ZA »1 \ REPUBLIKE C , Čestitajo j , ' ■ *'• ’’ *■*' v s.w 'pl DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SKUPŠČINA OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNE HMPI j «JT) / v*/“* / Vi..; - ’ j ORGANIZACIJE :Jm,l / ' 1^- .* ' y j. . Uk\ / . ‘ • jff'Wk j/jk SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI lis 4 lik ÌIìpN11l& W lil UREDNIŠTVO SAVINJSKI OBČAN ŽALEC • Celje - skladišče D-Per III 5/1984 19841018.1 COBISS o Leto VII Številka 11 November 1984 »SAVINJSKI OBČAN« izdaja.Občinska konterenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal,' Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinar: Irena Jelen. Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek. Lektor: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata ia infomiranje št. 421-1/72 je časopis »Savinjski občan« oproščen prometnega davka. Intenzivnejše vključevanje v mednarodno menjavo oziroma povečevanje konvertibilnega izvoza, rast proizvodnje, učinkovitejše gospodarjenje, krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarstva in usklajeno gibanje vseh oblik porabe so cilji gospodarstva žalske občine za letošnje leto. Na osnovi devetmesečnih rezultatov lahko ugoto-. vimo, da se resolucijska določila uresničujejo. Tako kot za pretekla obdobja velja tudi za to visoka rast posameznih kategorij gospodarjenja, kar je v veliki meri rezultat visoke rasti cen. Iz podatkov lahko razberemo, da se je v primerjavi s preteklim letom povečal celotni prihodek z indeksom 167, dohodek 166, porabljena sredstva 168, čisti dohodek 160, za razširitev materialne osnove 176, akumulacija 179, sredstva za reprodukcijo 165 ob šestodstotnem povečanju zaposlenih. Realna rast dohodka je tri odstotke, kar je skladno z resolucijo. Enako velja za fizični obseg proizvodnje, ki se je povečal za dva odstotka. Vse bolj pa je zaskrbljujoče povečanje zalog (19 %); kar 13,5 odstotka pa žalsko gospodarstvo namenjaza obresti, kar je za 0,4 odstotka manj kot v polletju. Najbolj ugodni so rezultati v zunanjetrgovinski menjavi, saj se je izvoz v primerjavi s preteklim letom povečal za 18 odstotkov, na konvertibilno tržišče pa celo za 35 odstotkov, kar je več kot je bilo načrtovano. Ran izvoza je bil do konca septembra uresničen že z 81 odstotki, razveseljivo pa je tudi, da je struktura izvoza ugodna in je v prid končnim izdelkom. Stopnja pokrivanja uvoza z izvozom znaša 167 odstotkov. Neugodna pa je struktura uvoza, saj'je bilo uporabljenih 88,6 odstotka sredstev za uvoz repromateriala in le 11,4 odstotka za opremo, kar bo vplivalo na še večjo izrabljenost in zastarelost strojne opreme. Nato pa vpliva tudi slabša dohodkovna privlačnost konvertibilnega izvoza, , majhen ostanek deviz in zato usmerjanje h kompenzacijskim poslom. _ Akumulacija je rasla znatno hi-£treje kot dohodek in je njen delež v dohodku 25 odstotkov, kar je precej več kot v polletju, za 20 odstotkov pa se je povečala rentabilnost, ki je, razen v kmetijstvu, gradbeništvu, gostinstvu, obrti in osebnih storitvah, v celotnem gospodarstvu Ugodna. Na meji rentabilnosti je v tem obdobju poslovalo 19 TOZD, kar 13 pa jih ne dosega niti 0,5 %-ne stopnje rentabilnosti. Izguba v občini znaša šest milijonov din, izkazujeta pa jo Sigma — TOZD Sanitarne stene v višini 230 milijonov starih dinarjev ter Ingrad-Gradbena operativa Žalec (396 milijonov starih dinarjev). V Sigmi seje izguba v primerjavi s polletjem precej zmanjšala, kar kaže na učinkovitost sprejetih sanacijskih ukrepov. Izvršni svet in družbeno politične organizacije so ob obravnavi devetmesečnih rezultatov ocenile, da so rezultati ugodni, hkrati pa opozorili na nekatere negativne kazalce in prav tem bodo do konca leta namenili največ pozornosti. - jk Osrednja proslava v Šempetru Osrednja proslava dneva republike združena z otvoritvijo prizidka osnovne šole Bratov Juhart in z odkritjem spominskega obeležja bratov Juhart bo. 28. novembra 1984 ob 11. uri v Šempetru. Prizidek osnovne šole je bil zgrajen iz sredstev samoprispevka in pomeni za učence in kraj pomembno pridobitev, ki jim bo nudila dobre pogoje za vzgojno-izobraževalno delo. Otvoritev mlekarne V počastitev dneva republike bo šestindvajsetega novembra slavnostna otvoritev regijske mlekarne v Arji vasi. Slavnostni govornik, bo predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo Milan Knežević, gostje pasi bodo ogledali še proizvodnjo v mlekarni. V ta namen bo sozd Hmezad organiziral tudi novinarsko konferenco. Mlekarna je začela poskusno obratovati že junija in bo tako obratovala, vse do izgradnje čistilne naprave, ki jo bodo predvidoma zgradili v dveh letih. Nov mejnik ob jubileju DELAVCI JUTEKSA NAMENILI MILIJON DIN ZA BOLNIŠNICO_________________________________ Kolektiv Juteksa je dan delovne organizacije in 45-letnico obstoja zaključil s srečanjem, na katerem so podelili priznanja zaslužnim delavcem, osnovnim šolam Žalec, Petrovče in Griže so podelili računalnike, za izgradnjo celjske bolnice pa so namenili sto milijonov starih dinarjev. Jože Cokan, predsednik centralnega delavskega sveta, in direktor Stane Rednak pa sta zbranim spregovorila o prehojeni poti in o sedanjih gospodarskih rezultatih Juteksa. »Trije mejniki so za naš kolektiv še posebej pomembni. Leta 1961 smo kupili predilnico za juto, leta 1973 smo pričeli s proizvodnjo, talnih oblog, pred štirimi leti pasmo se odločili za izgradnjo nove tovarne na Ložnici, kjer je že zgrajenih 12 tisoč kvadratnih metrov delovnih prostorov,« je dejal Jože Cokan; direktor Juteksa paje ocenil sedanji gospodarski položaj in poudaril predvsem izvozno naravnanost kolektiva. Na konvertibilno tržišče namreč v celoti prodajo proizvodnjo jute in okrog 200 tisoč kvadratnih metrovtalnih oblog, ostalo pa predvsem v Sovjetsko zvezo. Ne zanemarjajo pa tudi domačih kupcev. Rezultati gospodarjenja po devetih mesecih so zelo ugodni, čeprav so se surovine precej podražile. »Vsa razpoložljiva sredstva bomo namenili za strojno opremo nove tovarne, sicer pa smo že doslej vlagali izključno lastna sredstva,« je dejal Stane Rednak, ko je govoril o razvojnih načrtih. V nadaljevanju srečanja so podelili plakete, ki so jih prejeli Ada Fabjan, Vasilija Kranjc in Drago Božič. Priznanja in zlate značke za 30 let delavJuteksu so prejeli Ivica Gril, Karolina Krošelj, Elizabeta Mohorko in Ada Fabjan: Priznanja in srebrno značko so prejeli Anica Lednik, Ivanka Mastnak, Majda Podmanicki in Marija Kolar. Štefan Bednjanič, Anica Govejšek, Cveta Keiner, Jožica Magajne, Marko Matjaško, Mihael Robida, Marjan Goršek, Žof ija Jelen, Silva Petek in Stanko Umek pa so prejeli bronasto značko. V Juteksu podeljujejo plaketo dela za najbolj uspešen obrat, tokrat jo je dobila tkalnica. jk DVANAJSTA REVIJA NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV 25. novembra se bodo na libojskem odru znova predstavih pevci in godci domačih in drugih krajev na tradicionalni reviji narodno-zabavnih ansamblov. Na prireditvi, ki jo skupaj z Zvezo kulturnih organizacij in Kulturno skupnostjo iz Žalca pripravljajo člani domačega Delavsko prosvetnega društva Svoboda že dvanajstič zapovrstjo, se bo letos zvrstilo okrog 20 ansamblov. Sodelovali bodo vsi tisti, ki so se doslej že predstavili libojskim poslušalcem, hkrati pa so k sodelovanju pritegnili nekaj novih. Zaradi vse večjega števila prijav želijo pri reditelji, tako je dejal eden glavnih organizatorjev revije Meri Kuzma, prikaza« zlasti delo in dosežke domačih ansamblov, vsi novo prijavljeni ansambli pa bodo morali opraviti krajšo avdicijo. Organizatorji namreč poleg števila nastopajočih želijo zagotoviti tudi določeno kvaliteto. Letos se bodo v dvorani Svobode, kjer bo zaradi obnove na voljo kakšnih 50 sedežev več kot doslej, predstavili in popestrili revijo še sodelavci celjskega žveplometra. Pokrovitelj obeh predstav, ob 15. in ob 18. uri, bo tudi tokrat, kot vsa leta ddsiej, Keramična industrija Liboje. Poleg Zveze kulturnih organizacij, Kulturne skupnosti in domače Svobode pa so denar za to prireditev, ki je resnično presegla občinske lese in se uveljavila po svoji kvaliteti in obsegu, prispevali tudi delavci Mirosana, Lika, krajevne skupnosti Liboje In drugi. Irena Jelen Zlatiključ za Savinjo Šempeter Pretekli teden_ je Savinja — TOZD Pohištvo Šempeter na sejmu v Beogradu prejela nagrado ZLATI KLJUČ za najboljši pohištveni program v letu 1984. Program imenovan K 3, je namenjen mladim, njegova prednost paje v izvirnosti, funkcionalnosti in toplini, zato je pri domačih in tujih kupcih vzbudil veliko zanimanja. Kolektivu torej priznanje in čestitka za pomembno delovno zmago. jk Direktor Juteksa Stane Rednak Izroča računalnik ravnatelju osnovne šole Nade Cilenšek Griže VELEBLAGOVNICA ŽALEC nama Da vas zima ne preseneti, se odpravite po nakupili v Mamo. Bogata izbira toplih oblačil, obutve in vsega kar potrebujete za smučanje, vas čaka v Mami. PRODAJNI CENTER LEVEC ( I ^ Letne seje naj ne bodo zgolj formalnost ___________________________J V teh dneh bodo v vseh sindikalnih sredincih potekale letne seje osnovnih organizacij sindikata Na njih naj bi delavci temeljito ocenili uresničevanje nalog sindikalne organizacije in na podlagi teh ocen opredelili programske naloge za delovanje v prihodme. Določena stališča in navodila za pripravo sej so delavci prejeli iz republiških organov zveze sindikatov, da pa bi seje dejansko bile ocena objektivnih razmer in da ne bi bile zgolj f ormalnost, so tudi delavci Občinska konferenca SZDL je v začetku meseca organizirala problemsko konferenco na temo OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI—POMEMBEN ELEMENT NAŠE VARNOSTI z namenom, da oceni stanje na področju požarne ogroženosti. Z udeležbo delegatov in predstavnikov skupščine, izvršnega sveta in nekaterih družbenopolitičnih organizacij sklicatelj tudi tokrat ni bilj zadovoljen, kar kaže na odnos do te pomembne problematike, ki vsako leto povzroča precejšnjo materialno škodo. V letošnjem letu beležimo 13 požarov, ki so povzročili skoraj občinskega sveta zveze sindikatov opozorili na nekatera vprašanja, ki jih delavci ne bodo smeli zaobiti. Predvsem bo to opredelitev dela oziroma nedela sindikata, konferenc in koordinacijskih odborov, hkrati pa bodo morali na sejah oceniti, kako so v sindikatu uresničili program dela in kako se je sindikat vključeval v posamezne aktivnosti v organizacijah združenega dela in v širši družbeni skupnosti. Posebej so delavci občinskega sindikalnega sveta opozorili na 12 miljonov din škode. Najpo-gostejši vzroki za nastale požare so slabe dimovodne naprave, malomarnost, in neprevidnost kar kaže nizko zavest in usposobljenost posameznikov tako pri preprečevanju požarne ogroženosti. Ocene požarne ogroženosti pa so še vse preveč le dokument vložen v mapo, ki pa nima nobene vrednosti, če nalog ne izvajamo v praksi. To velja še zlasti za krajevne skupnosti, hišne svete, občane in kmete kooperante. Zato so sprejeli sklep, daje potrebno s preventivnimi ukrepi prav njim nameniti v prihodnje največ pozornosti. Med sklepi smo zasledili opozorilo namenjeno sestavo finančnega načrta osnovnih organizacij za leto 85, obravnavanje problematike naraščanja boleznin, prehrane med delom in aktivnost v zvezi s sprejemanjem panožnih sporazumov. Člani osnovnih organizacij naj bi letne konference izvedli do dvajsetega decembra, člani konferenc in koordinacijskih odborov pa do dvajsetega oziroma do tridesetega januarja prihodnjega leta. komiteju za SLO in DSZ Polzela, ki še vedno nima ocene požarne ogroženosti. Problem predstavlja tudi vzdrževanje gasilske tehnike, zato so predlagali ustanovitev servisne službe. Med drugim so delegati postavili zahtevo Dimnikarskemu podjetju, da mora urediti telefonski priključek in prostore za svojo dejavnost. Zaradi požarne ogroženosti so »predlagali OZD SIP Šempeter in LIK Savinja ustanovitev gasilskega društva. Nazadnje pa so sklenili, da je v prihodnje potrebno več pozornosti namenjati vzgoji mladih, zato naj bi v osnovnih šolah ustanovili društva Mladi gasilec. jk EMIL JUG PREJEL ZLATO ZNAČKO OBČINE Emil Jug Izvršni svet skupščine občine je sklenil, da podeli zlato značko občine Žalec bivšemu dolgoletnemu direktorju Tekstilne tovarne Prebold Emilu Jugu. Na prijetni skromni svečanosti v prisotnosti predstavnikov skupščine občine, izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij se je predsednik izvršnega sveta zahvalil Emilu Jugu za njegovo večletno vsestransko delovanje na nivoju družbenopolitične skupnosti. Emil Jug je bil dolgoletni direktor Tekstilne tovarne Prebold, bil je uspešen gospodarstvenik v naši občini. Vrsto let ni samo vodil te delovne organizacije, bil je tudi družbenopolitično aktiven vodilni delavec z mnogo posluha za razreševanje mnogih težav preprostih ljudi v okolju, kjer je delal in živel. Kraj in ljudi, kjer je delal, je sprejel za svoje, imel ga je rad. Povedal nam je, da še vedno rad prihaja v občino, posebej v Prebold. Emil Jug je po odhodu v pokoj vse do sedaj opravljal vidne družbene funkcije v celjski regiji in širše, od de|a v organih MS ZKS Celje, kjer je bil večkrat delovno zadolžen za spremljanje dela organov občinske organizacije ZK, do organov Ljubljanske banke. Tudi pri neprofesionalnem opravljanju nalog je imel vseskozi precej posluha za razreševanje zadev širšega družbenega pomena na območju naše občine. Je zgleden primer pripadnosti okolju in ljudem, kjer je živel in delal, delal tako, daje ob svojem odhodu zaprl vrata lepo urejene tovarne. Vera Orešnik-Juhart Ivan Četina je opozoril na problem odlaganja odpadnih vnetljivih tekočin Irena Jelen NA NIZKI STOPNJI JE NAŠA ZAVEST *__________________ LETOS NAJVEČ POŽAROV V ZASEBNEM SEKTORJU 120 let hranilništva v Celja Najpomembnejše je zaupanje varčevalcev Obeležitev dneva varčevanja so v Ljubljanski banki — Splošni banki Celje — združili z dvema pomembnima mejnikoma in sicer s 120-letnico denarništva, ki je vzklilo prav v Celju, in 40-letnico Denarnega zavoda Slovenije. Ma svečani seji sveta varčevalcev in novinarski konferenci so predstavniki Ljubljanske banke razgrnili bogato de-narniško preteklost, katere značilnost je spodbujanje varčevanja, gospodarski in narodnostni napredek, pomembni pa so tudi sedanji poslovni rezultati. Ljubljanska banka — Splošna banka Celje — deluje na območju šestih občin celjske regije in posluje s sredstvi OZD in občanov. V poslovanju banke so bile dosežene globalne in kakovostne spremembe. Vendar so bila vseskozi v ospredju prizadevanja za hitrejšo gospodarsko rast, v zadnjem obdobju pa banka vlaga največ sredstev v pospeševanje izvoza, v proizvodnjo ter preskrbo s hrano. Poleg gospodarstva je skrb Ljubljanske banke usmerjena v poslovanje z občani, saj njihovi prihranki predstavljajo kar 30 odstotkov vsega zbranega denarja v banki. Za sredstva občanov je značilna izjemno hitra rast, saj so se v zadnjih desetih letih povečala kar za pet- najstkrat. Zaupanje varčevalcev si je Ljubljanska banka pridobila in to je tudi sedaj značilno zanjo, da ima vzoren odnos do varčevalcev. Ljubljanska banka — Splošna banka Celje — pa je tudi prva banka, ki je razvijala in tudi dosegla pomembne uspehe na področju mladinskega varčevanja, ki sega vse od vrtca do organiziranega varčevanja v srednjih šolah. V 91 pionirskih hranilnic je vključenih večina učencev osnovnih šol, 12 milijonov pa imajo zbranih sredstev. Se pomembnejša pa ie vzgojnost takšnega varčevanja. Mladi varčevalci se tako tudi spoznavajo s samoupravljanjem, saj preko organov sami razpolagajo s sredstvi. Prav na tem področju so pomembne uspehe dosegle pionirske hranilnice na osnovnih šolah Vransko in Griže, kjer so bile ustanovljene že leta 1972. Prvi pasosevvarčevanje vključili tudi malčki iz VVZ Vransko. Poudariti pa je treba, da brez razumevanja in pomoči delavcev Ljubljanske banke in prosvetnih delavcev varčevanje ne bi doživelo takšnega razmaha. Jubilej je priložnost za sprehod skozi zgodovino, ki jo je ob ogledu razstave uspešno orisal Aleksander Videčnik, nanjo pa je lahko Ljubljanska banka — splošna banka Celje — resnično ponosna. jk Stanovanjska izgradnja v občini V Žalcu gradi Vegrad nov niz 120 stanovanj. V prvi fazi jih bodo zgradili 4Ö, ta naj bi bila vseljena že prihodnje leto, če pa bodo dopuščala sredstva, bodo zgradili še ostala stanovanja. Naj omenimo še, to, da je vseh 48 stanovanj v izgradnji že prodanih. V Preboldu so v teh dneh izročili ključe stanovalcem 20 stanovanj v objektu B 8, katerih investitor je bila Samoupravna stanovanjska skupnost, soinvestitorji paTT Prebold, VIO in MIK. V. Ck. ________________________J IZHODIŠČA RESOLUCIJE ZA NASLEDNJE LETO Izvršni svet skupščine občine je na seji pretekli teden obravnaval in sprejel izhodišča za sestavo resolucije za prihodnje leto. Ker bomo v naslednji.številki obširneje pisali o vsebini resolucije, - naj tokrat opozorimo samo na nekatera osnovna ihodišča. V izhodiščih je torej predvidena 3—4 ostotna rast družbenega proizvoda pri čemer naj bi bila industrijska proizvodnja večja za tri in kmetijska za štiri odstotke. Do dva odstotka naj bi se povečala produktivnost, stopnja rasti zaposlovanja pa je predvidena dva odstotka. Izvoz naj bi se v prihodnjem letu povečal za petnajst odstotkov od tega na konvertibilno tržišče za 18 odstotkov. Sredstva za skupno porabo naj bi v letu 1985 v globalu rasla za deset odstotkov počasneje od nominalne rasti dohodka. Ob predvideni 53 odstotni rasti dohodka je za skupno porabo planirano nekaj več kot 196 milijard starih dinarjev. jk Čistilno napravo že gradijo____________________y Prihodnjo jesen bo ob Savinji v Kasazah nared prva faza čistilne naprave za 30.000 enot, katere vrednost bo po dosedanjih izračunih znašala 14 starih milijard. Za izgradnjo tega prepotrebnega komunalnega objekta je bilo vse nared že konec lanskega leta, vendar so nekatere dileme o povezavi kanalizacijskih sistemov med Žalcem in Celjem, zaradi česar so bila potrebna ponovna preverjanja in posvetovanja, povzročile določen odmik začetka gradnje. Avgusta letos je bila po besedah strokovnega delavca Skupnosti za komunalo in ceste Franca Radiška končno podpisana pogodba z delavci Gradisa, ki bodo do začetka} avgusta prihodnjega leta opravili toliko, da bo čistilna naprava začela poskusno obratovati, z montažnimi deli pa naj bi začeli že spomladi. Poskusno bo čistilna naprava obratovala do konca leta, vanjo pa bodo pritekale odplake iz Hmezadove mlekarne, deloma iz Kasaz in Petrovč ter iz Žalca. V naslednjih letih bodo čistilno napravo še dograjevali, tako da bo dosegla prvotno načrtovano zmogljivost, to je 60.000 enot. S tem bodo v občini vsekakor napravili precejšen korak v skrbi in prizadevanjih za čistejše in bolj zdravo okolje. Vrednost vseh del bo po dosedanjih izračunih od predvidenih 13,6 starih milijard znašala skupaj z izgradnjo ka- nala med Arjo vasjo in Kasaza-mi, kar so uresničili že lani, približno 18 starih milijard. Potreben denar združujejo območna in temeljna vodna skupnost, Samoupravna interesna skupnost za komunalno in ceste ter Hmezadova Mlekarna. Le-ta bo svojo obveznost, dve stari milijardi, poravnala do konca leta oziroma ob začetku prihodnjega, Skupnost za komunalo in ceste je denar že nakazala, nekaj zaostanka pa je pri delavcih vodnega gospodarstva. Ob tem osrednjem komunalnem objektu pa v občini niso dali na stran tudi primarne in sekundarne kanalizacije. Trenutno so na Skupnosti za komunalo in ceste začeli z lokacijskim postopkom za izgradnjo glavnega zbiralnika od Kasaz do Žalca, ki naj bi bil zgrajen do začetka poskusnega obratovanja čistilne naprave, v prihodnjih letih pa bodo nadaljevali z izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja proti Šempetru in Polzeli. Hkrati pa si v občini prizadevajo tudi za gradnjo posameznih vej sekundarnega, omrežja, zlasti v Petrovčah, Žalcu ter med Žalcem in Ložnico., Irena Jelen n Načrt aktivnosti I ob elementarni nesreči • Krajani krajevne skupnosti oziroma njeni predstavniki naj v primeru elementarne nesreče obvestijo enega nasledjih organov ali oseb: — Postajo milice — štab za civilno zaščito — predsednika skupščine občine — predsednika izvršnega sveta — predsednika centralne komisije za oceno škode 710-706 — ali namestnika predsednika centralne komisije za oceno škode 737-237 • Prejemnik obvestila posreduje informacijo o nastanku elementarne nesreče predsedniku centralne komisije za oceno škode oziroma obvesti v primeru njegove odstotnosti njegovega namestnika. • Predsednik centralne komisije za ocen škode oziroma njegov namestnik aktivira glede na obseg in vrsto škode centralno komisijo in ustrezni podkomisiji. I I I I I I I I I I I I I I I L telefon: 92 985 701-554 710-765 • Na pobudo kmetijske oziroma gradbene komisije se aktivirajo nosilci cenitve škode oziroma komisije v posameznih krajevnih skupnostih in sicer ločeno: — za področje kmetijstva; — za področje gradbeništva oziroma infrastrukture itd. Imenovani (navedeni) posamezniki So skupaj s funkcionarjem krajevne skupnosti dolžni organizirati takoišnie ocenjevanje po predpisani metodologiji oziroma na priloženih obrazcih. • Komisija v krajevni skupnosti opravi prvi ogled na poškodovanem območju takoj ali najkasneje naslednji dan po nastanku elementarne nesreče. Po ogledu sestavi poročilo o prvi oceni škode. • Komisije v krajevnih skupnostih so dolžne najkasneje v 15 dneh od nastanka elementarne nesreče opraviti cenitev škode na vseh poškodovanih kmetijskih kulturah v skladu s predpisano metodologijo in izpolnjene obrazce ter zbirno poročilo za celotno krajevno skupnost dostaviti tajniku občinske komisije za oceno škode v kmetijstvu. • Komisije v krajevnih skupnostih so odgovorne za pravilno in pravočasno oceno škode. Občinska komisija, ki sestavi zbirno poročilo o končni oceni škode, posreduje obrazce za posamezne oškodovance upravi za družbene prihodke zaradi uveljavljanja davčnih olajšav. Ta se prizna oškodovancu v primeru, če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od kmetijskih zemljišč v koledarskem letu več kot 20 odstotkov. Katstrski dohodek od vsake parcele se zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor je bil zmanjšan donos zaradi delovanj elementarne nesreče. V primeru, ko znaša celotna ugotovljena škoda, povzročena po elementarni nesreči, več kot tri odstotke ■ družbenega proizvoda celotnega gospodarstva občine, do- B seženega v preteklem letu, občinska komisija predlaga “ izvršnemu svetu občinske skupščine, da vloži zahtevo za dodelitev sredstev solidarnosti SR Slovenije. 1 I I I I I I I I I I I I I I I J Gospodarski razultati po devetih mesecih Tekstilna tovarna Prebold Ferralit Sip Šempeter VEČJA PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST Kazalci gospodarjenja po devetih mesecih kažejo na visoko rast, kar pa ni samo rezultat visoke rasti cen, ampak tudi povečanega fizičnega obsega proizvodnje. Tako seje fizični obseg v TOZD Tkanine povečal za 17,1 odstotka, v TOZD Pletenine za 26,7 odstotka, za 48,5 odstotka pav Predilnici Biograd. Poprečna rast za delovno organizacijo pa je bila dosežena z 24,4 odstotka. Število zaposlenih se je v tem času povečalo za 7,7 odstotka in zato lahko ugotovimo, da se je produktivnost povečala za 16,7 odstotka. Sicer pa so v Tekstilni tovarni Prebold v primerjavi s preteklim letom povečali celotni prihodek z indeksom 193, dohodek 192, čisti dohodek 214, porabljena sredstva pa so bila večja za 94 odstotkov. »Povedati pa je treba, da smo vključili v proizvodnjo 64 novih tkalskih strojev, nove pletilne stroje, v Biogradu pa je stekla proizvodnja v novi tovarni. To nas je veljalo okrog 42 milijard starih dinarjev, vendar si brez posodobitve ne moremo zamišljati večje in kvalitetnejše proizvodnje. Direktni izvoz je večji za 33 odstotkov, skupni pa kar za 52 odstotkov, le-tega pa smo vezali na uvoz z blagovnimi krediti. Predvsem pa želimo iz- Ivan Žagar važati proizvode višje stopnje obdelave in ne surovin. Zato pospešujemo izvoz konfekcio-niranih proizvodov,« je povedal glavni direktor TT Prebold Ivan Žagar. Sicer pa se je Tekstilna tovarna Prebold že predstavila na jesenskem sejmu v Zagrebu in Beogradu z ženskimi oblekami in bluzami, ki jih je mogoče dobiti že tudi v trgovinah. Predvsem pa so to izdelki namenjeni za izvoz na konvertibilno področje. Dodajmo še, da se jim v zadnjih mesecih povečujejo zaloge zaradi padca kupne moči, zaostrenih finančnih pogojih poslovanja, zato so že-sprejeli ustrezne ukrepe. jk Ingrad TOZD Lesni obrati POMANJKANJE KVALITETNEGA LESA Čeprav so v Ingradu — TOZD-u Lesni obrati Gomilsko zadovoljni z devetmesečnimi rezultati, pa smo iz razgovora z vodjem TOZD Rafkom Fun-klom zvedeli, da se ubadajo z mnogimi težavami. Sicer pa si najprej poglejmo nekatere podatke iz devetmesečnega poslovanja. Plan količinske proizvodnje so povečali za 5 odstotkov, celotni prihodek za 76, dohodek za 69, čisti dohode^ za 86 odstotkov, porabljena sredstva pa so bila večja le za 35 odstotkov. Podvojili pa so se stroški za skupno porabo. »Pestijo nas visoke obresti za obratna sredstva, saj si moramo hlodovino priskrbeti tedaj, ko je na razpolago. Zaradi nizkih osebnih dohodkov v gradbeništvu se je povečala fluktuacija dobrih kvalificiranih delavcev. Neugodna je tudi naša lokacija, saj so do obrata slabe prometne zveze. Zato razmišljamo o nabavi kombija za prevoz delavcev. Dela imamo dovolj, razširitev pa ni možna tudi zaradi pomanjkanja lesa, predvsem kvalitetne hlodovine. Letno razrežemo 4500 mi lesa, ki ga kljub dogovorom z gozdarji težko dobimo. Nekaj vzrokov zato je tudi v cenovnem Rafko Funkl nesorazmerju med okroglim in razrezanim lesom. Ker imamo uvožene stroje, smo prisiljeni tudi izvažati. Letossmovmanjši količini izvozili preko STC Ljubljana v Irak gradbeno pohištvo. S pomočjo raziskovalne organizacije ITEO pa iščemo možnosti izvoza, izdelkov višje stopnje predelave. Z gozdnim gospodarstvom pa načrtujemo skupno skladišče z lupilnico in sortirnico. Pri tem pa imamo precej težav z uvozom strojne opreme, čeprav je ta za nas življenjskega pomena,« nam je povedal Rafko Funkl. jk RAZLIČNO DEBELE PLAČILNE KUVERTE 21 delavcev iz delovnih organizacij v žalski občini je avgusta oziroma septembra zaslužilo manj kot 13.000 din, 22 jih je v plačilno kuverto prejs'o nad 70.000 din, največ delavcev, kar 2743, pa se je nahajalo na sredini plačilne lestvice in prejemalo dohodek od 25.000 do 30.000 din. Podatke so delavci občinskega sveta Zveze sindikatov zbrali iz poročil finančno-računovodskih služb iz organizacij združenega dela v žalski občini. Pregled osebnih dohodkov se nanaša na 11.117 zaposlenih, zajema pa najnižje, najvišje in poprečne osebne dohodke za poln delovni čas v mesecu avgustu oziroma septembru, pri čemer pa .ni upoštevan dodatek za minulo,delo ter ostali dodatki. Izmed tistih, ki jih lahko preberemo na seznamu, so najnižji osebni dohodek prejeli delavci Hotela Golding Rubin (10.395 din). Name (11.400 din), Elektra Šempeter (12.555 din), Sigme Zabukovica (12.818 din) ter Mik-a Prebold (12.752 din). Najvišji dohodki pa so zabeleženi v KIL Liboje (84.539 din), Tekstilni tovarni Prebold (82.358 dinarjev), Juteksu (80.995 din), Gradnji Žalec (76.625 din), Tovarni nogavic Polzela (76.289 din) ter Hmezad Notranji trgovini (72.721 din). Zbrane podatke so obravnavali na svoji zadnji seji tudi člani predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Žalec. Menili so, da v občini ne sme biti osebnega dohodka izpod 17.000 din, vendar le za poln delovni čas in normalni delovni učinek. Ü INVESTICIJA ZÀ POSODOBITEV LIVARNE O gospodarskih rezultatih za tretje trimesečje in o pripravah na posodobitev livarne smo se pogovarjali z direktorjem Tonetom Savorgnanijem: ' Sav. občan: Kako ocenjujete gospodarska gibanja za tretje trimesečje v primerjavi s preteklim letom? T. Savorgnani: »Kazalci posameznih kategorij gospodarjenja so ugodni, nismo pa zadovoljni s finančnim učinkom, saj je ekonomičnost padla za 13 odstotkov, kar je predvsem posledica cenovnih nesorazmerij. Celotni prihodek v primerjavi s preteklim letom je bil dosežen z indeksom 169, dohodek 139, čisti dohodek 133, medtem ko je porast porabljenih sredstev precej večji in sicer za 91 odstotkov. Pomembno pa je, da se je za 11 odstotkov povečal fizični obseg proizvodnje ob 4-odstotnem povečanju zaposlenih. Ker se je spremenila struktura proizvodov v prid zahtevnejših, se je povečala tudi produktivnost. Izpod plana so sredstva za akumulacijo in poslovni sklad, vendar upamo, da bomo do konca leta dosegli plan. Nizke cene v izvozu in pa porast sredstev za splošno in skupno porabo, kar ni v skladu š programom razbremnitve gospodarstva, vplivajo na dosežena sredstva akumulacije. Izvozni načrt za letošnje leto smo že presegli.« Sav. občan: Kako uresničujete stabilizacijski program? T. Savorgnani: »Stabilizacijska prizadevanja so dala nekatere pozitivne rezultate. Zmanjšale so se zaloge, čas obračanja se je skrajšal, kar pomeni, da surovine hitreje predelamo v končni izdelek. Izboljšal se je tudi izkoristek delovnega časa, dosegli pa smo racionalnejšo porabo materiala in energije. Še vedno pa imamo preveč škarta in bolniških izostankov zaradi nesreč pri delu.« Tone Savorgnani Sav. občan: Kako daleč ste s pripravami za posodobitev livarne? T. Savorgnani: »Investicijski program je sicer širši, vendar smo se zaenkrat odločili, da gremo v prvo fazo investicije in sicer v rekonstrukcijo in posodobitev topilnice v TOZD-u Livarna. Sedanja frekvenčna peč predstavlja v livarni ozko grlo, prednost nove peči pa je, da porabi manj energije in zagotavlja večjo varnost pri delu. Proizvodnja z novo pečjo bo večja za 45 odstotkov, za polovico pa bomo lahko povečali izvoz, kar pomeni, da je investicija izvozno usmerjena. Vrednost celotne investicije je 25 milijard starih dinarjev, oprema bo veljala okrog 14 milijard st. din, 3 milijarde predstavljajo obratna sredstva, kar sedem milijard pa predstavlja energetski prispevek. Zaradi racionalne rabe vode bomo zgradili hladilni stolp z bazenom. Pretežni del sredstev zagotavljamo sami, računamo pa tudi na združena sredstva in sredstva banke. Montaža peči naj bi bila opravljena do septembra prihodnjega leta, v začetku leta 1986 pa naj bi stekla redna proizvodnja.« jk Avtoprevoz Šempeter POVEČAN FIZIČNI OBSEG PROMETA Po nekajletnih težavah so delavci Avtoprevoza dočakali ugodnejše rezultate gospodarjenja. To potrjujejo podatki devetmesečnega poslovanja. Sicer pa nam je več o tem povedal direktor Franc Fermetin: »Kazalci gospodarjenja za devet mesecev letošnjega leta so najugodnejši v zadnjih letih. Celotni prihodek se je povečal za 55 odstotkov, dohodek za 63, ostanek dohodka za 90 odstotkov ob 52-odstotnem povečanju stroškov poslovanja. Resje, da so na visoko rast vplivale cene, vendar smo dosegli 5-odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Prvič smo namenili tudi sredstva za pospešeno amortizacijo,- kar nam bo omogočilo nabavo nekaterih nujno potrebnih osnovnih sredstev. S tem pa še nismo zadovoljni, saj bi letno potrebovali vsaj devet novih vozil. Zaradi hitre rasti cen avtomobilov pa potreb še zdaleč ne moremo zadovoljiti. Zato bomo morali v prihodnje povečati predvsem tonažo avtopar-ka, pri čemer dosegamo tudi boljše finančne rezultate. Na rezultate vpliva tudi hitra rast cen goriva, česar pa ne uspevamo pravočasno pokrivati z višjimi cenami storitev. Čeprav je osebni dohodek delavcev odvisen od prometa, so se naši šoferji odločili za 26-odstotno znižanje meril za osebne dohodke, ki so v poprečju 24.683 dinarjev in so nižji v primerjavi s sorodnimi organizacijami. To kaže na zavest kolektiva, ki z lastnimi odrekanji skrbi za uspešno poslovanje.« Če ne bo posebnih težav, pričakujejo takšne rezultate v Avtoprevozu tudi konec , leta. Dodajmo še, da so se vključili tudi v mednarodno delitev dela, kar so jim narekovale potrebe po devizah za zagotovitev rezervnih delov. jk Minervi priznanje za kakovost Sejma plastike in posvetovanja o inovacijskih dosežkih v drenažah in namakanju, ki sta bila v prvi polovici novembra v Sarajevu se je tudi letos udeležila Hmezadova delovna organizacija Minerva iz ZaLukovice. Dobili so priznanje za kakovost za razstavljen izdelek, varilno aparaturo za varjenje plastičnih mas, ki ga izdelujejo skupaj z EKO iz Titovega Velenja. Poleg tega pa so dobili priznanje še za strokovno sodelovanje z jugoslovanskim društvom za namakanje in osuševanje. — m. n. KLJUB TEŽAVAM DOBRI REZULTATI Težave s preskrbo z repro-materiali so povzročali zaostajanje proizvodnje, ki je bilo ob polletju že kar 30 dnevno vse to pa je vplivalo na poslovne rezultate. V zadnjih dveh mesecih pa so zaostajanje proizvodnje bistveno zmanjšali; zato so tudi devetmesečni rezultati ugodnejši. To tudi potrjujejo kazalci posameznih kategorij gospodarjenja saj se je celotni prihodek v primerjavi s preteklim letom povečal za 69 odstotkov, dohodek za 65 odstotkov in čisti dohodek za 56 odstotkov. Porabljena sredstva so se povečala za 71 odstotkov kar je posledica visoke rasti cen, več kot podvojile pa so se obveznosti za obresti. Za akumulacijo so namenili 331 milijonov in za raz- širjeno reprodukcijo 438 milijonov din. Po devetih mesecih se je izvoz v primerjavi s preteklim letom povečal z indeksom 184, presežen pa je tudi plan za to obdobje. V naslednjih mesecih v SIP-u pričakujejo, da bo proizvodnja tekla nemoteno, kar pomeni, da bodo konca leta zamujeno še lahko nadoknadili. Tekoča proizvodnja bo vplivala na zmanjšanje zalog repromate-riala in nedokončane proizvodnje. To pa bo zmanjšalo potrebo po najemanju dragih kreditov za obratna sredstva. Do konca leta pa pričakujejo plačilo že prodanih strojev, zastavili pa so si nenazadnje tudi nalogo, da morajo zastavljene cilje uresničiti. Jk Sigma 00 KONCA LETA BREZ IZGUBE V tretjem timesečju so v Sigmi Zabukovica zmanjšali izgubo za dobrih deset milijonov dinarjev. Po devetmesečnem poslovanju je znašala še nad dva milijona dinarjev. Zato v tej delovni organizaciji pričakujejo, da bodo do konca leta poslovali brez izgub. Po devetih mesecih poslovanja so dosegli 96 milijonov dohodka, kar je za 46 odstotkov več od lanskega in deset odstotkov nad letnim planom. Kar za obresti pa so plačali 38 milijonov dinarjev, kar je četrtina dohodka. Vzroki za tolikšen znesek obresti so v slabem poslovanju preteklih let, predvsem pa v neustrezni finančni politiki in prevelikih zalogah, ki so se večale tudi zato, ker so se prepočasi prilagajali tržišču. Letos so vrnili vse kredite, ki so jih imeli pod neugodnimi pogoji. Prodali pa so tudi objekt v Vrbju in zanj dobili dvajset milijonov dinarjev. Tako so v zadnjih mesecih precej izboljšali plačilno sposobnost, prizadevali pa si bodo, da bodo do konca leta zmanjšali nedokončano proizvodnjo vsaj za polovico. Za prodajo sanitarnih sten so že sklenili pogodbo, tako da jih bodo do konca leta prodali dva tisoč, kar bo znašalo 130 milijonov dinarjev. Na zboru delavcev so se dogovori I i, da bodo za izboljšanje stanja v Sigmi mesečno izdelali kar osemsto sanitarnih sten, kar bo zanje rekordna proizvodnja. Zato pa bodo delali tudi deset in dvanajst ur, če bo potrebno. Prihodnje leto bodo izdelali štiri tisoč sanitarnih sten, tretjino zmogljivosti pa bodo dopolnili s Sipovim programom. Program te delovne organizacije uresničuje deset delavcev in znaša mesečna realizacija milijon dinarjev. -mn. Notranja trgovina po novem letu AGBINA V Notranji trgovini so sklenili, da bodo sedanje ime delovne organizacije preimenovali v Agri-no. Predvsem zato, ker je sedanje ime dolgo, poleg tega pa so poslovni sodelavci iz drugih republik prevajali, kar jim je povzročalo veliko težav predvsem pri poslovanju z menicami. Novo ime-Agrina-je kratko in se sklada z dejavnostjo, ki jo v tej delovni organizaciji opravljajo. Uporabljati ga bodo začeli že pred novim letom z reklamnim materialom in novoletnimi čestitkami. Ime Agrina bi radi čimprej uveljavili — in bodo za to namenili znatna sredstva. Prihodnje leto, ko bodo praznovali deseto obletnico Notranje trgovine in osmo obletnico blagovnice, bodo med drugim pripravili tudi poslovne dneve. -m. n. flfi 1111 Ji 11 illl ■/lil IMS ekstilna ovarna žaleč ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM vriivobc Čreti je odprl predsednik I občinske konierence SZDL j Janez Meglič. Tone Bole je z ' orisom bitke poudaril njen velik -političen in vojaški pomen za osvobodilno gibanje. »Jutro 26. oktobra 1941 je bilo prav tako megleno in hladno kot danes, le daje bilo že do pasu snega in na Čreti se je začel neenak boj med dobro oboroženim okupatorjem in partizani. Izid bitke pa je povzročil gnusno maščevanje okupatorja s streljanjem talcev v Mariboru nekaj dni kasneje. Zato ti dogodki ne smejo biti pozabljeni, mlajšim rodovom naj bodo opomin, da je tradicije in pomnike NOB treba nenehno ohranjati za poznejše rodove,« je med drugim poudaril Tone Bole. SREČANJE V SPOMIN NA 1819 Deževno, megleno in hladno vreme je tako kot običajno spremljalo udeležence srečanja na čreti. Tu so se namreč zbrali občani, mladina in borci žalske in mozirske občine, da bi obudili spomin na prvo frontalno bitko Štajerskega bata- ljona z okupatorjem, ki je bila pred 43-leti. Tokrat je bil slavnostni govornik častni občan občine Žalec Tone Bole, med gpsti pa je bil tudi predsednik predsedstva SRS France Popit. Tradicionalno srečanje na Na srečanju so sprejeli 61 mladincev prostovoljcev v enote Teritorialne obrambe in pred prvoborcem Radom Za-konjškom-Cankarjem svečano zaprisegli. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili učenci osnovne šole Vlaido Bagat in člani kulturnega društva iz Braslovč. Kljub slabemu vremenu so se srečanja udeležili številni obiskovalci. jk Slavnostni govornik Tone Bole je govoril o pomenu bitke na Čreti . -(M .vjjjf;.'. frrr« "■ "ji 4 „av,.. j i \ J m MB “ HfHf i ^ /jfll. Ta JP4 J i 'au * rl f' PARTIZAN MARJAN JE BIL SPRETNEJŠI V_____________:____________ Prve dni aprila 1942 se je po-novn9 formiral I. Štajerski partizanski bataljon na Plečah pri Za- ?orju. Od tod se je prestavil na olsti vrh nad Preboldom, kjer je bivakoval teden dni in čakal na preostale borce, ki so se vračali s terena. Bataljon se je prehranjeval deloma s hrano z ekonomske akcije na kmetiji v Orli vasi, deloma pa iz hrane, ki je dnevno prihajala s terena v Kaplji vasi in Prebolda. Prehraniti je bilo namreč treba 120 borcev. Konec tedna je stražar na južni strani zapazil moškega, ki se je približeval bivaku. Stekel je za njim, vendar se mu je izgubil med drevjem. Zaradi tega se je bataljon I premaknil više pod Reško planino na Svilarjevo domačijo. Svilar je bil upokojeni konzularni uradnik, po rodu Švicar, ki je kmetijo kupil, da se je umaknil iz Ljubljane. Sprva nam je bil videti naklonjen, Marija, ki je služila pri njem, pa nam je naslednji dan povedala, da nas misli javiti. Bataljon seje preko noči umaknil više nad kmetijo, še pred zoro pa naprej na greben Reške planine. Trije smo odšli na teren. Komaj se je zdanilo, smo opazili, da gre proti Švilarjevi domačiji kolona Nemcev. Ti so pri Svilarju postavili tri zasede. Med kmetijo in gozdom se je sprehajal gestapovec in kontroliral pot mimo domačije. Marjan Rot, ki je že dopoldne odšel na teren, se je ob vračanju napotil mimo Svilarjeve domačije. Malo pred hišo gaje srečal možakar v črnih hlačah. Marjan ga je pozdravil in hotel nadaljevati pot, nakar je neznanec zahteval od njega legitimacijo. Sprva je Marjan mislil, da bi to lahko bil Svilar, ki bi ga kot Švicar ogovarjal nemško, nato pa se mu je posvetilo: čemu vendar bi on zahteval legitimacijo. Odgovoril mu je, da mu jo bo takoj pokazal, obrnil se je in potegnil pištolo. V tistem je segel v zadnji žep po pištolo tudi tujec, vendar je imel smolo z robcem, zato je bil Marjan hitrejši. Tujec je padej po cesti, Marjan pa je segel po njegovi pištoli. Takrat pa se je vsul nadenj ogenj nemških zased. Marjan se |e pognal v smeri gozda, se vrgel natla in se kotalil po strmini, tako da je ušel nemškim rafalom. Nemci so nato mobilizirali sosednjega kmeta, da je naložil gestapovca na voz in ga peljal v dolino, vendar je ta med prevozom umrl. Julija 1943 so imeli Nemci pri Svilarju ponovno smolo. Ker je bila kmetija po Švilarjevi izdaji prazna, se je tam utaboril vod partizanov, ki ga je izsledil nek vohun in ga javil Nemcem v Preboldu. Ko se je nemška patrulja približevala kmetiji, jo je nek partizan opazil in kar skozi okno sprožil rafal, s katerim je podrl prvega Nemca Napadalci so bili presenečeni in predno so se znašli, so se partizani že umaknili v gozd. Švabi pa so zopet ostali praznih rok. Po vdoru gestapa v organizacije OF širom Savinjske doline, po velikih aretacijah, po strahovitem mučenju in streljanjih v celjskih in mariborskih zaporih, po preganjanih obsojencev in njihovih sorodni kov v koncent racijska tabori šča je nastal v dolini zelo težak položaj. Vaške organizacije OF na terenu so bile zdesetkane, deloma uničene in nastal je velik preplah. Obnoviti jih ni bilo mogoče, saj so se celo najpogumnejši bali izdaje. Le posamezniki so bili povezani s terenskimi aktivisti, tako da so se organizacije OF kljub temu nekako obdržale pri življenju. Nekoliko bolje je bilo v letih 1943 in dalje, ko so Nemci začeli doživljati nä frontah poraze. Po odkritju in uničenju zemljanke okrožnega komiteja nad Kapljo vasjo, zajetju in izdaji Franca Grila in po smrti sekretarja komiteja Jožeta Letonje je odšel Marjan na terensko delo na preboldsko območje. Bil je neizprosen borec proti okupatorju, posebno še po tem, ko se je ob aretaciji izvil žandarski patrulji in koso mu Nemci ustrelili Pavlo in Ludvika, pri katerih je živel od rane •mladosti. Bil je odločen borec in taktik. Sredi poletja 1942 je ostal sam, nekaj časa celo brez zveze z vodstvom OF. Kmalu se mu je pridružil Ivan Šlander, ml., ki je pred aretacijo pobegnil v partizane, nato pa še Hermina Zagožen, ilegalka; njeni domači pa so bili že vsi aretirani. Tako je nastala trojka, ki je poleg ekonomskih akcij izvajala tudi zastraševalne akcije proti sodelavcem okupatorja. Dvakrat je uničila vse naprave za zvezo na železniški postaji v Šempetru ter izvedla vrsto drugih akcij, ki so ovirale delovanje okupacijske oblasti v dolini. Nemška policija si je prizadevala, da bi trojko uničila, zato je bila v stalni hajki za njo. Čeprav je bil za terence najtežji letni čas zima, saj so okupacijske sile računale, da bodo v snegu partizane uničile, kar jim je v letih 1941 in 1942 tudi uspelo, ker so bili partizani, ki so se zatekli na kmetije, izdani in uničeni, so se partizani že naslednjo zimo začeli umikati v zemlianke. Tudi Rotova skupina si je pripravila zemljanko v bližini Kaplje vasi ob potočku, ki jim je služifna skrito pot. Bil je božič 1942. Zapadel je nov sneg. Občutek so imeli, da Nemci vedo zanje. Marjan je že zgodaj zjutraj poslal na oprezovanje Ivana in dogovorila sta se, da s strelom opozori na Nemce, sam pa pobegne. Komaj se je zdanilo, sta s Hermino zaslišala strel in na pol oblečena sta se iz zemljanke pognala na prosto. Bežala sta ‘proti vasi, saj je Marjan predvideval, da tam ne bo toliko Nemcev. Ko sta prišla iz gozda, so ju Nemci opazili in začeli streljati nanju. Preletela sta travnik, prebredla potok Boljsko, Marjan pa je ves čas med begom streljal in s tem zadrževal zasledovalce. Šele pod Dobrovljami so •Nemci izgubili sled za njima. Naslednje dni se je ponovno našla stara trojka na dogovorjeni javki. Odločili so se, dasi zgradijo zasilno zavetišče v Oplotnikovem kozolcu sredi Kaplje vasi. Neopazno so izdolbli luknjo v seno in v njej nekaj časa neopazno prebivali. Ponoči so odhajali na teren na razne akcije. 18. februarja 1943 sta Marjan in Ivan odšla na prehranjevalno akcijo v Matke, vendar so ju tu Nemci zaradi izdaje ustrelili. Še preden sta odšla, se je trojka prestavila iz senika v gozd, saj je za njihovo zatočišče vedelo preveč vaščanov in lahko bi prišlo tudi do nenamerne izdaje. A. Kotnik SPOMENIKI IN OBELEŽJA NOB Občinski odbor ZZB NOV pripravlja monografijo spomenikov in obeležij NOB in delavskega gibanja. Izšla naj bi v mesecu maju naslednje leto ob praznovanju 40-letnice osvoboditve. Poleg fotografij spomenikov in spominskih obeležij bo monografija zajemala tudi opis dogodkov in poti, ki vodijo do posameznih obeležij. Monografija bo izšla v tri tisoč izvodih, prednaročila zanjo pa bo sprejemal občinski odbor ZZB NOV Žalec, jk POPRAVEK V prejšnji številki se nam je v prispevek Padel je kurir Polde Ahac vrinila neljuba pomota, saj smo namesto »vojnega okrožnega komiteja« za Savinjsko dolino zapisali »okrajnega komiteja.« Bralcem in avtorju se za pomoto opravičujemo. Uredništvo OAZA HIRI SRKIH TO.OIE VIHRI Piše: Cveta ilikuž Čeprav so se organi ljudske oblasti vedno bolj uveljavljali in pridobivali zaupanje množic, je tu in tam le prihajalo do napak. Posamezni špekulanti so tudi te svetle dni hoteli kar najbolj izkoristiti. Politični aktivisti (številčno dopolnjeni iz vse Štajerske) so delo med prebivalstvom dobro opravljali. Od 7. do 9. novembra je bila konferenca aktivistov celjskega okrožja. 180 udeležencev je poslušalo referate najvidnejših funkcionarjev. Izvolili so okrožni plenum OF in njegovo tajništvo. Nameravali so izvesti tudi volitve tajništev krajevnih odborov OF in delegatov za konferenco OF v Zg. Savinjski dolini, saj so bile organizacije OF že v slehernem trgu in vasi. (Do volitev tajništev krajevnih odborov OF zaradi zimske ofenzive ni prišlo). Pri političnem in drugem agitacijskemu delu so velikansko vlogo odigrale tudi tehnike, ki so ta čas delovale na osvobojenem ozemlju. Da bi bilo sožitje med prebivalci in vojaškimi enotami čim boljše, je oblastni komite KPS za Štajersko že 7. avgusta izdal okrožnico o odnosu borcev NOV do civilnega prebivalstva. Opozoril je predvsem na nepravilnosti; individualno pro» sjačenje, nasilno odvzemanje živil, klanje plemenske živine, tatvine, preklinjanje, nedostojno izražanje, nadlegovanje deklet, smešenje verskih nazorov, zasmehovanje novincev, neodgovorno ravnanje z narodno imovino ipd. Vzporedno z vsemi dosedaj naštetimi dejavnostmi na osvobojenem ozemlju _ so se razvijale tudi vojaške. Štab IV. operativne cone je moral poskrbeti za ustanavljanje zalednih vojaških oblasti. 5. avgusta 1944 je bila ustanovljena komanda vojnega področja Zg. Savinjske doline. Istočasno so bile ustanovljene tudi komande mest Gornji grad, Ljubno in Luče, kasneje Solčava. Komanda zgornjesavinjskega vojnega področja je imela nalogo da takoj organizira rušenje komunikacij, uničevanje mostov na meji osvobojenega ozemlja, hkrati pa poskrbi za obveščevalno službo, mobilizacijo, odkrivanje skrivačev, ustanovitev zalednih vojaških delavnic, zbiranje hrane, gradnjo skladišč, raziskovanje okupatorjevih zločinov, tesno pa je morala sodelovati s političnimi organizacijami in sproti reševati morebitne napake posameznih partizanov. Komanda vojnega področja je imela ob ustanovitvi 50 mož, sredi novembra pa že 438 borcev in bork, v specialnem bataljonu pa 137. Komanda je razen svojih konkretnih nalog opravljala še druge naloge, tako da je operativno vojsko in odrede razbremenila številnih zalednih dejavnosti. Med najvažnejšimi nalogami je bila mobilizacija. Tokrat popolna za vse vojaške obveznike od 17. do 50. leta. Zaledne oblasti so poskrbele za zdravniške preglede novincev. Sposobni so odšli v operativne enote, ostali pa v gospodarske komisije, straže ipd, S partizanskimi stražami so komande mest nadzorovale meje osvobojenega ozemlja na mestih, kjer je bila največja nevarnost sovražnikovega vdora. Tu je imel pomembno nalogo tudi obveščevalni center komande področja, ki je nadzoroval vse sovražnikove premike in osredotočenja v postojankah, ki so bile običajno izhodišče za hajke. Te podatke je posredoval tudi operativnim enotam. Na osvobojenem ozemlju so bila določena tudi številna spuščališča, kamor so zavezniška letala varno spuščala orožje, strelivo in drugo opremo za enote IV. operativne cone. Za skladiščenje je skrbel poseben bataljon. Komanda vojnega področja je skrbela tudi za intendantsko službo. Morala je poskrbeti za prehrano potujočih patrulj, funkcionarjev na službenih potovanjih, za okrevance in ra- 3'enee premičnih bolnic. rganizirane so bile tako imenovane etapne kuhinje. Pri štabu IV. operativne cone je delovala podoficirska šola. V tako radostno utečeni ritem življenja na osvobojenem ozemlju je vdrla decembra 1944 sovražna ofenziva. Štab IV. operativne cone je 22. decembra 1944 zaradi izredne vojaške situacije in laž- jega delovanja zalednih enot ukinil komando vojaškega področja in ustanovil Kamniško — savinjsko področje. Zaradi nekajkratne premoči sovražnika (v vojakih in vojaški opremi) so se morale operativne enote IV. operativne cone po večdnevnih nepopisno trdih bojih umakniti proti Tuhinjski in Moravški dolini. Sovražnikove enote pa so med tem na področju Zg. Savinjske doline izvajale nad prebivalci neusmiljen pritisk. Pobijale so razhajkane borce, ak- tiviste, ranjence v bolnišnicah, plenile in požigale. V decembrskih in januarskih dneh so v Zg. Savinjski ujeli 174 ljudi (tudi naših borcev) in jih ustrelili v Gorici pri Vranskem. V bližini Radmirja so pobili 36 ujetih partizanov. V ponovno okupirani Zg. Savinjski dolini pa zastava s kljukastim križem ni dolgo plapolala. Pomlad je prinesla ponovno svobodne, praznične dni. Čas je zacelil tudi povzročene rane, ostal pa je grozljiv spomin, ki mora biti tudi večen opomin. Cveta MIKUŽ VIRI: Lado Ambrožič — Novljan; Pohod XIV. divizije Dr. Miroslav Stiplovšek: Šlandrova brigada Franci Strle: Veliki finale na Koroškem MetocLMikuž: Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, IV. knjiga Jože Petek; S XIV. divizijo — album ZBORNIK dokumenata i podataka o NOR naroda Jugoslavije, TOM VI, knjiga 17; Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih na Štajerskem Prebivalci osvobojenega ozemlja na razstavi slik partizanske ga slikarja Jožeta Petka. TO STRAN POSVEČAMO KMETIJSTVU „ V tovarni mleka " v Podlogu Radi bi živeli od svojega dela Delovni dan na farmi v Podlogu pri Šempetru se začne ob peti uri zjutraj, takrat, ko si še veliko delavcev, ki so zaposleni v tovarnah, zaspano mane oči. Petnajst delavcev pride vsako Jutro ob tej uri in vsak prime za svoje delo. Počistiti je treba gnoj za petsto kravami, jih nakrmiti in pomolsti. V hlevih imajo še stn trideset teličkov, tistih, ki so pravkar primukali na svet, in starejše do treh mesecev. Dela je več kot dovolj in od vsakega je veliko odvisno. Do trinajste ure morajo opraviti vse, tako da bo druga skupina tisti dan opravila še isto delo popoldan.Takšen je približno vsakdan v »tovarni mleka,« kjer se proizvodnja ne ustavi niti ob sobotah in nedeljah. Seveda sem tisti prvi jutranji utrip in začetek delovnega dne zamudila. Kakšno je delo na farmi, o problemih in težavah pa so mi pripovedovali Srečko Čater, ki je vodja na farmi, Franc Kokot, dnevni dežurni, in Jožica Stranjšes, ki skrbi za teleta Srečko Cater je takole povedal: »Delo v hlevih je težko in še posebej zaradi delovnih sobot in nedelj. Še pred nekaj leti smo imeli deljen delovni čas in sedaj smo z dvoizmenskim delom le izboljšali pogoje dela. Na farmi ni rutinskega dela in vsak mora upoštevati, da dela z živimi bitji. Že več let ne moremo dobiti delavcev iz okolice in t^ko večina prihaja iz drugih republik, zato ti delavci potrebujejo določeno obdobje, da se prijvadijo na te pogoje dela. Domačih delavcev pa ni, kljub temu da veliko govorimo o brezposelnosti. Povedati moramo še to, da tisti ki pride na formo služit samo kruh, odide najkasneje po dveh mesecih. Tisti pa, ki ostanejo, so dobri delavci. Fizični plan bomo do konca leta presegli, saj smo imeli po desetih mesecih nad pet tisoč sedemsto litrov mleka po kravi, kar je dober rezultat tudi v republiki. Slabši pašo finančni rezultati, kajti zaradi izredno dragih krmil imamo izgubo v proizvodnji mleka. Tako z litrom mleka plačamo le tri četrt kilograma krmil. Pri vsem tem pa v naši družbi ni instrumenta, ki bi razbremenil mlekarsko proizvodnjo. Delamo pod enakimi pogoji kot industrija, saj nismo oproščeni nobenih obveznosti, ki jih plačujejo delovne organizacije. Cena mleka pa je vseskozi kontrolirana in ne sme doseči realnih cen. Zato imamo približno dvanajst dinarjev izgube pri litru mleka in dobimo za liter enaintrideset do devetintrideset dinarjev, odvisno od maščob, ki jih mleko ima. Naša proizvodnja obstaja samo po zaslugi hmeljarske proizvodnje v našem tozdu Petrovče oziroma, delovne organizacije Kmetijstva Žalec, čeprav nam izgub nihče ne očita, si predvsem želimo, da bi lahko živeli od svojega dela. Poleg tega bi lahko hmeljarji boljše poslovali, ker bi denar za pokrivanje naših izgub namenjali za nakup osnovnih sredstev. Večina dela na farmi smo v zadnjih letih opremili s sodobnimi stroji; to pa nam povzroča probleme, saj nadomestnih delov za mle- karsko opremo ni na našem tržišču.« Franc Kokot je bil tisto soboto dnevni dežurni. Že dvajset let je zaposlen na farmi in se je dela že tako privadil, da mu ni težko vstajati ob četrti uri zjutraj in priti v službo iz Srečko Čater Šempetra. Zjutraj poskrbi, da počisti gnoj. Pravi, daje pri molži delo najbolj odgovorno. Paziti je treba, da se ne pokvari stroj, ker bi se tako mleko razlilo po tleh. Potem ko mleko odpeljejo, mora očistiti bazen in zgodi se, da odide domov, ko je že zdavnaj pretekel njegov delovni dan. »Še malice moram razdeliti,« pravi Franc. Takrat, ko ga potrebujejo, pomaga veterinarju. Dela je dovolj, na koncu pa se vse skupaj bolj malo pozna. Še v hlevu za teličke sem se ustavila. Tam je delala Jožica Siranjšek. Prav tako kot Franc je tudi onQ (ned siat ajšimi delavci na farmi. Skrbi za 130 teličkov. Ko pa Franc Kokot je prišla pred dvajsetimi leti, je delala vse: molzla, krmila, čistila gnoj. Pravi, da je sedanje delo odgovornejše. V hlev dobi teleta takoj po rojstvu in jih hrani in zdravi do tretjega meseca.Majdajjjedelaladejjen delovni čas, kajti ni vseeno, kako ravna s temi štirinožci. Zatistega, ki zboli, mora vedeti, kakšna zdravila mu bo dala in koliko. Tudi čaj jim skuha, če je potrebno. Cimprej jih mora naučiti piti in jesti silažo, ker ti dobijo zelo malo kravjega mleka. Čeprav ima le eno nedeljo vmesecu prosto, pravi, da bo ostala Težko bi seprivadilatekočegatrakuvtovarni in delo je po teh letih tudi vzljubila. Marjana Natek Jožica Stranjšek ..., .........L IllliJ M-.. HMEZAD EXPORT IMPORT ŽALEC 1 REKORDNA PRODAJA NA ZAHODNA TRŽIŠČA Hmezad—Export—-import je enovita delovna organizaciia. ki zaoosluie okroa 120 članov kolektiva. Zrasla je iz čiste hmeljske zunanje trgovine, saj so hmelj izvažali že leta 1945, v okviru takratne Hmeljarske zadruge, ki je obsegala območje takratne celjske regije. Samostojna trgovinska organizacija je Hmezad postal leta 1952, ko so se zaradi povečanih nalog j>ri pridelavi hmelja ločili posli trgovine. Ze od takrat naprej smemo reči, da obstaja v proizvodnji, zaščiti in trgovini s hmeljem reprocelota z določenimi nalogami za celotno področje Slovenije v zato organizirani Poslovni skupnosti. V okviru SOZD-a Hmezad opravljajo delavci Export—importa posle zunanje trgovine prvenstveno za članice SOZD-a, pa tudi za druge organizacije združenega dela. Čeprav je hmelj v poslovanju organizacije še vedno osnovna dejavnost, tako do zaposlitvi ljudi kot vrednostno. Da že nekaj let razvijajo nova področja dela, kot npr. področje ostalih kmetfjsko-živilskih prehrambenih artiklov, kmetijske mehanizacije, inženiring (del na področju prehrambene industri-je-tekočin) ter skupne službe s splošnim in ekonomsko-računovodskim oddelkom ter pomožnimi dejavnostmi. LETNIK 84 RAZPRODAN Hmelj ostaja težiščd pridobivanja dohodka v tej delovni organizaciji, saj predstavlja od letnega prometa okoli 250 milijard starih din, kar znaša 72%. To področje dela zajema poleg prodaje hmelja celoten prevzem, dodelavo, predelavo in pakiranje vsega vsakoletnega pridelka hmelja Slovenije. S hmeljem, pridelanem v Sloveniji (letni pridelek je od 4100 do 4200 ton), oskrbujejo domačo pi-' vovarniško industrijo z okoli 20% pridelka, 80% pridelanih količin pa ponudijo tujim tržiščem, zlasti v ZDA, na Japonsko, v Zahodno Nemčijo, Avstrijo in v Švico. Letošnja proizvodnja v Sloveniji je bilaena najboljših vpovojnih letih. Strokovnjaki so ocenili, da je na 2.475 ha bilo okrog 4.400 ton pridelka. Celotna količina letošnjega letnika je razprodana: določene količine ga bodo pokupile domače pivovarne, na tuja konvertibilna tržišča pa bodo oziroma so izvozili rekordnih 3.650 ton letošnjega pridelka. Tudi v naslednjih letih prodaja najbrž ne bo bistveno upadla, saj so tuji kupci v predprodaji pokupili že okrog 70 do 80% hmelja vse do leta 1988. Zato se delavci Export-importa zavedajo,da bodo morelli vso skrb posvetiti kakovosti, da bodo lahko kljubovali konkurenci drugih prodajalcev. Poleg kvalitete bo pomembna tudi sortna sestava našega hmelja V njej primanjkuje zlasti Goldinga. Ce ■■■ namreč hočejo ugodno prodati ostale vrste hmelja, morajo vsaj polovico celotne proizvodnje ponuditi goldinga, pa še tega v kobulah. POLEG HMELJA V TUJINO TUDI SADJE, GOBE, ZELIŠČA ... Drugo pomembno področje, ki se nenehno razvija glede na višino zunanjetrgovinskega prometa in osvajanja trga- z novimi izvoznimi ponudbami je področje živilsko-prehrambenih proizvodov in zdravilnih zelišč. Tu se promet nanaša v glavnem na izvoz sadja, sadnih sadik, polžev, gob, piva, vina, lesa, žitaric, zelja, zdravilnih zelišč in podobnega. V glavnem je to blago, katerega dinarska cena se zelo težko pokriva z izvozno ceno, zaradi česar so v glavnem iskali kombinacijo z obmejnimi, sejemskimi in kompenzacijskimi posli. SKRB ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO Področje kmetijske mehanizaci-! je (rezervnih delov, repromate-riala, konsignacij in zastopstev) je področje izvozno-uvozne dejav-, nosti. Predvsem gre za izvoz članic SOZD-a in njenih reprocelot. V glavnem izvažajo za delovno organizacijo Minerva, zelo pa si prizadevajo za povečan in stalnejši izvoz proizvodov DO Strojne, zlasti strojev za sajenje in izkopavanje krompirja ter trosilcev umetnega gnoja. V okviru razpoložljivih deviz in deviznih aranžmanov pa uvažajo kmetijsko mehanizacijo za članice SOZD-a in druge. Posebno pomemben je promet repromateriala in rezervnih delov in konsignacijska prodaja v okviru zastopstev tujih firm za področje Jugoslavije. NOVOST: INŽENIRING Ta dejavnost sega v leto 1983 in zajema prehrambeno industrijo tekočin. Obseg dela se nanaša predvsem na obdelavo trga, izdelavo projektov, šolanje kadrov, organizacijo nabavne opreme, montaže, spuščanje v pogon in servisiranje opreme. Poleg tega pa sodi v področje inženiringa tudi Pridelki v Sloveniji predstavljajo okoli 3,5 % svetovne letne proizvodnje hmelja. Največ]! proizvajalci tega grenkega sadeža pa so Zahodna Nemčija z 28 % svetovnega pridelka, sledijo pa ji ZDA z 21 %, Češka, Anglija in drugi. Za pridelavo hmelja je značilno, da že tretje leto svetovni pridelki hmelja močno presegajo potrebe svetovne pivovarniške industrije. Svetovna proizvodnja piva znaša danes okrog 950 milijonov hi piva, vendar se zaradi velikih pridelkov hmelja in relativno majhne rasti potrošnje piva pojavljajo precejšnje zaloge oziroma viški hmelja. Glede na potrebe pivovarniške industrije v svetu je danes že okrog 90.000 ton viška hmelja, zaloge hmelja in hmeljskih proizvodov pa so se v pivovarnah že tako okrepile, da predstavljajo preko 80 % letne potrebe. Zato bo nujno čimprejšnje ravnovesje med potrebami in proizvodnjo. stranska dejavnost, kot na primer Zagreb, Mlekarni Mostar, Puljanki zastopanje tujih firm s področja iz Pule, Sirarni v Ljutomeru in dru-prehrambene industrije tekočin, ki god. Trenutno so angažirani zlasti z izpolnjujejo program domače in- deli v Ljubljanskih mlekarnah, pri dustrije; organizacija domače pro- ABC Pomurki na pogonu.za proiz-izvodne opreme v kompenzaciji s vajanje otroške hrane, pri Mlekarni tujimi partnerji ali pa osvajanje las- Maribor ter pri mlekarni v Gvajani s tne proizvodnje, prav tako pa razvoj projektom za izvedbo pasterizacije posameznih procesnih linij ali samo in z rekonstrukcija tamkajšnje elementov.Tujapodjetja.kijihnatem mlekarne, področju zastopajo, so predvsem iz ZDA, Finske, Nemčije in Švedske. PLAN BO IZPOLNJEN Delavci inženiringa so razvili in V vseh teh dejavnostih bodo le-organizirali tudi proizvodnjo pnev- tos zastavljene načrte dela v celoti matsko vodenih ventilov, uvajanje uresničili. Podosedanjih ocenah bo računalniške tehnike v procesno bruto realizacija znašala 2,5 mili-industrijo, regulacijo in registracijo jarde. Celotni prihodek je po devet-pri tehničnih procesih in proizvod- mesečnih rezultatih v primerjavi z njo merilcev ter signalizatorjev ni- lanskim večji ža 132%, dohodek za voja. Doslej so opravili večja dela že 99%, čisti dohodek za 102% in v Ljubljanskih mlekarnah, Ledu ostanek čistega dohodka za 160%. r i i i L ZA DAN REPUBLIKE iskrene čestitke DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA ŽALEC tel.(063)710-416 KMETIJSKO TEHNIČNI PRODAJNI CENTER Obveščamo, da ponovno mešamo vse odtenke avtoiakov „SIKKENS" KMETOVALCI - \ priporočamo vam: -> — trosilec hlevskega gnoja 2,7 T in 4 T — ličkalnike in mline za koruzo ter reporeznice — rezervne dele za molzne stroje alfa-laval in Vestfalija VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. november blagovnico •Hmezad* ; - ; ; ~~ \ Dobri in kakovostni prevozi so najboljša garancija V TOZDU TRANSPORT VRBJE SE VEČA DOHODEK OD ORGANIZACIJE PREVOZOV v_____________________________________________J Šele dobro leto v tozdu Notranje trgovine — Transportu Vrbje — organizirajo prevoze v svojih poslovalnicah v Novem Sadu, Beogradu, Sežani in Vrbju. V začetku prihodnjega leta pa bodo odprli še poslovalnico v Celju. Delež organizacije prevozov v njihovem dohodku predstavlja več kot šestdeset odstotkov. Čeprav imajo svoj avtopark razmeroma skromen, so po devetih mesecih poslovanja že presegli letni plan za šest odstotkov, saj so dosegli nad 170 milijonov dinarjev dohodka, za tri odstotke so presegli plan čistega dohodka in je znašal 46 milijonov dinarjev. Dobrih rezultatov poslovanja pa niso dosegli s povišanjem cen prevoznih storitev, le-te so se povečale za dvajset odstotkov, močno se je namreč povečal obseg poslovanja. Dušan Lesjak, vodja organizacije prevozov: Prizadevamo si, da vsako delo oziroma prevoz, ki ga prevzamemo dobro in hitro opravimo. V naši dejavnosti imamo namreč sezono, tako je nekaj časa prevozov veliko in takrat moramo ustreči čimveč naročnikom. Le tako si lahko zagotovimo prevoze in organizacijo vnaprej. Letos so se za nas spremenili pogoji poslovanja, ker je železnica podražila svoje prevoze kar za petdeset odstotkov in tako ima potem tudi organizacija prevozov višjo ceno. Za nas je to slabo, ker nimamo lastnega močnega avtoparka. Jože Jurak, direktor tozda Transport Vrbje: Prizadevamo si, da bi imeli čimveč prevozov za našo delovno organizacijo Notranjo trgovino in ostale Hmezadove članice. Zaradi naše specifične dejavnosti zaposlujemo predvsem šoferje iz okolice. Lahko pa rečem, da nismo zadovoljni s šoferji, ki so končali poklicno šolo. Premalo so pripravljeni za delo, ki ga potem opravljajo. Ti ljudje povsod predstavljajo delovno organizacijo in bi morali imeti, srednješolsko izobrazbo. Organizirajo prevoze za prevoz žitaric in za Sipovo proizvodnjo Z organizacijo prevozov pridobivajo blago in ustrezne prevo2nike. Tako spada k temu načinu prevozov ves prevoz do železnice, po železnici in potem do končnih porabnikov oziroma skladišč. Največ prevozov organizirajo iz žitorodnih področij v Slovenijo. Tako so letos prevozili okoli dvajset tisoč ton žitaric in okoli petnajst tisoč ton sladkorja. Največja porabnika njihovih storitev sta republiški sklad za rezerve in Sip Šempeter, za katerega prevozijo okoli petindevetdeset odstotkov celotne proizvodnje in del repromateriala. Med ostale naročnike uvrščajo še Gorenje, Rudarski šolski center iz Titovega Velenja, Intes Maribor, Žito Ljubljana in Perutnino Rùj. V tozdu Transport Vrbje se hitro prilagajajo razmeram in (M) Hmezad DO Notranja trgovina TOZD TRANSPORT potrebam na tržišču. Po petih letih poslovanja se je le-to namreč že tako razširilo, da bosta že prihodnje leto avtopark in organizacija prevozov poslovala kot samostojni obračunski enoti. Dokler je bil obseg del še majhen, to ni bilo potrebno. Predvsem pa si prizadevajo, da vsako delo hitro in pravočasno opravijo. Na začetku poslovanja so opravili večinoma vse prevoze za Notranjo trgovino in ostale Hmezadove delovne organizacije. Dejavnost pa se je po teh letih toliko razširila, da je delež (È) Hmezad DO Notranja trgovina TOZD TRANSPORT dohodka, ki ga ustvarijo v Hmezadu, manjši od trideset odstotkov. Čeprav s tem niso ravno zadovoljni, pravijo, da se prilagajajo potrebam in prevoze opravljajo tam, kjer lahko dosežejo večji dohodek. Svojo prisotnost v Notranji trgovini in Hmezadu bi lahko povečali predvsem pri prevozu žitaric. V avtoparku problemi z nabavo nadomestnih delov V tozdu Transport imajo v svojem avtoparku le’trideset vozil in pet posebnih vozil za prevoz krmil za žalsko tovarno krmil. Poleg tega vozi zanje še štirideset pogodbenih voznikov. Zaradi dragega goriva so - prevoze s svojimi tovornjaki preusmerili le na krajše proge in le v manjši meri prevažajo tovor tudi v sosednje države. Pravijo, da bi bilo teh lahko več, če bi imeli ustrezna vozila in devize za stroške, ki nastanejo pri tovrstnih prevozih. Že prihodnje leto bodo uredili prostore za popravilo vozil, saj so le-ta pogosta predvsem pri Jože Bevc, vodja avtoparka: Prizadevamo si, da bi imeli v našem avtoparku samo tovornjake enega proizvajalca. Zato v zadnjem času nabavljamo samo Tamova vozila. Predvsem zato, da potem laže nabavimo nadomestne dele, ki jih je težko zagotavljati za neenoten avtopark. Veliko smo dosegli tudi s tem, ko smo uvedli dirigiran način vožnje za naše voznike. Tako natančno vedo, kdaj imajo odhod in prihod. starejših tovornjakih. Servisno delavnico imajo v prostorih, ki prvotno sploh niso bili namenjeni za to dejavnost. Prostori so namreč zato. prenizki, morajo vsako vozilo popravljati na prostem. Tako serviserji še posebej pozimi delajo v zelo težkih pogojih dela. Nujno potrebujejo tudi večje parkirne prostore, saj so sedanji premajhni tudi zato, ker morajo zagotoviti prostor še pogodbenim voznikom. Prihodnje, leto bodo uredili nove parkirne prostore za petdeset vozil in se v te namene že do- Peter Leskovšek, predsednik delavskega sveta: Ar Delo naših samoupravnih organov smo morali prilagoditi tako, da sklicujemo sestanke takrat, ko je v organizaciji največ šoferjev. Nekaj časa smo imeli probleme tudi z udeležbo, sedaj pa imamo tudi nadomestne člane delavskega sveta in ni več problemov sklepčnosti. Večino sestankov imamo ob sobotah in proti koncu delovnega dne. govarjajo s krajevno skupnostjo Vrbje in s Hmezadom. V tozdu Transport Vrbje imajo vsa vozila dobro izkoriščena, kar devetdeset odstotkov, ker izkoriščajo možnosti povratnih voženj. Tako so v desetih mesecih opravili devet milijonov ton kilometrov. Materialni stroški so se letos povečali kar za 97 odstotkov in to eden je od najhujših problemov, ki jih pestijo. Poleg tega pa so letos težko nabavljali nadomestne dele. Predvsem je primanjkovalo gum, dobili sojih komaj polovico. (ffi)Hm«zad VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DO Notranja trgovina ČESTITAMO OB DNE- TOZD TRANSPORT VU REPUBLIKE HMEZAD GOSTINSTVO — TURIZEM ŽALEC Z boljšo ponudbo do ugodnejših rezultatov Dve zlati in dve srebrni medalji za flambiranje, slaščičarski izdelek ter pripravo svečanega omizja in mešanje pijač na 32. gostinsko-turističnem zboru v Rogaški Slatini sredi novembra sta najlepši dokaz, da so delavci Hmezadovega Gostinstva in turizma, zlasti pa delavci preboldskega hotela, od koder so bili v glavnem vsi tekmovalci, pravilno zastavili svoje delo in svojo pot. Če so se v preboldskem hotelu v preteklih letih ubadali s številnimi težavami, pričajo današnji rezultati in uspehi, daje to že več ali manj preteklost. Izginile so rdeče številke, povečali so promet in pritegnili več gostov. Razlog za uspešno Flambiranje ni samo atrakcija in prijetna zabava pri mizi. temveč je to najoriginalnejši način začinjanja in priprave jedi po želji gostov. Zanj si je Slavica Ocvirk iz hotela Prebold prislužila zlato medaljo na nedavnem gostinsko-turističnem zboru. Poleg nje je zlato kolajno osvojil še preboldski slaščičar Janez Pod-veržen. delo je predvsem v bogatejši ponudbi, saj pravzaprav ni meseca, \ ko bi bilo v hotelu dolgčas. Ze na začetku leta pripravijo novoletni ples, februar je posvečen praznovanju pusta, v mesecu marcu pa organizirajo praznovanje dneva žena. April je doslej veljal za bolj pust mesec, letos pa so ga popestrili s tednom fondueja in koktailov, oboje- pa so združili še s poskušnjo vin iz Goriških Brd. Tednu fondueja in koktailov je potem sledil mesec palačink, kjer so ponudili gostom preko 20 vrst najrazličnejših palačink slanih, sladkih, flambiranih. Tradicionalno in uveljavljeno je tudi sodelovanje delavcev hotela na žalski in preboldski noči, kakor je-uveljavljeno tudi že nekajletno sodelovanje oziroma letovanje gostov iz Splita v Preboldu. Letos jih je bilo okrog 500, ponudili pa so jim resnično pester program — od enodnevnega pohoda na Reško planino, piknik v naravi, izlete v Titovo Velenje, Celje in drugam. Poleg tega pa razpolagajo v hotelu s številnimi športnimi rekviziti, med drugim imajo tudi 10 koles. S prihodom jeseni je letnemu času ustrezna tudi ponudba — mesec gobjih jedi, oktobra so letos prvič pripravili teden flambiranih jedi in koktailov, zatem pa martinovanje. Do konca leta vam bodo ponudili še teden domačih kolin in silvestrovanje. Obljubljajo, da se bostetokrat na starega letadan lahko zavrteli ob zvokih dveh ansamblov, v discu, ki so ga spomladi razširili in obnovili, pa si bodo gostje lahko ohladili grlo v posebnem aperitiv baru za koktaile. TUDI PONOČI AVTOBUSNI PREVOZ Delavci preboldskega hotela so zdaj poskrbeli tudi za prevoz z avtobusom po končanem programu v discu in pa v restavraciji hotela. Od prvega novembra letos namreč vozi vsako soboto in nedeljo avtobus iz Prebolda do Šempetra, Polzele, Pariželj, Žalca in Celja. Odhod avtobusa izpred hotela je ob 1.30. Torej za vsakega kaj ponujajo delavci hotela v Preboldu, s podobno ponudbo pa bodo nadaljevali tudi prihodnje leto. Ob dosedanjih uspehih pa se zavedajo, da še niso storili (ffi) Hmezad GOSriNSTVO- TURIZEM vsega, zlasti želijo izboljšati kvaliteto svojih uslug, pri čemer upajo, da bodo imeli pri izbiri maloštevilnih gostincev kar najbolj srečno roko. KEGUIŠČE JE ZAŽIVELO Hotel v Preboldu je resda ena največjih enot v delovni organizaciji Hmezad Gostin-stvo-turizem, nikakor pa ne edina. Poleg hotela sodijo v delovno organizacijo še Samopostrežna restavracija v Celju, Restavracija Slovan Vransko, Gostilna Hmeljar in Kolodvorska restavracija v Žalcu, Ribja restavracija, Gostilna Ločica pri Vranskem, pa Slaščičarna Prebold, Restavracija Pri rimski nekropoli v Šempetru ter bifeji v Veliki Pi-rešici, Kongo v Šentrupertu, bazen na Vranskem ter bife V Hmezadovi restavraciji Pri rimski nekropoli v Šempetru se obiskovalcem obeta zanimiva novost. Od prvega decembra letos bodo tisti gostje, ki bodo v tej restavraciji pojedli 15 pizz, dobili eno zastonj. Kegljišče v Žalcu. Le-ta sodi poleg Konga, kjer še čakajo na opremo kuhinje, zaradi česar ponudba še ni kompletna, med novejše objekte. S prometom v njem in samo zasedenostjo so zadovoljni, saj je kegljišče zasedeno od ponedeljka do pet- Tudi za pripravo koktailov, te mešanice žganih in ostalih alkoholnih pijač, brezalkoholnih pijač, toplih in hladnih napitkov ter drugih dodatkov so delavci hotela iz Prebolda dobili priznanje. Srebrno medaljo je prislužil Jože Ocvirk. ka, nekaj prostora je le še oD sobotah in nedeljah. V kegljišču imajo delavci Hmezada urejeno službo vzdrževanja, bife, kjer ponudijo sendviče in hot-doge, z željo da bi čim dlje ohranili steze, pa si obiskovalci lahko izposodijo tudi copate. ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM Hmezad GOS riNSTVO - TURIZEM Reportaže in zanimivosti iz naših krajev \ socialistični zvezi je dela za vse S predsednikom krajevne konference SZLD Žalec Cirilom Prezljem smo se pogovarjali o programskem delu SZDL in še posebej o izgradnji žalskega kulturnega doma. S. občan: »Kako ocenjujete delo krajevne konference v minulem obdobju in katere so bile osrednje naloge, ki ste se jih lotevali?« Ciril Prezelj: »Predvsem bi rad povedal, da ima Socialistična zveza na široko odprta vrata za vse, ki hočejo delati in kot člani frontne organizacije sodelovati pri, uresničevanju zastavljenih nalog. Socialistična zveza je tista tribuna, na kateri se tudi večkrat skrešejo mnenja članov oziroma krajanov in tako je tudi prav. Šibka točka našega dela pa je za zdaj v tem, da največ dela opravijo posamezniki, na primer člani predsedstva in tako se dogaja, da je marsikdo preobremenjen, med tem ko drugih ni čutiti..Prizadevamo si v delo množično pritegniti članstvo, saj bo tako naša vloga prišla še do večje veljave oziroma bo delo postalo še bolj učinkovito.« S. občan: »O čem razpravljate na sejah in kako se vaši predlogi odražajo pri uresničevanju nalog?« C. Prezelj: »Razprave so dovolj poglobljene in konkretne, saj gre za vprašanja, ki nas živo zanimajo. V Ložnici, na primer, obravnavajo problem ureditve kanalizacije.in deponije za smeti, v Žalcu so opozorili na obremenjenost telefonskih linij in novih priključkov, spregovorili pa so tudi o pokopališkem, redu in o drugih problemih. Člane Socialistične zveze živo zanimajo tudi problemi v zvezi s preskrbo in seveda cene. V Žalcu imamo urejeno tržnico, cene pa so znatno višje kot v Celju, kar potrošniki kritizirajo.« % S. občan: »Vloga mladih v Socialistični zvezi?« C. Prezelj: »Mladina ne kaže dovolj aktivnosti za delo v naši fontni organizaciji. Zato si prizadevamo v mestne odbore pritegniti kar največ mladih. V decembru pripravljamo o tem javno tribuno. Pri tem je treba pomisliti, da je Žalec leta 1951 štel 1700 stanovalcev, danes pa jih ima 4500. Pomeni, da se je v teh povojnih letih preselilo v Žalec veliko mladih, bodisi samcev ali družin, in si našlo delo ter uredilo stanovanjski problem. Žal večina teh ljudi ne kaže večjega zanimanja za politično delo na terenu. Vse preveč so zaprti vase, kar ni prav. Ne bi smeli pozabiti, da so postali naši ob: čani, stanovalci v Žalcu, in da bo od njihove pripravljenosti za delo odvisen nadaljnji razvoj našega mesta. Prizadevamo si, da bi jih kar največ pritegnili k delu v Socialistični zvezi in na drugih področjih.« S. občan: »Kako dela hišna samouprava in s katerimi problemi se spoprijemate na stanovanjskem področju?« C. Prezelj: »Temu vprašanju posveča SZDL vso skrb. Lahko rečemo, da hišna samouprava opravlja svoje poslanstvo. To ne drži, da tu ni problemov. Imamo primere, da posamezni stanovalci neredno ali pa sploh ne plačujejo stanarine in ogrevanja. Morda bi kdo pomisli^ da gre zgolj za socialne probleme, denimo upokojence z najnižjimi pokojninami, a ni tako. Neredni plačniki se najdejo tudi med takimi, ki imajo solidne osebne dohodke in bi lahko poravnali svoje obveznosti. O tem smo razpravljali na sestanku stanovalcev Soseske V.« S. občan: »O gradnji kulturnega doma je bilo slišati različne pripombe, tudi take, češ, sedaj ni pravšnji čas za takšne investicije. Žalčani se niste ozirali na te pripombe in ste začeli graditi. Kako se odvijajo gradbena dela?« C. Prezelj: »Da, pripomb je bilo nekaj. Zavedali smo se, da je kulturni dom Žalcu nujno potreben, saj razvejana kulturna dejavnost nima primernega mesta za delo. Sicer pa je bila izgradnja žalskega kulturnega doma zapisana že pri prejšnjih referendumih, vendar smo to sicer prepotrebno naložbo odlagali zaradi prav tako nujnih potreb, ki sojih imeli ostali kraji v naši občini. Po drugi strani pa so bila za kulturni dom že določena sredstva in tako ni bilo zadrž-. CIRIL PREZELJ kov. Zaradi nezadostnih sredstev moramo zagotoviti dodatna finančna sredstva. Za opremo na primer! Dogovarjamo se, da bi krajani tako kot ob vsaki podobni akciji, dodatno zbrali potrebna sredstva. Nekaj bi prispevalo združeno delo, drugo paobrtniki in ostali krajani. O tem bodo seveda odločali ljudje na zborih. Če ne bo večjih zadržkov, računamo, da bi kulturni dom, ki naj bi nosil ime po revolucionarju Edvardu Kardelju, odprli za Taborske dneve v jeseni naslednje leto. L. Trstenjak GRADNJA KULTURNEGA DOMA POTEKA PO TERMINSKEM PLANU Ì---------------------------------------------------------» Ernest Ramšak odhaja v pokoj j V kratkem se bo upokojil Ernest Ramšak, dolgoletni direktor j DO Garant Polzela Kolektiv, ki ima danes 420 zaposlenih delavcev, f ga bo pogrešal, saj' odhaja človek, katerega delo je neločljivo ■ j povezano z razvojem Garanta kot lesnopredelovalne industrije na t Polzeli. " trnest Ramšak je leta 1948 končal srednjo ekonomsko šolo v ! Celju kot štipendist rudnika Velenje. Njegovo prvo službeno mesto f je bilo na ministrstvu za industrijo in rudarstvo v Sarajevu (Bosna in * Hercegovina). Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil v rudniku Zabu- t kovica in tu ostal 17 let. Sprva je delal v knjigovodstvu, potlej pa kot f sekretar podjetja. Mlad in željan znanja se je vpisal na višjo komer- r daino šolo v Mariboru in po uspešno opravljeni diplomi seje zaposlil P leta 1966 v DO Garant na Polzeli in tu ostal celih 18 let — vse do f upokojitve. i Garant je imel ob njegovem prihodu 170 zaposlenih delavcev, ki so v pretežni meri na obrtniški način izdelovali pohištveno opremo in ga prodajali na neobdelano tržišče. Ramšak si je zastavil nalogo, obdelati tržišče in pridobiti kupce ter tako zagotoviti Garantu nemoten razvoj in uspešno poslovanje. S pomočjo sodelavcev mu je to v celoti uspelo. Garant se je medtem lepo uveljavil na širšem jugoslovanskem tržišču, pa tudi na tujem. Na zapišemo, da danes izvozijo na bližnji vzhod pa tudi v ZR Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in še na nekatere trge že 25 odstotkov celotne proizvodnje, kar je vsekakor uspeh. Pot usposabljanja in prehoda na industrijski način proizvodnje ni bila lahka. Postopoma so osvajali novo tehnologijo, opremljali svoje delavnice z novimi stroji in hkrati usposabljali kader. Danes ugotavljajo, da je bila to dobra naložba, kajti Garant danes uspešno premaguje težave v zaostrenih pogojih stabilizacijskega gospodarjenja. Proizvodni program Garanta je prilagojen potrebam tržišča in to jim zagotavlja ob dokaj visoki produktivnosti in dobri notranji organizaciji poslovni uspeh. Ramšak pa se pri svojem odgovornem delu ni zapiral v podjetje, marveč je sodeloval jia različnih področjih. Bil je tajnik občinskega sindikalnega sveta Žalec, predsednik sveta za delo pri skupščini občine Žalec, komandant teritorialne obrambe itd. Bil je tudi dolgoletni član godbe, sodeloval je v pevskem zboru, skratka, njegovo življenje je bilo zapolnjeno z aktivnim delom. Ramšak je bil večkrat odlikovan za zasluge in priljubljen med delavci. Kolektiv je prepričan, da se bo Ernest Ramšak jaogosto vračal med delavce, saj je tu globoko pognal korenine. Lojze Trstenjak \ \ t \ i t t i i i i i i t i t i t i i i i i i i i i ! i i t i i i i i i i i i i i i i i J, Pogovor pred praznikom MAMJ SESTANKOV, A VEČ DELA Eno leto v Iraku Pogovor ob strojih, ki tečejo, je vse kaj drugega kot pisarniški kle-pjet ob kavici. Z Dragom Božičem, vodjem vzdrževanja v Juteksu — tozd Talne obloge, sva se (Dogovarjala o življenju v kolektivu, v katerega je vtkal 29 let svojega dela in seveda o šfDortu in gasilstvu, kjer deluje že od mladih let. Ko je bil mlajši, je nabijal žogo v odbojkarskem klubu, še več pa prispeva k razmahu šfDortnih dejavnosti kot dolgoletni funkcionar. Kar 16 let je kot član deloval v odbojkarski zvezi Slovenije, bil je vrsto let predsednik komisije za odbojko, osem let je imel v rokah organizacijo sindikalnih športnih iger, veliko pa je prispeval tudi za razvoj gasilstva in tak, za delo zagret, je še danes. »V Juteksu smo vedno podpirali športno dejavnost, saj smo se zasedeti, da [e aktiven športnik tudi uspDešen pri delu. Ni nam bilo žal denarja, ki smo ga odvajali v ta namen in ga še dajemo, v [Dovojnih letih so se zlasti razmahnile sindikalne športne igre, v katerih tudi delavci žalske občine množično sodelujemo. Da gre za množičnost, bi sklepali po tem, da na takšnem srečanju sodeluje tudi po 2000 tekmovalcev. Res pa je, da bi nekatere DO lahko storile več za razvoj športnih dejavnosti, bodi z aktivnejšim udejstvovanjem svojih članov kolektiva v športnih dejav- nostih ali z denarnimi zneski. To je nedvomno dobro naložen denar.« »Ste predsednik industrijskega gasilskega društva v OZD, sodelujete pa tudi v občinski gasilski organizaciji. Kako gledate na povojni razvoj gasilstva v žalski občini?« »Gasilska društva v naši občini so se v povojnem času vsestransko tehnično izpopolnila, velik napredek pa je opaziti tudi v usposobljenosti kadra. Občinska gasilska zveza in društva prirejajo tečaje in seminarje, na katerih se usposabljajo mladi. Gasilska društva se izpolnjujejo z mladimi člani. Občinskih gasilskih tekmovanj se na primer, udeležuje tudi po 600 pionirjev. V okviru društev uspešno delujejo tudi ženske desetine.« »Letos ste v OZD prejeli plaketo dela, kar je najvišje priznanje v kolektivu Juteksa. Kaj vam pomeni to priznanje?« »Raketa dela mi pomeni več, kot če bi dobil denarno nagrado. Denar človek porabi,, plaketa pa je priznanje, ki je trajno. Zame je to lepo plačilo za 29 let dela v podjetju.« »Ste kdaj premišljevali, da bi odšli drugam, za boljšim kruhom?« »Ne! Bila so sicer leta, ko nam v Juteksu ni šlo najbolje, a smo zaupali v naše programe, ki so napovedovali boljše čase. Danes beležimo razveseljive poslovne rezultate. Položaj se je zlasti izboljšal, ko je stekla proizvodnja talnih oblog.« »Kako bi po vaši presoji kar najhitreje prebredli sedanjo krizno obdobje našega gospodarstva?« »Iz težav nas bo reševalo le delo, nikakor pa ne zgolj besedičenje. Predvsem pa, nihče nam ne bo ničesar podaril, zato imamo zaupanje v lastne sile. Tk. L. Ljudi sem poskušala »vzeti« takšne, kot so,« Kako živijo in kaj počnejo ljudje na drugi strani zemeljske oble, v kakšno obleko se tam odeva narava, se pogosto sprašujejo ljudje, ki jih želja po spoznanjih in radovednost kar silita po svetu. Božena Pinter tako daleč sicer ni šla, veselje in želja po potovanjih pa sta botrovali odločitvi, da je eno leto preživela v Iraku kot medicinska sestra v obratni ambulanti Slovenije ceste—tehnika, na gradbišču, osemdeset kilometrov oddaljenem od Bagdada. Pred petimi meseci se je vrnila v Žalec in še sedaj se ji misli rade vračajo nazaj, v tiste čase, ko je bila še daleč od doma, pravzaprav v čisto drugem svetu. Njeno opisovanje in pripovedovanje o tem delu arabskega sveta bo morda čudno za tiste, ki se najraje drže domačega zapečka in jih najbolj zanima le to, kaj se dogaja na pni strani sosedovega plota. Kako je bilo in kaj je delala, sem jo tudi jaz spraševala, kar med njenjm delom v zdravstvenem centru Žalec. Takole je razlagala: »Rada potujem. O delu v Bagdadu oziroma v obratni ambulanti, ki je osemdeset kilometrov iz Bagdada, nisem imela nikakršne predstave. Nisem niti veliko razmišljala, kako bo vse skupaj izgledalo. Mislim, da sem tudi zato laže doumela njihove navade in mišljenje. Seveda je to drugačen svet, drugo življenje.« Pri teh ljudeh je toliko drugačnih strani življenja, še posebej zavedno hitečega preračunljivega Evropejca, dà lahko beseda drugače pove vse, ali pa nič. Ena od teh drugačnosti, ki jih najprej opazi obiskova- lec, je občutek, da se tem ljudem nikoli nikamor ne mudi. Ob pločnikih lahko prečepijo cele ure in v čajnicah kadijo vodne pipe. Na njihovih tržnicah »sukih« pa dobi obiskovalec ob gomazenju množice občutek, da se jim vendarle mudi, in da jim čas že veliko pomeni. Boženi so se vtisnile v spomin še velike razlike, o katerih je pripovedovala: »Ljudje po vaseh živijo še v kočah iz blata, čuden kontrast temu življenju so proizvodi civilizacije, kot so avto in nad strehami televizijske antene. Kanal Tigrisa, na primer, uporabljajo za vse, služi jim za pitno vodo, kopanje, pranje.« Ob petkih, takrat imajo arabe! svojo »nedeljo«, so imeli prosto tudi Božena Pinter delavci v ambulanti. Skoraj vedno so se odpravljali na izlete, v Bagdad, k razvalinam Babilona Poskušali so njihovo hrano in tudi na ulicah kupovali njihov kruh »čapati«. Božena si je morala kar od zunaj ogledovati njihove mošeje, prekrite s keramiko, kajti nearabske ženske ne smejo v njihove svete prostore. Ob teh ogledih pa pravi Božena: »Še vedno smo opazovali preveč po evropsko. Vedno smo hiteli, mudilo se nam je, ko smo ogledovali mesto,« je pripovedovala in dodala: »Njihove navade sem poskušala vzeti takšne, kot so, saj se njim vendar ni potrebno prilagajati drugi kulturi. Pri.tem smo Evropejci preveč zaverovani sami vase.« Delo v ambulanti ji je bilo všeč in toliko ga je bilo, da ji nikoli ni bilo dolgčas. »Delali sva dve medicinski sestri. Opravljala sem zahtevna dela, odgovarjala sem za nabavo zdravil, prevoz bolnikov do bolnišnice. Hitro sem se navadila osebja var abski bolnišnici, tako ■ »Kate ocenjujeta delo mladih v vaših osnovnih organizacijah« PANJAK: »Imamo 88 osnovnih organizacij, od tega jih je 30 v združenem delu, ostale pa v 17-ih krajevnih skupnostih, nekaj pa jih je tudi v športnih aktivih. Vse je odvisno od področja delovanja in od vodstva. Sam mislirtf, da ne smemo biti zadovoljni. Po enoletnem vodstvu mladinske organizacije, ravno sedaj mi je potekel mandat predsednika, menim, da bi morali delati drugače. Osnovne organizacije mladih bi morale biti tiste, ki bi zasnovale delo občinske organizacije, v osnovnih organizacijah bi morali najprej sestaviti svoje programe in na” podlagi njih bi moral nastati plan dela občinske organizacije. Pa je vse ravno obratno. Mislim tudi, da se preveč poudarja, da naj mladi delajo na kulturnem in športnem področju, pozablja pa se na idejnopolitično delovanje.« — »Slovenska praksa je, da delujejo mladi v krajevnih Dragan Panjak skupnostih bolje kot mladinske organizacije v združenem delu. Kakšni so rezultati v Bački Palaniki?« PANJAK: »To je točno Precej je organizacij mladih v krajevnih skupnostih, ki dobro delajo, v združenem delu je pa tako — kjer je politično življenje aktivno, tam ni problemov. Kjer pa slabo delujejo vse družbenopolitične organizacije, tam pa tudi mladi ne delujejo tako, kot bi bilo treba. Tudi mi imamo precej težav z direktorji, šefi. Vse je res odvisno od vodstva; ponekod najdemo skupen jezik, drugod pa ne.« — »In kaj menite o sodelovanju med mladimi obeh občin?« PANJAK: »Dosedanje vezi z Žalcem so prijateljske, želimo pasi, da bi se še bolj zbližali. Tu se kot glavna ovira spet pojavlja enoletni mandat. Želimo si, da bi lahko organizirali srečanje mladih obeh občin, prav tako pa smo se že pogovarjali o pobratenju mladih iz ene naših delovnih organizacij in mladinsko organizacijo v vašem Sip-u. Zanimanje je, mladi smo povsod enaki, zdaj bo treba dogovorjeno le uresničiti.« Irena Jelen iJ IZŠLA PRVA ŠTEVILKA GLASILA Ml Pri Književni mladini Žalec je izšla pred nekaj tedni prva številka glasila Ml, v kateri so se predstavili mladi, ki se ukvarjajo s pisanjem proze in poezije. Glasilo je likovno opremil Uroš Koceli. Glasilo naj bi izšlo trikrat letno, vključeno z glasilom, ki že tradicionalno izide ob prireditvi Naša beseda. Prvi stikz mladimi, ki radi sučejo pero, je torej vspostavjen. Sodelavci Književne mladine upajo, da s prispevki ne bodo imeli težav, pred objavo pa bo vse prispevke pregledala in strokovno ocenila posebna komisija. Namen glasila je predvsem v tem, da omogočijo mladim, da predstavijo svoja dela širšemu krogu, osnovno vodilo sodelavcem Književne mladine pa bosta kakovost in izvirnost. Število sodelujočih bi radi še razširili, zato vabijo mlade k sodelovanju. J. Ušen NA KVIZU ZMAGALA EKIPA TABORA Na kvizu Kaj veš o kmetijstvu, ki je bil zadnje dni oktobra v Grižah, je letos zmagala ekipa mladih zadružnikov iz Tabora, ki so jozastopali Milan Lesjak, Milan Pustoslemšek in Milan Kavče. Na drugo mesto pa seje uvrstila ekipa Braslovč in na tretje iz Petrovč. Aktiv mladih zadružnikov iz Griž je že drugo leto organiziral kviz in mladi so tekmovali vznanjuotravništvu, živinoreji, hmeljarstvu in strojništvu. Poleg že omenjenih so sodelovali še zadružniki iz Polzele in Šempetra, prireditev f>a je bila hkrati še srečanje mladih zadružnikov iz žalske občine. IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH BRASLOVČE Krajani krajevne skupnosti Braslovče so bili med prvimi v občini, ki so se pred petimi leti odločili za krajevni samoprispevek. Danes ugotavljajo, da je bila takšna odločitev pravilna, saj so le tako razrešili nekatere pereče komunalne probleme. Program samoprispevka so skoraj v celoti uresničili, kar je ob visoki rasti cen v teh letih še toliko pomembnejše. Sredstva iz samoprispevka, 12 milijonov din, so obogatili z udarniškim delom, z dodatnimi sredstvi krajanov in pa seveda s sredstvi, ki sojih prispevali SKIS, KZ Savinjska dolina — TZO Braslovče, Hmezad Žovnek in OZD, v katerih so zaposleni krajani Braslovč, zato je vrednost opravljenih del mnogo večja. Za izgradnjo vodovodov Parižlje, Topovlje, Presarje, Male Braslovče, Zg. Gorče in Dobrovlje (druga etapa) so namenili dva milijona din. Kar sedem miljonov pa jih bo stala mrliška veža, ki bo zgrajena do konca leta. Zgrajenih in posodobljenih je bilo tudi precej cestnih odsekov, med njimi ureditev križišča v Rakovljah proti novi šoli, s čimer so zagotovili večjo varnost otrok na poti v šolo. Za ceste Parižlje—Topovlje, Kamenče—Polče, Presarje—Braslovče, Žovnek —Šmartno, Žovnek—Cimperšek, Rakovlje—Savinek in Zg. Gorče —Obramlje pa so namenili tri milijone iz sredstev samoprispevka. Nekaj sredstev so namenili tudi za adaptacijo stare šole, izgradnjo prve etape kanalizacije v Braslovčah in odkup zemljišča za potrebe krajanov Pariželj. Čeprav so v teh letih rešili precej perečih komunalnih problemov, pa so na osnovi potreb ugotovili, da jih je še precej, zato so organi KS in družbenopolitične organizacije sklenile, da bodo predlagale krajanom podaljšanje samoprispevka za naslednjih Zvonka Serdoner Odločali se bodo za samoprispevek Anton Klokočovnik skupnosti. Zato tudi pričakujemo podporo vseh tistih, ki so za napredek in solidarnost,« je dejal predsednik sveta KS Ivan Fale. Sicer pa smo za mnenje povprašali še nekatere krajane. Franc Mahor — Parižlje: »Podaljšanje samoprispevka je nujno, kajti naših problemov nam drugi ne bodo reševali. Tisti, ki imamo komunalne probleme v glavnem že rešene, pa moramo biti solidarni in pomagati tistim zaselkom, ki teh še nimajo rešenih. To je tudi naša moralna obveznost.» Karel Turnšek — Podvrh: »Krajani našega zaselka se zavedamo, kaj pomeni asfaltirana cesta, zato bomo glasovali za samoprispevek in bomo tako izkazali solidarnost do tistih, ki takšne pridobitve še nimajo. Pomembno pa je tudi, da nas takšne akcije združujejo. Predvsem pa se zavzemam za napredek in razvoj obrobnih zaselkov.« Zvonka Serdoner — Parižlje: »Mladi smo še posebej zainteresirani za napredek in izboljšanje življenjskih pogojev naših krajanov. Zato med nami najbrž ne bo nikogar, ki ne bi glasoval za samoprispevek. 'Kanalizacija, telefonija, vodovod in ceste so problemi, ki jih moramo čimprej rešiti.« Anton Klokočovnik — Rakovlje: »Z realizacijo programa sedanjega samoprispevka smo lahko povsem zadovoljni. Zato lahko odgovornim izrečemo vse priznanje. Na sestankih vaških odborov smo dobili podporo za podaljšanje samoprispevka, zato pričakujemo pozitiven rezultat glasovanja. Prepričan pa sem, da je večina krajanov za napredek in izboljšanje življenjskih pogojev. jk Franc Mahor pet let. Pri tem pa so si enotni, da brez samoprispevka teh problemov v naslednjih letih ne bo mogoče razrešiti. Program torej zajema izgradnjo telefonskega omrežja, za priključitev v novo telefonsko centralo potrebujejo že naslednje leto tri milijone din, to pa tudi pomeni pridobitev novih telefonskih priključkov že naslednje leto. Program zajema tudi nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Braslovčah, ureditev javne razsvetljave, ureditev okolice mrliške veže, nekaj sredstev pa bodo morali nameniti za vzdrževanje že zgrajenih cest. Načrtujejo, da bi z 1,5-odstotnim samoprispevkom in 5-odstotnim prispevkom od katastrskega dohodka kmetov zbrali 15 milijonov din. »Sedaj je odločitev v rokah krajanov, zavedati pa se moramo, da brez samoprispevka problemov v krajevni skupnosti ne bomo mogli razrešiti, kar pa na drugi strani pomeni nazadovanje razvoja krajevne Karel Turnšek Vrsta prireditev za praznik S slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij so d_esetega novembra zaključili praznovanje krajevnega praznika v Vrbju. Prireditve so potekale od prvih dni novembra in v tem času se je zvrstila vrsta kulturnih prireditev in športnih tekmovanj. Na njih je sodelovalo stodevetdeset športnikov, organizirali pa so turnir v malem nogometu, namiznoteniški in šahovski turnir ter prikaz gasilskih veščin. Krajani Vrbja pa so si v okviru praznovanja lahko ogledali še koncert libojske godbe na pihala in predstavo kulturno-umetniškega društva Zarja iz Trnovelj, ki se je predstavilo s Karanteno pisatelja Ervina Fritza. Krajani Vrbja praznujejo 11. novembra, nata dan so pred petimi leti na referendumu izglasovali svojo krajevno skupnost. Udeležencem slavnostne seje je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Jani Ferme. Povedal je, da letos nisc odprli pomembnejšega objekta, uredili so le varovalne ograje na mostovih Lave. V prihodnje pa bodo uredili še javno razsvetljavo in dokončali dela na športnem igrišču. Krajani pa si zelo želijo novih telefonskih številk. Poudaril je, da sp imeli letos probleme z aktivnostjo krajevnih organizacij in da so premalo povezani z organizacijami združenega dela. -mn. Jani Ferme VRBJE POLZELA 25 stanovanjski blok pod streho V teh dneh je 25-stanovanj-ski blok, ki ga gradi Ingrad, na Polzeli že pod streho. Investitor je Samoup/avna stanovanjska skupnost Žalec, soinvestitorji pa še Tovarna nogavic, Garant Polzela in VIO Žalec. Predvidevajo, da bo vseljiv maja prihodnje leto. T. TAVČAR GRIŽE Srečanje gasilcev veteranov Zadnje dni oktobra so Griže gostile gasilce veterane. Tod se jih je od 224 zbrala dobra polovica. Zbrane je pozdravil Mirko Podgoršek, predsednik odbora pri Občinski gasilski zvezi Žalec, poročilo pa je podal tajnik tega odbora Luče Jurhar. Zbranim sta spregovorila tudi predsednik skupščine KS Griže in predsednik Gasilske zveze Žalec Jože Kuder. Po krajšem kulturnem programu pionirk gasilk z Vranskega so podelili pet priznanj za dolgoletno delo pri gasilcih. Za 56-letni gasilski staž ga je prejel 75-letni Jože Vodovnik iz Letuša, za 54 let dela v gasilstvu pa Stanko Miklavžin iz Vrbja in Martin Pirc iz Šempetra. Oba sta še vedno člana nadzornih odborov. Lazar Angelik in Franc Vidmajer iz Žalca pa sta prejela priznanje za 45 let dela na področju gasilstva. F. J. PREBOLD Srečanje najstarejših občanov V KS Prebold živi trenutno nekaj nad petdeset krajanov, ki so stari nad osemdeset let. Krajevna skupnost skupno z Društvom upokojencev vsako leto pripravi srečanje starejših občanov, starih nad osemdeset let. Tudi letos se niso izneverili tradiciji. Zbrali so se v prostorih vaške gostilne, kjer so jih pozdravili predstavniki KS in Društva upokojencev. V prijetnem okolju so obujali spomine na mlada leta, življenje in rekli tudi kakšno pikro na račun vse težje situacije, ki jo še posebno čutijo upokojenci. Bilo pa je tudi veselo, tako da jim ni bilo žal časa ne truda. Žal vseh ni bilo na srečanje, saj so nekateri priklenjeni na bolniške postelje. Le-te pa bodo obiskali ob novem letu in jih tudi primerno obdarili ter jim tako vsaj malo olajšali težke dni jeseni življenja. D. Naraglav Hortikulturci širijo svojo dejavnost Komaj nekaj mesecev stara Hortikulturna sekcija, ki deluje v sklopu Turističnega društva, vse bolj širi svojo dejavnost. Zadali so si nalogo, da v vseh vaseh KS Prebold s svojim članstvom širijo razširijo svoje poslanstvo in čim lepše uredijo okrasne gfedice. Med prvimi so se odzvali krajani Gornje vasi, ki so zagnano stopili v akcijo. Pričakujejo, da jim bodo sledili krajani tudi drugih vaških skupnosti. V samem Preboldu pa so v minulih dneh prizadevni člani posadili zelenico v centru kraja in tako bo na spomlad ta del Prebolda ponovno v cvetju. Pričakujejo pa tudi, da bo tudi hotel uredil zelenico, je vse leto dajala dokaj neprijazen videz, mnogi turisti pa so vprašujoče zrli v kup .zemlje, ki je bila kot nalašč za razbohotenje raznovrstnih zeli. -DAR- ŠEŠČE Povezava višinskih kmetij z dolino V letošnjem letu je na področju KS Šešče zaključena akcija povezave višinskih kmetij z dolino. Ljudje izpod Mrzlice so doslej imeli povezavo samo z Zabukovico, od letos pašo povezani tudi z Matkami. Večina med njimi je zaposlena v TT Prebold, v katero vsakodnevno vozi delavski avtobus iz Matk. Pot v dolino je sedaj krajša, saj se do avtobusa lahko pripeljejo s svojimi prevoznimi sredstvi. Vrednost zadnje investicije, brez opravljenega prostovoljnega dela, je znašala 340.000 dinarjev. Ob dejstvu, kaj tem ljudem pomeni cesta, pa je to zanemarljiva številka. Sicer pa velja dodati, da bo potrebno cesto še utrjevati z gramozom in jo redno vzdrževati. Delo, vztrajnost in želja po boljšem življenju so !astne tem ljudem pod Mrzlico, Homom in Goljavo. Doslej so to že velikokrat dokazali in lahko smo prepričani, da še niso rekli zadnje besede. D. Naraglav ImleKmilc GssKjks TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC sporoča cenjenim strankam, da ima v prodaji vse vrste programov za JESEN — ZIMA — POMLAD 84/85 na morju v zdraviliščih — v planinah. SILVESTROVANJE — na morju — v zdraviliščih — na kmečkem turizmu — v planinskih domovih in brunaricah Programe SMUČANJE 84/85 so izdale že vse agencije in so vam na voljo v naši poslovalnici. Na razpolago je smučanje na vseh smučiščih v domovini, smučanje v Avstriji, Italiji, Franciji, Češkoslovaški. . . EKSKLUZIVNO - ISOLA 2000 - FRANCIJA - namestitev v apartmanih Zahtevajte programi POTOVANJA: v prodaji so tudi programi oddiha v tujini za JESEN - ZIMA - POMLAD - ŠPANIJA - CIPER -MALTA — potovanja v SOVJETSKO ZVEZO — potovanja v PARIZ, LONDON, ATENE. . . STROKOVNA POTOVANJA: SEJEM OBRTI - „DOM -OBRT" München Odhodi: 3., 5., 7. december — dva dni — cena 12.900 dinarjev ZA VAŠ CENJENI OBISK V NAŠI POSLOVALNICI SE PRIPOROČAMO! VAŠA AGENCIJA IZLETNIK ŽALEC le/ Ljubljanska banka splošna banka Celje čestita za rojstni dan republike vsem svojim varčevalcem in poslovnim sodelavcem. TOZD LESNI OBRATI GOMILSKO čestita vsem delovnim ljudem in občanom ZA DAN REPUBLIKE Društvo gojiteljev malih živali Celje vabi na ogled razstave ljubiteljske reje malih živali, ki bo v hali GOLOVEC od 29. novembra do 2. decembra. V SVETU TEME IN TIŠINE KOLUMBIJE 2e tretji dan smo v Bogoti. Še vedno nimamo podaljšanih vizumov. Kljub zagotovilu, naj si ne delamo skrbi s tem, smo kar nekako na trnih. Popoldne prideta Tone in Franci končno z razveseljivo novico in s popravljenimi vizumi v potnih listih. Kamen se nam odvali s srca. Jutri se začne zares. Caka na$ dolga pot do občine La Paz. Zvečer nas povabi Medvedšek na večerjo k sebi domov. Njegova žena nam pripravi izvrstno domačo — ' slovensko večerjo. Njegov sin Blpž se veselo muza, saj toliko stricev, ki bi govorili tako kot njegova mama, in oči, že dolgo ni videl. Iz glasbenega stolpa se oglasijo Avseniki in če se ne bi okrog nas sukala prijetna črnka, ki nam je stregla, bi težko verjeli, da smo tako daleč od doma. Matjaževa dnevna soba je polna najrazličnejših eksponatov kolumbijske in predkolumbijske kulture. Ob gledanju vsega tega in ob živem pripovedovanju Medvedška si ne moremo kaj, da se ne bi z mislimi preselili v čas izpred 450 let, ko je to pokrajino zasedel španski konkvistador Gonzalo Jimenez de Quesada. Po zgodovinskih virih je Jimenez krenil v Andsko višavje iz Kartagene ob Karibskem morju. Pot ga je vodila vzdolž reke Magdalene. Trdno se je odločil, da poišče skrivnostni El — Dorada, vendar mu to nikdar ni uspelo. Legenda o El Doradu pa prav gotovo ni neresnična. Pravzaprav pa je šele pred 15 leti dobila svoj materialni dokaz. Veliko kraljestvo El borada, ki se lahko primerja po kulturi z azteškim ali inkovskim, ie dolaa desetletia in celo stoletja živelo le v legendi in legenda je živela z odkritjem 17 cm visoke zlate figure vladarja Muiscasa in njegovih svečenikov, ki so na ceremonialnem splavu na velikem jezeru Guata-vita, 50 km severnovzhodno od Bpgote. Muiscasi so na tem jezeru okronali svojega novega vladarja. Najprej so ga namazali s smolo in ga nato posuli z zlatim prahom. Na posebnem splavu so ga nato pripeljali na sredo jezera. Po metanju vrednih darov v jezero, v katerem naj bi živeli razni bogovi, je . novookronani vladar skočil v jezero in spral s sebe zlati prah. Indijancem je bilo zlato sveto, bilo je simbol hrabrosti in ker so v spopadih z zavojevalci marsikdaj bili okiteni z zlatom, so pri Špancih ustvarjali pohlep. Čeprav EL Dorado ni bil nikoli odkrit, pa je resničen podatek, da so v prvih sto letih oblasti osvajalci obogatili kraljeve zakladnice s 181 tonami zlata in 16.000 tonami srebra. Še poglobljeno smo se s pred-kolumbisko kulturo spoznali v muzeju zlata dan poprej, preden smo odšli na zadnje delovno področje na otok San Andres. Museo del oro — muzej zlata — je ustanovila Banca della Republi-ca. V tej. največji zbirki zlata na svetu je shranjenih 29.000 zlatih predmetov iz obdbbja El Dorada. Pravzaprav gre zb. velik trezor, ki je opremljen z najrazličnejšimi varnostnimi napravami ih mi kot Jugoslovani smo imeli'celo to 'možnost, da smo posneli velik del tega bogastva na video kamero. V spodnjih prostorih muzeja je predstavitev najrazličnejših kultur z ozemlja Kolumbije. Zgoraj pa so prikazi obdelave zlata in njegova uporaba: od posod za kokain, okrasov, orožja. Posebna trezorska soba, ki se odpre obiskovalcem le za tri minute, pa je kot bajeslovna. zakladnica iz pravljic Tisoč in ena noč. Zadnji dan pred odhodom na teren'je bil natrpan do potankosti. Imeli smo dve predavanji o našem krasu in Jugoslaviji. Najprej v italijanski šoli, zvečer ob petih pa v tako imenovanem Planitariu v centru mesta. Nabavili smo karte na Inštitutu, imenovanem po prvem kolumbijskem kartografu Agustiniu Cadazziu. Tu so nas malo čudno gledali in kar nekaj težav smo imeli, še posebno pa se je zakompliciralo okrog karte z okolico mesta Bolivar. Šele na terenu smo spoznali, v čem je bil problem. Izbrali smo pravzaprav gverilske centre. Se zadnjo noč smo prespali v šotorih na nekdanjem pokopališču. Bila je kljub vsemu mirna in zjutraj smo sicer malo skrokani od minulega večera in večerje pri Medvedšku spakirali še preostalo opremo, jo natovorili v majhen avtobus ,,buseto" ter se okrog poldneva podali novim dogodivščinam naproti. Hoyo del Aire nas pričakuje . . . DARKO NARAGLAV (dalje) Na Homu so se srečali planinci Že konec prejšnjega meseca so se na Homu srečali planinci PD Zabukovica, na katerem so ocenili svoje delo v letošnjem letu. Njihovo aktivnost dokazuje obisk kar 64 transverzal, letos so jih na novo obiskali sedem, med njimi tudi Pot XIV. divizije. Podelili so 95 značk, med njimi 23 za jugoslovansko transverzalo, ki vodi od Slovenije do Makedonije in so jo letos zaključili. Med 1050 pohodniki Savinjske planinske poti je bilo kar 297 članov PD Zabukovica. Poleg tega pa se člani tudi redno udeležujejo pohodov ob spomenikih NOB, raznih orientacijskih tekmovanj, prostovoljnega dela pri obnovitvenih delih na koči; veliko skrb pa posvečajo tudi delu pionirjev. Kljub temu da so zelo aktivni, pa se vendarle čutijo nekoliko zapostavljene. Vse premalo je namreč govora o njihovem delu v osrednjih časopisih, krajevni so pri tem izvzeti. Savinjsko planinsko pot ima vrisano tudi turistični zemljevid občine Celje, medtem ko v naši občini takšnega zemljevida še nimamo. Imamo pa prospekt doline, v katerem so dekleta z rdečimi klobučki pomembnejša od Savinjske planinske poti, saj le-te prospekt niti ne omenja. Na srečanju so podelili prvo značko Poti XIV. divizije, značko tisočega pohodnika Šaleške poti, ki jo je prejel tovariš Rednak, dogovorili pa so se, da sredi novembra skupaj obiščejo Haloško planinsko pot, naslednje leto pa Pot prijateljstva. Srečanje je pokazalo, da planinstvo v PD Zabukovica živi in da je krepko povezano z delom osnovne organizacije ZZB Griže. F. Ježovnik Zaključeni iigimaiega nogometa Jesenski del prve in druge lige malega nogometa v krajevni skupnosti Žalec je zaključen. V prvi ligi je največ točk dosegel Manchester in sicer 15, Partizan je zbral 13, TT Juteks pa 12 točk. V tej ligi je tekmovalo deset ekip, najboljši strelec v jesenskem delu je bil Šarlah (Manchester), ki je dal 16 golov, Jančič (Sušil de Brasil) je zatresel mrežo gola dvanajstkrat, Dokič (TT Juteks) pa devetkrat. V drugi ligi, kjer je tekmovalo osem ekip, je osvojila prvo mesto ekipa Lotos, ki je zbrala 14 točk, pred Delfinom z 12 in Rimljani z devetimi točkami. Najboljši strelec lige je bil Štorman pri Rimljanih z 12 goli, pred Samcem (Lotos) z 11 in Ogra-jenškom (Delfin) z desetimi goli. V začetku meseca je bil v Športnem parku v Žalcu tudi turnir prvakov občinskih lig v malem nogometu, na katerem je bila najboljša ekipa Manchestra iz Žalca, ki je zbrala šest točk in je imela tudi najboljšega strelca Naprudnika (sedem golov), pred Partizanom Gaberje 50 (Celje) s štirimi točkami, Rogatcem (Šentjur) in Discórri 40 iz Laškega. V. Ck. Smučarski klub Prebold organizira tradicionalni smučarski sejem Rabljenem nove opreme v osnovni šoli Prebold: — 23. novembra od 17. 'do 21. ure — 24. novembra od 9. do 21. ure — 25. novembra od 9. do 18. ure. Na sejmu bo tudi montaža vezi ter predvajanje filmov smučarske šole Prebold. Smučarski klub Športna rekreacija v združenem delu Telesna kultura — rekreacija bi morala postati še bolj uresničljiva pravica in dolžnost ter nenehna skrb vseh zaposlenih. Probleme telesne kulture-delavcev bi morali pogosteje dbravnavati samoupravni organi, zlasti takrat, ko sprejemamo srednjeročne načrte. Organizacijske in vsebinske oblike športne rekreacije delavcev naj bi se razvijale ne samo v delovnih kolektivih, temveč tudi okoljih, kjer delavci živijo in bivajo, torej v krajevnih skupnostih. V krajevnih skupnostih, kjer živijo delavci in njihove družine večji del dneva, pa tudi dnevnega in tedenskega oddiha, naj bi si sindikati prizadevali povečati množičnost in aktivnost delavcev in občanov. Enaka prizadevanja naj bi veljala tudi varstvu okolja, kar je neposredno povezano s to problematiko. Številni sindikati posvečajo zelo malo pozornosti usposabljanju strokovnega kadra s tega področja, kar prav gotovo negativno vpliva na nadaljnji razvoj športne rekreacije. Ko govorimo o organizaciji področja rekreacije delavcev v združenem delu, mislimo najprej na celotno organizacijsko strukturo tega področja, posredno pa tudi na vse tiste dejavnike, ki naj bi odločilno vpli- vali na pridobitev profesionalnega strokovnega kadra za športno rekreacijo v OZD. Del aktivnosti na športno rekreacijskem področju v združenem delu so tudi sindikalne športne igre v naši občini. Zamisel o oraaniziraniu delavskih športnih iger je v naši občini pred dobrimi 20 leti zanetila skupina sindikalnih delavcev pod geslom „Telesno kulturo delavcem, neposrednim proizvajalcem". Ko obravnavamo sindikalni šport, poglejmo najprej nekoliko v bližnjo preteklost in osvetlimo nekatere bistvene značilnosti te posebne oblike šport-no-rekreacijske dejavnosti. Pred dobrimi dvajsetimi leti so zaživele prve delavske športne igre v občini. Od tedaj so se organizacijsko in vsebinsko nenehno spreminjale in dopolnjevale. Delavci so si že takrat želeli svojo telesno kulturo. Tako, v kateri bodo lahko ustvarjalno sodelovali, izražali in potrjevali svoje sposobnosti, nagnjenja, želje ipd. Prav gotovo se te igre niso porajale naključno, marveč so delavcem v resnici nekaj pomenile. Prehod iz anonimnosti je bil mnogim močna spodbuda za nadaljnje dejavnosti in akcije. V začetku je bilo število posameznih športnih panog ali športno rekreacijskih dejavnosti, v katerih je potekalo tekmovanje, razmeroma majhno. Sindikalne športne igre so si tako v vseh teh letih pridobile izredno veliko privržencev. V mnogih delovnih organizacijah je bil sindikat pobudnik za organizacijo in uvedbo aktivnih internih iger, ki so pritegnile še večje število delavcev v krog sindikalne športne rekreacije. Mnogokje so take igre prerasle v prave ,,iade", to pa je bilo seveda povezano z večjimi finančnimi izdatki. Sindikalne športne igre so v zadnjih letih pritegnile na tisoče delavcev, ki so se z zadovoljstvom udeleževali prijateljskih srečanj in potem na delovnem mestu z veseljem poročali o dogodkih na sindikalnih igrah. Omenjene igre so samo sestavni del številnih vsebinskih in organizacijskih oblik dela; zaradi elementa tekmovalnosti, ki ga vsebujejo, pa so še posebno privlačne. Glede na večletno enako obliko teh iger pa bo verjetno potrebno poiskati novo pot, ki bo prav tako ali še bolLpriteg-nila naše delovne ljudi* sindikalni šport. Adi VIDMAJER Občinskega sindikalnega tekmovanja v atletiki se je udeležilo 245 tekmovalcev in tekmovalk iz 28 organizacij združenega dela in iz OO sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, ter drugih organizacij. V rokometu pa je nastopilo 13 ekip. Največ uspeha pa so imeii rokometaši Minerve in Griz, ki so osvojili prvo mesto, slednjo pa SIP Šempeter, Ferralit Žalec in drugi. Tekst in foto: T. Tavčar Izbiramo najboljše športnike V prejšnji številki našega časopisa smo objavili razpis za izbiro najboljše športnice, športnika in ekipe za leto 1984. Z odzivom in številom prejetih glasovnic nismo najbolj zadovoljni. Morda pa se niste mogli odločiti, koga izbrati, zato danes objavljamo nekatere najboljše dosežke posameznikov in ekip. Članska ekipa odbojkarskega kluba Šempeter tekmuje v prvi republiški ligi, Rokometni klub Minerva prav tako v prvi republiški ligi. Strelska družina Žalec se je uvrstila v republiško Kgo, sodelovali pa so tudi na državnem, prvenstvu z vojaško puško, Smučarski klub Braslov-če-Andraž je dosegel peto mesto v Jugoslaviji, Šahovski klub Žalec pa se je v tem letu uvrstil v drugo zvezno ligo. Med posameznicami je Tončka Pečovnik v moštvenem delu osvojila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v kegljanju, Mira Kuder članica Kegljaškega kluba Hmezad Žalec je republiška prvakinja za mladinke, na članskem državnem prvenstvu je zasedla 21. mesto in je kandidat za svetovno prvenstvo v letu 1985. Mojca Veh, članica odbojkarskega kluba Šempeter, je kandidat za mladinsko državno reprezentanco, Alenka Voh pa za republiško reprezentanco. Suzana Urisek, članica Šahovskega kluba Žalec, je na republiškem prvenstvu osvojila peto mesto. Med posamezniki je Iztok Govc iz Prebolda na evropskem mladinskem prvenstvu v košarki osvojil bronasto medaljo. Jože Verdev, član Smučarskega kluba Braslovče-Andraž, je mladinski državni reprezentant, tekmoval pa je tudi v evropskem in svetovnem pokalu. Ludvik Kačič, član Kegljaškega kluba Prebold, je republiški reprezentant, na kvalifikacijah za državno reprezentanco je osvojil 9. mesto. Radovan Cilenšek, član odbojkarskega kluba Šempeter, je mladinski republiški reprezentant. Janez Debelak iz Braslovč je mladinski državni reprezentant, sodeloval je v evropskem in svetovnem pokalu. Igor Turnšek iz Prebolda je mladinski državni reprezentant na 1500 m — ovire. Janez Jančič je član BK Minerva, Stane Prislan pa Odbojkarskega kluba Šempeter. Med šahisti sta boljše rezultate dosegla Marjan Črepan in Franci Brinovec. Sedaj se boste verjetno laže odločili, ker pa bo razglasitev že 8. decembra na Gomilskem, pošljite glasovne lističe na dopisnici najkasneje do 5. decembra. r NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI IN EKIPA LETA 1984 • Najboljši športnik---------------------------------------- * Najboljša športnica______________________________________ I Najboljša ekipa ___________________________________—-------- ZAKLJUČNA PRIREDITEV NA GOMILSKEM Letošnja prireditev ob zaključku sindikalnih športnih iger in proglasitve najboljših športnikov v občini, le-ta bo letos prvič, 8. 12. 1984 ob 17. uri v DrJmu krajanov na Gomilskem. Občinski sindikalni svet bo podelil priznanja in pokale najboljšim za dosežene rezultate in množičnost, ZTKO bo proglasila najboljše športnike in ekipe za V ŠEMPETRU NOVI Pred dnevi so na OS Bratov Juhart v Šempetru na krajši slovesnosti, katere so se udeležili strelci iz Titovega Velenja, Celja, Žalca in domače strelske družine Slavko Šlander, predali namenu osemmestno avtomatsko strelišče za zračno puško. Zbrane je najprej pozdravil predsednik SD Slavko Šlander Šempeter Anton Plohl, ki je poudaril velik pomen novega strelišča za kraj in za občinsko strelsko zvezo. Pri izgradnji so se izkazali člani šempetrske družine in opravili okoli 400 prostovoljnih ur. V leto 1984, ki tekmujejo za klube iz žalske občine; Savinjski občan pa bo izbral najboljše športnike iz žalske občine, ne glede na to, za kateri klub tekmujejo. Novi tednik, Radio Celje in Savinjski občan bodo poskrbeli za zanimiv program prireditve. Več o prireditvi in proglasitvi najboljših športnikov pa v naslednji številki. jk STRELIŠČE imenu Občinske strelske zveze je govoril predsednik Marjan Žohar, nato pa so izvedli prvo strelsko tekmovanje. Med ekipami so bili prvi strelci SD Mrož iz Titovega Velenja, ki so zbrali 721 krogov, sledi Žalec I. 703, Žalec II. 701, Celje 662, Slavko Šlander Šempeter 656 krogov itd. Med posamezniki je zmagal Miklav iz Titovega Velenja s 184 krogi, najboljši iz žalske občine pa je bil Klovar z rezultatom 181 krogov (peto mesto). Tekst in foto: TONE TAVČAR OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST ŽALEC vabi vse, ki želijo na kakršenkoli način sodelovati v telesno-kulturnih organizacijah in nimajo potrebnega strokovnega sznanja, vabimo v razne oblike izobraževanja, ki jih bomo pripravili. Organizirali bodo tudi izobraževanje za vodnike in sodnike vseh športnih panog. V izobraževanje se lahko vključite s svojimi predlogi in željami, ki jih pošljite na Občinsko teiesnokulturno skupnost Žalec najkasneje do 15. decembra. ZAHVALA ob izgubi moža oziroma očeta KARLA BORSTNERJA se najlepše zahvaljujemo za darovano cvetje kolektivu GARANT Polzela ter vsem sorodnikom in znancem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, otroci in sestra I \ i t t f f t t I t I J I t t S t t t i t i I c DA NE POZABIMO Nasa preteklosti/Celjskem zborniku 1984 Bežen pogled v Celjski zbornik 1984, ki gaje izdala Kulturna skupnost Celje, odkriva marsikateri podatek o naši preteklosti. Tako že uvodna prispevka Emila Lajha in Miloša Zidanška-Venclja o življenju in delu narodnega heroja Franca Leskoška-Luke in Andreje Rihter odkrivata bogato revolucionarno življenje in delo obeh narodnih herojev. Prispevek Janeza Rihteriča Pridobivanje mineralnih surovin v celjski kotlini v préteklosti in sedanjosti odkriva obilo podatkov o začetkih rudarjenja pri nas. Zanimiv je podatek, da je keramična tovarna v Libojah v začetkih delovanja uporabljala domače Surovine — belo talninsko glino. Prav tako je zanimivo odkritje o pridobivanju železne rude. Poudarjena je kontinuiteta pridobivanja te rude od začetkov uporabe (znano je, da se je železo začelo pridobivati 800 let pred našim štetjem) do današnjih dni v širši okolici Galicije. Še po zadnji vojni so tu kopali liniomit, v začetku stoletja pa še pirit za izdelovanje žveplene kisline. Občasno so nekoč kopali železno rudo tudi v okolici Vranskega. V poglavju o premogu avtor navaja, da sta leta 1 791 v Zabu-kovici odkrila premog žalska obrtnika kovač Matija Oblak in kiju--čavničar Puher. Premog iz Zabukovice sta tudi sama uporabljala pri svojem delu. 40 let kasneje so premog kopali.tudi v Ojstrici (Tabor), kjer je bila prva steklarna, prvi industrijski obrat v Savinjski dolini, Podkamniku, Zabukovici, Sv. Neži (Liboje). Toliko o naši preteklosti v celjskem zborniku. V njem pa so še druqi prispevki, tako povzetek raziskovalne naloge Možnost izgradnje malih hidroelektrarn na potoku Bistrica v Libojah. Ivanka^ajc-Cizelj piše o Spodnještajerskem narodnem svetu, katerega začetki dela segajo v leto 1906. Med petnajstimi člani sveta je bil leta 1912 tudi nadučitelj Franc Brinovec iz Gotovelj. Prispevek Ivana Stoparja Pregled grajskih stavb na slovenskem Štajerskem pa na zelo pregleden način niza pregled teh stavb, tudi v naši dolini. To je le nekaj podatkov, ki odkrivajo našo bogato zgodovino. -fj i RTC GRIuTE IN KOPE: Letne smučarske vozovnice na obroke Za letošnjo smučarsko sezono se bodo lahko ljubitelji belih smučin oskrbeli s celoletno vozovnico za Golte, lahko pa tudi s sezonsko vozovnico za Colte in Kope, ki bo veljala za obe smučarski središči. Letošnja novost je odplačevanje omenjenih vozovnic ria tri obroke in sicer v sodelovanju z organizacijami združenega dela. V obročnem odplačevanju naj bi poravnali polovico zneska ob dvigu vozovnice, ostalo polovico pa bi poravnali v februarju in marcu 1985. In kakšne so cene? Letna vozovnica za Golte za odrasle velja 5.000 dinarjev, za mladino do 15. leta pa 4.000 dinarjev. Sezonska vozovnica za Golte In Kope velja za odrasle 7.000 dinarjev, za mladino pa 5.000 dinarjev. To so cene, ki veljajo v predprodaji do 15. decembra letos, po tem roku pa bodo cene precej višje. Tako bodo morali po tem roku odrasli zadnevno karto z gondolo odšteti 600 din, otroci pa 450 din, za poldnevno pa 450 din oziroma otroci 300 din. Znatno višja bo tudi cena letne vozovnice, saj bo veljala za odrasle 8.000 din, za mladino pa 6.000 din. V. Cerovšek Novosti na smučišču Gozdnik tozd pohištvo Šempeter Ob veliki delovni zmagi — osvojitvi ZLATEGA KLJUČA — nagradi za najboljši pohištveni program v letu 1984 — vam kolektiv TOZD čestita za DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER jänB i • m TRI NOVE KVALITETE: — izvirnost — funkcionalnost — toplina NAJ LEPŠE IN NAJVREDNEJŠE JE DARILO IZ PLEMENITIH KOVIN DECEMBER - MESEC IZBIRE - MESEC POPUSTA ZA VSAKEGA KUPCA PRESENEČENJE ZLATAR IN JUVELIR IVAN KRAGL ŽALEC Šele letošnja sezona bo pokazala pravo vrednost tega smučišča, saj je prvo sezono in začetne težave skupaj z upravljalcem, smučarskim klubom Gozdnik, uspešno prestalo. Po začetnih težavah, predvsem zaradi konstrukcijskih napak in napak pri montaži, je ekipa upravljalcev že pridobila določene izkušnje pri upravljanju smučišča in naprav, tako da bi morala letošnja sezona nemoteno steči. Prizadevni smučarski delavci si prizadevajo odpraviti še nekatere pomanjkljivosti. Tako so že orestavili izstop z vlečnice, zaradi česar so morali prestaviti gornji steber. Trudijo si, da bi uredili prevoz z avtobusi, redno pa bodo skrbeli za parkirišča in posipavanje ceste. — SK Gozdnik je preko sindikalnih organizacij ponudil smučarjem tudi predsezonsko prodajo vozovnic, ki so kar za deset odstotkov nižje od sezonskih cen. Po ceniku bodo dnevne vozovnice za odrasle 350 dinarjev, za otroke do desetega leta pa 250 dinarjev. Poldnevne karte za odrasle bodo 250, za otroke pa 150 dinarjev. Sezonska vozovnica s sliko bo veljala 3.000 dinarjev, medtem ko bo za deset točk treba odšteti 150 dinarjev. Predsezonska prodaja nudi torej deset odstotkov nižje cene za dnevne in poldnevne vozovnice, kar za dvajset odstotkov pa bodo nižie cene za celoletno (neprenosno) vozovnico s sliko, ki bo tako veljala le 2.500 din. Deset oziroma dvajset odstotni popust bodo imeli v novi sezoni tudi smučarji tistih delovnih organizacij, ki so ob otvoritvi prejele medalje ali priznanja za pomoč pri izgradnji smučišča. Vso sezono bodo imeli 10 odstotkov popusta člani SK Gozdnik, sicer pa bo predprodaja vozovnic do 30. novembra v pisarni kluba (stavba KS Žalec) vsak četrtek od 17. do 19. ure, kjer se lahko tudi včlanite v klub. R. R. Zakaj denar za pospeševanje kmetijstva ni porabljen? Na seji občinske skupščine sklada za intervencije v kmetijstvu, ki je bila v prvi polovici novembra, so obravnavali poročilo o uresničevanju finančnega načrta po devetih mesecih in republiška izhodišča predlogov za pospeševanje kmetijstva za prihodnje leto. Po devetih mesecih se je v občinskem skladu za intervencije zbralo nad 36 milijonov dinarjev in je tako uresničenih 89 odstotkov plana. Od tega se je iz osebnih dohodkov zbralo okoli petindvajset milijonov dinarjev in tako je plan realiziran 81-odstotno. V žalski občini so za pospeševanje kmetijstva porabili le še 23 milijonov dinarjev in je to od predvidenih 41 milijonov dinarjev le sedemitpetdesetodstotna realizacija piana. Ta denar so med druaim Dorabili za povečanje števila krav, a le milijon 147 tisoč, kar je komaj 29-odstotna realizacija plana. Največ denarja so porabili za premiranje mlekarske proizvodnje, odkup pšenice, regresiranje umetnih gnojil in govejega mesa. V republiških izhodiščih so obravnavali progräm spodbud in prihodnje leto naj bi za pospeševanje kmetijstva zbrali 3,2 milijarde dinarjev, kar bodo skupno financirali republiški občinski skladi ter poslovne skupnosti. Tako bodo za govedorejo namenili 62 odstotkov tega denarja in za poljedelstvo 24 odstotkov. JAMARJI ZALOŽILI KOLEDAR Kras v Sloveniji pokriva skoraj štirideset odstotkov ozemlja. S svojimi pokrajinskimi, še posebej s hidrografskimi posebnostmi v marsičem po svoje uravnava življenje Slovencev . . . Zato mu je namenjen novi stenski koledar za leto 1985 preboldskih jamarjev, ki so se tako že drugič zapisali med založnike tovrstne edicije. Koledar je svojevrsten po vsebini in obliki. Predstavlja slovenski kras in jamsko živalstvo. Sredstva, ki jih bodo zbrali s prodajo tega koledarja, bodo namenili izdaji publikacije o II. jugoslovanski jamarski odpravi v Kolumbijo, deloma pa tudi za poglobljeno predstavitev krasa v tem delu Slovenije. D. Naraglav NOVEMBER NAKLONJEN PLANINCEM Novembrsko suho vreme je bilo izredno naklonjeno planinčem, ki so ga dodobra izkoristili ih se napotili na krajše ali daljše pohode v naše srednjegorje. Tako je 21 planincev planinske sekcije Kovinotehne Celje odšlo na pot, ki vodi po obronkih Vinske gore, uredili so jo prizadevni domači planinci. Pionirji-planinci osnovne šole Nade Cilenšek Griže so se minulo sončno soboto povzpeli na Kamnik in Golavo. Naj omenimo še to, da jih je bilo kar 32. _______ __________ -fj Ponekod so letos jabolka res bogato obrodila, vseeno pa ni prav, da puščamo vnemar naravna darila, kot je tole bogato obloženo drevo v Braslovčah, na katerem je več kot polovica sadja že gnilega. Ne le, da je videti kot v posmeh naravi in njeni darežljivosti, tudi sicer ni v okras ne kraju ne njegovemu lastniku. ' % V. Ck. Foto: L. Korber Sedaj je čas za sajenje sadnega drevja. Na Mirosanu so za prodajo pripravili okrog sto tisoč sadik raznih sort sadja. T. TAVČAR Odbojkarji Partizana Šempeter, so v zadnjem srečanju proti Brezovici v dvorani osnovnošolskega centra gladko zmagali 3:0. T. TAVČAR Takole svečano je Jože Kugler, lastnik objekta blizu avto- busne postaje v Žalcu, prerezal trak novih, sodobnih prostorov, ki jih je odstopil Alenki Banko za frizersko dejavnost Tako se lahko odslej nežni spol lepša v prostorih, urejenih z veliko mero okusa ; za tiste, ki prihajajo v lokal od dlje, pa so tudi avtobusi bolj pri roki. Doslej je namreč Alenka delila prostore z materjo, ki ima moško frizerstvo v starem delu Žalca. SIP Šempeter iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Žalec za praznik republike — 29. november. SIP Šempeter — največji proizvajalec priključnih kmetijskih strojev v Jugoslaviji KMETUJTE S SIPOVIMI KMETIJSKIMI STROJI!