Leto XXV., St 13 Poftgebütu bat bezahlt LfrtbUana, fcUidi 18» januatfe 1945 Preis — Cena t- L Jpr a i - Teletoo fc i »-25, Sl-26 Podružnica Nove mesto' Lroblianüca cesta 42 biliučnn osopsrvc ta Glinst o kalite to inozemstvo UP) i> M1LANC_ čUiuiu a> LiuDiiaoiilLt pokrajine pn poteoo čekovnem zavodu ta. 17.749. a ostale kraj« Ita'iie Servizic. Cooo Cort Post. No 11-5118 Izhaja vsak das razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 Ur. Uredništvo: Ljubljana — Puccimjeva ulica St. 6. Telefon St 31-22. 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Verbissener Widerstand gegen sowjetischen Massenansturm Fortsetzung der schweren Abwehrkämpfe der Besatzung von Budapest — Verschärfung der Lage im grossen Weichselbogen — Erbitterter Widerstand starker deutscher Kampfgruppen im Kücken des Feindes — Nördlich Warschau Einbrüche der Sowjets aufgefangen — Hervorragender Abwehrerfolg im ostpreussischen Grenzgebiet Naraščajoča silovitost sovražnikovega navala na vzhodnem Aus dem Führerh^hip'quartier, 17. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Ungarn wurden die Sowjets nördlich der Donau im Angriff weiter zurückgeworfen. Die 'apfere Besatzung von Budapest setzt ihren schweren Abwehrkampf im Stadlern fort. Westlich Jaslo stehen unsere Truppen in harter Abwehr gegen die in ihre Stellungen eingebrochenen Bol. schewisten. Im grossen Weiehselbogen hat sich die Lage verschärft. Der Feind warf hier 90 Schü;zendivisionen und 15 Panzerkorps in die Schlacht. Im Verlauf schwerer Kämpfe konnten feindliche Panzerspitzen bis in den Kaum nordöstlich Krakau, in den Raum von Tschenstochau, südwestlich Toma. chow und nordwestlich Warschau vordr'n-gen. Im Rücken der feindlichen Angriffsspitzen setzten starke deutsche Kampfgruppen der Masse der nachfolgenden bolschewistischen Verbände erbitterten Wi- Fliegende Verbände nnd Flakartillerie der Luftwaffe schössen ln den letzten 48 Siunden an der Ostfront *62 sowjetische FSugzeuge ab und setzten ausserdem 65 Panzer ausser Gefecht. Nach den hohen Verlusten, die die Amerikaner in den le+zien Tagen an der Westfront erlitten, hat die Stärke ihrer Angriffe südlich Ma'medv und an der belgisch-luxemburgischen Grenze etwas nachgelassen. In einer Reihe von Abschnürten gingen unsere Panzerverbände zu Gegenangriffen über, drängten den Feind in die Verteidigung und befestigten ihre Stellungen. An der Mesel bei Remich find ör fliehe Kämpfe im Gange. Mehrere Vorstösse der Amerikaner gegen unseren Brückenkopf* Fraulautern brachen zusammen. Der in Ha'tcn vorübergehend eingedrungene Feind 1 wurde wieder geworfen. Im Rhein-Brückenkopf nördlich Stresa, hurg zerschlug d;e Besaitung mehrere derstand entgegen. Panzerdivisionen ver- I feindliche Angriffe, die mit Unter?fcüJzung hinderen im Raum von Klelce in aufopfe- j von 11 Panzern geführt wurden. Alle annin gs vollem Kampf zwei Tage lang den j greifenden Panzer, bis auf einen, wurden feindlichen Durchbruch nach Norden und ermöglichten dadurch das Absetzen unserer Truppen von der Weichselfront. Nördlich Warschau erzielte der Feind mit 40 Schü tzendivisonen und mehreren Panzerkorps im Angriff nach Wessen tiefe Einbrüche. Durch die StandhaftigkciS unserer Soldaten, die sich bis zum letzten Atemzug in ihren Stellungen verteidigten und durch Massnahmen der Führung wurde der feindliche Ansturm bei Modlin, westlich Nasielsk und 'südöstlich Zichenau aufgefangen. Zwischen der Rominter Heide und Schlossberg versuchten die Bolschswis en unter starkem Luftwaffeneinsatz niš; e'.wa 25 Schützendivisionen und za'dreichen Panzerverbänden erneut den Durchbruch zu erzwingen. Bis auf einiare inzwischen abgeriegelte Einbrüche hiieh aas tlaup Ka rpf_ fehl fest in unserer Hand Damit erfoch'en die im osjpreussischen Grenzkampf schon vernichtet, zahlreiche Gefangene eingebracht. Unser Femfeuer auf die feindlichen Nachschubstützpankie Lü'tich nnd Ant-werpen wird bei Tag und Nacht fortgesetzt. In der Nacht zum 16. Januar versenkten unsere an der englischen Küste nnd vor der Scheidemündung eingesetzten Schnellboote ohne eigene Verluste ans einem stark gesicherten feindlichen Nachschubgeleit zwei vollbeladene Dampfer mit zusammen über 7000 BRT. In Mittel! allen leb*e die beiderseitige Aufk'ärungstätigkeP vor rllem im Raum südlich Bologna und an der Adriatischen Küste auf. Nordamerikansiche Terrorverbände bombardierten am ges'rigen Tage Städte in Mi teldeutschland. In der Nacht flogen die Bri'en erneut in den gleichen Raum sowie nach Südwctdeutseland ein. Bei Terroran- tjl sta Poljske« med velikim tokom VisBe in Pilioo — Med hdlivom Boga in Memelom so se krvavo izjalovili sovražnikovi prebojni poizkusi — Obrambni uspehi na belgifflko-liiksembiirškem vdoraem padfočfu in * ob alzaški MagMovi črti mehrfach bewährten Divisionen angesichts griffen auf Magdeburg und Dessau wur- der zah'enmässigen Überlegenheit des Feindes einen hervorragenden Abwehrerfolg. In den schweren Fanzerschlachten d?e sich nördlich Warschau und im ostprens- j ( !-rn Grenzgeb'ert entwickelten fielen der . tapferen Abwehr unserer Tnmpen über ] 300 feindliche Panzer zum Opfer. t den hauptsächlich Wohngebiete zerstört. Nachtjäger und Flakart'i'erie der Luftwaffe schössen 34 feindliche Flugzeuge, darunter mindestens 24 viermotorige Bomber. ab. Das Ver gePrmg.sfeuer auf Gross-London wird fortgesetzt. Berlin, 17. jan. V ponedeljek se je Se stopnjevala silovitost boljševiškega navala. Iz uničenih sovražnikovih oklopnikov je razvidna trdota odpora nemških čet. Nemci so uničili zopet nad 250 bojnih voz ter zvišali število uničenih boljševiških oklop-nikov od pričetka zimske ofenzive 12. januarja na preko 700. To odgovarja oborožitvi več kot 4 boljševiških oklopniških zborov. Od teh jih je bilo uničenih v velikem kolenu Visle 320, med Bugom in Memelom je bilo uničenih 393 sovražnikovih oklopnikov, od teh jih je bilo uničenih približno 200 v odseku nekega nemškega zbora na vzhodno-pruskem ozemlju. Neka šle-zijska oklopniška divizija ki pripada temu zboru, je uničila v ponedeljek svoj 2000. oklopnik v bojih na vzhodu. že te številke kažejo skupno s poročili o množinah sovražnikovih oklopnikov, pehotnih oddelkov, topništva in letal, kako težke so sedanje bitke. Požar na vzhodnem bojišču se je razširil sedaj tudi v odsek med vzhodnimi Be-skidi ln lokom Visle. Tudi zapadno od Krosna so prešli boljševiki s podporo močnih letalskih oddelkov v napad. Tako je bil vključen tudi ta odsek v velike boje med Karpati in Memelom v boje, s katerimi hoče sovražnik z uporabo vseh razpoložljivih sil zadati odločilni udaroc. Vsako uro mečejo boljševiki nadaljnje močne sile na težišča bitke. V velikem loku Visle so usmerjeni napadi proti jugozapadu. zapadu in severu. Proti jugozapadu usmerjeni sunek nekega zbora so prestregle nemške čete s protinapadi pehote in z žilavo vztrajnostjo oporišč v odseku reke Nidzica, nasprotno pa je napredoval sovražnik proti zapadu v smeri proti gornji Pilici. Napadi proti severu so na'eteli na obeh straneh Kielca na odpor nemških oklopniških oddelkov, ki so sovražnikove sile tako močno potolkli, da se je nameravani prodor izjalovil. Pri Kiel-J cu, kjer divjajo težki poulični boji, in ob zapadnih obronkih Lyse gore je bilo uničenih 30 sovjetskih oklopnikov. Boljševiki, ki napadajo s predmostij dalje proti severu ob Visli pri Pilawyju in Warki, so poskušali s sunki proti jugu dobiti zvezo s sovražnikovimi silami, ki so orodrle južno od Lyse gore. Ko se jim je ta namera ponesrečila, so zbrali svoj» sile in poskušali prodreti naravnost proti zapadu. S tem so Nadaljevanje težkih obrambnih bojev budimpeštanske posadke — Zaostritev položaja v velikem loku Visle — Ogorčen odpor močnih nemških bojmh skupin za sovražn:kovim hrbtom — Sovjetski vdori prestreženi severno od Varšave — Sijajen obramben uspeh na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju Führer jev glavni stan, 17. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na Madžarskem smo vrgli sovjetske čete severno od Dunava z napadom dalje nazaj. Junaška budimpeštanska posadka nadaljuje v sredini mesta svoj težki obrambni boj. Zapadno od Jasloja se naše čete trdo branijo pred boljševiki, ki so vdrli v njihove postojanke. V velikem loku Visle se je položaj zaostril. Sovražnik je vrgel tu v bitko 90 strelskih divizij in 15 oklopniških zborov. V težkih bojih se je posrečilo sovražnikovim oklopniškim konicam prodreti do področja severnovzhedno od Krakova, v bližino čenstohove, južnozapadno od Tomašo-va in severnozapadno od Varšave. Za hrbtom sovražnikovih napadalnih konic se močne nemške bojne skupine ogorčeno upirale glavnini pritlska.fočih boljševiških oddelkov. Oklopniške divizije so preprečile na področju Kielc z dvodnevnim požrtvovalnim bojem sovražnikov prodor proti severu ter omogočile s tem odmik nemških čet z bojišča cb Visll. Severno od Varšave je dosegel sovražnik s 40 strelskimi divizijami in z več oklopniškimi zbori v napadu proti zapadu globlje vdore. Vztrajnost naših vojakov, ki so do zadnjega diha branili svoje postojanke, ter ukrepi vodstva so ustavili sovražnikov naval pri Modlinu, zapadno od Na-sieiska in južnovzhodno od Zjehanova. Med Rominter Heide in Sclilossbergom so poskušali boljševiki, da bi z močno leta ! ;ko podporo ter s kakimi 25 strelskimi divizijami in številnimi oklopniškimi oddelki znova prebili nemške črte. Razen nekaterih, medtem že zajezenih vdorov je ostala glavna bojna črta trdno v naših rokah. S tem so izvojevale v vzhodnonru-skem obmejnem boju že večkrat preizkušene divizije spričo številčne sovražnikov/? pr« moči si ja jen obramben uspeh. V težkih oklopr.Vkih bitkah, ki so se razvile severno od Varšave in na vzhodnopru-skr m obmejnem ozemlju, so nnlčile naše čete v junaški obrambi r.ad 300 sovražnikovih oklopnikov. Letalski oddelki in protiletalsko topništvo so zbili v zadnjih 48 urah na vzhodnem bojišča 62 letal, poleg tega pa izločili iz hoja 65 oklopnikov. Po velikih izgubah Američanov v zadnjih dneh na zapadnem bojišču je silovitost njihovih napadov južno od Malmedvja ter ob nikovih napadov, izvršenih s podporo 11 oklopnikov. Vse napadajoče oklepnike razen enega smo uničili. Privedli smo številne ujetnike. Obstreljevanje sovražnikovih oskrbovalnih oporišč Liega in Anversa z daljnostrel-nim ognjem nadaljujemo podnevi in ponoči. V noei na 16. januar so potopili naši, ob angleški obali in pred izlivom šelde ope-rirajoči brzi čolni brez lastnih Izgub v močno zavarovani sovražnikovi spremljavi dva polno natovorjena parnika s skupno 7000 tonami. V srednji Italiji je zlasti na področja južno od Boiogne ter ob jadranski obali oživelo obojestransko izvidnlško delovanje. Severnoameriški teroristični oddelki so bombardirali včeraj podnevi mesta v srednji Nemčiji. Ponoči so prileteli Britanci ponovno nad isto področje ter nad južnozapadno Nemčijo. Pri terorističnih napadih na Magdeburg In Dessau so razbili v glavnem stanovanjske predele. Nočni lovci ln protiletalsko topništvo so sestrelili 34 sovražnikovih leta", med njimi najmanj 24 štirimotornih bombnikov. Povračilni ogenj na Veliki London traja dalje. V zvezi z bitkami na poljskem področju je tudi na Madžarskem oživelo bojno delovanje. Boljševiški napadi pri Tellsigali ter južnovzhodno od Hrona pa so se zrušili v nemškem obrambnem ognju. Severno od Dunava pa so nasprotno nemške napadajoče čete severno od Komama nadalje napredovale. Potisnile so sovjetske čete dalje nazaj proti vzhodu ter zožile sovražnikovo vdorno področje zapadno od izliva Hrona V Budimpešti so se ves dan nadaljevali poulični boji. S podporo oklopnikov ln bojnih letal napadajoči boljševiki so iztrgali junaško se borečim branilcem v vzhodnem delu mesta nekaj hipnih blokov. Boji so se s tem premestili bolj v sredino mesta. Tik vzhodno od Horthy-Niklos mosta se bijejo sedaj boji za nekatera oporišča. Na madžarsko-slovaškem obmejnem ozemlju Je sovražnikov pritisk prehodno popustil. V zimski bitki v Ardenlh imajo Anglo-američani vsak dan nove izgube. Po poslednjih ugotovitvah znašajo te izgube doslej 150.000 mož. K temu pa pa prihajajo še izgube, ki jih z nemške strani ni mogoče ugotoviti, ki so zvezane z nanadi vojne mornarice ln letalstva ter nemškega dalj-nostrelnega orožja na sovražnikovo oskrbo. Razen tega je bilo v bitki v Ardenlh uničenih že nad 2000 ameriških oklopnikov. Kljub temu sovražnikov pritisk v poslednjih 24 urah nI popustil Predvsem je nadaljevala ameriška 1. armada na področju Malmedy-Vielsalm s svojimi osredotočenimi napadi. Tam se je razplamtela v poslednji noči težka ok'opniSka bitka. Bitka se je razvila lz ameriškega poskusa, da bi z neprestanimi bočnimi sunki razbili nemške utrdbene črte. Doslej so nemške čete napad odbile ter uničile zopet 20 težkih sovražnikovih oklopnikov. Nadaljnji trdi boji so v teku prt Houffalizu. Kakor javljajo, je bila tu obkoljena približno 30 mož močna bojna skupina. Ena cela oklopniška četa je brezuspešno poskušala razbiti majhno oporišče. V boju iz v"ž'ne je uničila posadka 16 Shermanovih oklopnikov in je nato na povelie prebjla. sovražnikov obkoljevalni obroč. Vsled žilavega zadržanja tudi ostalih onorišč in energičnih proti-sunkov so nemšk° čete med Malmedyjem in Bastiognom ter na ltiksemburškem področni ponovno preprečile vse sovražnikove se premestili boji na področje Radoma ln ! Poskl,se Poboja V teh bojih Je 457. grena-gornje Pilice. Iz teh operacij je razvidno, J da nameravajo boljševiki s svojim sunkom ...... na Radom v zvezi z napadi pri Kielcu izključiti obrambno črto, ki poteka preko weia. nosilca hrastovih listov k viteškemu križcu železnega križi ponovno z neomajno obrambo na važnih mestih preprečil pro-Lyse gore od loka Višie do Pilice. Težki j hnlne namere nadmočnih sovražnikovih sli. boji, v katere pošiljata obe strani neprestano nadaljnje sile, so v polnem teku. Prav t »ko Je dovedel sovražnik nadaljnje pehotne in oklopniške oddelke na področje ob Narevu na obeh straneh Osten-burga ter v trikotu Visla—Bug. Z osredotočenjem močnih sil na posameznih žariščih je na več mestih vdrl v nemške črte, nemške rezerve pa so s protisunki prestregle predrle sovražnikove oklepnike, uničile nad 100 oklopnikov in preprečile nameravani prodor. Na vzhodno-pruskem obmejnem ozemlju so razširili boljševiki svoje napadalno bojišče proti jugu vse področja med Rominter Heide in cestami, ki vodijo lz Eben-rode v Gumbinnen. žarišča bojev so bila severno od teh cest in pri Schlossbergu. Močne sovražnikove pehotne in oklopniške oddelke je podpiralo okrog 1500 letal. Nemško težko orožje osredotočeno obstreljuje nekatere krajevno omeiene vdore. Posebno trdi so bili boji na področju Schlossberga. Potem ko je obkoljena posadka več ur usnešno branila mesto, je dobila ukaz za iznad in se je prebPa na medtem nanovo zgrajeno elavno boino črto tik zapadno od mesta. Kliub majhnim napredovanjem, ki jih je moral plačati sovražnik z Izgubo 102 oklopnikov. so dop°gle nemške čete v bojih na v7hodno-pruski meji popoln obrambni uspeh. Zmrmfena zemlja se trese VeOsa zes vzhsdu — Ka ^testf h ob Vark! in Narevu Berlin, 17. jan. Velika boljševiška zimska ofenziva med Karpati in reko Memel se razširja na vedno nove odseke. Tudi s predmostja ob Varki, ki sega med Pilico in R.adomko v notranjost dežele, so sovjetske čete udarile na široki črti. Kake tri ure je streljalo njihovo topništvo na postojanke nemških ljudskih grenadirjev, nato pa so se pojavile v megli množice sovražnikovih strelcev in oklopnikov. Napad ni prišel presenetljivo, Nemci so pravočasno spoznali priprave in privedli svoje rezerve. Nemško topništvo je streljalo, kolikor je moglo. Neka spodnjesaška oklopniška divizija je napravila silovite protisunke. Prvega napadalnega dne popoldne je sestrelila že 15 sovražnikovih oklopnikov ter ponovno zavzela več krajev in postojank, katere je pregazi! sovražnik v prvem navalu. Bitka se nadaljuje. Zmrznjena zemlja se trese pod neprestanimi udarci granat, go- be1giisk»-hiksemburški meji nekoliko po- j reči' oklopnlki pa razsvetljujejo kakor ža- pust*a. V več odsekih so napravili naši oklopniški oddelki protinapade, potisnili sovražnika v obrambo In ntrdili wo je postojanke. Ob Mozel« so pri Re*r>ichu krajevni boji. Več ameriških sunkov proti našemu pred-mostju pri Fraulauternn se je zrušilo. V reče plamenice temno noč. S predmostja ob Narevu so udarili boljševiki ob obeh straneh Ostenburga dne 14. januarja zgodaj zjutraj. Eno uro so obkladali nemške postojanke s strn^onlm topniškim ognjem. Izstrelili so nad 300.000 granat, štiri sovjetske armade so napadle Hatten začasno vdrlega sovražnika smo i ta odsek. Med Mackeimom in Narevom se vrgM zopet nazaj. j je posrečilo sovjetskim četam vdreti v Na renskem predmostjn severno od glavno bojno črto, vendar so jih Nemci v Strassburga je razbila posadka več sovraž- j bojih na nož ustavili pred svojimi topni- škimi postojankami. Ob krilih tega odseka so razbili grenadirji vse napade in odstranili manjše vdore s protisunki. Severno od Ostenburga so pregazili prvi boljševiški napadalni valovi postojanke nekega hesensko-turinškega grenadirskega bataljona, ki pa* je za hrbtom sovražnika vztrajal ves dan. Ta grenad'rski polk le s svojim hrabrim zadržanjem že bistveno doprinesel k uspehom nanadalnih bojev. V vojnem poročilu omenienl boji na bojišču ob Moseli lmaio doslej le kraleven pomen. Tudi v snodnjih Vogezih so bili sovražnikovi napadi krajevno omejeni. Sovražnikovi napadi so bili brezuspešni, medtem ko 30 nemške čete s protisunki napredovale. Američani so nadaljevali protinapade ob severnem robu gozda pri Hagen-auu. da hI zonet zaprli vrzel v Maeino-tovi črti. Pri Hattenu so dosegli majhne usnehe. Večji uspeh so imeli nemški oklopniški grenadirji. ki so pri Rittershofnu razbili n»ko močno izgrajeno oporišče Ma-ginotove črte. Berlin. 17 Jan Vsi berlinski jutranU listi se bavijo s težkimi obrambnimi boji na vzhodnem hovšču kjer ni sedaj — kakor ugotavlja »Völkischer Beobachter« — no-beneea mirnega odseka več. Slika na vzhodu, piše list. je označena s silnimi sovjetskimi napadi in z znatnim nasprotnikovim napredovanjem. Označena pa je tudi točno kakor prvega dne, s trdovratnim, da. dlv-iim nemškim odporom, ki Je ojačen z globokimi duhovnimi silami. Za zastorom ognjenih salv In dima z hoilšča se razvijajo nemški protiukrepi, od katerih bo odvisna usoda te bitke. »Deutsche ai'vemelne Zeitune« ugotavlja glede uničevalnih načrtov z vzhoda in za-pada. da bodo bodoči tedni za vojake na boiišču kakor za liudl v domovini tako Izredno trdi In težki kakor so bili redkokdaj prej v nemški zpr>dovini. V obrambi so-vletskega mnnžlčnetra nava'a. nadaljuje Ust. so možni prehodno tudi kritični raz-vo1i ter ozemeljske Iznremembe, toda v trdnem zaupanju v vodstvo in vojsko vedo Nemci, da bo boreči se grenadlr stori! zopet vse. kar Je v njegovi meči, da bo obvladal še tako težaven položaj. Iz silovitosti protinapdov na vzhodnem bojišču, piše »Berliner Morgenblatt«, ter iz engloameriškega poskusa na zapadu, da bi zopet iztrgali nemškemu vodstvu iz rok Na ta način je zlomil silovitost sovražni- j pobudo ln lz poostritve teroristične ofen kovega napada, šele pozno zvečer, ko so se j 2ive ot} nenigki domovini od pričetka no- I leta- Je jasno razvidna volja nasprot-...... — -- - ~ ~ - ~ — nitaov, da bi pospešili odločitev, drugo vpra- jankami, so se ločili hesensko-turinški grenadirji od svojih odpornih gnezd in se priključili novi črti. Dalje proti severu so napadle sovjetske čete neke višine ob Narevu. Nemški bataljon jo je tako uspešno branil, da je ležalo zvečer pred jarki 236 mrtvih boljševikov. Sovražnik je y:gubil prvega dne svojega napada v odseku ob obeh straneh Ostenburga 83 oklopnikov. Drugega dne se je bitka kljub silovitemu snežnemu viharju nadaljevala z nezmanjšano silovitostjo. Obe strani sta vrgli v boj nove sile. Angfe&ce izgube Amsterdam, 17. jan. Kaikor javlja agencija Reuter, je sporočif Churchi 1 v spodnji zbornici, da znašajo izgube Kanada od Sanje pa je, ali je to znamenje velike nad-moči ali pa nasprotnika sili v to čas. Nemškemu vodstvu in nemškemu narodu je naloga jasna. V času najtrših naporov se Nemci zavedajo, da mora biti njihova obrambna volja čim močnejša, ker vedo da zavisi od zmagovitega obstoja naslednjih tednov In mesecev več kakor samo trenuten razvoj. Ta gotovost pa tembolj preveva nemški narod Id je tem energične je in močneje odločen uveljaviti svojo življenjsko voljo, čim bolj misli nasprotnik, da se je približal svojemu cilju. ženeva, 15. jan. Nova libanonska vlada je sestavljena takole: m'nistrski predsednik, finančni in obrambni minister Abdul Hamid Nereme; notranji minister Wadi Naen; tr- pričetiea vojne do novembra 1. 1944 skupno i govinsld mln'ster Nicola Gusn; minister za 78.985 mož, Avartrejlije 84.861 mož, Nove oskrbo dr. el Dauk; zunanji minister Solim Zelandije 34.115 mož, Južne Afrike 38.903 i Taki a ln minister aa javna deli Ahmed d moža ter kolonij 2&M6 mofc I Amerika — smejoči se dedič Churchillu ne grene življenje sasno kra_ meljski mogotci, nego tudi ameriški zavezniki, ki se na vseh poljih sistematsko pripravljajo, da odnesejo čim večje dele dediSčme umirajočega britanskega imperija. Za to dediščino se pripravljajo ne samo na gospodarskem in političnem področju, nego tudi na vojaškem polju. Roosevelt in njegovi poluikratski prijatelji eo 2!astavili vse sile, da bi Zedinjene države po drugi svetovni vojni postale poteg SSSR najmočnejša vojaška sila na svetu tako v zraku, kakor na morju ln na suhem. Pred leti so bili v Londoru Se vzhičeni, ko so čuli napovedi prezidenta Roosevelta, da bo postavil v gotovem obdobju milijone in milijone vojakov na noge, poslal pod nebo na deset in desettisoče letal ter spkx_ vil na stotine vojn h ladij. Poznali so ameriške rekia-m.ne trike fin biti prepričani, da je dobršen del Rooseveltovih napovedi samo plod barnumske reklame, brez katere povprečni Američani ne Izhajajo niti prt nakupu najbolj vsakdanjih potrebščin. Mislili so si: »Nekaj bo od tega že resnice, prej manj, kakor več. Zadovoljni bomo lahko, če bo Ros?veltu po vseh obljubah, da ze bo poslal preko morja niti enega aaneTu škega vojaka na zapadna bojišča; mogoče postaviti na noge vsaj tolikšno vojsko, kakor jo je svoje dni prezident Wilson.« Razvoj dogodkov pa je pokazal, da je misil prezident Roosevat s svojimi napovedmi o oborožitvi Zedinjenih držav zelo resno in jih zna.1 tudi ures ičiti, severa ne iz kake simpatije do »tlačenih narodov Evrope« ali zavct.jo potrebe pomoči Angliji, nego iz čisto sebičnih ameriških nagibov. Roosevelt je sprejel na svoj prapor program ameriškega veleimparijalizma, kakor bo ga zasnovali njegovi židovsko-pluto-kratskj g;spoäarji Rockefell er j., Morgani, Du Ponti, Vanaerbilti itd., veieimperija-l-zma, ki hoče uko. iti pod igo ameriške gospodarske jn finančne hegemonije dobršen del naše zemlje. Ta veie^mperijalizem pa je izve-Ijiv samo, če se opira na pri-mea-no oboroženo silo na morju, v zraku in na suhem. Ameriški davkoplačevalci so morali žrtvovati stotjne milijard dolarjev, da danes prez;da..t P.oosevelt razpolaga z vojsko, mernanco in letalstvom, kakršnih še ni imel noben ameriški predsednik. V Londonu zbuja porast aaneri>ta oborožene sile kaj mešane občutke. Spočetka so igrali Ang.ežj še prvo vlogo v pomerski in letalski vojni, sedaj pa so morali zaradi stak.o naraščajoče ameriške premoči v zraku, na suhem in morju izročiti vsa vrhovna poveljstva v roke Američanov, ki so potisnili še do včeraj na videz nepogrešljive angleške generale, letalske maršale in admirale na podrejena mesta. Zaman so bili vs; protesti prexti imenovanju ge .erala Eisenhowra za vrhovnega poveljnika zavezniških čet že na Siciliji in v južni Ita-lij . Montgcanery je bi. dober samo še za drugo razredno vlogo in za reševanje kritičnih položajev, v Katere je zašla vsega-mogočna ameriška vojska zaradi ir.esposOb-nosti svojih generalov med nemško zimsko veieofeazivo na Luksamburškem jm v Belgiji. Angleški letalski maršali., ki so se izkazali v obrambni bitki za Anglijo v hu-ih časih osredotočenih napadov nemške zrač_ ne sile na Lot .don, so se m:rail unnakaiti aanbcioznim mladim ameriškim letalskim generaiom, ki so prepuščati Angležem samo se ponočne operacije in lovsko ter taktično letalstvo. Po Informacijah namestnika ameriškega vojnega ministra Pattersana imajo Zedi-c jene države danes preko morja na raznih krajih angažiran'h že 4 mlijone vojakov. Od tega je v bojni črti dober milijon, dva milijona za bojnimi črtami, milijon pa p*i letalstvu, ki se ucejstvuje na ooj.ščh. Po delnih ameriških priznanjih znašajo doslej izgube ameriške vojske okoli pol milijona mož. Po napovedih prez.de .ta Roosevelta b:do Zedinjene države obdržale tudi po kanu čam vojni splošno vojaško (ktižnost. To napovod so sprejeti v angleški javnosti z veliko nevoljo, ker je zanesljiv znalt, da bo zaradi tega prisiljena tudi A guja po vojni vztrajati pri splošni vojaški obveznosti. Za povprečnega Angleža pa n. nič bolj odvratnega na svetu, kakor služiti vojake; vojaški službi so se pred vojno posvečali samo ljudje, ki niso megli najti druge zaposlitve. še bolj kakor razvoj ameriške suhozem-ske in zračne vojske pa skrbi An gleže napredek ameriške vojne mornarice, k. je že davno potisnila do neaavna na svetu najmočnejšo angleško vojno mornarico na drugo mesto. Zato je ameriški mi-ister za vojno mornarico James V. Forrestal eden tistih Američanov, ki so v Ang.iji naimanj pr ljubljeni. In teh ni malo. Forrestal je m:ž. ki je skupaj s pokojnim vojnim ministrom Knoxom, znai .im v Evropi kot glavnim ameriškim vojnim hujskačem, zgradil v poslednjih treh letih »največjo vojno mornarico na svetu«. D očim je morala angleška vojna mornar, ca v teh letih krvaveti v težkih boj.h z napadajočimi nemškimi podmornicami im eüinicaml nemške vojne mornarice, je Forrestal v zatišju gradil smer ško vojno mornarico. Porabil je za to 118 milijard dolarjev in splovil v morje po lastni izjavi 65.000 pomorskih edinjc vseh vrst in veličine. Skupna to-naža te novovzgrajene mornarice znaša baje okoli 9 mlijonov ton. Polovico od tega odpade na ladje za prevoz čet in vojnega gradiva 22 odstotkov pa na zgraditev izkrcevalnih ladij in čolnov vseh vrst. Po Forrestalovih izjavah šteje ameriška vojna mornarica dar.es 1150 enot, od največjih oklopnic do izvida ških ladjic, pred vojno pa jih je imela vsega skupaj 383. Previdno je zamolčal seveda hude izgube, ki jih je utrpela v dosedanjih opeiacijah ameriška vojna mornarica. Američani so sicer res dvignili in popraviüi nekaj oklopnic, ki so bile potopljene pri jur.cfikem napadu japonskih letalcev in žepnih podmornic pil Pearl Harbour ju, vendar pa so po atevtfu Nadaljevanje na 1 »JUTRO« št. 13 S Četrtek, 18. L 1945 Domobranci Ogovarjajo na „zadnji poziv24 Odmevi Titovega 15. januarja — nad 3,m mrtvili toftovafev v 14 äiseh Neutrudno, iz dneva v da-, so naši vrli dcmobrancl na pohodu Poleg neštet h manjših akcij, Ki jin opravljajo razmeroma šibke izvitiniške edimce, ki pa popolnoma zadostujejo tudi v primeru, Ka;.ar nalete na mnogo močnejše tolovajske sku. pine, upravljajo domobranci p.iiode večjega obsega, ki naravnost strahotno red-č jO že itak zuesetkane komumst,.čne vrste Domobranska akcija je zlasti oživela okrog Novega leta, ko so naši neutrudni b^rci po uspehov bogatem pretek.em letu hoteli naravnost prekositi same sebe Njih oživijena akcija pa je imeia še arug namen. Bi-žai se je 15. januar, dan, ko 01 imel poteči rok »zadnjega poz va« za predaje domobia. cev komunističnim tolovajem., kakor si je to zamislil rdeči »maršal« Tito. Naš; domobranci so hoteli pokazat: komunističnemu samovel.čju, ki si izmišlja takšne pozive, kaj pomena duhovno povezane domobranstvo in kakšen odgovor na slične pozive je edino tu umesten. Hoteli so prvemu siičnemu komunističnemu pozivu, čegar rok je potekei 15. septembra preteklega leta, dodati še nov, po svojem uspehu kiavrnejši politčm rezultat m ga po možnosti narediti še grenkejšega s temeljito čistko komunističnih ocLe^ov. To jim je v po1 ni meri tudi uspelo, kar dokazuje kraiek ipregled nekaterih akcij iz preteklega časa. 27. decembra so domobranske udarne ed n.ce o-šie na akcij.; proti vasi Kornea vrli. V megii so se pubi^aie vasi in nato nenadoma napadle presenečene tolovaje. Tolovaji, ki napada niso pričakovali, so se v cLvjem begu pognali iz vas^, domobranci pa so jin zasu.euiwvali do Moiavč. V Moravčah je b La taöas nastanjena celoti, a XII. kcunumstična brigada, ki se je takoj umaknila, čini je zvoue^a, da so 0.0-mobiaucx napočili Kamen vrh in zasledujejo bežeče iu.ovu.je proti Moravčam. Begunci s Kamen vrha so poskusili v M.rav-čan upi eti se zasieduj očim aom ob rančem, torba pa je bila km am konöataa; toiovaji so b u pregnani tudi odtod. Na bojišču so posuli 37 mrtvih, 4 pa so bili ujeu. Ka-ki-T običajno, domobranci tudi to pot r.iso Imeli nitkaitih pcm-emDnui izgub. Pa_&i jc samo 1 borec. Na Novega leta dan domobranci niso poči v ali. izvisiii so nauad na Grmado v tam Kraj.nju Operacije je izveuei uaarnl b&taijun stoumta Paviovčiča. Toiov.iji ro se z^iiian poskušali upirat: sli donvooraia-sksga zaeta. Izgubili ^o 32 mrtvih, 2 tolovaja pa s-a biia ujeta. Domobranci niso kae*i nobenih izgub. üki-ti'o istočasno je šel v borbo tudi pre kaijaai Men čaniaov bataajon. Komunist: so si to pot vzcii za edj svojin operacij vas Obcune, ki jun je bJa uoigo trn v peti. 0«-ivg uoiiiobra..tSiie pošiojamie v omenjeni vasi 00 nagromamili sko*o vse. s« oje vazpe 1 oz. ji ve s ie. Z napadi so začeli v večerhih uran. Uvod v borbo je biio mučno topov ako streljanje, na katerega pa so i&kol ougovoriie uunobrans*ie bacerje. Topovsko sueljanje je tia-jUlo vso n-č, med katerit» so to. o vaj. poskusili izvesti več napadov .-u pa jih je ixrabra posadka vse zavrni-a. DiUgo jutro pa ao se ze začeli domobranski pokreti večjega obsegi. Na mestu se je P-jav-i Men.cam--.ov baiaijon, ki je sam pr gnal 0 toiovajskih brigad. Domobranci so našteli nad ou mrtv-h komunistov, sami pa so imeli le enega mrtvega in nekoliko rab jenih. iste noči so komunisti poskusili sr^čo tudi pri Treb jem. S apreUiim mane v rem jii je po3aaKa prepo-lia. Na bojišču je obležalo kakih 20 toiovajev, domobranci pa so zaplenili en top in precejšnjo končno osvaja. Naslednjega dne po napadu komunistov na Občine ao se proti njim začee večje akcije oncouiških borbenih domobranskih skup.n. Boji so se prenesli v Suho Krajino, kjer so ae začele sistematske obi.oijevaine aiičije. Da bi se popolnoma posreč ie, i« biia izvedena tudi vmesna aatcija proti Zapiazu. V hudiii bojih, ki so se razvili na tem področju, &o komunisti izgubili 37 mož. štirje tolovaji so biii ujeti, ostali pa so bili razpršeni. Kombinirane' akcije ao ae vrs ie ob sodelovanju i.ovomešiie ter veii-kol-ske oomobranske skup.ne. Novomeška domobranska skupina je že takoj v začetku svoje- akcije na.eteia na d^i neke top-Jšike ongade in se spustila z njo v uap<_šno boroo. Obležalo je nekaj tolovajev domobranci pa so zapie. m en t. p. Pobegle toiovaje ao še dalje zasledovali. Popoiune se je ponovno razvna borba, trajajoča sko. ro dve uri, ki je prinesla komunistom zopet težek poraz, saj je na boj-šču oblo žano 00 ijudt- Težki so bili beji, kj so jih imeii Veliko-lašeani. Ponoči 6. januarja so napadli tolo- ÄüM'ika — «ns^ši se dešč Nadaljevanje s 1. strani oklopnic v primeri z Japonci še vedno pr,-lično šibki. Imajo pa 6 novh okiopnic razreda »Washington« po 35.000 tou m tri razreda »Iowa« po 45.o00 tem. Močnejši so gieue letalonosilk, s katerimi je dosegel admirai Nheliz v pac^tiškin opeiac jan tudi nekaj uapenov. Zato pa so bne tuui izgube leta-oiioa-iji najtežje in po bojih okoli Mid-wajsKin otokov in Guadaicanarja n: preostalo Nimiizu več kakor ena sama ieta.o_ nosilka. Churchillu kot staremu pomorcu ni kaj prijetno pri duši, ko č.ta v amerišk h listih napovedi, da boao Zvrnjene države razpo lagale čez ieto m poi z vojn0 mornarico, ki bo večja kakor so vse vojne mornar.ee ostaiih uržav na svetu skupaj. Zato je pri zadnjih razgovorih v <^uebecu ponujal pre-zidentu Rooaeveitu soatlovanje cb..^v.jene angleške vojne mornarice v boj h na Pacifiku, ki naj bi maščeva;a udarce, dooljene pred Singapurern od japonskih pomorskiia letalcev. P.oosevelt je bil pripravljen sprejeti Churchillovo ponudbo po robu pa so se postavili ameriški a,m raii, ki pravijo, da. bodo lahko opravili sami bre/ Angležev. Proti sodelovanju z a gieško mornarico na Pacifjku se je posebno odločno izrekel šef generalnega štaba ameriške vojne mornarice admiral King, ki stoj. na f. .ilišču,, da so minilj časi angleškega vp'i-va v vzhodni Aziji. vajsko brigae'o pri Ajdovcu v Suhi Kraj-m Borba nI trajala dolgo, komaj pol ure, ven dar je bila v tem času komunistična »brigada« popolnoma razbita. Se prejšnji večer je komandant brigade »Raco« priredil m.tng, na katerem se je hvalil, da ta brigada nikoli ne beži fc. da bodo vaščam, c ne verjamejo že videli, kako bodo »belčku tepeni, če se jih bodo upali napasti. L»:-u-gega dne so vaščani res videli, kako »savna« m »junaška« je »Racova« brgada. Po končani borbi, ko je brigada pobegnila. je na bojišču obležalo 38 naštetih mrtvih tolovajev, med katerimi je bila tudi ena tolovajka, osem pa je bjlo ujetih. Zelo veliko je bilo število ranje. ih, ki so jih komunisti odnesli s seboj. Na mestu svojega »junaštva« je mo»'ala br.ga-eia pustit, svojo zswitavo, mnogo orožja ter drugega dragocenega blaga in hrane. Takšna je bila kratka slava X. komunist čne briga-e. Domobranske edinlce so nato nadaljevale p: t čez Kopice proti Vinkovemu vrhu pri Dvoru. Na poti so našie najprej tri mrtve tolovaje, več ko. j aii in trupei, kasneje pa še 7 moških n 2 ženski trupli komunistov. Pri Vinkovem vrhu je ponovno prišlo do stika s tOiOvaj. Njih edinice so bi>e trikrat močnejše od Ciomobranskih. Uporno so poskušali braniti svoje dobre po^toian-ke, vendar proti zaletu oetmobranskih edi-e. Nemško vodstvo zato ne izčrpuje svojih sil v tngj čelni obrambi, temveč skuša doseči odločitev sredi med pokreti na krajih in v trenutkih, ki jih bo samo določilo. V kratkih časovnih presledkih so se sprostila druga za drugim s netmesečniml pripravami napolnjena težišča. Slika bitke, ki je v vsej svoji dolžini gibljivega značaja, kaže tele obrise: 1. Konica ob zgornji Pilici, torej severno od Krakova in s oporišči na področji Kros-na in Pulavija predstavlja ogromen udaren klin proti zgornješlezijskemu industrijskemu področju. Iz njega se razvija druga konica, usmerjena proti Censtohovi, ki naj obide industrijsko področje s severa. Te konice so Nemci zaenkrat prcstregll. Levo krilo pri Jaslu, ki ima nalogo, da zavzame z obratom na levo predgorje Beskidov vse do Krakova. je naletelo na pomembne ovire ter visi še daleč zadaj. 2. Med Radomom ln Kielci Je sovražnik zaenkrat še pustil na miru ozemlje ob Lysi gori ln njenih severnih robovih. Njegovi pokreti zapadno od Radoma so naperjeni proti industrijskemu mestu Tomašovu. Ta skupina se je zapletla v silovite boje. 3. Južno od Varšave pritiska s predmostja pri Warki napredujoča skupina mimo mesta proti zapadu da bi se tamkaj združila z radomske skupino. 4. Varšavo hoče obkoliti s aevera sunek ob obeh straneh Ostenburga, ki stremi prav tako proti zapadu. 5. Sunki iz trikota ob Visli in Bugu, zlasti pa s predmostij ob Narevu, teže proti severozapadu in imajo za cilj obkolitev vsega vzhodno-pruskega področja z Južne strani. Kljub globini tu doseženih vdorov bodo branilci spričo ogromnih sovražnikovih izgub verjetno kaj kmalu dobili položaj pod svoje nadzorstvo. 6. Na bojišču vzhodnopruskega obmejnega ozemlja ob obeh straneh Romlnter Heide obvladuje bojišče nemška obrambna moč. Nemški grenadirji se žilavo upirajo sovražnikovi premoči ln branijo vsako ped domače zemlje. NemSko vodstvo opazuje položaj z mirno stvarnostjo ln preudarno resnostjo. Pri-četnl sovjetski uspehi niso majhni. Obratno se trudi Eisenhower na zapadnem bojišču. da bi po možnosti podčrtal svoje majhne krajevne uspehe v Ardenih okrosr Houf-fallza, icl je v nemški posesti, z njimi pa ne bosta Imela Roosevelt in Churchill nl-kakih posebnih adutov v svojih rokah, ko se bosta podala na nameravano trojno konferenco a Stalinom. Opustitev v?r?avskih razvalin Berlin, 17. jan. Kakor je izvedel mednarodni poročevalski urad. so Izpraznile nemške čete v obrambni bitki med Vlslo ln Na-revom v okviru skupnih nemških operacij varšavske razvaline. Izpraznitev so Izvršile po načrtu in ne da bi jo boljševiki opazili. Novo zasedene postojanke so tako usneSno bočno utrdile, da so se sovjetski obkoljevalnl poskusi, ki so jih vršili boljševiki zlasti z Juga, krvavo izjalovili. Nov! ui&srl ELASsvIh Sat odkriti Dvoličnost angteslce poročevalske službe Bern. 17. :an. Kakor javlja »Exchange Te!e-giaph« iz Aten, je oikrila sodnomeJücinska komisrja grške vlade za preiskavo zločinov, ki so jih izvršili ELASovi oddelki med svojim vladanjem v Atenah, nadaljnje množične grobove v gczdov h ;n prepadih pri Atenah Doslej so naš!: okrog 600 trupel, ki so jih p repe jali zaradi pre stave v Atene. V notranjosti mesta so našSli v kleteh in vodnjakih nadaljo ih 450 trupel, ki sc bila močno poškodovana. »Exchange Telegraph« ugotavlja, da je očitno, da so ELASovi pripacnkj barberko mučili svoje nesrečne žrtve, preden so jih umorili Med umorjenimi so osebe različnih starosti od 15 do 35 let ELASovi oddeki so napravili Angležem toliko težav, da v tem primeru ne molčijo več ter razkrivajo sramotna dejanja komunističnih tolp. Pri Katynu je bilo to drugače, tu so pomagali Angleži svojim bol ševtskim prijateljem zabrisati in tajiti vso stvar, kajti tu je šlo vendar za Poljake, ki so jih davno prodali Motškvi. Chiotthlllovi anlššvaifii načrti Nov dokaz CImrchilSove pffave miselsrosti Stockholm, 17. jan. Churchilla so vprašali v torek v britanski spodnji zbornici, ali namerava vlada revidirati tezo o brezpogojni kapitulaciji osnih sil ter načrt o nasilnem izgonu milijonov ljudi lz njihovih domov. Churchill se je omejil v svojem odgovoru prvotno na kratek: »No sir!« Na nadaljnje vprašanje je dodal, da nikakor ne misli na kaj takega Parlament bi bil z veliko večino proti temu, pa tudi zavezniki bi odločno protestirali proti taki politiki. Vojna bo trajala do brezpogojne kapitulacije. Churchill je s tem znova uradno Izpovedal svoje uničevalne načrte napram nemškemu narodu. Iz objav židovskega finančnega ministra Morgenthaua, lz Vanslttar-tovega načrta pa tudi iz načrta o likvidaciji vzhodnonemškega prostora, na katerega je pristal De Gaulle v Moskvi, ve nemški narod dovolj dobro kaj ga čaka po brezpogojni kapitulaciji Churchill ni tzre-kel s temi besedami samo svojega soglasja, temveč se je izrecno še enkrat izrekel za izgon milijonov Nemcev z njihovih domov, da bi jih potem, v kolikor jih ne bi, kakor so sovjetski komentatorji že cinično pripomnili, boljševiška drhal sama likvidirala. stisnili na najožjem področju, za življenje nesposobno Nemčijo pa na ta način Izročili postopnemu Izumiranju. Tudi glede at'nntske listine je dejal Churchill v zvezi s tem. da vsebuje le splošne smernice. »Zakon to nI.« Je dodal Izrecno. Načela atlantske listine tudi ne veljajo za dežele, ki jih vlada Anglija. Enako ne bodo prišla v poštev za Evropo. Churchill je torej sam priznal, da predstavlja atlantska listina v resnici le zelo okoren trik ln prevaro zapadnih sil. Nemški narod je že napravil svoje sklepe iz maščevalnih načrtov in goljufive agitacije svojih nasprotnikov. Strnil se je v totalno bojno skupnost, ki Je s svojo izredno pripravljenostjo povzročila gornje izjave v britanski spodnji zbornici. Nemški narod ne bo pustil, da bi ga v tem skrajnem bojnem naporu kdo prevaral, čeprav bi nasprotna stran poskušala znova s kakim Wilsonovlm trikom zakriti brutalnost svoji 1 uničevalnih načrtov. Cfmrchni v ognju zpeji^nj ženeva, 17 Jan. Za četrtek Je določena v britanski spodnji zbornici grška debata. Na- ßern, 17. jan. K.Aor jav'ja !"®t »Sad« iz Aten, je -zm<*,t 30.000 oseb, kj so jih odvlekle s seboj ELAS&ve čete. poginilo zaradi lakote in poman kanja 5000 ljudi. Amstzrdzm. 17. jnn Po Rcuterjevi vesti objavlja konrsija gr?ke vlade, da je bilo med boji v Atenah uničenih ali pc kodovanih 2197 hiš. 15.000 1'udi e v Atenah in Pireju brez strehe. Zaradi po"':odb 44 manjših tovarn je 5000 oseb brez posla. S'ockho'm. 17 jan. Po vesteh iz Aten so zasedle britanske čete danes Solun Amsterdam. 17 jan. Plastiras je objavil v atenskem listu »Imcrissianes« izjavo da je najnujnejša naloga vlade ustanovitev vojske, »ki bo vredna grškega naroda -n bo zopet vzpostavila red in mir v vsej deže i« Amnestija ne bo izdana, vendar bodo v interesu pomirjenja dc žele postopali milo s tiftimi, ki so se hote aH nehete ude'ežili upora, kaznovan c »zločincev in voditeljev gibanja pa bo neogibno potrebno«, je izjavil Plasti ras. peto ozračje se je sprostilo že v torek v neprijetnih vprašanjih, s katerimi so zasipali Churhllla. Komunist Gallacher je zahteval, naj bo Churchillova izjava tokrat bolj zanesljiva, kakor so bile zadnje. Laburisti so silovito kritizirali različna sporočila grškega min. preds. Pias tir asa. Churchill se je skušal izogniti zavzetju uo-ločnega stališča z izjavo, da ni odgovoren za izjave, ki jih dajejo vod-telji giške vlade, dejal pa je, da upa s polno upravičenostjo, da je nova grška vlada »izredno demoni o-tlčna«. Posebno so zamerili Churchillu, ker je ponovno nazval ELASovce tolovaje. Spričo koncesij, ki naj jih dobe boljševiški uporniki, je bil Church U mennja, da inora tu drugače govoriti. Izjavil je izrecno, da se je pustil takrat »zapeljati«. Londonski »Times« piše, da ne sme olajšanje spričo ustavitve bojev zasenčiti smisla premirja. Treba bo najti pogoje za politično ureditev, to pa bo mogoče le s pogajanji z vsemi strankami, med drugim tudi z uporniki. Naloga je sedaj Ista, kakor je biia v decembru pred državljansko vojno. S tem priznava list, da niso v grški zadevi napredovali niti za korak. »Times« piše nadalje, da je ostala Grčija še naprej tako v političnem kakor v zemljep snem smislu razdeljena v dva dela z izredno nejasnimi in zabri-sanimi mejami. Medtem je izmenjal tudi Roosevelt razne poslanice s Plastirasom Roosevelt je prav tako zelo zaskrbljen za ELAS, da bi se za božjo voljo vendar nič ne zgodilo. Arabci o Moyacvi zadevi Bern, 17. jan. Glede na razpravo preti moriicem lorda Moyna je bil sestanek panarabske zveee. ai abske^a kong.esa. odbora za obrambo Palestine in ostalih 01-ganizacij, na katerem so spre je. i sklep, ki poudarja, da ne predstavita arab-ka velikodušnost, ki Je dala obtožencem na razpolago ara'nske zagovornike, nlka egs znaka oslabitve v palestin-kem vp ašanju Arabski voditelji bodo vsenovsod nadaljevali boj, ds bodo refirii Paetstino prod neupravičenimi zahtevami. Palest:na mora postati arabska dežela R Palestino bi vzeli arabskemu "vehi člen. ki Je za Arabce življenje v»»nn*tl Varčujte z elektriko! pred prevelik za opus itev »no^evske* politike. Kak katastrofalen obseg je zsvzefa v Angliji škoda sp ičo neprestanega obstreljevanja s povračil.: im orožjem, priča predavanje, ki ga je imya neka Anglail-nja na Švedskem Stockhulmski tisk poroča, da vlada v Argjiji neverjetna -ita-novanska stiska, leer je poru. enih brez številnih ve,ik h tovarn okrog 4,5 milijona biš. Sestanek Churchilla, JtaJseveSta itz Staüna Stockholm, 17. januarja Kakor Javlja »Stocivho ms Tidnmgen« smatrajo v on-donakih političnih krugih. da se b do v bjižnji bodočnosti sestali Churchilli Roose-veitin Sta'in. Kraj 6cstanka še ni do očen. vendar verjetno ne bo v dežel , ki je tod britanskim aii amer.škini nadzori nm 2eneva, 17. jan. De Gaullova poročevalska agencija izraža svoje razočaranje zaradi odklonitve De GauiilKega sodelovanja na sestanku Stalin, Churchill .r Roosevelt, ki so ga po trd: ji sedaj tu ii s pohiradne briti.ni.ke stnni. Poročevalska agencija navaja komentar »New York T:-mesa«, po katerem smatra francoska v.a-d«. b. H'- D Jajl'o-ve prwti ost t&o važna. List namiguje na »težave, ki bi le narasle*, ako ne bi ugodili De Gau lovim željam. CkwchUl ht Hccsevelt saj pakažeta barvo Stockholm, 17. jan. Z vprašanjem priznanja lublin kega odbora kot p 1 «ke vlade bosta Roosevelt in Churchilj pr.s jena, da znova pokažeta barvo in odvzeta udi posledno krinko z ob aza svoje izda ai<5ke politike. Lubinski vladni šef po sovjetski nilosti Moravski ni pusti i v javni izjavi pred nekaj dnevi nikakega dvo na, da pričakujejo v Lub-linu to prizna je. Švedski komunistični »Ny Da,« objavlja razgovor z zastopnikom lubli-nske vlade ra Švedskem, Pansklm, ki je L j"vi. svoje prepričanje, da je s.ediio sovjet ko pričanje "jublinske vlade v popolnem sogia-Ju z ostaimi zavezniku Izos an k priznanja zapadnih «sil izvira po njegovem iz »diplomatskih« vzrokov. V Lublinu je izšla mtd-tem prva štev Ika novega li-ta »P j ' to Zbrojna«. Gede londonske begunske -.lade pravi ^i.t. n^j Raczkiivvi^z in Arciczevv-ski mimo fitata pred mikrofonom s- oje stokajoče proteste ki samo dokazujejo, da siu tuja poljskemu narodu. Ncv Beisešev pss^z Bratislava, 17. jan. PojVčni iamedi- jant Beneš je doživel nov poraz, niše i^1 »Gardista« v današnjem uvotin ku g ede na moskovske načrte, p.il-Jjuč.ti karpaia-.io Ukrajino Sovjetski zvezi. lata U5'«da bi dodetela tudi Slovake, nadaliure list. če bi se za-nesli na Benešev pakt z Mo< vo. Beneš hoče z vsemi moftočmi s edstvi oropati Slovake svobode in n .odvisnosti. Slovaki lahko iz tega samo spoznaio. Ga je edino pot ob stiani Nemčije ptava. VedKiD H9V6 sovjetske zzhtcvQ F^-kl Stockholm, 17. jan. Na temelju m:rr.-nega diktata izsi jujejo sovjetske ob. -ti iz Finske vedno nove materija ma dobave. Tako bodo morali dobaviti sedaj F net po vesti »Stockholm? Tidn ngena« Sovjet>; i zvezi 2.500 gotovih lesenih hiš. Stockholm, 17. jan. Iz Helsinkov javljajo, da je p.ispel tjakaj včeraj ; red d-nik zaveznlšl-e nadzorne komisije -eno-raini polkovnik 2danov. Nedavno je dfc,a-vil švedski tiak vest iz Bul artšte, da 00 Zdanov baje obiskal to mesto. Stockho'm. 17. jan. Nad 100 jok nuj iv in kakih 1.500 vagonov ao mora e izrjč :i finske d.žavne in zasebne železnice po določilih o finsko-sovjetskem premirju aov-jetsko-ruskim oblastem, javlja »Associated Press« iz Helsinkov. Prsti JtaHjasiski üisastlp Mi jan, 17. jan. Italijanski dolrgati na mednarodnem socia ističnem k ngr-su v Franciji so izjavili po R.uierje i vesti, da vsebujejo mirovni pogoji, ki jih je podpisal Badoglio, tajno določilo, po ka erem si pridržujejo zavezniške sile pravico, da same rešijo vp.ašanje monarhije v Italiji. Socialdemokratski st anka, ki ne pripa a več drugi Bononijevi vladi, je nato sklenila, da bo prekinja vse od-.oie z mix predsednikom Bonomijem. smse assserlške letalske izgube Tokio, 17. jan. Od prvega napada am?n-šk h bombnikov tipa »B 29« dne 16. u :;a L 1944, te ve'etrdn a.e <-kupni! 2ik at napadle Japonsko. Izmed 1250 letal, ki so sodelovala pri teh napadih, je zbila japonska protiletalska obramba 178 letal, poškodovala pa 246 nada jr.jih. 17 bombnikov so zbiii Japonci tako, da so se njihovi letalci vanje zaleteli. Tukam i vo a ki krogi pripominjajo, da potrebuje »B -9« posadko 12 mož. Tako je izgubil sovražnik v tem času najmanj 2 136 mož. Ker zn"šaio gradbeni stroški za su errdnja o 650.000 dolitrjev, so izgubili Američaru doslej že 115,750 000 dolarjev Pri protinapadih na sovražnikova opo išča na Ma-rijanskih otokih, pri Fhengtuju in Kalkuti so uničili Japonci na tleh nadaljnjih 1*1 letal »B 29«. dojim Je z.bw ma dž.urska protiletalska obramba 31 bombnikov. Zaplemba imovine upornikov Sužbeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 17 januarja 1 1945 objavlja odločbo o zap'-embi imovine up< rnik*v: Jenko Ivane, lastnice mlekarne nazadnje sramujoče v Ljubljani, Slomškova ulica 9» Slajpah Mete, gospodinje. Neže. diiakinje in Franca, dijslka. nazadnje stanujočh V Ljubüani, Vegova uuica X »JUTRO« St 13 Četrtek, 18. L 1945 V nakupovalnimi Soclalst® Neksj essvcü3v tistim, ki žeSs s prodafo oblačilnih pred-rcetov pomagati bratraai v nesreči Ljubljana, 17. januarja. V velikem, svetlem poslovnem prostoru v Gradišču je Socialna pomoč ustanovila s^-ojo nakupovalnico za obleke, čevlje, perilo itd Z opozorili v dnevnih časopisih je bilo prebivalstvo že obveščeno o novi na-kupovamici T koj je nastalo zanimanje za j mer kupovati ai nakupovalnico med nalširšimi sloii ljub- ! Ur, pač pa jih v či. Ta ne kupuje blago zato, da bi z njim naprej kupčevala in prekupčevala, temveč zato, da ga podari potrebnim prosilcem. Prevzame pa tudi blago v komisijo, da s tem izključi posredovalce, ki izžemajo prodajalce Nakupovalnica ne more na pri-i mor kupovati drage obleke po 5 ali 6 tisoč zame v komisijo in jih mo- ljanskega prebivalstva 'kar je razumljivo, j rebitnim interesentom oddaja. Nakupoval-kaiti potrebe so od dne dr dne večje. | niča ima predvsem namen oskrbeti najpo- Izredno velike notreoe po obleki, obutvi, i trebnejše z najpotrebnejšim, to je s pre-perilu po dale poved za ustanovitev naku- j prosto, trpežno obleko in obutvijo, če bi povalnice. prav tako velike potrebe pa so j prosilcu podarila smoking, za katerega bi tudi raz)o-r-r>oalcev ter nabiralk od hiše do hiše. DpJ-stvo je, da Socialna pomoč ni mogla zbr?t1 dovolj prispevkov v blagu, da bi mogla k-iti vsaj r a-bolj jujne potrebe si-orna kov. Zato se ie Socla'na pomoč odločila nakupovati oblačilne predmete in podobno ln bo dao'aTa prosl'oem namesto podpor v denarju tudi podpore v blagu Danes je tako. da prosilcu ne koristi mnogo, četudi dobi večjo vsoto denarja k^t podporo, ker si sam ne more za denar d -ti kupiti Prav gobovo bo večini prosilcev boli r.o'-ao-ano, Če dobe čevlje, obleko, perilo in še kai. Našemu poročevalcu 1e vodja nakupovalni ee omenil, da je seveda mnogo več po-mri Seva rja po blagu kakor pa ponudb. To*ka pa je tudi kupovati, kar prinesejo stroriice na prodaj. ker liudje računajo na podlagi — masti. Ljudje so napačno razumeli smoter nnkupovalnlce Socialne pomo- Dolenjski v vojnih razmerah fetsvjlas delavnice so Izropasse, drug'sts prlißaiijkule surovin Poverjeništvo Združenja lndustrijcev in obrtnikov v Novem mestu je eno najraz-sežnejših. Trenutno je včlanjenih preko 700 obrtnikov in mojstrov, ki so združeni v 33 obrtnih strokah. Vojna pa je seveda hudo posegla tudi v obrtni stan. Zlasti so predlanski septembrski dogoditi zahtevali med obrtniki mnogo žrtev. Vsi obrati, ki so po 21. oktobru 1943 spet pričeli z delom, obratujejo zelo skrčeno. Primanjkuje sirovin in obrtniških potrebščin pa tudi delavcev. V Novem mestu samem posluje danes komaj 96 delavnic, na širšem področju poverjeništva pa 128, torej skupno 221 od prejšnjih 700. Pri novomeških obrtnikih je danes vpisanih še 56 pomočnikov vseh strok, a jih od tega niti četrtina ne dela pri mojstrih, ker so zaposleni drugod. Podobno je z vajenci. Pomočniških kandidatov je bilo lani 109, od teh pa je napravilo izpit le 22. V zadnjih treh letih je ostalo broz pomočniškega izpita 151 vajencev in vajenk. Kar se obrtne šole tiče, je treba povedati da so mnogi dolenjski kraji v tem pogledu na tleh Mar.rikod ni niti enega obrtnika niti ene obrtne delavnice več. Uničena so stanovanja in dehavnice, bodisi da so požgane ali porušene ali pa tako izropane, cla nl ostalo drugega ko gole stene. Iz mnogih krajev so se morali obrtnik! ubraniti sili. s seboj niso smeli ali mogli ničesar vzeti Skoda med dolenjskim obrtništvom v prizadetih krajih je torej res ogromna Novomeško poverjeništvo je zaenkrat še po neuradnih cenitvah, le po prijavah obrtnikov samih, ugotovilo äko- S^smlffipftn© se brezdomcev, do, ki se tiče novomeških obrtnikov in pa onih v okolici, ki je zdaj pod vojaškim nadzorstvom. Narasla je že blizu 7 milijonov lir. Naglašamo, da je vračunana le škoda na obrtnih delavnicah, materijalu in potrebščinah. Dejanska škoda pa bo najbrž še precej višja. Obrtno poverjeništvo Je moralo v preteklem letu predvsem poiskati primerno pisarno, ker je bil prvotni lokal po bombardiranju močno poškodovan in zdaj služi drugemu namenu. Novo pisarno je dal na razpolago posestnik in gostilničar g. Gustav Murn v ulici Sv. Jurija 10. Kolikor bolj se je po septembrskih dogodkih delo po delavnicah spet razvijalo, toliko bolj so se obrtniki spet oklepali svojega stanovskega združenja, po katerem so upali dobiti prepotrebne surovine in ves drugi materijal, ki ga tod ni dobiti. Poverjeništvo je kdaj pa kdaj kar preplavljalo nadrejene edinice s prošnjami za nakazila surovin in obrtniških potrebščin in edinice so v polni uvidevnosti nakazovale, kar je pač bilo mogoče. Tako je poverjeništvo lahko lani razdelilo med obrtnike: 350 litrov petroleja, 100 litrov bencina, 450 litrov nafte, 175 litrov strojnega olja, 561 iitrov firneža, 50 litrov parafinovega olja. 34 kg mila za britje, 1000 kg karbida in 36 kg sukanca. Večja pošiljka mizarskega kleja še ni izčrpana. Okrajno glavarstvo je prav tako odstopilo od svoje zaloge nekaj petroleja, ki so ga dobili v prvi vrsti kovinarji, za samo razsvetljavo pa je bilo razdeljenih 65 litrov. Poverjeništvo se je tudi zelo trudilo za nabavo že-leznine, zlasti za instalacije ter za okova-nje čevljev in podobno. Primeren nakup je bil izvršen, blago pa še ni prispelo. Obiastva in nadrejene edinice so storile, kar so mogle, in si pridobile našo hvaležnost. Vsega dobavljenega blaga Je bilo vsaj toliko, da so se za silo zamašile najhujše vrzeli. Da so morali obrtniki poleg navedenih dobav še drago plačevati blago na črni obrzi, je odveč omenjati. Močno prizadeti so bili čevljarji in sedlarji glede prejema usnja. V Novem mestu se je število prebivalstva skoraj podvojilo z dotokom beguncev, ki so prišli v mesto največ bosi in raztrgani. Hude potrebe po usnju so se pokazale že takoj januarja 1944. h flcvomešks statistike Novo mesto, 15. jinuarja i V novomeški župniji se je v letu 1944 . rodilo 71 otrok in sicer 46 dečkov 'n 25 [ deklic. Med temi je bilo 8 nezakonskih, 3 pa mrtvorojeni. Drugcd rojenih in v Novem mestu krščenih je b lo 15 otrek- — Moških je umrio 19. ženr.k 47. skupaj 6t> oseb. Drugoi umr ih. v Novem mestu pa pokopanih, je skupno 75 eseb, od teh 69 meških in 6~že.-sk. Med umrlimi je dosegla na višjo starost, gospa Marija Kastelic. ki "je o božiču umrla in je dosegla 92 let. Da je novomeško podnebje zelo ug dno. nam dokazuje dejstvo, da je nad 80 let v našem mestu dočakalo 6 oseb. — V novomeški kap.teijški cerkvi je b lo oklicanih 19 pa. ov, o j teh pročenah 17 parov, dva para sta Be poročila v drugih župnijah Dva para pa sta iz drugih župnij prišla v Novo mesto k poroki. Vsi poročeni žerin! so imel starost 5S3 let. vse neveste pa 467 let, torej v starosti prevladujejo m:-ški. Najmlajši ženin je bi sts.T 23 let najstare ši pa 59. Najmlajša nevesta je imela 20 let, najstarejša pa 45 let. Od ženinov sta b.ia dva vdovca. Skupno je Lilo razbeljenih 151603 sv obhaj.l. — V kapiteljski cerkvi je bral novo mašo domačin gosp. Jgško Jurak. Praznovali smo tud 20. letnico, ockai sto-luje .a proštijskem seiežu novoineškm preštov gosp. prešt. Kare! čer^n. V fren-č.šKanski cerkvi so b.le postavljene za božič nove jaslice, delo znanega kulturnega delavca g. Ciglerja Poldeta. Tudi v kulturnem pogledu se je Nove mesto prebudilo. Igralska družina, nai pevci in go^ben ki so se zeruž-li pod okriljem novomeškega komisarja g. dr. Virm-ka k l.ovemu delu. Bilo je več predstav, pevskih koncertov ter nastoprv salonskega orkestra, ki šteje okoli IS članov, vse v prid Zimske pomoči. Kulturno delo se bo v tekočem letu nada jevalo. «Muli tasigre§a? e'gas» ss tec In Jic^rlfctsse Na ljubljanskem kongresu Svete alunse leta 1821. je bila peieo ie \ za'dnjem č.anku i-.z,-žtetih večjih držav zastopana tudi Anglija. Njena predstavnika sta bila veleposlanik lord Stewart in nrnister Gordun Charles W'-Ünm lord Stewart je bil po'brat zunanjega m«ii>tra lorda Castlereagha. Bil je ang'eski veleposlanik na Dunaju m 92 je udeležil že kongresa v Opavi. Nastopal je odločpo proti citervcnc'.ji v Neap! u. pri čemer ga je podpiral tudi drugi angleški zastopnik Robeit Gordon. po rodu Skot. Ta mož je bil prideljen angleJkemu ve^ Iepoe!an'štvu na Dunaju in se je kot tak udeleževal kongresov. V prejšnjih člankih smo povedali da so bie zastopane na ljubljmskem kongresu tudi stevi're državice z Apeninskega polotoka. To-skanskega velikega vojvodo Ferdinanda III je zastopal knez don Ner'. Co rs: ni. katerega rod je potdcal iz F>renc Neri-Corslni je, bil zelo oster nasprotnik Napoleona in je povsod spretno branil koristi svojega vladarja. Papežev opolnomočenec je bil kardinal Giuseppe Srna. Ta mož je 20 let pred kongresom v Ljub jam vodil v Parizu z Napoleonom pogajanja za sklenitev kenkordata. Kasneje je b'l nadskod v Genovi, nato pa kardinal legat v Forliju in v Bologni. Viktorja Emanuela I., kralja Obeh Sin'iüj. sta zastopala grof San Marzano in ßrof San Martino d'Ag'iS. San Mirzano je bil svo; čas Napoleonov posTanik v Berlinu, kasneje je pa kmalu obrnil jadra in nastopal proti njemu, Modcnskega vojvodo Franca IV. je zastopal marki Molža, Na kongres je poslala svojega za^topn^a tudi neapeljska ustavna vlada. Ta njen zastopnik }e bil Mastrilli Gallo. Kongres pa ga ni priznal kot opolnomočenca. temveč mu je na eni izmed sej sporočil snre-/ete siklepe, ne da bi mocjcl Gallo tem sklepam ugovarjati. Gallo je ime tedaj za seboj zelo pestro diplomatsko kar»:ro Bil je že poslanik v Parzu. nato pa na Dunaju V napoleonskih vojnah jc zastopal Avstrijo n podpiral mir v Leobnu n Campofornvju. Kasneje je piosr .n Najs nas nekateri pre- priču »jo n: n:ri v naravi kaj šele v zgodovinskem dooa;in u zakm:*osti reda n sm'sei-nosti marveč da v?emu nf>«T>oduie n°uračun-Ij-v S'urai nas- vendar nek. nagm vedno zno va podi v vTc.iV ?-r;fče zgodovine Tu b' bnte! odkrit' nod toliV nr spremembami njenega dr večega toka zaželene konstante neko vsa i sta-t^rično nuinr.st n'en'h pojavov ;n s tem tudi unrav'cenost nalik k- se nam neugnano vsiljujejo. Prav zgodovina vojn 'n re\'oh.ic|i. zgodovina Srjerja mečn^h dei in nastajanja veFk'h ;m-periiev nam daie to! ko gradiva da začenjamo verovati v stanov-tnost nekaterih pojavov T' pojav- niso tolika no*ledefc vnanie^ dogaja-n a n slučajnega V-^ania zßodovm'Jcib si'n:c. kolikor so odsv-t človežke du'evnosri k- se tudi v vekovih bistveno ne spreminja To. kar je v nekem simfs!u in do neke mere stanovitno v tipologiji človeka, je lahko stanovitno tudi v zgodovinskem dogajanju, v ko'ikor je le-to odvi&no od velikih osebnosti, teh motorjev zgodovinakih gibanj ali od konstantnih du?ev-nih lastnosti plemenske du.?e, od nosno od psi-hooških zr.ačilosti množice, kadiar je ie-ta gonilna sila zgodcvTidcih prncesov Prav v tem nog'odu nam nudi zgodovina velike francoske revo'ucije še vedno neizerpan vir gradiva za preučevanje psihologije revo'uci'e in bpclogije revolucionarjev če bj ljudje trdneie poznali nrav to plat revolucije, p'at. ki združuje njene največje skrivnosti, bi ne podlegali niti v času epidenvčne revolucijske psihoze tako zlahka varljivemu miku n en? lažim:stike za katero se često skrvajo h'adna dejstva in niti malo človekoljubni osebni računi ftalijan Mario Mazzuccheüi je spisal pred leri okrog 550 stran; obsegajoči studijo o Robe?=p'ern.i ja«»no. mika\no, vendar dobro dokumentirano, na grad'vu iz prve roke zgra-ieno delo Prebiranje te knjige nudi enega tistih už;tkov in koristi, ki sem jih omenil «pre dai: Skozi debelo plašit gradiva o eni najzna-čilnejSrh osebnosti velike revolucije se razmik 'jajoč človek brez vel;kega mieelnega truda do-tip'je k nekim konstantam revolucije: od in-d:vidualnega primera prehaja k tipologiji revolucionarja soloh. Revcbic;nnarja namreč ki ga najprej zanesejo dogodki sami in z^čen a le nočasii uživati v uničevanju, v deflitrvkciii. dokler ne vrnseta v niem strahotno s'avoh'epje n neukrotljiv pohlep po moči. in ta pa v danih nrimenh privedeta v nasprotie s samo revolucijo ter spremenita v njeno žrtev. Robe- spierre. ki je predstavlja1 na naoroznej^o načelnost in č:sto*t francoske revoluc.ie. tako da so ga zarad: njepoveca dejal b-. asketskega revoluc onarstva imenovali »IMncormr tible« stoji pred nami kakor igra'ec brez ma«ke. resda še vedno v tem ali onem skrivnosten vendar prost sleherne revolucijske nvsrike Ecce homol Razločno spoznavamo njegovo manjvrednostno občutje k- se «kriva pr-d granimi gestam: sridka; njegovo tartuffovstvo. ki g3 skuša zakriti z revolucijsko «trccostjo in ne popitst! ivositjo: njegovo plahosit, ki mu ne do pušča naglih dejani in süovit'h razen v primerih, ko nvsli. da je zanj »zrak čist« in tla trdna: niegovo demagogijo s svobodo in tiranijo. k; pa ga n;ti malo ne moti da b' ne ravnal nasprotno lepim besedam in skrbno naučen m govorniškim frazam Čeprav je za-ne?eniak t j človek k; vsaj izprva veruje sam «ebi in misli rewio z načeli k j'h o^nan a. se vendar nočas? razvije v špekiranta Njegova ueoda poslane navsezadnje, ko je r«zkr:n-kan in izdan. zapr§?en na nol mrtev »dvlcčen pod giljotino, izrazito tragična vendar nam ne dopu"ča da b: čustvovali < tem mon^trom re^.-oluci iskega mora'izma in «»^cetzma Kajti »krepostn k« s tako ma'hno odgovornostjo za sve'o^t človekega življenja s tako nerazvitim n rak t; onim čutom za reiner, in prav'co je preblizu krm;na'u. da bi čutil v njegov- revolu-cijsk; vnemi dih veličine. Na primeru Maksmi'ijana Robespierra vidi mo. kljub vsem poskusom nekaterih zgodovinarjev da bi ga rehabi':t rali. kakšne strahotne posledice ima ne le za revoluconarja marveč tud> za samo revolucijo, za nar'd za družbo, za zgodovino zmotna vera v *e!;č»no takega človeka kam privede nekr;b'čn: odnos nasprot revoluciji, nienim ;deiam. težnjam m s*ra^tem njen: romantiki in mistiki, njenemu veselju z vlada. V Mantovi je Gallo čakal teko dolgo, da je med em kralj pr*el že v Ljubijano. Končno je le di-bi do.oljenje in ko je do-potoval v Videm, je nak-te! na zadnjo oviro. Tam ga je čakalo kraljevo pismo, ki mu j«e {poročalo, da mor-, počakat na njegova nadaljnja navodila v Goric» Kra j se je izgovarjal, da ni smel razen osebnega s-iužab-ništva pripe'jati v Ljubljano nikogar. V Gorici je moral Gallo čakati skoraj tri tedne, ne da bi mu dovoiil» da bi posla kunrja v Ljubljano ali pa da bi se vrnil v Neapelj. Tako so iz:grali zastopnika nenpelVkih ustavnih revoluc onarjev in neapeljski kralj ■i je izbral na kongresu opo nomočenea, za katerega je vedel, tla bo zastopal le njegove '•:oris' i Ta mož ie bil kn^z Ruffo-Sc'Il.a. ki je bil do neapeljske revolucije poslanic kra'ja Ferdinanda na Dunaju. Ustavna vlada ga je odstavila, ker m hote! izvrševati njenih ukazov. Njegovo delovanje na ljubljanskem kongresu pa so prikrivali, da ne bi izziva'' nea-pe! eke ustavne v'ade. oz'roma. da ne bi že vnaprej razgalili pravega obraza vsega kongresa. Tajnik kongresa je bil baron Friderik Gentz po rodu iz Porcnja. Čeprav je bil včasih zelo navdušen za liberalne ideje, se je kasneje zna! spretno prilagoditi svojemu gospodarju Mettenvchu ;n mu je zvesto s'uži!. Karaikteriziajo ga kot najdelavne šega diplomata na kongresu, ki je ljubil čast '.n denar. Baron Gentz je vodi dnevnik kongresa. ▼ katerem je zap;so al g'avni potek razprav m sklepa Konferenc- w b'!e navadno ob 21 uri m so trajale tri do štiri ure. Več ne konferenc so se udeleževal', samo najugednejši diplomati. V prvem delu kongresa, od 12. januarja do 26 februarja so re'etali neapeljsko zadevo na 34 sejah. Od teh sej je kh samo 10 splošnih V naslednjem delu so bile samo štiri seje in so na n: 11 obravnavali p>emontsko in gr^ko revolucijo Zaključna seja je bi a 12 maja. ko je b'Ja pcdp:sana končna deklaracija Se e so bile vča=i'i zelo burne in neprjetne Gentz ugotavlja, da so bile razrrave dolge, zamotane, pogosto zelo mučne Diplomati 9' nieo tli edni. kako naj rešjo neapeljsko \pra'»anje N-so cc strnja i ali naj daje prednost strogim sredstvom ali ponvijevalnim. Mnoga vprašanja pa so b:la rešena v zasebnih pogovorih, na sprehodih, zasebnih cbi'i'-i'i ri večerjah Priložnost za reševanje pol'.tičn>h vprašanj, za običa no intr-g:ran:e, pridobivanje podtkanja, sejanje ne-zau^an'a. so nudi'e zla t» čajanke Zlasti o Mcttcmichu je zrano. da jc zelo rad zahajal na čaj k ruskemu car u. Že v nrvem članku «mo omenili, da *> se v Ljubljani zbra'i d-p'omat. brez sivoi h žena, hčerk n sorodn:c Iz^gn ti so se hoteb tako vpletanju ljubezen k iS vplivov v k on o resne razprave k-kor «e je to v veliki mer, dogajalo na dimajskofTi kongresu Razlog, da v Ljub-! ano nifo nr.neljaü svojih boljSih polovic. ie bi1 morda tud' v tem da so dip'omari čuti1!. da ni več mis?it. na mir z narodi m da je pričakovati še hudih bojev med revolucijo n legitimnostjo. V tem razpoloženju pa gotovo ni blo tpes+fl za erotiko n 'omantiko Med rekami in prekop; Po tednih odmora m obojestranskih priprav. p še . emški vojni porcčevaiec goso. Focnler-Hanke, se je ponovno razpainteia barba za Vio Emil-jo m s tem tud. za južao Pa-Äto niz.no. O^rca a^g^äka in peta amerxSita aiinada s.a v ta namen preliil ze cele potoke krvi ur izstrelil na milijone graaat. S tem ž: t vam. sta si za. v^a-ko ceno hoteli oupreti pot v zgornjo Italija- sko Eižico, prepričam, da oo na - način gorska vojna zanju končana. Ko a- lani meseca septembra v-arli v tgrio stekiemce« pri Kimm ju, so o 1-, preverjeni , ua oodo lahko izpustui tank- ua ces.e, ki bodo kar sami drdraU nap^j proti oljem. To-a Padska njžina se vsa; v svojem jugovzaocl.em deiu ni iz^aza^a z« pn-klaoiio oaemije kakor s 3 si ga pivdstav-ljaii napada ci. Reke. ki pritekajo z uinov in tečejo v sevemi siner: tvnri^o s svoj mi prekopi ugodnejše pogoje za obrambe- kakor za napade. Tudi visoki jezovi so kakor nalašč pripravni za oorarn-bo zlasti za obrambo iz južne Le jugovzhodne smeri, od katere i.apaša aovraž- nik. , . Nemški vojak, ki 2e izza začetka deževne tiobe v jesen: med Ja.uransk.rn morjem jn gorskim bcjiicem lež. v blatu in viagi ter m-ia voaiti pravo življenje dvo-živKe, je močno začuden, če sliši, .aj urah napol .jo vse še tako plitke struge* včas;h 20 do 30 metrov široke in de 10 m globoke. Takrat odnese voda vse mestove in brvi, jezovi pokajo in veda pep.aviia zemljo. Seve.a je v takšnih razmerah težko oskrbovati vojsko. Vasi se spremenijo nenadoma v otoke m izvidnice si nioraio pomagat- v takšnih primerih aakor vdo in z ajo. Ko vode odtečejo, ostane na površini mnogo buata, katerega poznejo kmetje preorjejo. Od reke do reke, od prekopa do prekopa se bi je jo hude bitke. Veano nanovo poizkuša sovražnik izločiti mostove, ki omogočajo preskrbo nemške vojake. Toaa n~m-ški p.on;rji se ne strašijo dela n .gradijo sproti vse, kar voda aii pa sovražnik porušita Mogoče si nasprotniki pre, s 'V.jajo, da bodo s sunkom preko Bologne h.t.eje napredovali, ker se od Bologne calj» iztekajo reke in prekopi v severne ši smeri Tcda tud; če bi se mu ta namera posrečila, ostane še vse poino pogojev za uspešno obrambno vojno. Čeprav bodo bodoče borbe v Padski nižini težke m nobenega dvoma, da so se nemški vojaki v dosedanjih sp. padih na tem ozemlju že toliko seznanili s pokrajino in njenim- zna-filln stmi. da bodo vse to izrabili v svojo korist. Ne samo strnovania. temveč tudi «stopnišča in hodnik« morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sirei ne morate in ne smete niti za trenutek osvetliti *topn!Sča. Rako nerodno je hoditi po temnih stopnicah In hodnikih, ste eotovo te tudi sami skupili $e mnogo bolj pa se to občuti v naglici In nervozi. ko vsakdo hiti, čimprej v rak'on!Sčo ruJcn em. uničevanjem terorjem Če b, sodobniki po?nai pravo notranjo podobo Robesper-ra in njegovih ožj"h sode'avcev. bi se ne dali tako zanesti od revolucijskega vala. k se pojavlja resda z neko elementa-no silo. prav kakor se v zgr.dov-n pojavlja o vojne, a gorje (»i ga narodu. k: ga ne zna zatreti ali čimprej omejiri. 'eg- iz'rati spravit' na pota n ormalnega razvoja zaustaviti ana-biin. teror in zlo čin Zakaj revolucija ie v najboljšem primeru samo tisti siloviti preskok, ki ga pozna tudi narava, ni na smi-e! ;n c:li razvo a Revo'.ucio-narji Robfisr;errovega tipa ustvarjajo — ne brez povsem hla^n'h r»s^nih račimov — iz tega vzkipe'ega vala zgodovine lazim srifno in lažire igiozno ^kr vnost. ki omamlja lahkover-neže m privablja fnekulante Ni je namreč revolucie k bi megla ostvariti prav tiste najbolj bleščeč» die. za katere včasi po nepotrebnem tv>t?če največ krvi: vsaka se Dre-' ali ^lej vrn» k nečemu lair pred'+iv'ja n'eno realnost: vsi njeni skrajni, tragični krvav; va'ovi «e mrino razb' njaio ob resn;čnih potrebah življenja in d«n:b nv^žncu^ih razvoja Rarvneta dfwni^l ijp mnih Rnbeni»?Trov se zaman ra-letava v nedn-egljivo. zaman trati z zločinsko zlorabo moči tisoč? ^vljenj. Robeispierre je v tipologiji tracicnabrh revo-'uc;onariev eden naiizraz;tei.5'h primerc/V za-nearn-aštva »preroštva« »svečeniStva« Kdor nreb;ra pri Mazzucrhe'Hju poglavja, v katerih opisuje n egovo m'adast bi v tem podežd-kem adv«f:ahi. ki p:5e slabe verze n kcespon-d»ra z gospodičnam' o reji ptičev nikdar ne /asluril bodočega tirana Za njegov duSevn' razvoj pa sta važna dva rnrniwit»: vHike »m narije do starorimskih političnih osebnost, in rsvzeto vrnv pobožno uživanje Rousseau levih sni*ov Temu g!a«n1o! nove čustvenosti in sentimentalne vere v človeka je bil Robcepicnc tudi tedaj, ko je z ravnodurncstjo tirana pošiljal pod ffil otino stotine. ri«oče !ji»d:. neomajno zvest: pri njem je iska' navdiha. Ko zasledujemo v poznejših poglavjih razvoj Ro-be^perra kat poli tik a-rev oluciona ria, vidimo, kako počasi se vsaj do neke točke preobrazuje negova natura in s kak "no previdnostjo sprejema rad:kalne ideje Tako potrebuje precej časa. da se notranje odpove monarhiji in postane republkanec. Toda ko doseže naposfed neko stopnjo in » pribor zadosten vo'iv .n moč. vidimo novega Robespierra: jakob=nca, ki mu ni nobeno jakobnstvo zadosti rad'kalno. Pohlep po moč ga kvari na znotrai. najsi ie na zima i nepodkunl iv in neizpn>sen v svoji revoluc i? sk i »morali« Z tla j začenja vemvafci ▼ svoie posanstvo čuti se pok!:canega. da vodi revolucijo n da zarčiti svobodo pred reakcionarnimi silami in korupcijo cestnih pristašev. Nihče nf nap sa! 1ep?fh besed o svobod in huiäe obtožbe tiranije kaker ih naidemo ▼ Robrspierrovih «ovorib k; jih MazzucchelB ob;lno navaja Toda noben revohicionarec n: s takr strastjo zatira' svobade in n^ben ni bil tako h'adcn riran kakor prav RoHe^p'erre, predwav^teli naibuj^eoa terorzma v veliki revolucij Mrvž kj je bil v nekih moralnih stvareh »to občutljiv snloh n; pozna' m^nJe in človečkih ozirov če ie za njegove tckmece a'i nasprotnike, za utrditev revo'uci e ki je ni ume! !oč:b od svoje osebne moči Ne samo da je pognal pod giljot'-no Dantona v katerem ie videl na ire^nei^eea rivala za ob'ast nad množico: da! ie umorit; tud; Camilla Desmou-'insa. svojega ednega nriatelja >zza šnlsk h 'et m zvestega tovariš skoz; vse življenje moža, k-»t'T<«Pu ie bfl V nedavp" priča pri poroki m fr č^ar otrokom ie je igtal, ko je prihajal »JUTRO« St 13 Četrtek, 18. L 1945 Dusijev, znaša leioe m o milijonov. Prav t tako je bila slaba letina rti in ječmena. I Kronika * Visoko odlikovanje polkovnika Radi». Madžarski državni voditelj Szalasi je podelil 14. januarja komodoru borbeno-letal-ske jate »Immelmann« polkovniku Rudelu zlato hrabrostno medaljo To najvišje madžarsko odlikovanje je bilo doslej podeljeno le osemkrat. Polkovnik Rudel ga je prejel kot prvi inczemec. * Izmenjava vojnih ujetn^ov. Zunanje ministrstvo v Berlinu se je dogovorilo preko Švice, ki sedaj zastopa nemške interese, o izmenjavi težko ranjenih nemških vojnih uietnikov in c*vilnfh internirancev za angleške in ameriške. Izmenjava se bo vršila v drugi polovici januarja. * Uničevanje italijanskih mest. V zadnjih dneh so Anglosaksonci večkrat teroristično napadli sevemoitalljansko področje. Pri težkih napadih po uničili v Bo-logn; bolnišnico »Cent'o Putti«. ostale bo L nišnice ter sedež na1 škofa Posebno silovito bo bombardirali Verono. koder so uničili številna z?edcvipsko, umetniško • in kulturno pomembna poslopia, med nitmi 4 cerkve, kržni hodnik v stolnci. mestno knjižnico, znamenj palači Dei Diamanti in Canossa. palačo akademije ter ostale druge znamenite stavbe. * Ohnpne mzmere v Parizn. Pariške razmere se bližalo z blazno naglico katastrofi Obstoja bojazen da bo izbruhnila grozna epidemiia pcroča »Aftonbladet«. V ponedeljek je umrlo zaradi izčrpanosti ln mraza mnosro ctrck ln starcev. Nove ocTočilne utesnitve kuriv?, ter pomanjkanje živi! nospešineio umiranje. Pred pariškimi pekarn stvi, «feio r'ols'e knče jckaio. čih žena številni peki so morali spričo pomanjkanja kuriva zapreti svo-e pekarne. Celo prns'uln nn-iška črna bore« kaže znake slaboeti. Mnogi ljulje. ki ne morejo več prenašati mraza, so pričeli metati v peč' svoie pohištvo. * Izronana draamliama Kot javlja »Tribune de Geneve«, je vdrla iz dveh častnikov in štirih civibstov se stoječa tolpa pod pretvezo, da hoče izvršiti preiskavo, v Toulonu v neko draguliamo Sina lastnice. ki se ie postavil v bran, so težko ranili. Tolovaii so pobrali za 15 milijonov frank "v dragocenosti. S svojim plenom so neovirano ušli. * Na Finskem primanjkuje živinske krme. Izredno pomanjkanje prehrane za j živino na Finskem je prisililo finsko vla- j do da je odredila zasilno zaklati 20.000 j krav Na ta način skušajo ohraniti osta- j nek krav. * Sovjetska zveza bo dobila 50 900 ton ; finskega lad'evja. Finska bo morala iz- i ročiti Sovjetski zvezi v okviru plačil za j vojno odškolnino za 14 milijonov dolarjev j ladii javlja finski list »Mercator«. K te- i mu pripominja časopis »Expressen«, da i gre za kakih 30 finskik tovo-nih pamikov, i med katerimi je več največjih in najmo., j dernejših finskih ladij Med njimi sta tudi dva velika ledolonr'lea. več posebnih par-nikov in en plavajoči dok. Po cenitvi »Ex-pressna« imajo vse ladje skupno kakih 50.000 ton. , , .-.,-,, ■* Mraz na Portugalskem. Okrog božičnih s uprava kina Unoma pr,redila še kratko praznikov je na Portugalskem pritisnil ! posebno predstavo za pripadnike novinar-mraz kakršnega ne pomnijo v zadnj'h le- ! "ke in grafične stroke, ki so, moTeč potih. V Lizboni je celo zapadel sneg, kar je ! zorno vse prizore tega filma, oiji kaj. ada - *—---—»n.„ \r 79 i še prav posebno hvaležni gledalci. v tem mestu velika redkost. V zadnjih 73 s letih so tam v božičnem času samo šestkrat zabeležili snežne padavine. * Zanimiv predlog v ameriški zbornici. Republikanski vodja v reprezentančni zbor-' niči Joseph Mack je predlagal dodatek k ameriški ustavi, ki bi določal, da sme izvrševati vsak ameriški predsednik svoje posle le v dveh uradnih obdobjih. * Suša decimira avstralsko letino. Velika suša, ki je letos katastrofalno napadla Avstralijo, že vpliva na preskrbo avstralskega j prebivalstva, ameriških sil na Pacifiku in j celo na bodoče obroke v Angliji. Po »Time- i sovem« poročilu se more primerjati sedanja suša le še s pogubnimi suhimi obdobji v letih 1902 in 1914. Preteklo leto je bilo za živnorejo najslabše v zadnji polovic' stoletja. Na mnogih ozemljih je bilo največ { . . .. j J Z j. i i v «»K»'»"=111 a;va.otu v o-f. jc'a udeležbo pri raznih tolovajskih podvig h ter vohunstvo. Pri Zeilenigu so našli seznam oseb, katere naj bi se v primernem trenutku odstrani'o. Kampova je poleg drugih prestopov zagrešila tudi to. da je dialj ča-a skrivala nekega Francoza, mu dajala hrano ter ga slednjič nrived a med bandite. Nekateri obtoženci v tem procesni, ki eo bili manj obremenjeni so prejeli zaporne kazni od 2 do 3 let. 161 t^a ^ranči-3ka Rohičak pa je bila ziradi pomanjkanja dokazov krivde oproščena S Štajerskega Na velikem zborovanjn v Ptuju je ugotavljal okrajni vodja Bauer, da so bile v preteklem letu izpolnjene vse naloge tega okraja. To se je lahko zgodilo zgolj s preizkušenim narodnosocialističnim fanatizmom in z neomajljivo vero v nemško bodočnost. Bauer je zaitijučil: »Novo leto nam lahko prinese mnogo izkušenj, vendar nas bo našlo pripravljene, v bodočnost verujoče in zveste.« V Vojniku je bil sklican zbor krajevne skupine, na katerem je vodja poročal o vojaških in političnih dogodkih minulega leta. Pozval je sodelavce, naj tudi v novem letu zastavijo vso voljo in znanje v službo krajevne skupine. Pogrebna svečanost. Alojz Vc-laj, občinski uraonik v Trbovljah, oddelnj vodja SA, je padel in so mu priredili lepo pogrebno svečanost. Zupanov namestnik se mu je zahvalil za zgledno delo pri občini. Ob grebu je izpregovoril v imenu krajevnega voditelja sexini svetnik dr. Brau-chardt, v imenu okrajnega voditelja *n standartnega vodje pa višji skupinski vodja Martini, ki je nagiažal, da je Alojz Volaj že od leta 1932. pripadal k SA. Zaprisega. Okrajni vodja Eberharit v Trbovljah je zaprisegel novo skupino ljudskih grenadirjev. ki so se zbrali pred okrašeno občinsko hišo v Trbovljah. Na fronti so padli štajerski rojaki major Maks Kloss. vitez železnega križa in ime. jitelj raznih drugih odlikovanj, star šele 28 let. narednik Jožef Ryschka. naddeset-nik Hubert D assal, poročnik Jožef Fii3sl, višji odlelni vodja Kristijan Hertel, mornariški naddesetnik Maks Dufek in voiak Jurij Kanter. Vojak Janez Tomšič s Senovega pri Rajhenburgu je bil po smrti odlikovan z železnim križcem II. stopnje. Poročnik dr. phil Heinz Krauth, študijski svetnik ne. višji šob v Leobnu. je bil po smrti na fronti v Italiji povišan v nadpo. ročnika. V Mariboru so polož li k večnemu počitku Matijo, Jožefa in Ano Javšovec. Vsi trije so pokopani na pobreškem pokopališču. Smrt starega rudarja. V Zagorju je umrl najstarejši upokojen; rudar Jožef Jesih v starosti 92 let. Jesih je bil okrog 50 let zaposlen pri ruJniku kot tesar. Po-gieba se je udeležilo lepo ševilo prebivalstva. Na cesti je padla 59 letna Marjana Boršt-narjeva iz Maribora tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico. Prometna r.ezp.cda v Mariboru. 36Ie'ni Janez Gorišek iz Maribora je irrnej smolo, da je prlše] pri trčenju nekega j ovo: nega avtomobila s traktorjem med obe vozii. Pri nesreči si je zlomi" nogo, dobil pa je tudi druge poškodbe na ^ podi j-m životu ter so ga morali oupe.jati v mariborsko bolnišnico. KOLEDAR Četrtek, 18. januarja: Vera, Sv. Petra stol, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: »Vznemirjena srca«. Kino Sloga; Modra lisica. Kino Union: j Moja prijateljica Jožica«. V. simfonični koncert radijske oddajne postaje ob 18. v Unionu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leusteik. Rezije va cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Mr. Nada Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. Zatemnitev od 17.40 do 7.15 Qddajniska skupina Jadransko Primarjs RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 18. JANUARJA 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemščni. 12.—12.30: Napeved sporeda — nato opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 12.45—14.: Salonski orkester vedi A. Dermelj. 14.—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.: Prenos osrednjega nemškega sporeda. Ol dveh do treh — šare meh. 15.—17.: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). 17. ao 17.15: Na harmoniki igra Jože Povše. — 17.45—IS.: Glas slovenskega domobrarstva, 18.-20.: Prem:s V. s mfaričnega koncerta pomnoženega radijskega orkestra, iz velike unionske dvorane; dirigent: Ferdinand Herzog. V odmoru približno ob 19. uri: Poročila v slovenščini, 21—22.: Prenos nemškega osrednjega sporeda: n. dejanje Straussove opere »Kavair z rožo«. — 22.—22.15: Poročila v Temščin) in napoved sporeda. 22.15—24 Prenos nemškega osrednjega sporeda: Glasba pred polnočjo. Mrzle nege sb vzrsk mnogih *mtozt*i Zato spada nega nog med glavne za&tsve hlg ene UiL 2, 500 lir namesto venca na grob p<*k. Gorjupa Sesgiia-Aljoša. Mestno županstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpriranih. Počastile rajne z dobrimi deli! u— Namesto vence na grob pok. gospe Ane Türk je daroval 200 lir za Šoc. pomoč g. Ivan Ruts. lesni industrijalec. u— Namesto cvetja na grob blagopo-koine ge. Adamič Fani darujeta družini Pirnat in G!>tz!! 150 lir za »D>m slepih.«. u— Namesto cvetja na grob blrgonokoj-ne ge. Krainer Viktorije in ge. Türk Ane daruje rodbina Franjo Rusova 400 lir za gluhonemo mladino. u— Namesto cvetja na grob gospe Vid-1 Gos'arjeve daruje rodbina Samsa 150 l;r za slepo mladino. v hišo. Prav tako se mu ni smilila Desrooulin-sova mlada žena. Nekaj zanesen o m oholost, nekaj pa hladna speku'acija z množico in njenimi instinkti ga privedejo do tega da skuša s kultom Najvišjega B'tja ustanoviti novo religijo in postati njen pontifex maximus Ko je dosegel vrhunec moči. se ni več znal ustaviti; venomer ge je bal. da bi zgubil svoi položaj, zato je stopnjeval terCT in naposled trred'ož'1 koti-ventu zakon, po katerem so se člani konventa sami čutili ogrožene Zdaj ni-so mirovali dokler ga niso zapletli v mreže, ki si jih je bil eam vpletel, in ga tako zadavili Rcrbespierrov padec je bil nage! in silovit Mož ki se ie dv:gnil previsoko, je mogel samo pasti in Se razb'ti; ni se simel umakniti v zasebno živ1 jen je Ko ie obtičal v pasti, je bil na:brž ustreljen, ali pa se je sam ranil, in ko je ležal tako ranjen, so se ljudje, ki so še včeraj trepetal1 pred njim — in z nj:mi je trepetala vsa Francija — zmenili zanj toliko kakor za na pol mrtvega nsa Zdravnika, ki sta ga preiskala sta ga v zapisniku označila kot »sce-lerat Robesp erre 1'aine (hudobnež R starejši) Na pol nezavestnega so ga skupaj z nie^ovimi pomočnik prenePali na morišče na Trgu republike Peljali so ga po oni isti cesti, po ka t»ri je pognal v smrt DanMna S jočlh obrazov jfe zasramovala in se veselila revolucionarjeve »ode ona ista množica, ki ga je leto dm poprej nos'la po u'ici v triumfu kot vrhovnega oznanjevalca nove religije in najčistejšega predsfravitelia Ihidstva in svobode Tako ie ob veselem vzklikanju ljudstva in po obscenem plesu »furij ^iliotine« končal na morišču mcž. ki je bil po Fagnetovi formuli >samo vte!ešenje francoske revolucije*. Revo- lucija je sama požrla največjega svojega otroka; teror je sam ugonobil najhujšega terorista. In medtem ko so v Parizu vozili na morišče žrtve rcvoluci skega terorja, je po njegovih ulicah hodil neznan in samoten tisti, ki bo rdečedlako volkuljo končno ukrotil in ji vsilil verig« brez katerih ie bi'a same strahovlada, pok olj in kaos: hod^l je Napoleon Bomapart». Z niim je že hodila — nevidna in neslišna sodobnikom — sama usoda te revolucije, zakaj življenje bi bilo nemogoč kaos in uničilo samega sHbe, če bi ne nastopili trenutki in ljudje, ko se neizprosno za^kaio meie in določa potek normalizacije in zakonitosti. Tiraniji množice in njenih demagogov je nujno s'edila samovlada človeka, ki je bolje poznal dve neizogibnosti: Dolžnost in Red. Zapiski Nove slovenske knjige. V zadnjem času so izšle naslednje nove knjige: F. V. Fa-ber, Duhovna rast krščanskega človeka. Prevedel Franc Terseglav. Z dopolnilom: Krščanski svetniki in svetnici, mistični teologi in učitelj duhovnega življenja. Napisal Franc Terseglav. 624 str. izdaja Ljudska knjigarna. — Friedrich Griese, Zima. Roman. Prevedel Fr. Bradač. Naša knjiga št. 30. 234 str. Izdala Ljudska knjigarna. — Simon Gregorčič, Jeremijeve žalostinke. Izdala Ljudska knjigama, 64 strani. — šopek Andersonovh pravljic. Poslovenil Miklavž Kuret, ilustrirala Marija Vogelnikova. 222 str. Izdala Ljudska knjigarna. — Slikanice: Sneguljčica — Bela kača — Rdeča kapica — Janko in Metka, vse s večbarvr/iimi aus*, acijami delo Sonje Vončina, Marenke Muckove, Marije Vogelnikov? in Ivana Romiha, Iz- dala Ljudska knjigarna. — Henry Bordeaux. Vrnila se je. Prevedel Anton Anžič, Slovenčeva knjižrica št. 105, 156 str. O posameznih knjigah pripravljamo obširnejše poročilo. El»e Oeltjen-Kastmir, katere smrt smo zabeležili pred dnevi, je bila sestra znanega grafika Luigija Kasimira in se je prav tako udejstvovala v slikarstvu in graf ki. Nekaj let pred sedanjo vojno je ta umetniška dvojica razstav-la tudi v Ljubljani tn dcsegla lepo priznanje slovenske umet_ nostne kritike. Med tu razstavljenimi slikami ln grafikami so bli števil il motivi iz Haloz. Slov. goric in nekateri tudi iz Ljubljane. Odkritje 5000 let starega biv*llSča. V Koldingu »o odkrili pri kopanju zaklo ršča ostanke starega človeškega Divališča, ki sega po sodbi strokovnjakov v kameno dobo pred 5000 let j. Našli so med drugrm črepinje lončene posede ter konjske in pasje kosti. Nov nemški biografski leksikon Mona-kovska Vsenemška zgodovinska komisija je skle.ila, da pripravi novo izdaja leksikona »Allgemeine Deutsche Biograf e«. — Določen h je 60.000 imen, ki bodo obdelana v 12 knjigah. GriUparzerjevi zbrani spisi. Dunajska založba Anton Schroll je zaključila z nedavno izišlo 22. knjigo svojo izdajo zbranih spisov dramatika in pisatelja L. Gr llpar-• zerja. Izdaja ima literarno-kritičen značaj. krožite se na romane „Dobre knjige" Zaradi mrzlih nog trpi marsikdo ne samo pozimi, temveč tudi v drugih letnih časih in ne samo starejši človek, marveč tudi marsikatero dekle. Mrzle noge ne povzročajo samo neprijetnega počutka, ki se potem preliva po vsem životu, marveč tudi cgražajo naše splošno zdravje. Katarji dihalnih organov, vnetje manlljev, vedno se ponavljajoči nahod in splošni nagib k prehlaieniu so pogosto posledice mrzlih nog. Kronična mrzl'-ta nog je pogostokrat kriva tudi bolehanj na ledvicah, mehurju in spodnjem životu vobče, pri ženskah zlasti še lenivost; črevesja. Pogostokrat so mrzle noge krive, da ne moremo spati. Ožja zveza mnogih bolezni s kronično mrzlimi nogami je bila že zdavnaj zdravniško dognana. že prof. Winternitz je dokazal to na našlo ln jem poizkusu: mrzle nege v hladni vodi povzročajo, da se dvigne živo srebro .v termometru, vtaknjenem v uho, v teku dveh minut za 0.1 stopinjo, nato pa spet upade Zelo prepričevalni so novi poizkusi, ki so bili izvršeni v patološko-anatomskem zavodu v Monakovem. Dokazali so. da se pri prehladu nog s sekundno naglico izpraznijo in izsušijo sluznice, s čimer se zmanjša odpornost krvi in lah. ko nastopijo obolenja. Mrzle noge so ve'.no znak. da je krvni obt k v nogah oviran. Vzroki so lahko različni. Prav pogostokrat je motnja v obtoku — v kolikor tega nisio krivi preozki čevlji — krčevitost kožnih celic, ki je lahko prirojena ali pridobljena. Vsako ohla. ienje povzroča, da se krvne posodice skrčijo. kar je varovalni ukrep človeškega telesa, ki hoče preprečiti preveliko izgubo telesne toplote. Pr; ponovnem in daljšem nastopanju mraza fn. pr. če deli časa stojimo na mrzlih tleh) vztrajajo krvne posodice v nekakšnem krču ln natopi kronična praznota krvi. Pri ljudeh, ki so živčna slabi, slabokrvni ali na srcu trpeči, ie takšna krčevitost prav pogosta, zato imajo ponavadi mrzle noge. Kdor se premalo giblje in preveč sedi. samo pospešuje ohlaievanie nog. Poeedači imajo celo poleti hla'.ne noge. Pogostokrat so mrzle noge posledica potenja. Izhlapevanje telesne vlaere povzroča izgubo toplote, zato ima tak človek vedno hladne noge. Dejstvo, da pomenlajo mrzle noge pomanjkljiv obtok krvi. nam pove. da si kronično mrzle noge lahko najbolj zanesljivo ozdravimo z gibaniem ki dobro prepoji miš;ce s krvjo. Napačno pa Je. topleje za vi lati nosre. Prav tako niso ogreje-valne steklenice in druga taka sredstva, ki omogočalo spanec, nikakšno zdravilno sreistvo z-nh- mrzle noge. Zelo primerna je rožna te' a^ba ki Jo lahko vsakdo brez trud* jn noonnzno izvaja. Treba je prestopati na mestu, p: ogibat; prste na nogah in sploh povzročati čim večjo gibljivost nog. Kdor mora čez dan mnogo sedeti, bo ob taki telovadbi kmalu občutil prijetni učinek. Zelo važna je zračna kopel, pri kateri omogočimo nogam, ki so čez dan tako rekoč vkovane v usnje, dihanje na zraku in soncu. Iz tega vzroka je pogostejša hoja z golimi nogami dobro preizkušeno sredstvo zeper mrzie noge. V mrzlejšem letnem času zelo dobro de topla nožna kopel z nato sledečim hladnim polivom. Tri minute je treba držati noge v vroči vodi, nato pol minute v mrzli. Takšno kopel je treba trikrat zapored ponovit, in končati z mrzbm polivom. Nato je treba noge dobro osušiti. Dr. Schacht iz Wiesbadena je uvedel novo masažo s peskom, to se pravi: stopala je treba drg-1 niti z grobim peskom, ki poživi krvni ob-; tok in blagedejno vpliva na kožne živce. • Vsakdanie umivanje nog je nekaj po sebi razumljivega. Ljudje, ki trpijo zaradi j potnih nog. moraio še posebno upoštevati : pravila čistoče in morajo poleg umivanja večkrat menjati nogavice. Pozimi priporo-: čajo nekateri vlaganj? časopisnega papir. : ja v čevlje. Kdor mera mnogo sedeti, naj i ima pod nogami primeren podncžnik. Na-; še noge. ki oi vseh telesmh delov prenašajo največje breme, moraio biti deležne čim večje nege. Nega nog spada še bolj kaker nega rok k temeljem našega dobrega telesnega počutka. Važn-o fiavedllo Z ozirom na možno«*, da bi bile ob priliki bombnega napada razrušene vodovodne naprave, bi pestala de'no neuporabna tudi stranišča na vodno izpisovanje Da se omoeoči rübova uporaba, morajo b'ti na razro'affo v v«eb straniščih na vodno izptakovanie večje posode, napolnjene t vodo Tud' bo po*reSno. da se v tem slnfajn stranišča od časa do časa desinficirajo. Izmed d^sinfeVeiTvbii, «re*s*ev je naj-re"ef«e in na jbrž spneun m!?>ko. v drugi vrsti klorovo apno. če je na ramolag». Vek.le na dvorišč?» mora fci*i prip-»"Tl.Tepa ve軫 koii?5na apna.' katero se no potrebi rnzredei T vodo »n so % niim razkožijo «t*-*mi5ea Vsaka školjka mora •meti lesen pokrov. Zavedajte se, da če v devet in devetdesetih primerili morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče: »JUTRO« St 13 5 Četrtek, 18. L 1945 Ceferia: Kad »Zdaj pa ne moreva več odlašati,« Je po kosilu zajavkala gospa Helena. »Koliko potov je bilo, koliko poizvedovanj in moledovanj pa naj bo ves moj trud zaman?« Slabo prikrita nejevolja, očitek, nestrpnost in sam ljubi Bog ve. kaj Je vse je izzvenelo iz njenega tankega soprana. Uookojeni državni uradnik Svedrovec je skrbno obrisal svojo staro, ozko britev, ki si je ž njo pravkar postrgal sivkasto str-ni:?p z upadlega obličja. »Zakaj zaman?« je mirno vprašaL »Zakaj, zakaj? Misliš, da bo Brgant čakal na ravno mi'ost, kdaj se bo nama zljubilo priti po kad? Prodati jo utegne, drugim posod ti. pa se midva iahko obriševa pod nosom.« Gospod je danes dobre vole. Kakor vse- le. kadar se brez krvoprelitja znebi tis ih grdih kocin, ki njegovo lepoto kaze, in ga delajo starega. »Dobro! Pa pojdeva v božjem imenu,« je vzd hnil. »Ampak to rečem: Pri belem dnevu se ne prikažem v Rožni do.ini!« »Zakaj ne? Saj kadi vendar ne bova ukradla!« »Ze res, da ne... Toda ne maram, da b se mi predmestne krave posmehovale ... Smešno in žalostno! Pomisli, akademično izobražen, na parketu rojen in vzgojen človek, naj na svoja stara leta opravka taka poniževalna težaška dela! Bože mili, kam smo prišli, kam smo prišli! ... Ali bi ne bilo bolj oemetno. da -tara Johanca iz naše u'ice gre po kad s svoj'mi koiavtami?« »Kdo jo bo na plača'1? Zadnja pokojnina je že skoraj skopnela; Komaj za solato je še ostalo nekaj drobiža!« ... V mraku so prebivalci lepe Rožne doline strme opazovali čuden par; majhno, suhljato žensko in dolgega gospoda v ogo:jenem črnem »kaftanu«. V potu svojega obraza sta — vsak na svojem ko cu — držala in nosila neko veliko, trebušaeo in nerodno stvar. Kad za zelje! Na vsakih pet korakov je gostod obstal, postavil na tla svoj deež bremena. si otrl s čela pot in zaklel: sTn sto motoriziranih peklenščkov na.i odpelje kad in tebe!« Cud.il se je. da mu ne odgovarja: »Kdo jih bo pa plačal?« Pred tobačno tovarno je omahnil na ograjo: »Ne morem več... Srce mi nagajal« »Kadar vdš kako žensko,« se je poro-ga'a. »Le poprimi, stari krevelj, dolga je še do doma pot!« i-Johte, johte,« je zasopel, »kakšna pravica je to! Vse živ jen je sem d lal z n ožgani, vdihaval pisarniški prah ... nakopal si bolezen — m zdaj, ko bi mo-al uživati zasluženi pokoj, sem postal uboga rajo, fclačan in suženj. Kje imaš vest, žena?« Kaj sem pa jaz?« mu je zabrusila. »Mene seveda ne vidiš! Uboga dekla sem, odkar sva se vzela. Moje roke pogej, kako so raskave in revne! Križ me od garanja boli, preh'ajeno kri imam, skr ni no sem si zaslužila .. trije prsti na reki so zverlženi... naduha me muči, po ušes:h me trga, zob.,e ko rni izpadli, oči pa že skoraj n'č ne vidijo. V-e to je blagoslov najinega zako a! .. Zdaj pa kar tukaj ostani in trobi sodnemu dnevu! Kad bom sama nesla.« Oberoč je pograbila nerodno posodo, ki jo je pritiskala k tlom s svojo težo. Počasi ubira gospod Svedrovec za njo korake. Ko jo gleda, kako *e sključena ženica muči s kad j o, mu nepričakovano grenka misel stisne srce: Ubogo rebro Adamovo! V-e je resnica, kar je povedala. D :-kJa mu je. slabo plačana dekla! Koliko dela in skrbi, pa tako malo sonca! Osmero otok ji je pi:o srčno kri. »Orglice« so dorastle in se razkropile po svetu. Ostala sta sama. Zdaj. ko sta najbolj potrebna pomoč ! Nikogar nimata, da bi jima prinesel kozarec vode. . Prijelo ga je, da bi pohitel k rji, jo objel in ji rekel prijazno besedo. Ah že ga je sram mehkega čustva, ki ga imenuje slabost. Kdaj se bo znebil neumnih predsodkov? Kdaj zavrgel geslo: Trd bodi mož, ne:zpro-en. jeklen! Saj mu vendar pod navidezno. brezčutno masko bije toplo srce!..-Mrk in tog je dohitel ženo. »Pomagaj mi na hrbet spraviti kad.« je strogo ukazal in upognij svoj sloki lik ... Glejte Titana Atlanta, ki si je na pleča naložil težko breme! Herkts! klone pod pezo zemeljske oble! Naglo se je stemnilo. Nzko leže obleki. Fin, vijoličastosiv tenčičnik zagiinja brleče svetilke. Prazne so ulice. Le zdaj pa zdaj se iz megle utrga kaka temna postava.. Počasi prilezeta do mostu. Od zadnje?» deževja narastla reka glasno šumi spodaj v pretesni strugi. Alarm! Luči ugasnejo. Eg;ptov?a tema! Samo tega je še manjalo! Kaj naj zdaj napravita s kadjo? Tu je ne smpta pustiti. S sabo vlačiti je ne moreta... Da bi v temi kak pasant ne zadel vanjo, jo gospod Svedrovec postavi na betonsko mostno ograjo. Napenja si možgane kako bi se rešil iz mučnega položaja. Hripava pesem udari v temno noč. »Jaz, pa ti. pa židana marela.. .« Vesel d janček priraca po mostu. Nerodno ki rti z rokami, da bi si obdržal ravnotežje. P.epozno oovzd g~e upokojenec svarilni g'as: Pijančck je že sunil proti nesrečni kadi. »Cof!« so to v strugi pograbili valovi Cl ""ku, ki ne zmore denarcev za J°~ harco. n d-mn. da bi v hramu umetnosti poslušal užitka polno žgolenje ljubkih openrh *'av*k^v in škrjančkov, »li «e opa-jal ob živi besed' naših tragedov in trage-dinj — sam sj mora zapeti in zaigrati, če hoče meti teater. To kar je trojiea na mostu zdaj uprizorila spada v svet opere. »Vodilni motiv«: Kdo bo pa plačal? je zapela go ustvarjali vedno nove položaje, v kaierih so -slovesno izražali drug drugemu svoje občutke. Čeprav se je to dogajalo s pre-p:*ostjo. ki jo današnja n -Jodma tako rada poudarja, so vendarje ljubezen L pričeval e prastarimi simboli poljuba, rlsma. darila in prod ••sem hrepenenja, kakor v časih, ko je ded jemal babico, dasi morda nekoliko manj obilno. V prejšnji svetovni vojni s?in ««m doživljal to vojaško ljubezen. V tej vojni sem bij gledalec in duševni svetovalec ma:sika lere vojaške ljubezni. V splošnem mo-rem ugotoviti, da se ni nič spremenilo. Pri vseh svojih nasvetih sem te vedno n j-prej samega sebe preizkusil: kako bi Ti ravnal, ko bi bi] 30 let m ajši? V dno je bil moj nasvet, porojen iz izkušenj prejšnje svetovne vojne. «pr;-i et v dno in z v eseljem. Osnovni zakon vojaških ljubav-ih odnošajev je ootai terej v vol javi tudi v sedanji vojni. Za ljubezen nevarno in istočasno ljubezen preizkušajoče vp>ašan e civilne :Ju-bezni je običajno v dejstvu, da se za jub-ljenca lahko vedno in končno prep g «sto sestajata in uživata s'ac'kosti svoje ljubezni z nespametnim poželjenj m po posedovanju ki je znač lno za mladino, do naveličanosti. Nevarnost in preizkušnja za vojaško ljubezen pa je nasprotno dejstvo: spoznata se»h't o« in »premalo«. Hrepenenje je »prrsi]no« Ljubljenega bitja si si ka v idea'ni tiči. .ki nato. če se zaljubljenca kasneje ponovno srečata in temeljiteje spoznata, vodi do prvega razočaranja. Dekleta in žene so v sp"ošnem manj nakonjene k nač~nju resničnosti kakor mežje. v katerih vedno lici kak Pygmalion Ženski partnerji preizkušajo in sodijo mnogo stvarneje in mirneje. »Seveda ima napake. Kateri moški je brez njih?« izjavljajo običejno vedno znova za jubLje^e ženske. »Kljub temu, ne, prav zaradi teh napak ga ljubim.« Vardufte z elektriko! S2 spreminja Torej: Kad je štrbunknila ... Peš enj-k. ki jo je potegnil iz reke, je znan . Ta stavek moramo sk ajšati. Öbogat'mo mi i jezik z novo besedo: venpoteg va ecl«. .. OgLas je srečno sestav jen: »Kad je štrbunknila. Venpotegovalec znan. Krasno darilo pripravljeno. (Naslov.) Karton s »krasnim darilom« stoji pred nj m na mizi. Izmed vseh predmetov bo ci] nder še na \aze pogrešal, četudi ločitev ne bo brez srčnih bolečin. Koliko nepozabnih spominov ga veže na to sol dno pokriva'o, ki ga je ša-^1Y?,1?estni župnik Makselj imenoval »podaljšek votlega prostora«! Matura' Državni izpiti! Plesi in zabave! (Ples zanj ni zabava!) Proslave! Zaroka! Popoka' Krstne Slave! Pogrebi! Procesije! Ko si je častitljivi »podaljšek« povezni] na g'avo in se pogledal v zrcalo, so se mu oros le oči K'e so tisti lepi časi njegove mladosti' lepi Franjo — so ga krsffe ženske. Kako so jim drhtela srca, kadar je s svojim krasnim glasom intom'ral »starčka«! Mede'e so od zaljubljenosti. Teden pozneje je pred hi§o obstal voz. Na njem je stala kad. Kad, do vrha napolnjena z ze'jemJ Pošteni »venpotegovalec« ni vzel cilindra. Se bankovec je odklonil. »Ko bi vedeli, kakšno uslugo ste mi s kadjo napravili,« je dejal, »ne bi se čudili, zakaj odklanjam!« Ko je odpeljal — in sta se veselo presenečena zakonca zamah trudila, da bi rešila skrivnostni smisel kmetovih besed — je gosood Svedrovec ta čudoviti gordijski vo zel presekal z ugotovitvijo: »Zmešalo se je revežu ... Norec je. Toda - prikupen norec!« Topli žarki jesenskega sonca so zvabili gospoda Svedrovca v lepo naravo, s prekrižan ima rokama počar.i stepa ob leno tekoči reki. Daieč za njim je že ostalo mesto. Stopi] je na izpodjedeni breg in se zagleda] v svetlikajočo se vodo. Stare vrbe in ježe se zrcalijo na vodni gladini. V vrtincu se sučejo penasti kolobarji. Prazničen mir kraljuje nad otožno pokrajino. Gospod Svedrovec strmi v vrtinec. Obsedla ga je blazna misel, da bo zagledal povodnega moža. Ne tako pošast, kakor ga upodablia ;o nekateri ume'n ki, z žabjo glavo, dolgimi krempJji in ostudno mreno med krivenčastimi prsti. Nj^mu se hoče videti Strindbergovega povodniaka, simpatičnega moža v luskinasti srebrni ob'eki, Lohengrinu podobnega, z dogo svetlo brado, s krono na gavi, s harfo in pesmijo: »Jaz venrem. taz verujem, da me moj Zveličar rešil bo ...« Zaslišijo se koraki. Star oSanec, s kofiem na rami. jo primeha mimo. »A'i kaj slišite, go-pod?« »Kaj pa naj slišim?« se nasmehne gospod Svedrovec. »Petem je dobro, da nfcnai« teko tankih i V bistvu za nobeno žensko moški n: »vreden ljubezni«, če je brez n pak. Le malokataro bo osrečilo, če bodo nekemu kakor Zevs na zemljo prihajajočemu bogu samo predmet njegovega Jt bezenskega ve-seija. V tem tiči v spKšnem odpor proti izrazito lepim morkim. Ne. izgledati mora »moško«. To pomeni za mnoge toliko, kakor grdo. Predv-em resnično lepe ženske si izberejo v tem smislu »moško« učinkujoče može. 2enske co torej z veseljem pripravljene sprejeti zem 1;-sko nepopolnost na »vsakem« moškem, tudi na njihovem, celo neko slabost čutijo za njihove slabosti. T?Jco bi bilo vse v na Tengern redu. če bi bili tudi moški naoljeni k temu. Vendar — nikakor ne. Moški ne more prenosti da njegova ljub:ca ni naj"epš=, n'jb>ljše in najpopolnejše bitje. Nad sliko in pismom svoje ljubice strmi tako dolgo, d kjer *>e mu ne zdi, da je razbral iz njenih potez in iz njenih besed poteze, ki jih pripis j^ svojemu idealu. Po^-sto sem že opazoval to opazovan e in iskanje za j b j nih vo-j"kov v slikah in p;sm'h njihov ih »idealov« Ce je kateri že mora! prizrati: »Da, posebno lepa res mi,« je s popo'no soto-vo.-tjo iz; ekel še boli, kakor če bi bi a resnično Jena, ljubezen priznavajoči «ta-vek: s-Ljubka pa je, ljubka — ne morem povedati, kako!« Mož na boj šču je posebno naklonjen pretiravanju splošno :decln~ga Nobena ženska si ne predstavlja, kakšne Svetine so njene s'ike in njena pisma v t>k^h ljubečega vojaka, v njih živi o za nJega zadnji trenutki smehljajočega življenja, zadnji utrinki ureče in zadnje kap'.jice veselja. Na robu med sirtr.jo in življenjem se doživljanje vedno izpolnjuje v superja-tivih. Ce je ljubezen igra. Jo je treba spretno in okrc-tno igiati. Moški že'i, da je njegova ljubica 'epa, dobra in čisla. Vssko dakle, vsaka ženska ima, čim zbuja ljubezen, nekaj prvin lepega dobrega in čistega. Ona mora zasenči ; ^tom ;deine slike, ki si ga je usvari] u. jubezni hrepeneči vo^ak. 6 sijajnim raz.itjrm teh resničnih. k temu še nedvomno njej sami pra-svojskih lastnosti. Svojega ljubimca vee-kökor ne sme vpraša i: »A'i ni*em epa taka, kakršna sem?« Temveč: »Kako želiš, da naj bi bila lepa?« In glej. Pvgma ion bo začel govoriti Postavil bo sliko svojega idea a na podstavek. Tedaj se pravi: Afrodita, prebudi 2en.ska mora sedaj le tri dni njeeovoga dopusta igrati prebujeno Afrodito, pri čemer mora nuditi za vsako idea ni si.ki pripisano kot protivrednost neko resnično krepost. Drugih 11 dni dopusta bo lahko taka kakršna je in za zaljub jenega voja- ušss. . Veste, ta voda je polna skrivnosti. ZaL btna je, samosvoja, muhasta, pa potuhnjena kakor kača. Saj «e tudi sk iva in zvija po krašk h kotlinah kakor k~ča! Nekaj časa teče ped zemljo, pa privre ra dan, se spet zakadi v zemeljsko razpoko in se potem vnovič prikaže na površju. In kako čudne živali plavajo in gomaze v tej vodi! Ste že ču]i o človeški ribici?« »Poznam jo.« »Sem si mis ifl. So pa še druga bHJa. ki j h ne poznate. Oko j h ne vdl, peč Jih pa nekatera ušesa slišijo. Gorje človeku, ki ima tako temka ušesa! O koliko sem že videl tak'h nesrečnikov! Mrtve so potegnili iz globočine. Tisti pa, ki smo jih rešil1, so pripovedovali, kakšni čudni. 4:riV>ort-i glasovi so jih priklicali in zvab'li v vodo. Človeška moč je preslaba, da bi se mogla ustav!'ati taki strahotni nadnaravni efti!« Možičak je sedel na star štor in af na-basaj pip:co. »Ce vas r»e dolgočasim, bom povedal, kal se je nedavno moji sosedi pr godilo... 2e večkrat je možu omenila: Ne vel. Štefan, kako je mene te vode streh! Kakor magnet me vleče k sebi. Kadar grem ob reki. mi včasi tako pride, da bi se kar pognale vanjo .. No. in pred kakimi tremi tedni se je zgodilo: Ko so ponoči vH spali. Je poslušala šumenje naraste vode. In tedaj ujame skrivnostni vražji klic: Micka! Micka' Sprva komaj sl'Sno, potem vedno glasneje, dok'er ni vsa zbegana skočila s postelje in Jo brez remeti udrla proti reki... Utonila bi. že se je" potapljala — kar nj^ne roke nekaj lesenega, okroglega zagrabijo. KsrlTem Evst3 Malarija žanje. Reuier javlja iz Kriku te, da je objavil vladni zastopnik v bengalski zbornici, da je umrlo z r di malarije v prvih treh rre~ecih letn 1S44. v Ben-galiji 243.375 ljudi, v nasprotju s 101.154 ljudmi v istem čar u preto - le^a leta. Koze so zahtevale 35.425 člove k h žrtev v prvih petih mesecih tega leta. doč;m so lani ob Istem čam pob—>1« S rreb—al ev. Pet ton živil za stradajoče ljudstvo. Nemški listi beležijo, da so zavezniki doslej pripeljali na Nizozemsko v celem 5 ten ž;vil, s katerimi naj bi se olajšal položaj stradajočega nizozemskega prebivalstva .., Ameriške hiše za Anglijo. Na željo angleške vlade so Izjav 'e Zlružene države po vesti nevvyorškega doplmika rStock-h"lms Tidningena«. da so pripravljene do-bav'ti v okviru zakona o posojilu ln najemu 30 000 za postavitev že ponolnoma izdelanih hiš v skupnem zrerku 63 nrüjo-nov dolarjev. H'še naj bi Flr?.ile za bivališča zbe nabard i rani m angleškm oboroževalnim delavcem. To dobavo, ki jo označujejo kot izredno nujno, bolo izvršile Združene države klhib pomanjkanju delavnih sil in lera v 6 mesecih. Po ameri-gfc'h računih stanuje sedaj le še 10 odstotkov londonskega preb'va^stva v popolnem a nepo«!-odovan!h lii?ah. Najmanj 120 000 ljudi živi zflrilno v p'pd'rlh podzprrske železnice. Po nekem Irugem amerifkem računu bo treba v AntrTi^i. nadomestiti ali izboljšati 2 milijona h'ä. Ksrlmnlm Mqv, % 1 2 3 4 V." r tj-*.. r-e- > 7 1 8 !9 1 I L?*'- 10 I 1 si" i i12 13 Ji 14 i-jj«.- • 13 ; 16 17 18 i"; 19 20 .J m 21 i Ire 1 ! f'2 • kmrn» t r' ■ rß > k .- " V-.- c- ..U^ji- Irl 23 1 1 i f- et 2 i i m Vodoravno: 1. dežela izrecnih pritlikavcev, 6. pralno sredstvo, 7. moško ime, 9. kratrlca za iridij, 10. re-bš za solato, 11. osebni zaimek, 12. pleme, 14. b>g ljub zn.i. 16. omogoča prehod čez reko, 19. mLgtov zgornji podočnik, 21. je nižji od sop ana, 22. hodrik. v kate.om kopljel o rüdo, 23. uli.a (italijansko), 24. vrela voda. Navp?čno: l. g1 a b;io. 2. italijanski člen, 3. livada, 4. poljski pridelek, 5. moško ime, 6. grad v bližini Trsta, 8. živčna b lezrn, 13. klic na pomoč, 15. poljska cvetica. 17. cerkveni svod, 18. kazalni zaimek, 20. nestrokovnjak, 23. osebni zaimek. Rešitev križanke št. 2 Vodoravno: 1. ježki. 6. špalir, 11. stapo. 14. mu. 15. i-onik. 17. požari, 19. cl 20. Arad. 22. porota, 24 anibn. 26. lagali, 28. Atičan. 30. namen, 32. akuten. 34. veleti, 36. evo, 37. nit. 39 Ravena. 41. acetat. 43. agava. 44 aceton, 45. kitica. Navpično: 1. Jura. 2 zidak, 3. Ir. 4. kopita, 5. .no. 6. Skot. 7. Apače. 8. lo. 9. Ižanec, 10. ran, 11. sila. 12. ponev, 13 Al, 14. malina. 16. Iranec 18. riniti. 21. Agata, 23. Ti.at. 25. imeti, 27. tura, 29. Alan. 31. noga. 33. Eva, 35 tek, 38. Ig. 40. ne. 42 at. =3> Bila je lična kad za zelje, ki so Jo valovi od Bog ve kod prignali. Zena ie b la rešena. Zdaj pa recite, če ni res, da je to kad sam ljubi Bog posla!!« Gospod Svedrovec, ki je ves čas pozorno poslušal, se nasmehne: »Povejte mi, očka, kako si pa vi to pošiljanje predstavljate?« »Kako? Tako, kakor dober k šča^ski človek na Boga misli.. Njemu, ki vidi v dušo slehernega človeka in pozna nevarnosti, ki mu pretijo, so se zasm'süi nebogljeni otroci, da bi izgub lj mater, pa si je izbral služabnika mod ljudmi in mu ukazal: Vrzi kad v vodo!« Upokojenec nejeverno zmaje glavo. »Le čakajte, gospod, nemara nisem prav povedal! Bog Je najvišji duh. zato ga človeške oči ne vidijo in ušesa ne sliš jo njegove besede. Ne ukazuje in se ne razro-varja s človekom tako po domače kasor zdajle midva, marveč mu 'e vd"hne pravo misel, da potem stori nekaj, kar sam ne ve, zakaj Tako Je, pa niC drugače!... Tudi hudič lahko navdahne kakega slabiča in s! ga vzame za služabn;ka. Kako pa služi tak služabnk. si lahko misbte. Verujte mi, vse, kar ljudje dobrega store, je rav'ah-njeno od Boga, vse drugo pa od hudiča. »Torej taka je ta stvar,« Je pom sli go-«pod Svedrovec. »Tisti pijanček, ki je z mostne ograje pahn'« kad. je t~da; božii služabnik — in Jaz, ki sem mu V-d na-levil — njegov tovariš. Kako grac b -e pregrešil, ako bi bi| nerodnežu prisodi klofuto!« »JUTRO« St 13 t Četrtek, 18. J. 1945 SPORT v jsiMkjiem letu Šišenski športni klub je lani dajal pobudo za razgibano športno življenje pri nas Z nedavnim table-teniškim tekmovanjem za prvenstvo Ljubljane je agilni 2SK Hermes zaključil niz prireditev v svojem jubilejnem letu ter znova potrdil da je bila prav za prav pobuda za vse lansko športno delovanje v rokah agilnih funkcionarjev tega kluba. Največ uspehov je žel nogometni odsek, ki je s svojim Članstvom odigral z domačimi nasprotniki: 17 tekem s I., 6 z rezervnim in 12 z mlalinskim moštvom. Najlepša Herme-sova prireditev je bil jubilejni turnir, na katerem je slavljenec ob udeležbi najboljših ljubljanskih moštev zasedel pivo mesto. Dalje je Hermes priredil 7 mednarod. nih tekem s koroškima kluboma KAC— Rapidom iz Celovca in Villaeher SV iz Beljaka ter z zastopstvom Gorenjske. V vseh teh tekmah je bil športni izkupiček zanj nadvse zadovoljiv. Kot v'šek nogometne sezone v Ljubljani je treba označiti gostovanje Celcvčanov na dan 15. oktobra, ko je tekmi prisostvovalo nai 6000 gledalcev, število, kakršnega niti v mirnih časih ni zbrala nobena nogometna prireditev v Ljubljani. Vsi sporedi v Hermepo-vi režiji so bilj vzorno organizirani; tek. mo proti Celovčanom so celo posneli na zvočni trak ter jo pozneje predvajali v ljubljanskem radiu. Kolesarji so za jubilej po triletnem odmoru zopet stopilj na plan. Organizirali so nadvse uspele dirke za ko!e;?arsko prvenstvo Ljubljane na dirkališču v šiškt Di:ke je obiskala rekordna množica gledalcev; nad 5000 navdušenih prijateljev kolesarskega športa je napMnilo stadion, kjer so tedaj v skoraj vseh točkah zmagal? Hermežani. Potek te prireditve je ohranjen na filmskem traku. Lahka atleüka je proslavila klubovo jubilejno leto z vložno prireditvijo v odmorih nogometnega jubilejnega turnirja. Nastopili sta po dve damski in dve mošk; štafeti. V štafetah so nastanili najboljši ljubljanski tekači in bivši državni zastopniki. Tab!e-t*»ni3 je ctvorJl jubilejne prlTeditve v minulem marcu s turnirjem za prvenstvo pokrajine. Udeležba tekmujočih je .bila dobra; daleko največje število udeležencev je poslal Hermes, kl je zasedel tud; mnogo prvih mest. V nadaljnjem je Hermes organiziral mednarodno tekmovanje med Korcško in Ljubljansko pokrajino v drugi polovici septembra v Vrbi ob Vrb-skem jezeru. Zastopiki Ljubljanske pokrajine so takrat premočno zmagali nad Korošci. V moštvu Ljubljanske pokraiine je b*Io telaj tri četrtine igralcev in igralk Hermesa Za konec jubileinh prieditev ie tabletenlški odsek organiziral še uvodoma omenjeno mednarodno prireditev, na kateri so razen domačih igralcev nastonili tudi gostje z Jesenic. Hermes je tudi tokrat imel največ svoiih zastopnikov ter tako pokazal, da najbolj smotrno goji to športno panogo. Olsek za boks je izvedel mednarodni boksarski nastop pred dobrim mesecem z udeležbo boksarjev iz Celovca, Jesenic. Kranja, Zagreba ln Ljubljane. Velika dvorana VUniona« je bila nabita do zadnjega kotička; prireditev je u'snela v vsakem pogledu Samo en dan pozneie je odsek priredil še Irugo tako tekmovanle. na ka. terem so razen prej omenjenih atletov nastonili še boksarji iz Berlina, Hamburga ln Bremena Tudi ta prireditev je potekla v snlošno zadovolistvo. Najmlajši klubov; odseki, tn sicer teniški ter oba za odbojko in Košarko so tudi izvedli nekai lavnh nastonov. Teniški odsek je lani julija izvedel turnir za prvenstvo Ljubljane, na katerem so razen vseh klubovih igralcev zaierrali tudi predstavniki PTC Ilirije. Nadaljnja orirelitev v njegovi režiji je bilo še tekmovanje za klubsko prvenstvo v prvih dnevih septembra. Odseka za odbojko in košarko no de. lavnost; tudi nista zaostajala, kolikor je bilo treba izpopolniti pregled vseh aktivnih klubovih članov na terenu. To te kratek nregled klubovega delovanja v "25 letu obstaja ki je bilo brez 'Ivo. mr zelo uspešno. Dobro obiskane prireditve vseh odsekov so tudi dokaz, da je športno občinstvo Ljubljane kazalo mnrco rrmevanja za prizadevanja tega v teh Časih najmarljiveišega športnega društva in bilo zelo zadovoljno z delom njegovih delavcev v raznih odborih. Ob pričetku druge četrt stoletnice želimo Hermesu predvsem, naj bi tako vztrajno nadaljeval dosedanje delo za še vidnejše uspehe na vseh področjih športa in telesne vzgoje. Izredaš podvigi aa beSh pdiaaah Kot uspeh brez primere v smučarski tu-ristiki je treba ocenjevati doslej nedoseženo ekspedicijo na smučeh, ki jo je izve- &.aui täte «inž bo plač« s» rs&Ko besede t aj8. najmanj» znesek za te ociase J«" L tO— Za tenltve id dopisovanja je plačati ca «ako besedo L E—, za vse druge oglase U Ij— ta besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.40 v> besedo. Najmanjši iznos Za te •jglaa» j« L IV- Za vsak oglas J» treba plačati dri. m pro» taks« L UA. m ®> 'anJe naslova ali iifre pa L SO- DELAVKE za zaVljnnlp paketov — l§?emo. Naelov v oglas BEGUNKA nem odd. Jutra, srednjih let išče zapo 1470-la elenje za čiščenje pro štorov aH kaj s ličnega. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod »Marljivo in poštena* 1438-1 GOSPOD'CNA begunka, z zna nje t, sr bohrvaščine '.n nemšči ne išče zaposlitve v pi sami ali slaščičarn- ali kaj sličnega Ponudbe n3 og!. odd Jutra pod »Lepo življenje« 1439-1 POMOČNIK mehanične obrti želi stopiti v službo. Naslov v ogl- odd. Jutra. 1430 1 POMOČNIKE 2 kovaška in 2 kolarska vzamem takoj na delo Teriep Matija Sv. Jer neja 7 1436 la PRODAJALKA dobi službo takoj. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Živilska stro ka« 1375-1 a ŠTEDILNIKE odprtine poprav,m da potrošite manj kurjave. Pi-šlte na og'. odd Ju tra pod »Se izplača« 1432 3 DRSALKE »Ei.ciuiJiec v dobrem stanju, prodr.m Naslov v og! cdd. Jutra. 1313 6 ŠEKSNE prodam, usnjene d oko lenke zameniam. Wolfo va 10-ni. od 3. d0 9. 1429-6 SMOKING popclnoma nov iz najfinejšega blagi, za clo kn Dostavo, prodam — Naslov v ogl. odd. J-u tra. 1445-6 O. Ftirtniilller: 30 Kipec princese Asssarc Roman Nenadna groznica jo je izpreleteja, njeno lice je dobilo obupan izraz. »Ko bi le vedela, kako rada bi se peljala domov. A kamor koli se doma ozrem, mi je povsod ta strašna senca za petami.« Občutek mraza, ki jo je prevzema!, je posta! še močnejši Bilo je, kakor da ji je vse telo oledeneo. Zategnila si je plašč okrog'ramen 'n se stisnila globlje v toplo blazinje voza. Tako je sedela, ne de bi se ganila, dokler ni avtomobili obstal in ni šofer odprl vratec. »Potovalna pisarna .Hamburg' milosti-va!« Brez besede je pol: i mala, vzela naročno torbico in zapustila voz. Pred okenci potovalne pisarne, ki se ji je nad vhodom v velikanskih črkal b'eščal nap-'s; »Hamburg _vrata sveta«, je stalo le malo ljudi Na stenah je viselo več velikih eSik, ki naj bi zvabile gledalca na potovanja po morju. V barvah se žareči taorminsid griči, svetla, senčna vedrina Rima, mistični čari Benetk, kraljice morja, vse to se Je zdelo Marleni zapelnv cilj za potovanje Tolikanj se je zamaknila v prete e krajine da ni opazi'«, kako je kmalu za nio stopil v prostor neki gospod, ki je jel takisto z zanimanjem ogledovati slike. KINO MATICA Tel. 32-41 Krasna ljubezenska drama z divnlmi naravnimi posnetki VZNEMIRJENA SRCA L. Koch, R. Prack. E. v Klipstein Predstave ob 16. in 18. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Žarah Leander in Willy Birgel v velefilmu MODRA LISICA Sodeluje: Paul Horbiger. Jane Tilden Predstave ob 16. in 18. uri ÜJLNO UiNiOJN ielefon Izvirna ljubezenska romanca MOJA PRIJATELJICA JOŽICA H. Krahl, P. HubschniJd, F. Benkhott Zaradi večernega koncerta bo predstava samo ob 15,45 uri HM8KO SUKNJO črno skoraj novo, toplo e piisem podloženo ln Siei ovratnikom, ugodno prodam Ogied iz prijaznosti v Salonu mode Sever, Prešernova i 5-II. 1486-6 ! STRUP za ličlce v drogeriji — Emona Iv. Kane. Nebotičnik 1419-6 SVILO predvojno blago Vn črne ženske šport čevlje št. 37, prodain_ Ogled 1'ovšetova 33a-I. 1477-6 RADIO Tel efunken-Super 5+1 cevni, prvovrsten, brezhiben. takoi prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 1432-6 4 NOVE RJUHE predvojno blago. prodam. Ogled od 15. do 16. ure. Naslov v oglas nem odd. Jutra. 1427-6 SANKE dobr0 ohranjene prodam Naslov v ogl odd. Jutra. 1480 6 SANKE dvo-edežne, skoraj nove prodam ali zarenjam.— Moinikcva 4 1453-6 SEDEŽNO BANJO pločevnusto, predam.— Naslov v ogl. odd Jutra. 1469 6 SERVIS za črnn kavo. češki por Celan in predvojno belo vato Za 2 odeji, pro dam. Naslov v ogl. od delku Jutra. 1440-6 SERVIS za 'imo kiVo ugodno ; p;odam. Gofspoevetska c 4-1. darno pisarna. 1479 6 OBLEKO sivo za srednjo postavo prodsm ali zamenjam za gojzerice št. 39 40 po dogovoru Naslov Ilo-var. J.-vomikova 5-II — od 9- do 11. ure. 1454-6 PRODAM ali za m en j ?m dobro ohranjeno pisalno m.zo umivalnik in umlvalno garnituro ter več okvir jev za slike. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1495 6 POSTELJICO otroško, leseno, p xxlam za 950 lir Pleteršnikova 26, podpr ti 1415-6 POSTELJICO f ta j .co. 100x60 ugodno prodai-n. Naslov v oglas nem odd. Jutra. 1472-6 PRODAM 2 pletena prtička, 1 bla zlno in prtlček plan n ski vzorec z volno vezen. ter primerno dari del Roall Amundsen na poti k južnemu tečaju in nazaj. V 99 dneh je prepotoval s svojimi ljudmi nad 3090 km na smučeh, pri čemer je moral prekoračiti nad 3000 metrov visoka pogorja, pokrita z ogromnimi ledeniki. To potovanje na smučeh je po svoji daljavi gotovo rekordno v smu-ških turah. Za najvišji višinski rek~:d, ki ga je kdaj dosegel človek na smučeh, pa velja oni tvegani pohol v divje predele Himalaje iz leta 1931, med katerim so se člani cd-prave s smučmi povzpeli do nekega 71G0 metrov visokega sedla v tem pogorju. Kot največji uspeh vztrajnosti na smučeh lahko smatramo vztrajnostni tek, ki ga je 1. 1884 na Laponskem izvedel švedski raziskovalec Nordenskjöld. Takrat je eden njegovega spremstva, neki 37 letni Laponec, v 19 urah in 22 minutah presmučal nič manj kakor 220 kilometrov ter dosegel povp:ečno brzino 11,3 km na uro. Sloves najhitrejših vztrainostnih smučarjev pa gre brez dvoma šveioma Hedlun-du in Uttersträmu ki sta leta 1925. zmagala v tako imenovanem Vasovaru. vztraj nostnem teku. ki vodi 90 km daleč in sta jih oba tekača opravila v 5 urah 23 minutah ter tako dosegla povprečno brzino 17 km na uro. Oba sta istočasno prismu-čala do cilja. Največjo brzino v smuku so dozdaj zabeležili na progi Jochpass-Triibsec pri En gelbergu. Ta proga je dolga 2 km in ima do 450 metrov višinske razlike; zmagovalec je potreboval zanjo le 1:15 minute, kar pomeni preračunano 86.1 km na uro. Največjo hitrost na smučeh pa je vsekakor dosegel Avstrijec Gasperl na tekmovanju »chilometer lancee«, ki je v bližini St. Mori t za švignil po snegu s povprečno brzino 136 km na uro. Najlaljši smuški skok je uspel Nemcu Rudolfu Gehringu na veliki skakalnici v Planici, in sicer 118 metrov. Harooife ss na romane „Bo^re knjige' uvtucn otroške St. 22, oopatke št. 21. prodam. Znnj.ske ga 6, visoko pritličje. 1447-« ČEVLJE St. 37 ženske, visok« — športne skoraj nove, mo fibe škornje it. 42 in polstene škornje (filz), primerne z» mesarje. — prodam. Kožna dolina, c. IX. št. 35. 1449-6 2ELEZNO PEČ B 103. emajllrano znotraj obloženo in drsalke »Eisbiume« št. 31— prodam ali zamenjam.— Ogled od 12 30 do 14.30. Naslov v ogl. odd. Ju . tra. 149®-« ! SIFON 10 m Sebroll 156 cm 61 j rok. prodam. Naslov V j ogl odd. Jutra Ogied i od ' 12. do 14. ure. 1451-6 SrVALNI STROJ lep pogrezijiv, prodam. Našlov v ogl. odd. Jutra 1441-9 i ŠKORNJE gumijaste in anežke št. : 38 39. prodam. Na*lov v j ogl. odd Jutra- 1443-6 ŠKORNJE št. 42 ln blago 2 pora pum par «c prodam ali sntrenjam za protivrednost. BezJ.k Polj c*wa roba« 1434-7 ŠIVALNI STROJ boljši kupim Ponudbe rv, ogl. odd Jutra pod »Br>IJšl stroj < 1431-7 ROČNO TORBICO črno. š trap? eno, črne predpasnike all b'**o kupim Dam proti vred no=t. Kilvibi Go'tnk-ulica 5-n 1326 7 1000 kg K O REN J \ »11 pese kup'm. V zame no dam lahko »'"dko -e no. obutev ali kij dni ceea, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kore nje« 1483-7 BLAGO štofe veh vmt kupuje tvrdka Promet n"st. ! >bseea in ceoe n» ori. odd j iutra pod »Zemluite j oloku«. 891-20; 1 STANOVANJE dvosobno s kuhinjo — (lahko opremljeno) ln kopalnico. 20 minut od i glavne pošte od&am. — Takojšnje ponudoe z na , ved bo poklica in itevJa oeeb na ogl. odd. Jutra pod »Najugodnejšemu • ponudniku« 1459 21 Zamenjam DVE SOBI ali tobp f kuhinjo. — opremi j eno prazno. i£Ceta novopcr-oienca — najraje v S.ški ali za Bežigradom za takoj. Ce njene ponudbe n oglasni odd. Jutra pod »Mir na in obzirna. 1487 23a SOBICO opremljeno ali prazno V . sredläcu ali Južnem de-i lu mest« išče samo za i čez dan gespod. ki pri i de enkrat tedensko služ i beno v Ljubljano, z vho ! dom s hodn.ka. Ponud i be na ogl. odd Jutra i pod »Obilna proti vrea. i nos t« 1488 23a I SOBO ' oprar,ljeno. s štedilnikom ali .-ouporabo tuhi nje za 2 osebi iščem za j takoj Ponudbe na ogl. : odd. Jutr» pod »Takoj I soba« 1421-23a SOBO prazno ali opremljeno. Po možnosti z uporabo kuhinje, v sredini me-i «ta iščem z* takoj. Po ! nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Plačam red - o« 1444 23a I SOBO |op:emljenr) iščem Po ; nudbe na ogl odd Ju 1 tra pod »Ves dan odsotna« 1456-23.1 j SOBO 1 v sredini merta all na Poljinsk ce~ti iščem. — P >nud'oe na ogl. odd. Jutra pod »Febrin-. 1481 23a nadvse okusna močnata jed s hitro pripravo je proizvod tvrdke Ti o rezanji TRST VIA P. R. GAMBINT, 29 ki fe tvornica z najboljšimi surovinami za n a r a s t k e (pudinge) IŠČEM TAKOJ dva ketla za žgatsjeknha — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2GANJEKUHA«. J-2S2-I OTROŠKE VOZIČKE kupuje Promet, nasproti tr ižanske cerkve. 1493-7 PISALNE STROJE in radioaparate tei rezervne dele kupuie po naivišii dnevni ceni tvrdka Everest Prešernova 44 . 438-7 NAtlVNA PERESA boliša. stalno kupuje tvrd k» Everest. Prešernova 44 1-437-7 KRZNENE PLAŠČE oele kožuščke lls.čje di hurjeve k^ir>Je bo»; do bro ohranjene koče do mačih m dlvj.h živali— kupuje Rot. krznar^tvo. Mestn trg 3. 401 7 SERVIS čajni, za 6 o*eb. najfi nejše češko 'tek'o ter be Io posteljno preerinJaU iročno delo), zamenjam ali prodam Vodovodna e 1 -IT levo. 1383 8 SUKNJO predvojno, kratko, mo ško zimsko, zame-ijam Og ed od 11 do 14 ure Nnslov v ogl odd Ju tra. 1424 8 ČEVLJE St. 26 otroike, mo;nL- z dvoj n m! podplati, rjave do brn ohranjene, dam za prot.vrednost Manf edi. Skcfja 6 1273 8 GOJ ERICE št. 39 zamen j im Ogled sairo dopo'dne. NnslO/ v ogl odd. Jutrn 1471 B HLAČE modne iz predvojnega bi gi za srednje viseko postavo. kun'm Dam preti vredno-1 N slov pu st te 7 ogl cdd Jutra pad »Modne hlače« 1423 8 ŠIVALNI STROJ in žen-kn kolo vznmem r zameno z prot vred nc*t. Po-,udbs na orfa<= ni odd Jutra z ne ved bo cene pod »Tskol. 1490 8 PLASCEK lep Z'm>;kl s knpioo za 5 do 7 letn0 deklico — anmenjir Za kurj2 pi čo fkoru?a ove- ali me nie -) Og'ed: Pov'e^o ra 33j I 14 6-8 SMUC OBLFKO žencko za srednlo po-ta vo novo p red roj bla go. zamenam. O^'^d d--TX>'dne Narfov v 'g! odd Jut-a 1455 8 KO'KE CEVI.JE črne vL->ake št 43 44 skorn nove p-odam ali zamenjam Ltot-kr za menjam moške črne "e miš 5t 42 'kom nove za rjave Ogled !z pri i?znoti v s-5Ionu Mi?l ia. Igriška 3. 1465 8 URO moško# za pes tn o znam Ke -Ovale W-tch« z ivet lim ru i en m Jermen t kom ,n rimsiciixi atevll kamt, sem izgubil dne 15 t. m. od klavnice po Po IJan-'k cesti pa Domo i b.aD ki c.. čez novi mo«» ! do Hradeckega ceste. — i Najditelja prosim da Jo ! odd:! prot: vi-ok; Bagra di. PoljarL-ka c. 73 II. 13/9 37 JSslS. i< Umrla nam je naša zvesta go- | spodična .1 Bavc E gospodinjska pomočnica dne 17. januarja 1945. Na zadnji poti spremimo blago pokojneo v petek, dne 19. januarja 1945 ob V210. uri dopoldne z 2al, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ohranili jo bomo v častnem spominu. Ljubljana, Hrastnik, Trbovlje, dne 17. januarja 1945. RODBINA GIlEGOPvICEVA i iN || SKLADIŠČE »li trgovki ;okal. kjer koli v mestu. Iščemo za t: ko J N'«lov v ogl odrt Jutra 1281 17 OPREMLJ. PISARNO vzamem zača- no v najan. Najemnina v na turilljah Ponudbe na ogl odd Jutra pod š; frQ »Mirno« 1413 17 Nakupovalnlca Socialne pomoči kupuje stara oblačil», obutev perilo posteljnino Itd Po dnevni ceni. Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije in posredovanja »SERVIS BIRO« r eženburgova al 4. telefon 6t. 21-05* BEGUNKA Je zgubila težko izposojenih 925 lir (aogoče liro več al manj), vlože nih v bel0 ln mod 0 ^ verto dne 12 Januarja na Celj ki cesti. Najd. te j- pro-im. d- vrne naj deni denar proti plačilu n Jdenine na ogl odd Jutra. 1428-37 DAMSKO URO sem našla Naslov v ogl. odd. Jutra. 149.: 37 ROKAVICO temnomedru z enim prstom. -em zgubila v to rek zvečer pred trgovl no Belina, Sv. Petra c 7 Po tei:ega najditelja pros m da to vrne proti n-^rrad na naelov: Belina Sv Petra c. 7. 1442-37 ROK«iVICO otroško, palčnlk rjavo z rde<"im 'Obar sem iz gub! la na Sv. Petra c. pred trgovino Adamič dne 15 t m Pcštenega najditelja pvo-im naj jo vrne prot! nagradi na nislov v ogl odd Jutra. 1478 37 ZAPESTNICO zlato z obe kom. sem izpubla 12 1 1945 ns pot. od glivne poŠte nrotn Tivoliju Najd te-Ija prosim, naj Jo vrne v ogl odd Jutra. Na grada! 146137 ŽEPNO URO double zlato, -em izgu bil v «meri od Sv Kri štofa Po Vodovodni ce sti Poštenega najditelja naprošam, da Jo proti nagradi vrne lastn ku na nad !ÄÜi4 BÜ vXi:. ti ŽEL. URADNIK V POKOJU Njegovo izmučeno telo leži na Žalah v kapelici sv. Krištofa, od koder ga spremimo k večnemu počitku v petek, dne 19. januarja 1945 ob 9. uri k Sv. Križu. Ljubljana, Radovljica, Javornik, Zagreb, Torre di Passera, dne 16. januarja 1S45. Žalujoča žena MARIJA, rojena ČAJVfERNIK in ostala sorodstvo BnrTT-nncrr Marl en a in tujec sta bila zdaj edina obiskovalca v potovalni pisarni. V velikem, s preprogami obloženem prostoru je bilo tako tiho, da se ti je zdelo brenčanje muhe kakor kroženje majcenega motorja. Nedaleč od Marlene so se s trdim zvokom zaprla neka vrata Vdova se je drznila in sitopila k enemu izmed okenc, kjer je povprašala zastran možnosti potovanja v Luksor. »Lahko vam priporočamo razne poti, mi-lostiva,« je ustrežljivo rekel mož pri okencu. »Peifjaild bi se na primer čez Kons anco v Aleksandrijo, kjer dobite eikspresni vlak. da z njim nadaljujete pot do Luiksorja.« »Morska pot do Aleksandri je bi mi bila ljubša.« »Tedaj vam predlagam kot izhodišče potovanja Trst ali Genovo--« »Ne, Trst ne,« je oporekfta. »Odpeljati se hočem iz Genove.« »Od Genove naprej vam "je na vodjo luik-suzni pernik .Helga'.« »Ta predlog bi mi ustrezal. Kakšne listine potrebujem?« »Samo potni 1H. mf ostiva. Vizume oskrbi mo mi. Zastran preračunov vas prosim, da se obrnete na okence številka ena.« Šla je tja, in v tem, ko je govori'a z uradnikom, je tujec neopazno krmil za njo. Tik za njo je tudi on zapustil potov?;lno pisarno »Hamburg«. Marlena ni videla, ka- ko je obstal in počakal, dokler ni sedla v avtomobiL Kriminečni komisar Werner Helbing }e stal pri c4cnu svoge delovne sobe ter narekoval neko pismo v plahni stroj. Peket stroja je preglašaj tiho trkanje, ki se je bilo začno pri vratih. Se!e ko je po-taio močnejše, je Heftbing vzdignil glavo. »Prosto,« je nejevoljno zak'ica'. Ni maral, da bi ga motili med narekovanjem. Mlad, vitek mož je stopU v sobo. »Ne zamerite, gospod komisar, ali--- »Aha, vi' ste, Mühlenkamn.« Helbingov potemnei obraz se je zjasniL »Povejte, kaj je novega.« Dekle, ki je sedelo za pi®tnim strojem, je vstalo in potegnilo do malega končano pismo iz stroja. »Saj ga menda lahko sama končam, gospod komisar?« je vprašala. »Seveda Prosim, da mi ga potem predložite v podpis.« Kriminalni pomočnik Miihfenkamp Je počakal, da so se vrata za dekletom zapri». »Moje opazovanje je bilo danes zelo rodovitno,« je pričel. »Da zdaj je zahajala g<»ra Rothejeva zmerom 'e v modne trgovine ali k šivilji Človeku se kar v glavi vrti, ko gleda to žensko, kako meče denar akozi okno.« He bing je ravnodušno skomignil z rameni. »Tudi najgloblji vodnjak se prej a]i slej izprazni,« je reke , »gospa Rothejeva bo to kmalu spoznala. Kaj je t?rej bilo dar.es'« »Pred modno tvrdko .Hriga' sem moral čakati tri dOge ure,« je M henkamp srdito poročal. »Potem je šla v neko trgovino s perilom, odtod pa k modistki. Ko je odhaja/ta iz trgovine, je srečala dve dami, kar ji očitno ni bilo prijetno P. silila se je v smeh. toda oči je imela lezne in živčne. Nato se je po ovinku odpel ja a v potovalno pisarno Hamburg4.« Werner Helbing je vzdignili glavo. V očeh se mu je zasvetilo. »Hm--ka je hotea tam? Gotovo povprašati, kako bi najbo.je zletela v široki svet?« Kriminalni pomočnik se je zasmejal. »Tako je, gospod komisar. Daieč je namenjena --čez Genovo v Aleksandrijo, odtod pa v Luksor.« »Kaj pravite?« je Helbing pos&-či>. m temna rdečica mu je planila v obraz. »Mühlenkamp--ali ste jo pravilno razumeli? Luksor je rdäa — res Luksor?« Na čelu mladega kriminalnega uradnika se je pokazala zlovoljna guba. »Saj veste, gospod komisar, da se name l«hko zane-sete. Nikoli vam še nisem prinesel nepravilnih podatkov.« »Človek božji--Müh'enkamp — —« Hefbing je komaj dihali, kak r da bi bil pretakefi dolgo pot »To potovanje Je ne- zaslišano važno. Seveda se ne pelje sama?« »Zahtva.ia je samo en vozni istek « »Nič ne de. Spremi jeva i ec jo čaki seveda šele na ladji. Ste opazili še kaj?« »Da gospod kom'-ar. Cp zii sem, da čudno' ihtivo odbi a predlog, naj bi se pe-jaia čez Trst. Izrecno je zahtevala vožnjo čez Genovo.« »Takoj bcm poročal dok+orju Wicken-bergu,« je Halbing živahno dejal. »Mi imate še kaj povedati?« »Da. gospod komisar. Spotoma, ko -e.n se vrača! iz potovalne pisarne, sem bif ra pošti Tisto pismo je ostalo menda edino. Najbiže je bil že s tem pismom določan - e« načrt za prihodnost. Škoda! Nrše delo bi bilo močno olajšano, ko bi bila g P3 Rothejeva dobi'a še kako pi«a-je. Nu — pa mora iti tudi tako. — Z izgovorom, ia smo kupci za starine, ni moči na žaflost n č doseči,« je Mühlenkamp nadaljeval. »Sp:e-tična gospe Rotheje\'e mi je reka da nimajo nikakih starin napr'>daj. Pa tudi ko bi jih imeli, jih gospa Rothejeva ne bi prodala. Dekle je bilo precej obregljivo m je pripomnilo, da ne razume, zakaj si mahoma toliko ljudi domiš'ja. da je imel gospod Rothe starine, ki iih bodo zdaj prodali Gospe Rotheieve sarre seveda Tet ni bilo doma Zelo rad bi bil "ov rl z n o in jo vprašai], aCi nroda bronasti kip Ama-re. To je bilo prav za prav moj poglavitni namen.« Schriftleiter — Urejuje: MIlan Zadnek — Fttr das B onsortinm »Jutro« al9 Verlag — Za tfskaraarja: Fran J er an — Für den konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant - För »Narodna tlskarn» A a.« 1* DrocksleHe - Za »Nar^no ttskarno d.