma vse, kar pregleda vsak.V zadnjih par letih pa je vstala nova organizacija—Izseljenska Matica, katera skrbi za to, da se meje lastniЋ vasi odmaknejo ter da se pokaže vsaj poglavitnejše dele naše stare domovine. Tako si vzamejo obiskovalci kak teden časa, pa najmejo avtomobil, razdele si med sabo stroške in gredo eni sem, drugi tje. Na gorenjsko stran gredo do Bleda in Bohinja, potem na Primorsko, par mest na obali potem pa preko Notranjske proti Ljubljani. Tukaj in tam obiščejo kako tovarno, pa pride dan, ki človeka kliče vse, kar je pustil "doma." Mi, ki smo ostali tukaj, pa spremljamo vse naše, dokler se nam ne vrnejo. Radi poslušamo njjh zgodbe in spomine zraven tega pa dodajamo, kar pride v svetovnem časopisju, če je dobro, je sreča, če ni, pa boli in teži. Povedati se mora, čeprav boli. Tako sem pisal pred nekaj tedni o pomanjkanju stanovanj v stari domovini. Je to veliko vprašanje, katerega ne bo tako lahko rešiti. Če bi Jugoslavija mogla postaviti vsako leto sto tisoč stanovanj, bo to vzelo kakih petnajst let in koliko denarja? Če računamo samo po en tisoč dolarjev za vsako stanovanje ali hišo, bo to veljalo od leta do leta po sto milijonov dolarjev. In to je vsota, katero se težko pogreša.
Mislil sem »am pri sebi, da je to zadnje veliko vprašanje, katerega ima pred sabo vlada mlade Jugoslavije. Zato si lahko sami mislite, kako me je zadelo, ko sem zaslišal čisto drugo plat zvona. Za kaj se gre? Za ljubi kruhek o katerem sem mislil, da je dober in da ga je zadosti. Pa pride predme tuj list-angleški-in mi dene na par kolon glavo nepričakovanega članka, ki se glasi: Belgrad Battles Bread Habit. Res, pravijo, da je vse mogoče na tem svetu. A da bom kdaj čital v angleških listih, da se naša nekdanja domovina bori zoper navado, da je kruh—tega bi ne bil pričakoval. V vseh
časih nam je bila naša Jugoslavija vselej prikazana, da nima sicer preveč, kar se živil tiče, a vendar dovolj, da ni nihče lačen. Pa poslušamo kaj pravi angleški člankar o gotovem vprašanju našo Jugoslavije, ki se mi zdi še težje in, kakor je zadeva s hišami in stanovanji. Torej piše tako: "Jugoslovanska vlada se pripravlja, da premeni navado s hrano, ki je globoko vkoreni-njena v navadah velike večine vseh njenih državljanov. Ta navada je ta, da jedo kruh.
Povprečni Jugoslovan, pa naj bo že kmetovalec ali mestni delavec, je menda največji jedec kruha v vsi zapadni Evropi. Po uradnem izkazilu je bil kruh skoro 70 procentov vse hrane v zadnjem letu.
Vlada želi znižati porabo kruha in sicer iz doVolj važnega vzroka. Pravijo, da se je ta narod sedemnajstih milijonov tako za jedel v žito in s tem v naci-jonalno ekonomijo, da postaja nevarnost za njegov obstanek.
Pridelovanje žita zaostaja nevarno, zato se več in več žita importira, kar ima nevarne posledice za blagajnikovo bilanco tujih izplačil. Manj dolarja za nakup sirovin in pa blaga, katerega rabi jugoslovanska industrija. Izvoz je zaostal jako resno v proračunu, ker se je uvoz dvignil do novih višin.
Jugoslavija je postala — kakor drugi komunistično vladani deli sveta—velika uvoznica žita medtem ko je bila poprej velika eksporterka.
O tem problemu se je nedavno razpravljalo na ekonomski konferenci in se je povdarjalo o resnih ukrepih da se popravi te razlike.
Te naredbe so bile razglašene dne 10. julija in so .povzročile paniko pri nakupu sladkorja, katerega je primanjkovalo delj časa. Pred prodajalnami so se zbirale gruče in vrste ljudi—kar se ni zgodilo vse od časa osvo-bojenja 1945. Julij 11.—je bil pravzaprav črni ponedeljek za jugoslovanske žene.
Ta dan so se vpeljale nove cene ne samo za kruh, ampak tudi za prepotrebne masti in olja. Hleb belega kruha, ki vaga eno kilo, se je dvignil v ceni od 36 dinarjev na 48 in 50. Masti in olja, ki so bila poprej od vlade podpirana in v cenah kontrolirana, so bila sproščena in so šla v cenah gori od 232 dinarjev za kilo na 330 za kilo.
Če primerjamo zdaj te povišane cene z dohodki in plačami, bomo razumeli zakaj so bile gospodinje hude. Povprečna družina v mestu ima povprečno dohodkov od 12 tisoč do 13 tisoč dinarjev na mesec.
Vlada ve, da je povprečno povišanje plač, petsto dinarjev na mesec za industrijalnega delavca in delavca belega ovratnika, Ler 250 dinarjev za dodatke in penzijo — komaj samo simbol. Želi se samo omiliti ostrino in nepričakovane težave. Zaeno se želi omiliti psihologični efekt katerega napravljajo nove naredbe z dvajset procentnim povijanjem pri tobaku.
Ne more se reči, da ne bi bila ta zadeva dovolj velika za vse, ki opazujejo te prizore v Jugoslaviji.
Pridelek pšenice za leto 1954
priznano leto velike suše—je bil samo 55 procentov toliko, kakor pred vojno. Pridelek koruze je bil 67 procentov. Leto 1953— edino dobro leto v dobi od 1950 do 1955, je bilo pšenice pridelane 99 procentov, koruze pa 86 procentov.
Po vojni nosijo drugi elementi odgovornost za te zadeve. Največje važnosti je bila odredba za kolektivo, katera je pognala kmete v apatijo in obup.
Vse te naredbe so bile kasneje opuščene, toda pri kmetih si niso pridobili dovolj zaupanja. Posledica tega je, da pridelujejo samo toliko živeža, da oni in njihove družine jedo malo več in boljše kakor poprej in da na odprtem tigu vjamejo nekaj prili* za lahke profite.
Kmet je torej prost strahu, da bi mu vlada pobrala njegov pH" delek, a kljub temi drži zaloge žita in oddaja državi veliko manj, kakor je potrebno za ljudi, ki žive v mestih.
Nazadnje se je vlada odločila, da bo dala kmetu boljše cene za pšenico in koruzo, da bo njegova hiša manj rabila za sebe ter da bo več prodala državni 3 niči. Vse to se bo mogoče zgodilo, toda problem za hišno gosp^ dinjo ostane enak:—kaj bi da ^ na mizo mesto kruha.
Mogoče bi bil dober riž. bodo dobili po petdeset tisoč ton na leto iz Burme, koder delajo več, kakor ga rabijo-zadevni predlog je bil potrjen ^ časa ko se je mudil v Jugoslav^ premijer U. Nu. Ampak Sr^i pravijo tako, da bodo jedli riz, če bodo imeli zraven tudi kru
Predsednik Tito je zadnje to razpravljal o tem da bi je premenili hrano. Oni—^ kmetovalci, snedo na leto drug z drugim po 450 funtov kruh^ Pred štirimi leti so snedli le 400 funtov kruha.
drugim snedo na leto od 25 do ^ procentov več kruha, kakor terikoli narod v zapadni Evrop
Današnje prilike v Jugosja^^ so take, da se ne ve, kako bi gli jesti več mesa, jajc, slani'' > sira in podobnega."
To je izčrpek iz daljšega c ka, katerega je prinesel že v krat od mene omenjeni list Christian Science Monitor-nek je bil priobčen pred cem dni. Nisem videl, da bi ^ kqe drugje priobčen, kar se čudno zdi.
Pomnim vsaj v poglavitnih ^ tezah vsaj važnejše točke, ' tičejo naše stare domovine-dar smo govorili o naši stari movini, se je vselej povdarja ; kako je bogata. Zdaj pa ® pri vprašanju, zakaj je
jjiu^jagaiiuu, wcL —
uživanja kruha. Odgovor: to, ker ni žita. Res, pred dr ^ svetovno vojno ga je bilo to da so ga izvažali. Kaj zdaj ® ko boljše žive, ali toliko J do ,kakor so prej ? Jaz Statistika o Jugoslaviji ko, da se je število ljudi pol® žilo od druge svetovne do danes za dva milijona- ^ ko rabijo ti hrane? Okrog^ funtov na leto. Po ameris»^^ računu v funtih in tonah/" i zneslo v materijalu dva i'^ milijona ton. Teh se ne p Očita se kmetom, da ne m* več pridelati kakor toliki' ,jg porabijo zase. Kaj pa, če ne rodi tako, kakor poprej • ^ jg je pet vojnih let, v katerih vse zneslo iz zemlje, kar J® dobrega v nji.
Resnica je ena—da star^ movina ne pridela več tolik^' likor rabi sama zase. Ii^ resnica, ki človeka osupne-
Novi groboV
(Nadaljevanje s 1. stran'' grebnega zavoda, 4703 SuP® Ave., v cerkev sv.
9.30 uri in nato na pokop® Calvary.
*
FRANK GlJNDICH ^јјЦ, Preminil je Frank CJu" ^g, stanujoč na 2000 Pearl ^t' greb oskrbuje Golubov P^^pO' ni zavod. Podrobnosti ћоШ" ročali jutri.
ALBERT DUŠA
V Oberlin, O., je umrl ^ gg, Duša, stanujoč na 3?!^ River Rd., Eastlake, O oskrbuje pogrebni zavod A. Svetek, 478 E. 152 drobnosti bomo poročali
J
MAXEJ BOR:
CUDEZNl COLN
. vam povem pravljico o čudežnem čolnu? Povem vam jo, pa morate obljubiti, da jo boste povedali drugim ravno tako, kor vam jo bom povedal jaz, pa nič drugače, kajti tudi zgodba čudežnem čolnu se je zgodila ^avno tako, kakor vam jo bom Pov^al, pa nič drugače. Mogo-C® oste ob koncu majali z gla-ami, češ ali je prav, da čudež-čolna ni več, toda ko boste natanko premislili, boste le orali priznati, da je tisti, ki ga
mu je bilo še o hudo pri srcu, storil prav.
Vendar, ker ste že napeli uše-
' J® %jbolje, da začnem kar od ^^ja.
morju in v vasi čoln ^	Vsak je imel svoj
stari Pokora ga je
bi !i	Sa je imel, saj
icer naše zgodbe ne bilo. Ven-
ђох starega Pokore je bil slab. Slabšega ni bilo ie	In ravno zato, ker
trhp/ •	čoln tako reven,
dobil	je stari Pokora
dar	je pač dobil. Ka-
ijj ^ morja vračali domov dal v	s svojim čolnom
Vati ^	"i mogel dohite-
elav	so ribiči majali z
spetT' godrnjali: "Eh, že prava pokora." tal,- ^ čeprav je bil njegov čoln
smeli	je vse za-
SS	Pokora ne bi za-
svetli	f boljšim za nič na Ji J ■ ^3^dar sta bila sama kje
celo	od drugih, se je
"Vsi nf ^ pogovarjal z njim. tem Ir ^.^^^dajo," je rekel, med-VDrasftobak v pipo, "in Vend	te že potopim,
let žp ^	ne boj. Trideset
še teh ^'^^riva skupaj, pa bova ostalo	mi jih je
star	da si počasen in
mene—mar Jaz
Тако^	-boj,-
ni_ da govonl, pa niti slutil Pač takT f ^otil. Na svetu je kaj v' človek nikoli ne ve,
čakalo ?	j®
da uqi	tako nenavadno,
Sam	jG zgodilo, še
Prav ip	prav verjeti, če
ko itai Čisto res—ravno ta-
Tud"	bom povedal,
ribici ! jutro, ko so drugi Se ig odveslali domov, ker kovitn^	morjem stra-
fa in „ .^®v^hta, sta ostala Poko-kor n čoln daleč zadaj ka-JG. da se je toda k	se je le dalo,
ren ^ T čoln težak in oko-le	P^ vse večji in hujši.
Pa jjj . prišla nikamor. Pokora Škripalpoguma. Coin
ftiisii"' stokal, kakor da se Poljor	sesuti in potopiti,
je
se
je veslal in ga tolažil:
"Nič se ne boj. Bo že kako. Če nama je usojeno, da ne pristane-va več na bregovih tega sveta, pristaneva pač na bregovih onega. In teh se nihče ne ogne. Končno, vsakdo pristane tam. Mar ni tako, ljubi čolnič?"
Tako je govoril, medtem pa je začela razsajati nevihta, kakršne tudi stari Pokora ni pomnil. Nebo in morje sta zdivjala— takšna sta bila, kakor bi se na smrt sprla in spopadla. Nebo je bobnelo, morje pa se je penilo, soplo in rjovelo v viharju.
Ubogi Pokora, ki so ga premetavali besneči valovi v njegovi lupinici sem ter tja, pa se navzlic vsemu ni dosti bal. Pogledal je svojo pipo in ji rekel, preden jo je spravil v žep: "Zbogom, pipa. Najbrž se ne bova videla več, zato ti povem, da si bila razen tegale čolniča edina tolažba v mojem življenju." Potem pa je spustil vesla in dejal čolnu: "Kaj bi se mučila še v teh zadnjih trenutkih? Bolje, da si odpočijeva za zadnjo pot, ali ne, čolnič?"
Tedaj pa se je zgodilo nekaj nadvse čudnega. Vesla, ki jih je Pokora izpustil, so se začela sama gibati in sama veslati. In glej, čoln, ki so ga poprej valovi premetavali sem ter tja, kakor so hoteli, se je nenadoma zravnal in zdrsel čeznje kakor ptica. Pokora, ki ni mogel verjeti svojim očem, je najprej mislil, da sanja. In kdo bi ne mislil tako na njegovem mestu ? Toda, ko je videl, da čoln res sam vesla in drsi čez valove ves gibek in lahak, si je pomel oči in rekel: "Vse kaže, da le niso sanje. Čoln vesla sam! Vendar kam? Mogoče pa tja na drugi breg življenja? No, če je tako, me vsaj nositi ne bo treba. Hej, čolnič, kam pa tako hitiš? Če znaš res sam veslati pa še spregovori; Kam veslaš?"
Toda čoln ni odgovoril ničesar —tega ni znal, znal pa je sam veslati. To je bilo zdaj čisto jasno, saj sta bila že skoraj v domačem pristanišču.
Ribiči, ki so imeli slabo vest, ker so pustili starega Pokoro samega v viharju ,so stali na bregu in kar verjeti niso mogli, ko so videli, da se čoln bliža. Ko pa so videli, da stari Pokora sedi v njem križem rok, s pipo v ustih in da čoln vesla kar sam, so se najprej razbežali, misleč, da prihaja sam hudi duh. Šele ko so se kukajoč izza vogala ali kamor so se pač skrili, prepričali, da ni hudi duh, temveč resnični Pokora, so si upali bliže. Njihovemu začudenju ni bilo ne konca ne kraja—po začudenju pa je prišla tudi zavist. Rekli so Pokori, ko se je vihar jjolegel: "Prepričali smo se, da zna čoln sam veslati, ven-
V vsaki slovenski družini, ki se zonimo za napredek in razvoj Slo-^encev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno ctivo
\
priljubljene povesti
dar to je bil pač čudež, ki se ne ponovi. Zdaj je tvoj čoln spet takšen, kakršen je bil. Stara, plesniva lupina."
Pokora pa ni odgovoril ničesar. Privezal je čoln kakor po navadi, potem pa je šel v svojo kolibo, da bi se osušil in odpočil.
Glas o njegovem čolnu pa je Šel po vsej vasi. In ko so se drugo jutro ribiči spet odpravljali na lov, se je zbralo vse, staro in mlado, na ^bregu. Hoteli so videti, ali bo čoln še veslal sam ali ne.
Pokora je prišel med zadnjimi. Vse oči so bile uprte vanj, ko je stopal v svoj čoln, on pa je bil takšen kakor zmeraj. Na ustnicah zamišljen nasmeh, v ustih pipo, na glavi staro ribiško čepico, ki je ni menjal, odkar so ga ljudje pomnili.
Vse je napeto čakalo, kaj bo. Tudi ribiči, čeprav so se delah, kakor da se njih vsa stvar prav nič ne tiče, so se ozirali proti čolnu, vendar le bolj izpod čela in naskrivaj, ker jih je dajala zavist. Med seboj pa so šepetali: "No, to bo sramota, če ne bo nič."
Pa so se motili. Brž ko je Pokora odvezal čoln in sedel vanj, so se vesla zganila sama od sebe in ga pognala iz pristana s tako naglico, da je vsem zastala sapa. No, zdaj je bilo gotovo, da zna čoln veslati sam in da takega čolna še ni bilo na svetu. In ravno to je bilo Pokori v nesrečo.
Poslušajte!
Pokora, ki je doslej lovil ribe,
SOBA
se odda v najem moškemu-ali ženski, ki dela ali je upokojena. Nahaja se blizu busa.
Vpraša se na 18209 LANKEN AVENUE IV 1-9158
MANDEL'S CORN PLASTER
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. M^NDEL DRUG CO, 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
ENAKOPRAVNOST
ne da bi ga kdo pri tem motil, kajti za zbadanje ribičev se ni menil .nenadoma ni imel več miru.
Najprej so prišli k njemu ribiči in so rekli: "Pokora, prodaj nam svoj čudežni čoln. Ker je uren in vesla sam, bomo lahko hodili lovit tudi kam bolj daleč, kjer je dosti rib, kamor pa doslej nismo mogli. Za plačilo pa boš dobil tisočak v dobrem denarju in ker ne boš sam ribaril, vsak dan kilo rib. Tudi pijačo boš dobil in tobak, ker vemo, da ga rad puhaš."
Ponudba ni bila slaba, to je moral priznati tudi Pokora sam, toda niti na misel mu ni prišlo,' da bi se ločil od svojega čolna— ne zato, ker je bil čudežen, pač pa zato, ker in ker sta bila prijatelja.
"Nič ne bo iz kupčije," jim je odgovoril, "čeprav ne bi bila slaba zame in čeprav bi lahko poslej v miru živel do konca svojih dni."
"In zakaj ne?" so siUli vanj ribiči.
Zato ne, ker ne bi mogel ne spati in jesti, če bi se od svojega čolna ločil. Najpametneje bo, da greste in da ostanemo prijatelji."
Ribiči so res šli, prijatelji pa mu niso ostali, šli so k župniku
RADI ODHODA
v staro domovino, kjer ostanem za stalno, moram takoj prodati peč, hladilnik in drugo hišno opremo.
Vpraša se na
1199 East 61st Street, zgoraj
3 SOBE
SE ODDA V NAJEM DRUŽINI BREZ OTROK.
Pokličite med 4. in 6. uro zvečer. 15909 PARKGROVE AVE. IV 1-8275
ODDA SE V NAJEM
TRI LEPI SOBI S KOPALNICO IN SOLNČNIM PORČEM, ZAKONSKEMU PARU BREZ OTROK.
Za naslov se poizve v uradu tega lista.
ROJAKI POZOR!
V stari domovini je v nekaterih stvareh še vedno precejšnje pomanjkanje. Sorodniki in prijatelji vam bodo zlasti hvaležni za—SLADKOR - MOKO ■ MAST - KAVO!
Veselje jim boste napravili, če jim pošljete RADIO APARAT. BICIKEL. PRALNI STROJ in podobne stvari, ki nam olajšujejo življenje.
Denar je potreben tako v Ameriki kot v Jugoslaviji. 600 DINARJEV za $1.00! Za nas je en dolar majhna stvar, tam pa 600 dinarjev ne zasluži vsak delavec v enem dnevu!
Rodna domovina nam je draga! Kdo je ne bi rad obiskal? Jesen je tam prav prijetna in lepa. Na razpolago so še vedno mesta tako na ladjah kot letalih za konec avgusta, september in oktober. Sprejemamo prijave tudi že za spomlad in drugo poletje!
AUGUST KOLLANDER
Б419 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-4148
GAS RAN*
JAMES D. STAKICH. Prop.
IVanhoe 1-828JI,	16305 WATERLOO ROAD
STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—9 A.M. »o 9. P.M.. Tuesday Saturday 9 A.M. to 6 P.M.r-TWednfesday. ^ A,M. ф 12 Noon
American Equipment Delights Russian

in so mu rekli: "Čudimo se vam, da trpite kaj takega v svoji fa-ri. Pokora je svojo dušo prodal hudiču. Zato zdaj hudič namesto njega vesla. Njegov čoln ni čudežen čoln, pač pa hudičev čoln."
Gospod župnik si ni dosti po-mišljal. Poklical je Pokoro k sebi in mu je ukazal: "Tvoj čoln bomo razbili in skurili, pepel pa vrgli v morje. V moji fari ni mesta za čoln, ki ga vesla hudič."
"Hudič ga ne more veslati," ga je mimo zavrnil Pokora, "zato, ker hudiča ni."
Tedaj se je župnik hudo razburil.
"Izgini krivoverec!" je rekel in ko je bil Pokora že pred žup-niščem, je še zmerom vpil za njim: "Krivoverec, ki si prodal hudiču svojo dušo. Pa ne bo dolgo veslal tvojega čolna, o ne! Razbijemo ti ga in sežgemo, tako kot sem rekel."
Toda reči je eno, storiti pa
HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ SO HIŠE
Duplex po 5 in 5 sob/ blizu St. Clair Ave. v Nottinghanpu.
Za eno-družino, 6 sob, blizu E. 185 St., v zelo dobrem stanju. Se lahko takoj vselite.
Za te in druge hiše se obrnite
na
STREKAL REALTY 405 East 200th St. — IV 1-1100
DELO DOBIJO MOŠKI
OLIVER
ENA NAJVEČJIH TOVARN V EUCLIDU
POTREBUJE DELAVCE
Sheet Metal. Layout (Complex)
Morajo znati čitati risbe in izdelovati razne vrste kovinske komade.
Toolroom Strojne Operatorje
Visoka plača; plačane počitnice in prazniki; penzija in prispevajoča hospitalizacija ter zavarovalnina in druge podpore.
Morate biti državljani.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVENUE
drugo. Medtem se je novica o čudežnem čolnu raznesla po svetu in ljudje so začeli kar trumo-ma prihajati v doslej zapuščeno ribiško vas, da bi si ogledali čudežni čoln. Krčmar, ki je bil tudi župan, si je mel roke. Nikoli mu kupčija ni še tako cvetela. Kar naprej je bila njegova krčma polna. Ljudje z vseh strani sveta so posedali v nji, jedil in pili, samo prostora ni bilo dosti za vse. Župan, ki je vedel, da grozi župnik s požigom čudežnega čolna in da grmi s prižnice zoper Pokoro, se je pražnje oblekel in stopil h gospodu župniku.
"Gospod župnik," je rekel smehljaje, "ali sedi v čudežnem čolnu hudič ali ne, tega ne vem, pač pa, da še nikdar pri meni ni sedelo toliko ljudi kakor zdaj. In tudi to je nekaj. Kaj bi grmeli s prižnice ? Rajši stopite z menoj v kompanijo, pa bo obema dobro—meni in vam."
Župnik se je popraskal za ušesom, ker mu je bilo le nerodno, kar tako popustiti, a ker je bila krčmarjeva ponudba mikavna, je nazadnje le rekel: "No, prav, sprejmem, samo pod pogojem, da bo tudi cerkev kaj od tega imela. Zvonik je že slab."
_BTRAN a
Tako sta torej bila domenjena. Pokora je imel spet mir pred župnikom in je lahko hodil s svojim čudežnim čolnom ribarit. Kadar se je vračal, pa mu je bilo vedno nerodno. Ves pristan je bil natrpan radovednežev, ki so zijali vanj in se čudili. In ko je stopil na breg, mu je bilo še bolj nerodno, ker so ga obsipa-vaU z vprašanji. Zlasti časnikarjev se ni mogel otresti. Silili so vanj s svojimi beležnicami, kratkovidnimi očmi in radovednimi nosovi, da se mu je kar obračalo. Le zakaj vse to? Zakaj ga ne puste v miru? Zelo nesrečen je bil, ko se je nazadnje le prerinil skozi gnečo in šel domov. To pa tembolj, ker so silili za njim tudi domov. "Koliko let imate? Ali ima vaša žena rajši nejlonce ali svilenke? Kaj je njen najljubši konjiček?" In šele, ko so izvedeli, da je sam brez otrok in brez žene, so odnehali s takimi abotnimi vprašanji.
Kar se čolna tiče, je bil zdaj Pokora brez skrbi. Župan je najel posebnega policaja, ki je pazil nanj ponoči. Podnevi mu ni bilo treba, ker je Pokora navadno ribaril.
(Dalje prihodnjič)
Doctors And Dietitians Boosters Of Fifth Better Breakfast Month
ч. Л


.....

. I
__f \
For five years a team of State University of Iowa scientists from the college of medicine and the department of nutrition studied the effects of the omission of breakfast on subjects from 12 to 83 years of age.
The scientists are convinced that breakfast-skippers rob themselves of potential alertness and efficiency during the late morning hours. They report that, for all age group#, the omission of breakfast placed the subjects at a distinct disadvantage in both physical and mental efficiency in the late morning hours.
Also investigated during the course of the research were conflicting claims of those who contend that breakfast should be built around cereal and milk, and those who say the meal should include milk, bacon and eggs. Both types of meals were given to subjects in the experiments, with no significant differences being foun^i among the physiologic responses in the late morning hours.
Doctors and dietitians recommend a basic breakfast of fruit, cereal, milk, bread and butter as an adequate breakfast which provides one-fourth of the daily nutritional requirements. This type of breakfast is economical, easy to prepare, and can be varied by the use of the more than two dozen kinds of hot, ready-to-eat and p re-sweetened ready-to-eat cereals on the market. Start this Fifth National Better Breakfast Month to improve the breakfast eating habits of your family.
Dad will feel better and work better, especially in the late morning hours, when he eats a basic breakfast of:
Tomato Juice with Lemon Wedge Whole W}isat Flakes with Milk Poached Epg on Toast Coffee
Something in the Old Sock Just in Case
Although he cannot speak English, Aleksanđr Ezhcviski, Assistant to the minister of Farm Implement production, U.S.S.R., shows 9-Vear-old Pctie Harris, of Chicago, that he is deliRhted with the spring In the soat of the American farm tractor. The visiting Russian Farm Dclpgatinn expressed amnzfrnent in thp ease and simplicity in which the Amef'ican farm implements operated.
SAVlNdS
LY/C CI
^OHPS




m
■*/ ^ , " ^ 'L."*

#
STRAN «
ENAKOPRAVNOST
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"Da, res je."
Dolgo je molče zrl predse. Že takrat, na dan upora, se je nekaj podrlo v njem. S kolikšnim navdušenjem je nekoč služil "veliki stvari!" In potem? Da, Metka ima prav.
Dekle pa je nadaljevalo: "Včasih se mi zdi, da so nas nalašč napačno učili, da bi ne izpregledali. Vsako nedeljo so grmeli s prižnic zaradi zvestobe 'našemu presvitlemu cesarju Francu,' pozivali so nas, naj se pripravimo, da zapodimo 'antikrista iz dežele' in darujemo, če bo treba, tudi življenje za domovino ... In zdaj! Pravijo, da se je škof pripeljal iz Ljubljane mirit dolenjsko ljudstvo. Naenkrat jim je vse prav in lepo v deželi, le mi smo butci, ker tega ne razumemo dovolj hitro in delamo zmešnjavo in nered in sitnosti pri oblasteh . . . Ali ti to razumeš, Jak?"
Jak je počasi zmajal z glavo: "Ne. Res so nas nesramno izrabljali za svojo korist, potem pa nas pustili na cedilu. Drli smo pred francoske kanone kakor teleta v mesnico. Gospoda pa nas je izdala."
"Da. Mislim, da je to tudi moja teta izprevidela. Zeliščarica Gričarica je bila pri meni in mi povedala, da je teta tistega dne
CHICAGO« тт.т^ FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMEtjTTC HELP
GOOD JOB for experienced young woman 20-30 years to be mother's helper. Care for infant and 2 year old. DP welcome. Must understand and speak English. References.
Fllmore 4-3198
FEMALE HELP WANTED
Nice Catholic Rectory needs MIDDLE-AGED WOMAN — Housekeeper, cooking and cleaning. Stay, own room. $35 week.
TErrace 4-4097
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Engineer, wife, 2 little children, 1 infant, need 2 bedroom, 4-5 room unfurnished apartment. Good location West side. Near Resurrection parish or vicinity. Moderate rental.
EStebrook 8-5647
YOUNG Responsible Couple, 2 small childen, need 2 bedroom, 4-5 room unfurnished apartment. Any good location Western Suburbs. Moderate rental.
GUnderson 4-3183
BUSINESS OPPORTUNITY
Good opportunity to buy DELICATESSEN - CONFECTIONERY — Over 30 years established business. Corner store across from church, school. Busy South side section. Living quarters. Selling due to other interests.
Bishop 7-9236
Good chance to buy EQUIPMENT to operate a Restaurant. Very reasonable. Going out of business. See to appreciate.
Call between 4:30 - 8:30 daily Portsmouth 7-9441
Best Bargain in City! — Will sacrifice my beautiful Hawaiian atmosphere TAVERN near Devon and Broadway. Leaving city is th£ reason.
Call—
AMbassador 2-9331 after 12 noon
DRIVE - IN — Exceptional opportunity. Year - round business. 50 minutes from Chicago on heavily traveled U. S. Highway. One of the best locations in Mid-West.
ORchard 5-1539
po uporu preklinjala glavarja in župnika. Tudi njej so se oči odprle."
"Tudi njej . . je zamišljeno popovil Jak.
Zopet so oživele steze po gozdovih in ceste po dolinah, ko so se trume beguncev vračale v požgane vasi. V mrazu in deževju novembrskih dni so pospravljali les na žage in si stavili nove domove. Moški in ženske in otroci—vsi vprek so bili na delu, da bi dobili čimprej streho nad glavo. Le orodja jim je primanjkovalo in voz. Kako bodo spravljali repo z njiv in zelje—jih je skrbelo.
"In kako bom oral, ko v vsej vasi ni niti enega pluga?" je ja-dikoval stari Cesar, dasi je imel eno samo njivo.
"Oh, kaj mi, kočarji!" ga je zavrnila žena, 'kako pa bodo orali gruntarji?"
Res je vse skrbelo. Saj so bili klicani v mesto in so dobili vsak nekaj goldinarjev podpore, ki so jo meščani nabrali za pogo-relce. Ampak—kaj bi zdaj s ti-stemi goldinarčki? Kaj bi kupili, ko pa primanjkuje vsega, prav vsega pri hiši!
Toda kadar je sila najhujša, je pomoč najbližja.
"Žena! Poglej!" je starec prvega sončnega dne po deževju iztegnil roko in pokazal na cesto.
Žena je izpustila desko, ki jo je hotela pribiti kot pregrado za kravico, ki naj bi to zimo delila z njima edini prostor v koči. Skočila je skozi nizka, še ne dodelana vrata in stopila na kame-nito stopnico pred njimi. Po cesti od Kapiteljskega hriba proti Bršljinu so v sončnem svitu počasi prihajali štirje težko naloženi vozovi.
"Oh; čigavo pa je to bogastvo?"
Za siromašne bršljinske pogo-relce je bilo naloženo blago res pravo bogastvo: pohištvo, posoda, orodje, plugi, brane . . .
"Saj to je Jak!" je vzkliknil stari Cesar, ko je zagledal na prvem vozu mladega moža poleg Rormanovega hlapca Gašperja.
Z nasmehom je Jak skočil z voza in povedal:
"Poslušajte! Takole je s to stvarjo: Tu smo pripeljali štiri vozove, v mestu so še štirje. Na
teh prvih vozovih so reči, ki so jih Francozi pobrali v Bršljinu in Prečni in manjših zaseljih. Gospe v mestu, pred vsemi gospa Langerca, so pokupile te stvari za vas in vam jih vračajo. Zložili jih bomo z vozov in razpostavili tamle pred Jelovškovo hišo, ki edina ni pogorela. Vsak naj si jih dobro ogleda in, če svoje spozna, naj pove. če se do večera ne oglasi res nihče drugi, jo bo takoj dobil. V nasprotnem primeru pa bo moral privesti priče za svojo lastnino. Obvestite takoj še ljudi iz Prečne in drugih vasi tod okrog!"
"Dobro! Tako naj bo!"
"Na vsakem vozu je poleg voznika prišel z menoj še po en mož meščanske garde, ki jo imamo zdaj v mestu. Ti bodo skrbeli za red. če kdo med temi stvarmi ne najde svojih, naj se ne žalosti preveč. Dobil bo pa od tistih reči, ki so vam jih meščani podarili in jih še pripeljemo. Bližnje graščine bodo tudi dale vsaka vsaj po en voz takšnega blaga. Gospa Langerca ga tam nabira za vas."
"Živela Langerca!" je vzkliknil logar Cesar.
A kmetje naokrog so nezaupljivo molčali . . . Kaj bi slavili gospodo! Speljala jih je za svojo korist v upor in se potem potuhnila. Samo gospoda je kriva vse nesreče . . .
"Zdaj pa pomagajte, da brž izpraznimo vozove!" je pozval Jak in sam prvi poprijel za delo.
Ob isti uri je Izina ekvipaža drdrala po cesti proti Otočcu. V njej so sedeli: Iza, Cili, mala Flora in Manica. Prvikrat se je Iza peljala na izprehod po prebiti bolezni. Še ji je lica pokrivala nezdrava bledica, še je stalno pokašljevala in čutila se je utrujeno, vse telo ji je bilo še raz boleno, Зј, gnala jo je iz hiše skrb za ogoljufano ljudstvo. Vest jo je mučila dan in noč, saj je bila —čeprav i odporom—tudi ona izmed tistih, ki so pomagali pripravljati upor. Kakor mora jo je tlačila misel na vse žrtve, mrtvece in še žive ranjence, ki jih je temna Krka morala sprejeti v svoje brezdanje naročje.
"Mamica Iza, poglej! Kaj pa imajo ljudje tam ob Krki?" je pokazala Cilika, ki je sedela po leg mačehe.
Iza se je okrenila, se zdrznila in pridušeno vzkriknila . . . Kjer se že blizu Otočca Krka široko raztegne v plitvino, tam je na bregu stala večja gruča ljudi, sredi reke pa sta dva sedela v širokem čolnu in vlekla iz vodena pol nagega utopljenca. . Krka je vračala žrtve!
"Is It Hot Enough For You?"

\
Ever feel like throwing something at the guy who says "is it hot enough for you?" on one of those scorching days? Well it's natural to be a little irritable when Old Sol is outdoing himself. When you're overheated you're uncomfortable and edgy. And on tov of that you're probably also off your feed.
There's nothing you can do about the heat, but there 1s some-I thing you can do about being oflf your feed. It's all right to eat I '^'lightly" during a heat wave but you shouldn't starve yourself. The body still needs its minimum daily requirements of food including those high in protein, I vitamins and minerals.
I The easiest and most sensible way to maintain these nutritional requirements during a spell of hot weather is to make sandwiches the main course of your meal.
Sandwich eating is cooler, more convenient, and less time-consuming and it is also satisfy- J
ing to the appetite. Sandwiches , provide in a tasteful way a wide ' variety of nutrients. When they contain cheese, meat, fowl, peanut butter, or one of the other protein foods, the filling is the substance of the meal.
The bread, either enriched white or whole grain, provides high quality protein, important amounts of B vitamins and iron.
A beverage is essential to the enjoyment and value of the sandwich meal. Milk and other dairy drinks contribute minerals, vitamins and carbohydrate. Fruit drinks provide vitamin C. Iced coffe« or tea may be sweetened artifically to limit caloric intake.
Whether the sandwich is carried in a lunch box, served at a restaurant, or eaten at home, the factory worker, office worker, farmer, and homebody alike can rest assured that the sandwich does more than satisfy hunger in hot weather — it provides valuable nutrients necessary for good health.
Iza, ki otrok ni hotela plašiti z vso resnico krvave grozote preteklih dni, je s težavo obvladala glas in odgovorila:
"Nekoga so rešili iz vode."
Dekle je zamišljeno prikimalo.
Iza pa se je vsa bleda naslonila na blazine . . , Strahotna podvodna procesija utopljencev v temnem globokem Krkinem dnu! Več kakor štiridest mrtvih in še živih so bili Francozi zmetali v Krko—ribam v gostijo. In drugega za drugim jih bo voda pahnila iz sebe . . . obtolčene od skalovja ... obgrizene od rib ... sluzaste, nabrekle, neme — a vendar—strašno obtožujoče!
Izi so se tresle noge, ko je pred gradom stopila z voza.
"Bleda si še zelo," jo je pokarala sestrična po prvih pozdravnih besedah.
Stric pa je pristavil:
"Res si prezgodaj vstala, draga Iza. Pljučnica ni v štirinajstih dneh odpravljena!"
"Oh, saj mi nič ni, le oslabela sem tako, da sem sama sebi v napoto. Nujna zadeva me je privedla k vam."
In razložila je sorodnikom zadrego ubogih pogorelcev in dodala iskreno prošnjo, naj poiščejo, kar morejo pogrešati pohištva, orodja itd .in brž pošljejo v Bršljin ali v Prečno, da siromakov ne zaloti zima povsem nepripravljenih.
"Saj mi ne odrečeš te prošnje?" je milo pogledala strica
Stari gospod si je pogladil brado in se nasmehnil:
"Kdo pa je lepi Izi se kdaj kaj odrekel ? Takoj grem, da določiva z oskrbnikom, kaj moremo v gospodarstvu pogrešati. Mislim, da bo pri hiši precej takšne ropotije, ki se potrebuje v kmečkem gospodarstvu."
"Jaz grem pa na podstrešje, kjer je kup starega pohištva:
mize, stoli, omare, skrinje," se je ponudila najmlajša baronesa.
"Krasno!" je vzkliknila živahna CiUka. "S teboj grem, tetka. Strašno rada brkljam po takšni ropotiji."
"Nu, kar pojdiva!"
Odšli sta.
"Iza, ti pa izvoli iti v mojo sobo," je baronica pozvala mlado sorodnico. "Tam te lepo položim na blazinjak, toplo po-krijem, in počivala boš—hočeš nočeš—dokler te ne pokličemo h kosilu."
Veselo se je zasmejala in od-tirala lepo ženo iz sprejemnice. Iza se je rada uklonila tiraniji dobre domačice. Bila je še tako slabotna, da je le s težavo zatajevala bolečine, ki jih je še čutila v prsih.
Ko se je v baroničini sobi zleknila po mehkem, skrbno pripravljenem ležišču, se je šele zavedala, kako zelo je izmučena... Kaj bo z menoj?—se je vprašala.—Ali ne bom nikoli več zdrava?
Prvikrat ji je ostra skrb pre-sunila srce: kaj, če se me loti naša rodbinska bolezen—sušica?
Potem pa je sama sebe nejevoljno zavrnila: saj to je bila vendar pljučnica! Nisem je še povsem prebolela.
Ni je prebolela niti, ko se je bila že preselila na Pogance in se je sredi zime vrnil Langer domov. Bil je izčrpan od naporov dolge poti in bolan na srcu, zato ženine bolezni sprva niti opazil ni. Tudi je vsega prevzela ena sama želja: izrabiti čas za dosego edinega smotra—plem stvo.
Peljal se je v Ljubljano, govoril s tem in onim, iskal med člani deželnih stanov znance in prijatelje, ki bi v zboru glasovali zanj. Glede na njegovo požrtvovalno delo kot poveljnik brambovcev so mu vsi obljubili svoj glas.
Vrnil se je dobre volje in vse
UT's exnoRB OHIO
SCENE ON THE OHIO RIVER. VTASMNOTON aNcwmn
Routes 52 otrt of Clwdnnatl to Chesapeake and Route 7 the rest of the way across the southern and eastern border of this State follow closely the "Ohio River Trail" that was one of the principal overland highways of travel by the Indians of the Ohio County.
This roote today is not only one of Ohio's most scenic automobile highways but it is one of the most popular among families seeking weekend and vacati<» tours for the enjoyment of alL
At Point Pleasant is to be seen ene of Ohio's shrines, the birthplace of President U. S. Grant, whidi is now a museum. Farther up stream along №e banks ctf the Ohio River the tourist may visit the Rev. John Rankin House at Ripley, one of the roost famous stations on tiie Undergroond Railroad along which escaped slaves made their way toward
Canada in pre-CIvfl War days. Then comes the historic town of Aberdeen, lower terminus of Zane's Trace, Ohitfs first road. Busy Portsmouth lies at the mouth of the Scioto River, the cross road of ancient times when the Mound Builders in the: Ohio Country. GaHip^s, the' town settled by French immigrants of pioneer days, and Marietta, Ohio's first permanent set-, tlement, have their popular Iwir-*st attractions.	I
Leaving the Ohio Rfver at East Liverpocrf, the motorist can follow Route 7 on northward to Lake Erie at Conneaut At An-dover one passes the gateway to Pymatuning State Park on thcj largest lake in this area and one of Ohio's most popular vacation i and fishing spots.
Today this route is being trans-1 formed into one of tte State'*' best automobile highways.
fS Жтв OommmiMy Cheat
■HI пггиацтидАд mtrmn'ia oi опгод H
tal Ete UM
THE NATIONALITIES SERVICES CENTER
vow UMIAIXD
FHQgpBCT луд. гношулиит
dneve prečepel pri pisalni mizi in sestavljal prošnjo za podelitev plemstva, ki jo je hotel odposla-ti na Dunaj takoj, "ko se umaknejo Francozi."
Deželni stanovi so ga res sprejeli medse in ga o tem obvestili. Langer—toliko da ga ni zadela kap od veselja, ko se mu je posrečil prvi korak do smotra. Toda smoter je bil še daleč, ker— se Francozi niso in niso hoteli umakniti in je med Langerjem in cesarjem še vedno ležala— meja Ilirskih provinc.
Polagoma se je zopet vživel v svoje delo. Le ob večerih je bil bolj utrujen kakor nekdaj. Posedal je rad po večerji v ženinem budoarju in ji pripovedoval o svojih vojaških doživljajih in o trdem pustem taboriščnem življenju na Ogrskem in večnih vojaških vajah, ki jih je bil sit do grla.
"Samo misel na tebe me je bodrila, da sem vzdržal," je nekoč končal.
Njo je njegova ljubezen bolela. Njegovo nežnost pa je prenašala le z naporom vse volje ... Ali naj bi se mu izpovedala in govorila o tem, kako se je njeno srce v njegovi odsotnosti pre-
budilo ? Kakor je le s težavo^zma-gala v borbi s samo seboj? • • • Ali ji bo verjel ? Ali ga ne bo pre več zadelo—zdaj, ko je bolan srcu, ko se ne sme razburjati. Ali naj mu vzame mirno zaupa nje, ga vrže v pekoče dvome.
Ne! Nima pravice, da za ceno lastnega olajšanja ruši njego'
mir.
Molčala je.
Nekoč je prišel iz mesta, vzd njeno lepo glavico med sv°]
roke, ji smehljaje se gled^ krasne oči in rekel:
"Stric Coppini trdi, da si o priliki upora samo ti rešila mesto pred jezo francoskeg
vo
generala—kako mu je
bUo ze
ime.'
9"
(Dalje prihodnjih)
MOŠKI IMA
opremljeno stanovanje, katerega bi delil z moškim, ki bi plačal polovico stroškov, okrog $40 mesečno. 3 sobe (2 spalnici) in kopalnica. Poizve se po 5. uri zvečer.
1046 EAST 67th STREET
Dva pogrebna mavoda
Zrn
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličUa
PUNEML DlRECrpiU

шИтЧОтштНШ
v blag spo^
ČETRTE OBLETNICE,
UMRL NAŠ NADVSE
SOPROGE IN DRAGI u*'
Anton Svete
ТГ. 7ATIS# SVOJE MILE OČI JE^ 1951 ZA VEDNO DNE 4, Sbf*'
Življenje polno trpljenj yge, ko pride smrt pa končano j zato Ti zdaj plačilo naj
podeli .	zvezda''"'
tam gori v raju—nad ^
Tam v raju prosi zdaj	da-
da življenje vsem nam kadar pa pride bridka s nebeški raj nam vsem odprt. .
žalujoči ostali:
MARY SVETE, soprog MARY por. MOžEK >» Ј,дВ. ANTOINETTE por. ***
hčeri	.
LOUIS MALNAR. г®* in vnuki
Cleveland, Ohio, dne 6. septembra 1955.
V BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici prerane smrti našega nikdar pozabljenega soproga in brata
JOSEPH SUSTERSK
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 6. septembra 1954.
Eno leto je poteklo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zem'lja Te pokriva,
a mi Te pogrešamo ves ta čas.
Na Tvoj grob bomo položili cvetočih rožic šopek J ep naj bo dokaz ljubezni naše,
da nam spomin je na Te svet.
Žalujoči:
MARY, rojena DOLIN AR, soprog« JACOB, brat v Johnstown, Pa. MRS. ANTON IA KROF I NA, »estr«
v Johnstown, Pa.
v stari domovini pa brat RUDOLF sestra IVANKA
Cleveland, Ohio, dne 6. septembra 1955.