SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA-ŠIŠKA Zbor krajevnih skupnosti*
Štev.: 1-06-4/86-249/87 Datum: 8. 12. 1987
ZAPISNIK
16. seje Zbora krajevnih supnosti SO Ljubljana-Šiška, ki je bila v četrtek, dne 26. 11. 1987 po skupnem zasedanju vseh zborov v prostorih SO Ljubljana-Šiška.
Predsednik zbora, tov. Alojz Izlakar, je delegate obvestil, da so vodje delegacij prejeli gradivo za dve dodatni točki dnevnega reda, na mizo pa so prejeli tudi predlog ene kadrovske zadeve. Tako je v sprejem predlagal naslednji razširjeni
dnevni red:
1.   Poročilo predsednika verifikacijske komisije
2.  Potrditev zapisnika 15. seje zbora KS
3.  Predlogi in vprašanja delegatov
4.   Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS 3/4 - Podutik, južni del
5.   Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS 9/1 - del Preske
6.  Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
7.  Osnutek odloka o spremembi odloka o davku na promet ncpremičnin
8.  Osnutek odloka o začasnem financiranju proračunu občine Ljubljana-Šiška za I. trimesečje 1988
9.  Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembno-sti kmetijskega zemljišča in gozda
10.  Osnulek   odloka   o   uvedbi   melioracijskega   postopka   na območju Poljšak
11.  Poročilo o delu skupine delegatov za delegiranje delegatov v ZO Skupščine SRS za obdobje maj 1986-september 1987
12.  Obravnava gradiva za sejo ZO SML
13.   Kadrovska zadeva
Delegati so predlagani dnevni red soglasno sprejeli.
K 1. ločki dnevnega reda:
Že na skupnem zasedanju je bila predlagana in soglasno izvo-ljena komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja v sestavi:
-  Urh Slavica - predsednik
-  Bartol Aleksander - član in
-  Zlatnar Janez - član
Tov. Urhova je poročala, da je na seji od 32 delegatskih mest, prisotnih 27 delegatov. Brez opravičila so bili odsotni delegati KS Zg: Šiška, Stanežiče-Medno, Smlednik, Bukovica-Šinkov turn in Tmovec-Topol.
K 2. točki dnevnega reda:
Delegati so brez razprave in pripomb soglasno potrdili zapisnik 15. seje zbora.
K 3. točki dnevnega reda:
Pisna delegatska vprašanja so posredovale naslednje delegacije krajevnih skupnosti:
KOMANDANTA STANETA II:
1.  Sprašujejo, kaj je s prostorom, ki je rezerviran za šišensko tržnico, a je odlagališče materiala ter ali bodo res tam zgrajene družinske hiše? Vprašanje bo posredovano Komiteju za urejanje prostora.
2.  Glede dokončanje Trga komandanta Staneta in gradnje bla-govnice bo odgovor podal Komite za urejanje prostora.
LJUBO ŠERCER:
1.  Zahtevajo poročilo o realizaciji izgradnje objektov, načrtova-nih s III. samoprispevkom v Ljubljani, predvsem v zvezi z načrto-vanimi objekti v njihovi in sosednjih KS. Zahteva bo posredovana Skupnosti samoprispevka III (Kersnikoa 6), da poda odgovor.
2.  Glede  toplifikacije  v  njihovi  KS  so  podali  pripombo
k osnutku občinske resolucije za leto 1988, odgovor je bil podan ustno naseji in bo objavljen v zapisniku 13. skupnega zasedanja, kij je bilo dne 27. oktobra 1987.
VIŽMARJE-BROD:
Sprašujejo, po kakem ključu se zbirajo sredstva za gradnjo zaklonišč, glede na to, da v njihovi KS ni predvideno zaklonišče? Odgovor delegacija lahko prebere v tokratnem gradivu SML, na strani 31. Pripravil ga je Mestni sekretariat za LO.
GUNCLJE-MALE VIŽMARJE:
Menijo, da ni razloga za nove davčne obveznosti, kot razumejo ! aneks k dogovoru o davčni politiki, ker menijo, da občinski' proračun tudi doslej ni financiral temeljnih pravosodnih organov.
Odgovor bo pripravila Uprava za družbene prihodke.
PODUTIK:
1.  Sprašujejo, kje poteka meja med zazidalnim otokom, ki je namenjen izgradnji skakalnic in otokom ŠS 3/1 pri Kropovi ulici, ki v celoti spada v ta zazidalni otok. Zadtija parcela št. 703/10 k.o. Glince namreč ni vključena v otok ŠS 3/1.
2.  Do katere faze je pripravljena lokacijska dokumentacija za trgovino na Podutiški 161?
Odgovor na obe vprašanji bo podal Komite za urejanje prostora.
VAŠE-GORIČANE:
Opozarjajo na problem meteorne vode ob cesti skgzi Goričane od Gregorina da konca grajske ograje. Zahteva bo posredovana pristojnim organom.
Ustno je na seji bila zastavljena zahteva delegacije KS Podutik v zvezi z možnostjo vknjižbe zemljišča v otoku ŠS 3/1 Podutik v zemljiško knjigo. Odgovor je objavljen v JT - februar 1987, vendar se zadeve od takrat niso premaknile. Zato sprašujejo, kdaj bodo zaključeni potrebni postopki ter delilni nafirti za Kropovo ulico. Vprašanje bo posredovano KUP-u, da nanj poda pisni odgovor.
K 4. toiki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljala statutarno-pravna komisija in predla-gala naslednji AMANDMA redakcijskega značaja:
»V tretji vrsti drugega odstavka 11. člena naj se za številko »49«   _ doda »cm«.«                                                                           m
Pomotpma je izpadla iz teksta merska enota.                            m
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti:
PODUTIK: Predlagajo AMANDMA k 9. členu odloka, in sicer, da se v 2. odstavku v tekst prve faze zgradnje vključijo tudi objekti spremljajoCega programa, navedeni v 4. odstavku tega člena.
Vaše-Goričane, Stanežiče-Medno, Medvode, Komandanta Sta-neta II - podpirajo stališča delegacije KS Podutik.
Tov. Ogorelec - predsednik komiteja za urejanje prostora, je podal mnenje IS občinske skupščine k predlaganemu amandmaju'" KS Podutik, ki ga IS ne more upoštevati. To pa zato, ker je v 9. členu odloka predviden vrstni red in faznost izgradnje tega ožjega območja poselitve, v katerem trgovina ni predvidena. Ta bo v širšem območju Podutika in je prioritetna naloga. Obstoječi objekt je že prekvalificiran iz stanovanjskega v poslovnega, pri-dobljeno je tudi nadomestno stanovanje, tečejo intenzivni dogo-vori z investitorjem - EMONA - Merkurjem. Novi prodajni prostor bo imel cca 800 m2 prodajne površine.
V razpravi so sodelovali tov Ogorelec, delegata KS Podutik in Vižmarje-Brod ter tov. Roter.
Delegatka KS Podutik je predstavila hud problem trgovine v njihovi krajevni skupnosti, ki se bo v času adaptacije še zaostril zaradi zaprtja trgovine v Dolnicah, zato KS vztraja, da se trgovina čimprej uredi.
Tov. Roter - predsednik skupščine je v tej zvezi predlagal, da zbor sprejme sklep, da si naj izvršm svet skupaj s KS Podutik v dogovoru z investitorjem prizadeva za čimprejšnjo ureditev trgovine, zaradi problematičae osnovne oskrbe v tej krajevni skupnosti.                                                                               jM
Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednja                  t ^j
SKLEPA:
1.  Zbor sprejema predlog odloka o sprejetju ZN za območje urejanja ŠS 3/4 Podutik, južni del z amandmajem statutarno-pravne komisije.
2. Skupščina si bo z IS in KS prizadevala za čimprejšnjo izgrad-njo trgovine na območju Podutika.
K 5. točki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljala statutarno-pravna komisija, ki ni imela pripomb in predlagala sprejem predloga odloka.
Predsedstvo OK SZDL podpira sprejem odloka, ker meni, da se s tem odlokom odpira možnost razvoja tega območja. Ugotavlja, da je za realizacijo že sprejetih planskih obveznosti izgradnje komunalne infrastrukture ta akt nujno sprejeti.
Pisne pripombe so posredovale delegacije KS:
PRESKA: Predlagajo odložitev oziroma umik tega odloka za toliko časa, da se uredi komunalna infrastruktura, šola, vrtec in trgovina, saj menijo, da še ni rešena vsa problematika gradnje stanovarij iz leta 1980.
Enako mnenje je posredovala tudi KK SZDL ter skupščina in svet te KS.
MEDVODE: Stališče KS Preska v celoti podpira.
KOMANDANTA STANETA II, VAŠE-GORIČANE: so se odločile, da bodo glasovale v skladu s stališčem KS Preska.
SENICA: so pisno stališče prinesli na sejo. Trdijo, da pripombe KS Preska ob sprejemu osnutka niso bile upoštevane in zato zahtevajo, da se prisluhne prizadeti KS in krajanom, ki so proti temu odloku.
V  razpravi so sodelovali delegati KS Preska, Na jami, Zbilje, Vižmarje-Brod, Hinko Smrekar, Medvode, Sora, Ljubo Šercer, Podutik, predsednik zbora, tov. Peter Ogorelec - predsednik Komiteja za urejanje prostora, tov. Rado Roter - predsednik skupščine, tov. Jarc - predstavnik ZIL-a, tov. Mencinger - pred-sednik KO za urejanje prostora, varstvo okolja, stanovanjska in komunalna vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL in tov. Plešec - predsednik skupščine KS Preska.
Uvodoma je zaprosil za besedo tov. Plešec in obrazložil vzroke, zaradi katerih krajani nasprotujejo sprejemu tega zazidalnega načrta: že ob gradnji 320 stanovanj v Preski se je število krajanov povečalo za 150%. To je povzročilo, da so se zaostrili problemi cest, vodovoda, preskrbe, šole in drugi. Do danes nobena teh zadev še ni zadovoljivo rešena. Res je, da se je od 12. 8. letos, po zboru krajanov, pričelo z intenzivnimi deli, vendar krajane zanima, zakaj se prej 10 let nič ni premaknilo. Zato krajani zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, želijo 2-letno odložitev sprejema odloka. V tera času, pred kakršnokoli stanovanjsko gradnjo, pa naj se dokonča vsa komunalna infrastraktura.
Delegat krajevne skupnosti Preska je dopolnil, da nezadovolj-stvo krajanov izvira iz neupoštevanja njihovih zahtev v preteklosti. Niso a priori proti pozidavi,.zahtevajo pa vrtec, trgovino, večjo šolo, vodovod, ceste itd.
V daljšem pojasnilu je tov. Ogorelec delegate spomnil na to, da v razpravi o osnutku na samo vsebino zazidalnega načrta ni bilo posebnih pripomb, ampak le opredeljevanje ali sploh gradnja ali ne.
V preteklosti je neorganizirana rast nekaterih naselij v občini povzročila velike komunalne deficite in nezadovoljivo preskrbo. Za odpravo teh problemov so s srednjeročnimi in dolgorodnim družbenim planom predvideni ukrepi oziroma posegi. Eno izmed takih območij so tudi Medvode z okolico. Zato bo z načrtovano izgradnjo v Preski zaključena poselitev Preske. Le z njeno realiza-cijo bo Preska postala dovolj velika, da bo ekonomsko in družbeno upravičena celovita rešitev komunalne in oskrbne opremljenosti. To pa bo hkrati pogoj za razvoj višjega standarda družbene infra-stnikture Medvod kot lokalnega centra.
Kanalizacija Medvod bo povezana z Ljubljano, enako kot pri-mami vodovod pa je že dimenzionirana na potrebe načrtovanega dokončnega števila prebivalcev medvoške kotline.
Boljša prometna povezava Preske bo zagotovljena z izgradnjo nove ceste po vzhodnem robu naselja ter z rekonstrukcijo ceste proti Žlebem. Teče tudi že rekonstrukcija Bizantove in izgradnja Kalanove ulice, za kar so sredstva tudi v glavnem že zagotovljena. Povečana bo tudi kapaciteta elektro in telefonskega omrežja.
Vsa ta ureditev zahteva ogromna investicijska sredstva za komu-nalno infrastrukturo, ki pa bi v primeru odstopa od nadaljnje stanovanjske izgradnje v Preski bila nepopolno izkoriščena, predi-menzionirana; ker danes komunalna ureditev predstavlja skoraj polovico cene m2 stanovanjske površine in se vložena sredstva vrnejo šele ob prodaji stanovanj, je družbeni interes za realizacijo te stanovanjske gradnje velik.
Do pričetka te gradnje pa je še kaki dve leti časa, v katerem se
bodo pridobivala zemljišča, dovoljena, izdelovala vsa potrebna gradbeno-tehnična dokumentacija in izgrajevala vsa preostala komunalna infrastruktura.
Tov. Ogorelec je ponovno zanikal govorice, da bo to gradnja za odpravo barakarskih naselij v Ljubljani in pojasnil, da bo ta gradnja potekala preko soinvestitorstva, stanovanjskih zadrug in prodaje stanovanj na trgu. Tov. Roter je poudaril, da brez spre-jema zazidalnega načrta ni nobene možnosti, da se zadeve uredijo, saj npr. ni pravne osnove za izdajo dovoljenj za trgovino, šolo in vrtec. Vse aktivnosti so v okviru možnosti bile pričete, za njihovo nadaljevanje pa je osnova zazidalni načrt. Glede zahteve KS Preska po odložitvi sprejema tega akta za 2 leti je povedal, da do gradnje v naslednjem letu vsekakor ne bo prišlo, nobeno stanova-nje pa ne bo zgrajeno, preden ne bo znan lastnik oziroma kupec.
Tov. Jarc iz ZIL-a je opozoril, da je izpolnjena zahteva ob sprejemanju osnutka tega akta, da se ureja komunalna infrastruk-tura. Po ogledu na terenu predsednik sveta KS Preska ni imel pripomb na komunalnem področju.
V občini stanovanjska gradnja že zelo zaostaja za lastnimi potre-bami. Z vidika komunale in priprave zemljišč je zazidalni otok Preska najdlje urejen, zato ni razloga, da ZN ne bi mogel biti sprejet. Povedal je, da ima družbeno organizirana gradnja pred-nost pri komunalnem opremljanju, zato so dela v Preski v prioriteti letošnjega in v rebalansu srednjeročnega plana KSLO in Sklada stavbnih zemljišč. tudi večina zemljišč je že pridobljenih. Tov. Mencinger je ugotovil, da je vsaj polovica zahtev krajanov ostala nerealizirana. Vendar pa je ob proučevanju načrtov za namera-vane investicije v infrastrukturo v medvoški kotlini ugotovil, da še veliko že izgrajenih sosesk v Ljubljani nima take infrastrukture, kot bo tamkajšnja, ki bo zgrajena še pred gradnjd soseske. Tudi zaradi čedalje skromnejših sredstev za komunalno dejavnosti je potrebno ZN čimprej sprejeti, ker bo v nasprotnem primeru inflacija razvrednotila že vložena oziroma zagotovljena sredstva za to območie.
Opozoril je tudi na problem nezadostne kupne moči prebival-stva medvoške kotline, če do nameravane gradnje ne bi prišlo. s tem se bistveno poslabšajo možnosti izboljševanja preskrbe, to je širitve in rentabilnosti trgovinskih objektov. Vsekakor pa je zahte-vam krajanov treba prisluhniti in jih upoštevati, vendar bi z odlo-gora sprejetja zazidalnega načrta bila storjena velika škoda celot-nim Medvodam.
Delegatka KS Na jami je predlagala, da se glede na dejstvo, da razprava teče o predlogu akta, amandmaji pa niso bili predloženi, krajevna skupnost naj o konkretnih zahtevah pogovarja nepo-sredno s strokovnimi organi, ki bodo sodelovali pri izvedbi zazidal-nega načrta.
Tov. Ogorelec je nato ponovno poudaril, da bo komunalna infrastruktura končana pred začetkom gradnje novih stanovanj ter pojasnil načrtovano razširitev prostorov osnovne šole v Preski.
Delegat KS Hinko Smrekar je ocenil nasprotovanje krajanov Preske kot neodgovomo, saj jim je ponujen tak komunalni stan-dard, za kakršnega se krajani nekaterih sosesk v centru Šiške borijo že 20 let, a zaman.
Na vprašanje delegata KS Sora o smotrnosti nadaljnje stano-vanjske gradnje glede na doseženo ekološko obremenjenost med-voške kotline je tov. Ogorelc s pomočjo karte nazorno pojasnil, da je to posJednja večja stanovanjska gradnja v kotlini, ki je poleg tega najsmotrneje locirana glede na oddaljenost od centra Med-vod, s čimer bo precej ptispevala k izboljšanju oskrbe območja z višjimi oblikami opremljenosti naselja in k dvigu kvalitete živ-ljenja.
Delegatka KS Na jami je polemično ocenila nasprotovanje krajanov Preske gradnji solidarnostnih stanovanj. Princip solidar-nosti na stanovanjskem porodčju s socialno šibkejšimi sloji prebi-valstva je nesoporno družbena vrednota; če so torej tovrstna stanovanja sestavm del vsake stanovanjske gradnje v Ljubljani, potem krajani Preske nimajo »ravice zahtevati, da bi bili izjema.
Delegat KS Mevode je odgovoril, da tara že dolgo uspešno vključujejo nove priseljence v združeno delo in družbeno življenje kraja, saj so na tem področju začeli med prvimi v Ljubljani.
Vendar želijo, da se eventualni delež soiidarnostnih stanovanj giblje v razumnem obsegu, saj se bo sicer problematika zaostrila.
Ob koncu razprave je delegat KS Preska obžaloval, da danes podana (kvalitetna) pojasnila in obrazložitve odprtih vprašanj niso bila podana že na zborih krajanov, saj v tem primeru staJišča le-teh verjetno ne bi bila tako odklonilna. Vendar jih kot predstavnik krajanov mora zastopati.
Pri razpravi so delegati z 18 glasovi ZA, 7 PROTI in dvema vzdržanima sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor sprejema predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS 9/1 - del Preske.
.     K 6. toiki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljala statutarno-pravna komisija - stališča so delegati prejeli na mizo. Predlagala je nekaj popravkov teksta, ki so redakcijskega značaja.
Izvršni svet na osnutek ni imel pripomb in v primeru nebistvenih pripomb predlaga zboru prekvalifikacijo osnutka v predlog in njegov sprejem.
Pisnih pripomb k tej točki delegacije krajevnih skupnosti niso posredovale. V razpravi je delegatka KS predlagala, da se eventu-elni ostanek oziroma presežek sredstev iz tega davka in davka na promet tobaka in tobačnih izdelkov nameni preventivni dejavnosti v zdravstvu, zlasti za osnovno in otroško zdravstveno varstvo.
Tov. Vavpotič, vodja službe za finance in proračun, je predlagal, da se pobuda naslovi neposredno na republiške organe, saj bodo ti od 1. 1. 1988 razpolagali s temi sredstvi. Predlog je zbor podprl. ¦ Po razpravi je zbor sprejel naslednje
SKLEPE:
1. Zbor sprejema osnutek odloka o spremembi odloka o poseb-nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve s pripombami statutarno-pravne komisije.
2. Zbor sprejema predlagano prekvalifikacijo iz osnutka v pred-log odloka.
3.  Zbor sprejema predlog odloka.
K 7. toLki dnevnega reda:
Izvršni svet v primeru nebistvenih pripomb na osnutek predlaga prekvalifikacijo in sprejem - stališče so delegati prejeli na mizo.
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti
STANEŽIČE-MEDNO: Ni jim jasno, ali gre za povečanje davčne stopnje, ali za usklajevanje osnov z inflacijo. Odgovor: gre za usklajevanje z inflacijo.
HINKO SMREKAR: Sprašujemo za pojasnilo, ali ta 25 %-ni davek v občini že doslej velja ali je nov. Odgovor: velja že doslej.
KOMANDANTA STANETA III: Sprašujejo, po kakšni meto-dologiji je RK za varstvo okolja in urejanje prostora izračunal indeks porasta cen gradbenih objektov - 204, glede na porast maloprodajnih cen z indeksom 136?
Odgovor: Rast cen se ugotavlja s primerjavo rasti obdobje - obdobje. Indeks rasti maloprodajnih cen predstavlja povprečje rasti cen cele palete izdelkov in storitev, med katerimi pa so cene gTadbenih objektov porasle za 104 % (indeks 204). Mctodologija na osnovi katere se ugotavlja gradbena vrednost objekta, je v Pra-vilniku o metodologiji ugotavljanja vrednosti stanovanj in stano-vanjskih hiš (Ur. list SRS, št. 8/87 in 11/87) in jo uporabljajo uradni cenilci.
GUNCLJE-MALE VIŽMARJE: Razumejo tako, da se 25% davek iz aneksa k dogovoru o davčni politiki predpisuje namesto oddstopljenega občinskega davka od prometa alkoholnih pijač. Temu ni tako; občinski davek se odstopa republiki, ki bo odslej namesto občine financirala temeljne pravosodne organe. Zato v bodoče ta davek v občini ne bo prepisan.
Delegati so brez razprave sprejeli naslenje
SKLEPE:
1.  Zbor sprejema osnutek odloka o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin.
2.  Zbor sprejema prekvalifikacijo iz osnutka v predlog odloka.
3.  Zbor sprejema predlog odloka.
K 8. točki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljala statutarno-pravna komisija, ki je imela redakcijsko pripombo k 4. členu osnutka - delegati so stališče dobili na mizo. Delegacije krajevnih skupnsoti niso poslale pisnih pripomb, nihče se ni prijavil k razpravi. Zato je predsednik zbora predlagal, da se ta akt sprejme po hitrem postopku.
Delegati so soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
* 1. Zbor sprejema osnutek odloka o začasnem financiranju pro-računa občine Ljubljana -Šiška za I. trimesečje 1988 s pripombo statutarno-pravne komisije.
2.  Zbor sprejema prekvalifikacijo iz osnutka v predlog odloka.
3.  Zbor sprejema predlog odloka.
K 9. točki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljala statutarno-pravna komisija - stališče so delegati prejeli na mizo. Predlagala je nekatere redakcijske
popravke. Delegacije krajevnih skupnosti so poslale naslednje pripombe:
VAŠE-GORIČANE: Predlagajo, da bi 50% tako zbranih sred-stev ostalo v KS.
STANEŽIČE-MEDNO; Pripominjajo, da bi se sredstva, ki se zberejo na njihovem terenu namenila za sanacijo oziroma izboljša-nje na taistem terenu.
EDVARD KARDELJ: Menijo, da so predvidene odškodnine odločno prenizke, saj se tako ne preprečuie nadaljnja pozidava polj. Menijo, da tako zbrana sredstva ne zadoščajo za melioracije, reguladje in pridobivanje novih zemljišč. Zato ne podpirajo spre-jema tega odloka, ker menijo, da pomeni razvrednotenje zemlje.
HINKO SMREKAR: Zahtevajo, da Kmetijsko-zemljiška skup-nost poda podrobno specificirano poročilo o dotoku in porabi sredstev od odškodnin za spremembo namembnosti v 1987.
V  razpravi so sodelovali delegati KS Hinko Smrekar, Zbilje, Sora, tov. Ogorelec, tov. Vrhovec Ludvik in tov. Mihovec- direk-tor KZ Medvode. Tov. Mihovec je povedal, da skuščina kmetijske zemljiške skupnosti redno oddaja periodične obračune SDK-ju, iz katerih je razvidna poraba sredstev. Sredstva, zbrana na območju občine, ne zadoščajo za financiranje agrooperacij v občini. Vsaka KS ima v skupščini KZS svojega delegata in naj se obrnejo nanj.
V  nadaljnji razpravi je bilo govora o deležu sredstev, ki jih uporabljata KZ Medvode in Agroemona. Delegat KS Hinko Smrekar je v nasprotju z zagotovili trdil, da se uporabljajo nena-mensko. Tov. Mihovec in tov. Vrhovec sta pojasnila porabo teh sredstev, njihov postopni dotok in dolžino trajanja priprav pred pričetkom agromelioracij ter razložila, da vračanje teh sredstev krajevnim skupnostim po zakonu ni mogoče.
Delegat KS Zbilje je menil, da so zneski odškodnin odločno prenizki in da kot taki stimulirajo pozidavo kmetijskih zemljišč. Zato naj se v roku enega leta preufit možnost zavarovanja zemlje skozi povišanje odškodnin, del teh sredstev pa naj se nameni izboljšanju okolja.
Tov. Ogorelec je delegatom zagotovil, da se odškodnine, ki se plačujejo ob izdaji lokacijskega dovoljenja, znotraj KZS smotrno uporabljajo. Njihova višina pa je neposredno odvisna od tega, koliko gradnja posega na kmetijske površine. Ob konuc razprave je tov. Mihovec zagotovil delegatu KS Hinko Smrekar, da bo tej KS poslal zahtevano porodilo in plan KZS, vse delegate pa pozval, da v svojih krajevnih skupnostih apelirajo na delegate za KZS, naj se udeležujejo sej skupščine KZS, kar bo prispevalo k boljši infonniranosti. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje.
SKLEPE:
1.  Zbor sprejema osnutek odloka o odškodnini zaradi spremebe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda s pripombami statu-tamo-pravne komisije.
2.  Zbor sprejema prekvalifikacijo iz osnutka v predlog odloka.
3.  Zbor sprejema predlog odloka.
K 10. točki dnevnega reda:
O tej točki razpravljala statutarno-pravna komisija in na osnutek odloka ni imela pripomb.
Pisne pripombe so prosredovale delegacije krajevnih skupnosti:
HINKO SMREKAR - menijo, da morajo biti zadolžitve udele-žencev tega melioracijskega postopka natančneje določene.
EDVARD KARDELJ - nasprotujejo prekvalifikaciji tega osnutka v predlog, ker menijo, da je zaradi velikosti območja melioracije potrebno pred sprejemom tega odloka izdelati kom-pleksno študijo možnih vplivov melioracije na mikio-klimo, ekolo-ški sistem, ribogojnico itd.
GAMELJNE-RAŠICA IN SVET TE KS - so predlo&li pisne pripombe na sami seji. Podpirajo vsa prizadevanja na prodročju pridobivanja in izboljševanja kmetisjkih zemljiš v občini s tem, da še posegi v prostor obravnavajo kompieksno, ne pa parcialno kot te predvideva predloženi odlok.
ObrazloHtev njihovega stališča glasil:
»Melioracijska dela na zgornjem toku Gameljščice so delno že izvedena, zato se je vodni režim na spodnjem delu Gameljščice bistveno spremenil, kar opažajo stanovalci Gameljn ter v obeh ribogojnicah. Logična posledica hitrejšega odvodnjevanja zaradi melioradje je spreminjanje Gameljščice v hudournik, ki ogroža tako družbeno, kot zasebno imovino: pred melioracijo je Gameljš-čica ob velikem deževju naraščala tudi dva dneva, danes pa se to zgodi v dveh urah.
Z nadaljnjo melioracijo po predloženem odloku se bo režim odvodnjavanja še dodatno zaostril, kar bo povzročilo dodatno škodo ob spodnjem delu Gameljšiice. Ker se v naslednjih letih predvideva nadaljevanje melioracijskih del tudi na drugi strani avtoceste, je nujno potrebno pridobiti strokovno mnenje OVS
o  vplivu  predvidenih  del  na  režim  odvodnjavanja  do  izliva Gameljščice v Savo.
Iz navedenih razlogov predlagamo Zboru krajevnih skupnosti SO, da dopolni Odlok o melioraciji na območje Poljšaka še z regulacijo Gameljščice in določi vrstni red izvajanja del, saj je potrebno pfej poskrbeti za izvedbo odvodnjavanja, da ne bi zaradi  , le-tega nastala dodatna škoda.
Ker so dela na regulaciji Gameljščice predvidena tudi v okviru srednjeročnega plana, bi bilo potrebno projekta medsebojno pove-zati, ker bi se le na ta način lahko izognili dodatnim stroškom in škodi. Študijo o medsebojni povezanosti naj opravi OVS in prik-ljuči nastali problem v kompleksno rešitev, ki jo odlok mora vsebovati.«
V razpravi so sodelovali delegati KS Gameljne-Rašica, Edvard Kardelj, Medvode, Milan Majcen, Zbilje, Vižmarje-Brod, Vodice, predstavnik  Sveta  KS  Gameljne-RaSica,  tov.  Peter Ogorelec
- predsednik občinskega komiteja za urejanje prostora.tov. Peter Hočevar - predsednik IS SO Šiška; tov. Ludvik Vrhovec - član IS SO Šiška, tov. Mihovec - direktor KZ Medvode in tov Izlakar
- predsednik zbora KS. Glavni poudarki iz razprave so bili na-slednji:
Tov. Mihovec - predstavnik KZ Medvode kot investitorja meli-oracije, je povedal, da je za to tnelioracijo, ki je predvidena tudi v srednjeročnem družbenem planu občine, že izdelan projekt, h kateremu je podala pisno soglasje tudi že Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava (dalje: OVS). Gre za 640 ha zemljišča, od katerih je 1/3 v družbeni lasti, 2/3 pa v lasti cca 100 zasebnih kmetovalcev. Po finančni konstnikciji je predvidenih 80% sredstev za izvedbo del kot nepovratna sredstva Zveze kmetijskih zemlji-ških skupnosti Slovenije. Vendar je za dejansko pridobitev teh sredstev potrebno predhodno sprejeti ter zahtevku priložiti občin-ski odlok o uvedbi melioracijskega postopka. Šele po sprejemu tega odloka bo lahko investitor zaprosil za lokacijsko odločbo in pridobitev ostale potrebne dokumentacije in soglasij. Če skupščina predloženi odlok danes sprejme, bo še mogoče pravočasno vložiti zahtevek za republiška sredstva. Povedal je tudi, da se prizadete krajevne skupnosti z melioracijo strinjajo, podale so celo pobudo za hkratno uvedbo komasacijskega postopka, kar pa v sedanji fazi še ni predmet razprave. Glede zahteve KS Gameljne-Rašica je dejal, da se strinja z nujnostjo rešitve tega problema ter povedal, da je ureditv potoka Gameljščice tudi v planu OVS.
Delegat krajevne skupnosti Edvard Kardelj je pojasnil nega-tivno stališče delegacije, ki izhaja iz dejstva, da so nekatere meli-oracije v preteklosti povzrottle precejšnje negativne ppsledice na okolje, zato pred dokončnim sprejemom odloka zahtevajo vse-stransko proučitev, da se izognemo hujšim posledicam.
Delegat KS Gameljne-Rašica in predsednik komunalne komisije te krajevne skupnosti sta dodatno obrazložila stališče, da naj se hkrati z izvedbo melioracije Poljšak sprejme tudi sklep o poglobitvi in razširitvi korita potoka Gameljščica skozi naselje Gameljne dd izliva v Savo, saj ob visokem vodostaju ta potok postane hudour-nik in zaliva kleti ter poplavlja obdelovalno zerriljo ob spodnem toku.
Tov. Mihovec je pojasnil, da bodo v sklopu melioracije izkopani razbremenilni kanali, ki bodo omilili nihanje vodostaja v spodnem toku Gameljščice tako, da se bo sedanje stanje z melioracijo le še izboljšalo.
Predstavnik KS Gameljne-Rašica je nato opozoril na dosedanjo škodo zaradi poplavljanja Gameljščice. Za povrnitev škode je po rhnenju KS odgovorna OVS, glavni vzrok zanjo pa je nedosledno izvedena regulacija potoka po izgradnji avtoceste Ljubljana-Naklo. Zato ne nasprotujejo odloku, vendar naj se OVS tudi s tem odlokom zaveže za dokončno ureditev potoka.
Delegat krajevne skupnosti Milan Majcen je menil, da je odlok prezgodaj predložen, saj očitno niso rešena vsa odprta vprašanja. Zato je predlagal, da je ob sodelovanju krajevne skupnosti Gameljne-Rašica potrebno z OVS doseči dogovor o prevzemu obveznosti za pokrivanje stroškov ureditve potoka in povračilo škode.
Tov. Ogorelec je povedal, da je ob razpravi v krajevni skupnosti Gameljne-Rašica o protorskih aktih bilo dogovorjeno, da se bo rešitev problemtike Gameljščice v deiu toka skozi naselje upošte-vala pri izdelavi prostorskih ureditvenih pogojev za to območje.
Tov. Mihovec je na pripombo delegata KS Medvode odgovoril, da problem visokega vodostaja Gameljščica ni posledica izgradnje akumulacije je pri HE MavČice, temveč izgradnje avtoceste. Ven-dar pa ureditev spodnega dela toka Gameljščice ni stvar investi-torja in projekta melioracije Poljšak.
Tov. Hočevar - predsednik IS SO Ljubljana -Šiška je v nadalje-vanju razprave pojasnil, da je izvršni svet ta odlok predlagal zato, da bi pospešil proizvodnjo hrane v občini, saj sta občinska kmetij-
sko-zemljiška skupnosti in ZK Medvode predložili projekt in zanj tudi že zagotovili njun delež sredstev.
Problem Gameljščice izvira iz že izvršenih del na njej, OVS pa dokončno odločitev o regulaciji potoka pogojuje z razrešitvijo problema gradnje verige savskih elektrarn, ki bodo odločilno vplivale na vodni režim Save. Ta odločitev pa bo sprejeta v letu 1988. Občinski izvršni svet zato ne more sprejeti predlaganega povezovanja obeh zadev v tem odloku. Zato predlaga, da zbor sprejme vsaj osnutek odloka, v kolikor ne soglaša s prekvalifika-cijo v predlog. Opozoril pa je tudi, da bo v tem primeru postala vprašljiva možnost pridobitve republiškth sredstev.
Po dolgi in pestri razpravi so delegati zbora najprej s predhod-nitn izjavljanjem zavrnili možnost prekvalifikacije osnutka odloka v predlog, nato pa na predlog predsednika zbora krajevnih skup-nosti soglasno izglasovali naslednji
SKLEP:
Zbor sprejema osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju Poljšak s pripombami delegacij krajevnih skupnosti in iz razprave. Pripombe se posredujejo predlagatelju, da jih upošteva pn pripravi predloga odloka in obrazloži tiste. ki jih ne bo mogel upoštevati.
K 11. točki dnevnega reda:
O tej točki je razpravljal IS SO. Stališča so delegati prejeli na mizo. IS podpira sprejem poročila vendar meni, da bi oceno s prikazom, kaj sprejem posameznih aktov posledično pomeni, moral izdelati že sam predlagatelj dokumenta oziroma republiški organi. Na osnovi teh ocen bi upravni organ lažje ocenil vplive sprejema posameznih dokumentov za občinsko gospodarstvo, v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami posameznih orga-nizacij združenega dela, ki se s problematiko posameznega področja srečujejo vsakodnevno v praksi, vendar pa je ob dejstvu, da gradiva pogosto prihajajo pozno, onemogočena kvalitetnejša ocena vplivov sprejemanja posameznih dokumentov.
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti:
BRATOV BABNIK: Šprejemajo poročilo in se pohvalno izra-žajo o delu skupine.
EDVARD KARDELJ: Podpirajo sprejera poročila, ob tem pa menijo, da je mogoče še marsikaj storiti za javnost obravnavanja aktualnih tem.
Pri tem bo potrebno izluščiti bistvena vprašanja, razloge naj bodo kratke in jasne, saj je na vseh sejah preveč točk in obremeni-tev delegatov prevelika.
KOMANDANTA STANETA III: Priporočajo skupini delega-tov, da glede uresničitve pobud, naslovljenih na Skupščino SFRJ, naveže stik z delegati iz Slovenije v Zveznem zboru Skup&ine SFRJ.
Brez razprave so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP;
Zbor sprejema poročilo o delu skupine delegatov za delegiranje delegatov v ZO Skupščine SRS za obdobje maj 1986 - september 1987.
K 12. točki dnevnega reda: OBRAVNAVA GRADIVA ZA ZOSML
Uvodoma je predsednik zbora delegate obvestil, da je SML naknadno poslala v sprejem eno kadrovsko zadevo.
K posameznim točkam dnevnega reda Zbora občin SML so bile podane naslednje pripombe oziroma stališča:
K OSNUTKU IZHODIŠC UKREPOV IN AKTTVNOSTI ZA DOPOLNITEV PROMETNE UREDITVE V LETIH
1988/89
Pripombe je posredoval IS občinske skupščine - v zvezi s pote-kom prog MPP ter koordinacijski odbor za to področje pri Pred-sedstvu OK SZDL - nasprotuje nameravani širitvi parkirišč pred halo Tivoli. Delegati so bili s stališčema seznanjeni ustno na seji.
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti:
KOMANDATNA STANETA II: Podpirajo osnutek, vendar predlagajo posebno razrešitev ukrepov, ki zahtevajo predhodno zagotovitev virov financiranja.
Dr. PETRA DRZAJA: Menijo, da zapora Centra Ljubljane za promet ni možna pred ureditvijo celotnega prometnega režima v Ljubljani.
STANEŽIČE-MEDNO: Predlagajo, da se promet v Ljubljani reši dolgoročno in da se s tem ne vznemirja javnosti vsakih nekaj let.
EDVARD KARDELJ: Predvsem zamerijo arhitektom, da ne mislijo na invatidne in starejše osebe pri projektiranju zgradb ter relacij na železniški postaji. Če je Titova cesta hrbtenica mestnega prometa, potem niso primerne velike garaže na Trgu osvoboditve in na Trgu revolucije, temveč na vzporednih smereh. Prav tako opozarjajo na pomanjkanje parkirišč ob ustanovah z veliko sestanki oziroma strankami, saj obstoječa zasedejo delavci teh ustanov s svojimi vozili.
MILAN MAJCEN: Predlagajo, da se rok za razpravo o tem osnutku podaljša do naslednje seje SML, ker menijo, da bi zaradi pomembnosti gradiva o njem morali razpravljati zbori občanov v KS in zbori delavcev OZD ali vsaj sveti KS in delavski sveti v organizacijah združenega dela.
K POROČILU O PROBLEMATIKI DELOVNE ORGANIZACUE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET
IzvrJni svet SO in KO pri P O_K SZDL sta podala konkretne pripombe k rešitvam problematike parkiranja vozil MPP ter k organiziranosti DO LPP.
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti:
EDVARD KARDELJ: Menijo, da bi mestni potniški promet moral biti reden in omogočati čim enostavnejši dostop do mesta, zato bi kazalo razmišljati tudi o manjših avtobusih. S periferije je potovalni čas do centra namreč odločno predolg. Dr.PETRA DRŽAJA: Imajo več pripomb in predlogov k poročilu:
- glede pomanjkanja voznih redov na postajališčih
- izbire in izobraževanja šoferjev
- več avtobusov ob konicah
- glede vloge prometnikov na postajališčih
- sprašujejo, koliko bi moral stati prevoz, da bi se potniki labko normalno vozili in želijo odgovor DO LPP
- menijo, da bi prometne zagate odpravila hitra železnica sever--jug in vzhod—zahod v Ljubljani.
KOMANDANTA STANETA III: K 6. točki sklepov menijo, da bi popolna ukinitev nočnih taksi voženj povzročila težave, saj je tak nesorazmerno drag. Predlagajo, da naj se ohrani vsaj promet po cestnem križišču ter redna vožnja ob petkih in sobotah. Ta predlog naj pretehta tudi IS SML.
K DRUŽBENI SKRBI ZA STAREJŠE OBČANE V UUBUANI
Stališča je posredoval izvršni svet občinske skupščine - v zvezi s problematiko kapacitete domov za ostarele ter prehrano sladkor-nih bolnikov.
Pisno pripombo je posredovala delegacija KS Edvard Kardelj, in sicer se strinjajo s poročilom in ugotovitvami IS SML. Opozarjajo le, da je del starejšega prebivalstva še vedno mobilen in delovno aktiven. Poleg tega omenjajo nerazumevanje arh; ' —- ~ :-»""-lide in starejše osebe ter opozarjajo, da onesnaz okolja še posebej prizadene starejšo populacijo.
Delegatka KS Na jami je predlagala, da na skrbstva prouči možnost oskrbe starejših občanov, ^,., pogoji, na domu, saj bi taka možnost bila humanejša in boij ekonomična.
K POROČILU O MEDMESTNEM SODELOVANJU LJUBUANE Z MESTI V TUJINI V OBDOBJU OD MAJA 1986 DO OKTOBRA 1987 Z USMERTTVAMI ZA NADALJNJE SODELOVANJE
Pisne pripombe so posredovale delegacije krajevnih skupnosti:
EDVARD KARDELJ: Menijo, da morajo nosilci takega sode-lovanja predvsera misliti na družbene koristi in o tem sproti obveščati občane.
DRAVLJE: Pravijo, da naj sodelovanje ne poteka le na turistič-nem področju, temveč naj se stiki usmerijo predvsem na gospodar-sko sodelovanje.
MILAN MAJCEN in KOMANDANTA STANETA II: V poročilu pogrešata podatke o stroških teh srečanj in postavljata zahtevo po finančnem poročilu glede tega sodelovanja.
K INFORMACUI O AKCUAH ZA OBNOVO PLEČNIKOVIH ŽAL
Koordinacijski odbor pri P OK SZDL meni, da gre za nesmotrno in neodgovorno gospodarjenje s kulturnimi dobrinami ter sproža pobudo za široko javno obravnavo projekta novih Žal.
Krajevna skupnost Milan Majcen je posredovala naslednje pri-pombe:
1.  Priložena informacija ni dovolj celovita. Delegati so namreč opozorili, da jim ni znano gradivo o Plečnikovih Zalah, ki ga je SML obravnavala leta 1982, zato menijo, da mora predlagatelj predložiti poročilo, ki bo obsegalo doslej opravljene naloge in predlog za dokončno rešitev tega pprečega kulturno-humanega problema. Zato naj predlagateij pripravi predlog, v katerem bodo podrobno navedeni nosilci nalog, roki izvedbe ter nadzorna služba, ki bo spremljala izvedbo sprejetih in opravljenih nalog.
2. Ob opbravnavi te točke na seji SML naj predlagatelj poda tudi poročilo, kaj sta od oktobra do te seje opravila Ljubljanski regi-onalni zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine in Arhitek-turni muzej Ljubljana. Ob tem pričakujemo, da bodo o določitvi namembnosti Plačnikovih Žal soodločale tudi občinske skupščine.
3.  Temeljna delegacija predlaga, da se predložena informacija ne obravnava kot dokončna. Predlagatelj naj pripravi izčrpno poročilo, v katerem je treba podrobno navesti nosilce nalog, odgovorne z roki izvedbe ter nadzorno službo, ki bo spremljala izvedbo sprejetih in opravljenih nalog.
K UGOTOVTTVAM STALIŠČEM IN PREDLOGOM IS
SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE V ZVEZI
S POROČILOM O KOMUNALNEM GOSPODARSTVU
IS občinske skupščine predlaga spremembo 60. člena zakona o cestah ter dokončno razrešitev financiranja in upravljanja cest, ulic in trgov na območju mest in naselij, KO pri P OK SZDL pa zahteva sistemsko razrešitev financiranja komunalne dejavnosti s strani OZD družbenih dejavnosti.
H KADROVSKIM ZADEVAM
Delegati so se strinjali tudi z dodatno kadrovsko rešitvijo - skle-pom o izvolitvi tov. Marjete Muck za sodnico za prekrške v Ljub-ljani.
Po razpravi so d:elegati zbora soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.  Delegate za ZO SML pooblaščamo, da glasujejo za sprejem predlaganih gradiv s tem, da prenesejo in uveljavljajo podane pripombe delegacij, konferenc delegacij, Izvršnega sveta, OK SZDL in iz razprave.
2. Iz zbora krajevnih skupnosti se bodo seje ZO SML udeležili:
- Tomaž Šavnik — KS Milan Majcen
-  Oblak Tomaž - KS Senica in
-  Podgoršek Franc - KS Vodice
K. 13. točki dnevnega reda:
Gradivo so deiegati izjemoma prejeli na raizo, predsednik zbora pa ga je dodatno obrazložil. Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji
SKLEP:
Šemenc Janez, roj. 1941, avtoklepar, stanujoč v Vodicah, Kam-niška c. 20, član delegacije KS Vodice za delegiranj delegatov v skupščine DPS se kot delegat Skupščine občine Ljubljana Siška imenuje v Svet OŠ Franc Marn Vodice.
Ob koncu seje je predsednik zbora delegate obvestil, da so na mizo prejeli tudi Informacijo o razreševanju kmetije Hočevar v Šentvidu. To informacijo posreduje IS na zahtevo zbora ob obravnavi celovite problematike te zadeve v juniju 1986. Seja je bila zaključena ob 20.15.
TAJNIK ZBORA KS Bojan MAKOVECKI, 1. r.
PREDSEDNIK ZBORA KS AIojz IZLAKAR, I. r.