Primorski dnevnik ČETRTEK, 25. FEBRUARJA 2016 št. 46 (21.586) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , senat - Na 2. strani Danes zaupnica na okrnjen zakon Nič posvojitev in nič zvestobe trst - Na 4. strani Intervju s komisarjem Zenom DAgostinom Nov pomemben sporazum z Iranom štandrež - Na 11. strani Nista bila policista, temveč tatova... V beg ju je spravila domačinka trst - Stanovanja, podjetništvo in drugo Ukrepi za mladim • • «v - prijaznejše mesto TRST - Deželni svet je včeraj v okviru razprave o zakonu o reformi krajevnih uprav, ki predvideva povezovanje občin v medobčinske zveze, odobril tudi popravek, ki uvaja večjezične statute in večjezične nazive medobčinskih zvez povsod tam, kjer slednje zaobjemajo tudi občine iz seznama zaščitenih zaradi prisotnosti slovenske, furlanske in nemške manjšine. Z odobritvijo tega popravka se odpira možnost večjezičnega naziva in statuta tudi v goriški medobčinski zvezi ter v zvezah v videmski pokrajini, ki zajemajo tudi narodnostno mešane občine, kjer veljajo zaščitna določila. Popravka z zahtevo po dvojezičnih statutih in nazivih zvez za občine, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, sta predložila slovenska svetnika Igor Gabro-vec in Stefano Ukmar. V nadaljevanju obravnave so nato popravka združili, skupno besedilo pa je podprl tudi vodja SEL Giulio Lauri. Na 3. strani balkanska pot Deset držav dviga zid v Makedoniji DUNAJ - Na včerajšnji konferenci na Dunaju se je deset držav ob balkanski migrantski poti (brez Grčije) v skupni deklaraciji zavzelo za drastično zmanjšanje števila mi-grantov na tej poti. Dogovorili, da je treba migrante ustaviti že na makedonski meji. Ta odločitev že povzroča velike humanitarne probleme v Grčiji, kjer se kopičijo begunci, ki bi spričo balkanskih zapor lahko ubrali pot čez Jadran v Italijo. Na 2. strani šport - Intervju z Ano Drev Alpska smučarka, ki ljubi književnost trst - Aretaciji Kokain in heroin TRST - Konec tedna so policisti v nočnih urah v središču Trsta zalotili mladega moškega, ki je pod oblačili skrival dobrih dvesto gramov kokaina. Prodaja take količine bi navrgla približno 18.000 evrov. Policija domneva, da je bila droga namenjena razpečevanju med mladimi in manj mladimi Tržačani, ki preživljajo nočne ure v mestnih lokalih. Lokalna policija pa je v okviru stare preiskave o razpečevalcih zalotila upokojenega policista, ki se je skupaj s sinom - katerega so lokalni policisti prijeli že pred časom - odpravil po heroin v Slovenijo. Na 5. strani 25./28. februar 2016 Razstavišče v Gorici 44. izvedba URNIK SEJMA: četrtek in petek od 15. do 20. ure sobota in nedelja od 10. do 20. ure Mednarodni Festival Golaža vas pričakuje do 22. ure. www.udinegoriziafiere.it ¡nfo@udinegoriziafiere.it na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store deželni svet fjk - Na vseh območjih zaščite statuti in nazivi medobčinskih zvez v več jezikih Statuti bodo večjezični dokumentarec O ljudeh z območja prepustnice LKJ ■ U MIMI i I. h 1913 JU TIHOTAPCI IDENTITETE TRST - V Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma bo danes ob 19. uri predpremiera dokumentarca Tihotapci identitete. Pod film o ljudeh ob nekdanji italijan-sko-slovenski meji se podpisujeta Ervin Hladnik Milharčič in Marija Zidar. O filmu smo se pogovorili s slovenskim reporterjem in svetovnim popotnikom, ki je kot Novo-goričan zrasel z mejo. Kot pravi, sta bili takrat Gorica in Nova Gorica bližji, po padcu meje pa ni prišlo do pričakovanega razcveta odnosov. Na 10. strani Tone Frelih v Trstu z novo kriminalko Na 6. strani Prešernovi proslavi v Rojanu in Mačkoljah Na 8. strani Na ronškem letališču trikrat počilo Na 12. strani Ronški aerotaksiji utajevali davke Na 12. strani VSTOP PROST prav• sgjew zatne! 4. MEDNARODNI FESTIVAL GOLAŽA GORICA Enogastronomski spremni dogodek 44. izvedbe sejma Expomego. Udine^Fiere Uctinie e Gorizta Flere SpA GO LetfsGo! Gortzte 9771124666007 2 Četrtek, 25. februarja 2016 AKTUALNO / dunaj - Konferenca desetih držav (brez Grčije) na balkanski migrantski poti Deset držav dviga zid na makedonski meji DUNAJ - Na včerajšnji konferenci na Dunaju so se države ob balkanski migrantski poti v skupni deklaraciji zavzele za drastično zmanjšanje števila migran-tov na tej poti. Slovenska notranja ministrica Vesna Gyorkoš Žnidar pa je zatrdila, da so za uspešno obvladovanje migracijskih pritiskov potrebni skupni kriteriji za vstop migrantov na balkansko pot v Makedoniji. Na konferenci so se notranji in zunanji ministri desetih držav dogovorili, da je treba na balkansko pot v Makedoniji spustiti le tiste migrante, ki dejansko potrebujejo zaščito. Določanje, kdo v to skupino sodi, pa bo prepuščeno posamezni državi. Migrante s ponarejenimi dokumenti bodo države zavračale na meji. Udeleženci so se dogovorili tudi o skupnih standardih za registracijo migrantov, pogojih za zavračanje migrantov na mejah in njihovo morebitno vračanje. Posebno podporo pa bodo namenili Makedoniji. Dogovorili so se tudi o medsebojni pomoči v obliki policistov na še posebej obremenjenih mejah. Gyorkoš Žnidarjeva je na skupni novinarski konferenci sodelujočih ministrov poudarila, da se je situacija na za-hodnobalkanski migrantski poti znova začela zapletati in da prihaja do napetosti na posameznih mejah. Ob tem je kritizirala severnejše evropske države na tej poti. »Na eni strani imamo države, ki še vedno govorijo o politiki odprtih vrat, istočasno pa zaostrujejo politiko sprejema. Na drugi strani pa so države, ki so soočene s tisoči migrantov, ki si želijo doseči svoje ciljne države in ne želijo ostati v državah na poti,« je povedala. Priznala je, da je treba najti rešitve tudi v Grčiji in v sodelovanju s Turčijo. »A Slovenija in ostale države na migrantski poti ne moremo le čakati na zaprtje meje na severu, ampak si moramo prizadevati za zmanjšanje toka,« je zatrdila ministrica in pohvalila Makedonijo, ki da trenutno opravlja zelo pomembno delo za omejevanje migracij, čeprav sploh ni članica EU ali schengenskega območja. Pozvala je še, naj vse države prevzamejo odgovornost za profiliranje mi-grantov v Makedoniji, da ne bo prišlo do zavračanja migrantov na posameznih mejah. Konference se je udeležil tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je za STA dejal, da je bila konferenca oblika pritiska na EU, saj je Evropski svet glede migracij sprejel številne sklepe, ki pa se ne izvajajo. Na konferenci je izpostavil odsotnost skupne evropske migracijske politike, zaradi česar posamezne države iščejo enostranske rešitve za migrantsko krizo, to pa lahko povzroči učinek domin in negativne posledice za ostale države. Erjavec je napovedal, da bo Slovenija, če bo Avstrija še zaostrila ukrepe na svojih mejah, storila isto. Opozoril je, da v luči nadaljevanja nasilja v Siriji in Iraku na vidiku ni rešitve za hitro ustavitev migracijskega toka. Številni migranti prihajajo tudi iz severne Afrike, ker si zaradi slabih gospodarskih razmer doma želijo v Evropo. Zato je Erjavec na konferenci predlagal, naj EU sprejme trajne ukrepe, ker bodo migracijski valovi proti Evropi prisotni ves čas. Avstrija je na konferenco o migracijah povabila notranje in zunanje ministre devetih držav - poleg Slovenije še Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije. Povabila pa ni dobila Grčija, kar je sprožilo kritike Aten. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz se je včeraj odzval na te kritike. »V Evropi nam ne manjka skupnih prireditev, temveč volja za drastično zajezitev migracijskega toka,« je dejal Kurz, ki trdi, da Grčija doslej ni pokazala pripravljenosti za zmanjšanje števila prihodov migrantov, temveč jih želi le čim prej poslati naprej. Srbski notranji minister Nebojša Stefanovic pa je po drugi strani opozoril pred izolacijo Grčije z mejnimi ovirami in poudaril, da brez Grčije ni možna skupna rešitev. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner pa je menila, da je zajezitev migracijskega toka "vprašanje preživetja" za Evropsko unijo. Ministrica sicer še vedno verjame v skupni evropski odziv, a se boji, da je pot do njega še dolga. Po njenih besedah so sedaj ukrepi nujno potrebni, drugače bodo na moči pridobili nacionalisti. (sta) Begunci čakajo v vrsti po prihodu v pristanišče Pirej pri Atenah ansa V Pirej novi in novi migranti ATENE - Medtem so se države na balkanski poti zapirajo pred begunci, postajajo razmere v Grčiji vse bolj kritične. V pristanišče Pirej pri Atenah je včeraj zjutraj prispelo novih 1700 migrantov. V zadnjih treh dneh so tako z grških otokov tja prepeljali že 9000 ljudi. Obenem več tisoč migrantov še naprej vzdolž avtocest ter v Atenah in Solunu čaka na priložnost, da odide naprej proti severu. V Atenah je tako več sto migrantov noč preživelo na prostem. Glede na to da je začelo zjutraj deževati, so jim številni domačini odprli svoja vrata in jim omogočili, da si zavetje poiščejo na njihovih stopniščih. Mnogi domačini so med migrante tudi razdeljevali hrano in tople napitke, poročajo grški mediji. Tudi v Pire-ju so humanitarni delavci delili sadje in čaj. Revna Grčija s tem daje veliko bogatejšim a tudi bolj sebičnim evropskim državam zgled človekoljubja in solidarnosti. Na meji z Makedonijo se je zbralo še najmanj 4000 ljudi. Makedonski mejni policisti po torkovem vnovičnem odprtju meje za ljudi iz Sirije in Iraka sicer izvajajo poostren nadzor in v državo spuščajo le manjše skupine beguncev. Begunce iz Afganistana pa zavračajo. Ponoči je bilo med drugim napeto tudi v centru Taba-novci na severu Makedonije, kjer se nahaja nekaj sto afganistanskih beguncev. Okoli 130 ljudi je protestiralo zaradi omejitev na t. i. balkanski poti. Vodja grške podružnice Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Daniel Esdras je opozoril, da bodo begunci in migranti slej ko prej zaobšli blokado, ki jim jo vzpostavljajo države na t. i. balkanski poti. Kot je ocenil, bodo verjetno ubrali staro pot prek pristanišč Patras in Igoumenitsa na zahodu Grčije ter se od tam prebijali naprej v Italijo. Iz teh pristanišč trajekti vsak dan vozijo proti Italiji, plovba do Brindisija pa traja v najboljšem primeru sedem ur in pol. Iz Grčije prihajajo tudi poročila, da migranti vse bolj razmišljajo o poti preko Albanije. Alternative so še plovba iz Libije proti Italiji, preko Črnega morja proti severu ter iz vzhodne Turčije preko Gruzije v Rusijo. Volilni zakon »italicum« bo šel v presojo ustavnosti MESSINA - Sodišče v Messini je včeraj volilni zakon »italicum« poslalo v presojo ustavnega sodišča zaradi domnevne protiustavnosti vsaj šestih določil. Sodišče v Messini je vzelo v presojo 13 spornih točk, ki so jih razni odvetniki na številnih sodiščih po državi predlagali za presojo ustavnosti. Sodniki so ocenili, da vsaj šest od teh zahtev ni neutemeljenih. Med temi sta pretirano velika volilna nagrada za zmagovito listo in pomanjkanje minimalnega praga za drugi krog volitev. Nova egiptovska »resnica« o umoru Giulia Regenija KAIRO - Viri iz egiptovskega ministrstva za notranje zadeve so včeraj ponudili novo razlago za umor razsiko-valca Giulia Regenija. Ubit naj bi bil zaradi »kriminalnega maščevanja,« trdijo, pri čemer pa ne pojasnjujejo, kdo naj bi bili storilci. Italijanski minister za zunanje zadeve Paolo Gentiloni je bil včeraj besen zaradi stalnega izigravanja egiptovskih oblasti, ki vlečejo na dan vedno nove »resnice«, obenem pa zavirajo delo italijanskih preiskovalcev. Zahteval je, naj jim nemudoma izročijo vse dokazno gradivo. Egipt priznal, da so rusko letalo strmoglavili teroristi KAIRO - Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je včeraj prvič priznal, da so teroristi odgovorni za strmoglavljenje ruskega potniškega letala nad Sinajem 31. oktobra lani, v katerem je umrlo vseh 224 ljudi na krovu. Sisi je doslej kot propagando zavračal trditev skrajne skupine Islamska država, ki je prevzela odgovornost za strmoglavljenje letala. Sirska opozicija bo prekinitev ognja spoštovala dva tedna DAMASK - Glavna sirska opozicijska skupina je včeraj sporočila, da bo prekinitev sovražnosti, ki naj bi začela veljati jutri zvečer, spoštovala dva tedna. »Visoki pogajalski odbor meni, da bo dvotedenska prekinitev ognja omogočila oceno zavezanosti druge strani tej prekinitvi,« so sporočili. Iz Moskve so pred tem sporočili, da je sirski predsednik Bašar al Asad Vladimir-ju Putinu zagotovil, da je sirska vlada pripravljena prispevati k uresničitvi načrta o prekinitvi ognja, ki sta ga izpogajala Washington in Moskva. senat - Zaupnica na okrnjen zakon o istospolnih zvezah Danes glasovanje Izločena posvojitev bioloških otrok partnerja in tudi obveza o medsebojni zvestobi partnerjev RIM - V senatu naj bi se danes ob 19. uri začelo glasovanje o maksi amandmaju, ki povzema večji del vsebine zakonskega osnutka o priznanju istospolnih zvez, na katerega je vlada vezala zaupnico. Iz zakona sta izpadli dve določili: za katoliške centriste sporen člen, ki bi istospolno usmerjenim omogočal posvojitev partnerjevih bioloških otrok, po zadnjih včerajšnjih pogajanjih med DS in NCD pa še določilo, ki je partnerje v zvezah obvezovalo k medsebojni zvestobi. S tem so katoličani izsilili še eno na videz manj pomembno spremembo, ki pa ima v njihovih očeh velik ideološki pomen: s tem bodo istospolne zveze manj podobne porokam, kjer sta partnerja - vsaj načelno - zavezana k zvestobi. Kako se potem stvari odvijajo v praksi, je druga stvar ... Kompromis je seveda razočaral levico in vse zagovornike odobritve zakona v celoti. Pred senatom so množično protestirali aktivisti gibanja LGBT pa tudi mnogi drugi državljani, ki se zavzemajo za enakopravnost diskriminiranih manjšin. »Predlog zakona bo morda koga ra- Pred senatom so včeraj demonstrirali aktivisti gibanj LGBT in tudi drugi zagovorniki enakopravnosti in civilnih pravic ansa zočaral, je pa vseeno bolje to kot zastoj, ki ne pripelje do nobenih rezultatov,« se je zagovarjal Renzi. Pierluigi Bersani pa je bil mnenja, da bi z umikom zaupnice lahko odobrili zakon v celoti, saj ostaja v senatu večina za to, ki pa jo bo prav zaupnica od- vrnila od glasovanja za kompromisno besedilo. Vodja senatorjev DS Luigi Zanda pa je dejal, da bo po odobritvi treba predložiti zakonski osnutek o posvojitvah otrok, ki naj bi ga po preferenčnem tiru odobrili pred koncem te zakonodajne dobe. (mm) Španija: dogovor med socialisti in sredinsko stranko Ciudadanos MADRID - Španskim socialistom je po več tednih političnega zastoja, uspel dogovor s sredinsko liberalno stranko Ciudadanos, ki je pristala, da podpre kandidata socialistov za premierja. A obe stranki skupaj še vedno nimata večine v parlamentu. Dogovor je potrdil vodja socialistov in mandatar za sestavo nove vlade Pedro Sanchez, zapečatili pa so ga s pisnim dokumentom ter ga predstavili vodjem strank in medijem, nato pa so ga podpisali v spodnjem domu parlamenta. A tudi skupaj s Ciudadanosom imajo socialisti v 350-članskem parlamentu le okoli 130 glasov, zato potrebujejo podporo še drugih strank. Te bi morale Sanchezovo vlado podpreti ali se ob glasovanju vsaj vzdržati. Glasovanje o zaupnici Sanchezu in njegovi vladi naj bi v parlamentu potekalo prihodnji teden, kako se bo iztekla, pa je še naprej zelo negotovo. Sancheza bi moral podpreti tudi levi Podemos, ki ima kar 65 poslancev, a ta stranka je sporočila, da je prekinila koalicijska pogajanja s socialisti. Poslanec Podemosa Inigo Errejon je namreč dejal, da dogovor med socialisti in Ciudadanos »preprečuje možnost oblikovanja pluralistične vlade sprememb«. Donald Trump tudi v Nevadi LAS VEGAS - Donald Trump je nesporni zmagovalec republikanskih strankarskih zborovanj v Nevadi, kjer naj bi osvojil veliko večino od 30 delegatov te države. Trump je pred tem že zmagal v New Hampshiru in Južni Karolini ter osvojil drugo mesto v Iowi. Za drugo mesto se je boril floridski senator Marco Rubio, ki po odstopu Jeba Busha dobiva podporo strankarske politične in finančne elite kot kandidat, ki si ga želijo na splošnih volitvah proti demokratu oziroma demokratki. Glede na izide strankarskih zborovanj mu je tesno za petami teksaški senator Ted Cruz. Demokrati so imeli strankarska zborovanja v soboto, zmagala pa je Hillary Clinton pred senatorjem iz Vermonta Bernardom Sandersom. Demokrata gresta pred volivce v soboto v Južni Karolini, kandidati obeh strank pa nato ponovno 1. marca, ko bodo volitve in zborovanja v 12 državah. / AKTUALNO Četrtek, 25. februarja 2016 3 dežela fjk - Odobren popravek k zakonu o reformi krajevnih uprav Večjezični statuti in nazivi za zveze, ki zajemajo manjšine S tem se uvaja večjezičnost tudi v goriški in medobčinskih zvezah videmske pokrajine TRST - Deželni svet je včeraj v okviru razprave o zakonu o reformi krajevnih uprav, ki predvideva povezovanje občin v medobčinske zveze, odobril tudi popravek, ki uvaja večjezične statute in prav tako večjezične nazive medobčinskih zvez povsod tam, kjer slednje zaobjemajo tudi občine iz seznama zaščitenih zaradi prisotnosti slovenske, furlanske in nemške manjšine. Z odobritvijo tega popravka se odpira možnost večjezičnega naziva in statuta tudi v goriški medobčinski zvezi, kjer večina županov doslej ni podpirala predloga o dvojezičnosti, ter v vseh zvezah v vi-demski pokrajini, ki zajemajo tudi narodnostno mešane občine, kjer veljajo zaščitna določila za slovensko oziroma za furlansko in nemško manjšino. Popravka z zahtevo po dvojezičnih statutih in nazivih zvez za občine, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, sta predložila slovenska svetnika Igor Ga-brovec in Stefano Ukmar. V nadaljevanju obravnave so nato popravka združili, skupno besedilo pa je podprl tudi vodja skupine Levice ekologije in svobode Giu-lio Lauri. V razpravi, ki je sledila, so nato nekateri drugi večinski svetniki predlagali, naj določilo zajame še furlansko in nemško manjšino, kar je odbornik za krajevne uprave Paolo Panontin sprejel in dal deželnemu svetu na glasovanje predelano besedilo, ki predvideva večjezične nazive in statute povsod tam, kjer je na območju posamične medobčinske zveze navzoča ena ali več med tremi v FJK zaščitenimi manjšinami. Slovenska deželna svetnika sta bila s tem dosežkom zelo zadovoljna. Predstavnik SSk Igor Gabrovec poudarja, da je v svojih nastopih vseskozi zagovarjal potrebo po priznanju posebnih značilnosti občinskih zvez, kjer so priznano prisotni Slovenci. Po drugi strani pa je Ga-brovec tudi odločno odklonil in obsodil vsako obliko političnega pritiska ali prikrajšanja na finančnih dotacijah osemnajstim (na 32) zaradi prisotnosti slovenske manjšine zaščitenim občinam, ki do danes niso pristopile k Unijam. Tudi svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je v izjavi za naš dnevnik Gojili bi konopljo PORDENON - Združenje kmetov Futuragra je včeraj presenetilo javnost s pobudo, da bi v FJk dovolili gojenje indijske konoplje. Iz te rastline se pridobivata dve lažji mamili, hašiš in marihuana, ki sta kljub omilitvi kazenskih predpisov v Italiji še vedno obravnavani kot prepovedani drogi. Uporaba je dovoljena le v terapevtske namene za lajšanje bolečin v primeru nekaterih težjih obolenj. V ta namen zakon tudi dopušča gojenje konoplje, vendar le v okviru posebnih gojišč pod neposrednim nadzorom vojske. Združenje Futuragra, ki je v minulih letih bilo v središču številnih polemik zaradi zahtev in tudi provoka-tivnih akcij v prid prostemu gojenju gensko spremenjene koruze in drugih manipuliranih kultur, zdaj predlaga, naj bi gojenje konoplje omogočili tudi kmetom. Podoben predlog za obnovo nekdanje tradicije konoplje, sicer ne indijske, so v prejšnjih dneh prav na Pordenonskem že dala nekatera združenja na levici, vključno s parlamentarcema Pippom Civati-jem (gibanje Possibile) in Sereno Pel-legrino (SEL). Igor Gabrovec izpostavil, da je »zelo zadovoljen, da smo v večini dobili primerno formulacijo za uveljavljanje pravic slovenske in drugih manjšin v deželi. S tem smo dosegli konkreten rezultat, da smo večjezičnost razširili na goriško zvezo in tiste v videmski pokrajini, kar je zelo pomembno«. Prav tako je zadovoljstvo izrazil vodja skupine SEL Giulio Lauri, ki ocenjuje, da gre za priznanje legitimnih zahtev slovenske manjšine, ki so potem odprle pot večjezičnosti tudi v korist furlanske in nemške manjšine. Lauri ocenjuje, da je deželni svet s tem izboljšal reformo in odpravil nekatere razloge nasprotovanja, ki so temeljili na bojazni, da bi bila okrnjena kulturna in jezikovna identiteta posameznih občin. Deželni svetniki so včeraj popoldne poldrugo uro razpravljali, mestoma tudi zelo napeto, še o drugem amandmaju deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca k reformi občinskih uprav, s katerim bi mestu Trst priznali poseben status mestne občine, okoliške občine pa bi se ločeno povezale v samostojno zvezo občin. Predlog je izzval nemalo kritik tudi v sami večini, kjer so zahtevali umik ali pa vsaj ločeno obravnavo tega predloga. Nazadnje je obveljala slednja pot in je odbornik Panontin napovedal, da bo predlog naknadno obravnavala pristojna komisija deželnega sveta. »Preprosto sem zahteval, naj bo Trst to, kar je vedno bil in sicer samostojna deželna prestolnica, saj je po obsegu, številu prebivalstva in gospodarsko-družbe-nem značaju dejansko metropolitanska stvarnost,« v sporočilu za tisk pojasnjuje Gabrovec in nadaljuje, da »to potrjuje tudi deželni zakon št. 1 iz leta 2006, ki je nakazal možnost ustanovitve mestnih občin v FJk pod pogojem, da obsegajo ozemlje vsaj ene (!) občine in vsaj 200 tisoč prebivalcev. To je v FJk le Trst. Ko bi to priznali, bi ostalim okoliškim občinam omogočili ustanovitev ločene in prav tako samostojne zveze (unije) občin, tako kot so že pred enim letom zahtevali tudi vsi naši župani. Dosegli bi dve muhi na en mah: samostojno dvojezično unijo občin in samostojnost Trsta z nazivom metropoli-tanskega mesta«. Drugačnega mnenja pa je Stefano Ukmar, ki ocenjuje, da je Gabrovčev predlog napačen vsaj iz dvoje razlogov. Prvič iz proceduralnega, saj bi moral pobudo za mestno občino sprožiti Trst, kot največja občina, ne pa dežela. Toda Trst tega doslej nikoli ni predlagal. »Sedem let sem bil v tržaškem občinskem svetu in nikoli nismo razpravljali o tem, čeprav zadevni zakon obstaja že od leta 2006,« pravi Uk-mar. Drugi, vsebinski razlog za nasprotovanje predlogu pa je po njegovem mnenju v tem, da bi mestna občina, ki ne bi Giulio Lauri zajela območja vsaj do Tržiča in Ronk in seveda tudi okoliških občin ne imela nobenega smisla. Deželni svet je pozno popoldne »reformo reforme« odobril z 22 glasovi za, 10 proti in 6 vzdržanimi. Za je kompaktno glasovala levosredinska večina, proti Luca Ciriani (Fdl/AN), Mara Piccin (meš. skupina), Barbara Zilli (SL), ter v celoti skupini FI in G5Z; vzdržali so se svetniki Ncd e AR. Predsednica deželne uprave Debora Serracchiani je pozitivno ocenila vse odobrene spremembe k zakonu o reformi krajevnih uprav. Poudarila je preseganje dosedanjih nasprotovanj, ki da ga omogočajo nekatere izboljšave. Izrazila je željo, da bi zaradi tega občine, ki doslej tega še niso želele narediti, izkoristile možnost, da se do 15. aprila pridružijo zvezam. V vsakem primeru pa bodo z odobrenimi popravki zveze lahko zaživele za vse ostale občine. Pomembno pa je tudi to, ugotavlja Serracchianijeva, da bodo uporne občine finančno manj oškodovane, saj bodo za letos namesto 15 odstotkov izgubile le 7,5 odstotka sredstev iz dodatnega sklada. Predsednica upa, da bo to omogočilo preseganje dosedanje ostre konfrontacije in konstruktivnejši dialog z vsemi, ki imajo na račun reforme še pomisleke in kritike. (mm) trst - Skupna odločitev slovenskih kulturnih in športnih društev Odborniku Torrentiju predlagajo spremembo deželnega pravilnika TRST - Kulturne in športne zveze, ki združujejo društva Slovencev v Italiji, so zaskrbljene nad novim načinom financiranja, za katerega se je odločila deželna uprava. Na podlagi novega pravilnika bodo namreč same delila društvom deželna sredstva, kar pomeni, da bodo morale vnaprej vložiti nezanemarljive vsote denarja. Kot so zapisale v skupni izjavi za medije, si bodo morale likvidnost izposojati na bankah, dajati za to ustrezna jamstva in seveda plačevati pasivne obresti. Predstavniki Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete, Zveze slovenskih kulturnih društev in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji so se zato zbrali na tržaškem sedežu Sveta slovenskih organizacij in se dogovorili za skupno nastopanje. Prisotni so bili Miloš Čotar (ZSKP), Ivan Peterlin in Ksenja Slavec (ZSŠDI), Martin Lissiach in Mirna Viola (ZSKD), Alenka Giugovaz (SP) in Albert Devetak (SSO). Ta je na začetku Predstavniki zvez se bojijo dodatnih kreditov fotodamj@n srečanja izpostavil tiste točke deželnega pravilnika, ki so povod za zgoraj navedene težave. Svoja stališča so pojasnili tudi ostali udeleženci; sledila je daljša razprava, na koncu katere so soglasno sklenili, da bodo pisali deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, mu na- kazali vzroke finančne izpostavljenosti in posledičnih težav, v katerih se bodo znašle zveze pri udejanjenju novih postopkov in mu predlagali nekatere spremembe pravilnika, ki bi, če sprejete, zmanjšale finančno izpostavljenost štirih zvez. riccardo illy »Slovenska politika je kratkovidna« LJUBLJANA - »Res ne razumem, zakaj Slovenija zavrača železniške povezave med Koprom in Trstom. Šest kilometrov tirov bi potrebovali in pri tem imeli smešno nizke stroške. Vse skupaj bi stalo 50 milijonov evrov. Ker ima Slovenija en sam tir med Koprom in Divačo, bi lahko uporabile italijanske železnice tudi za promet iz Kopra proti Ljubljani in Madžarski. Slovenska politika se mi zdi kratkovidna. Morda bi bilo treba pripraviti študijo, ki bi vladajoče prepričala, da ni nobene neprednosti, samo prednosti bi bile tako za Koper kot za Trst,« je v pogovoru s Tonetom Hočevarjem v intervjuju za ljubljanski dnevnik Delo povedal nekdanji tržaški župan in predsednik deželne vlade FJK Ric-cardo Illy, ki je bil v petek gost in govornik na italijansko-slovenskem gospodarskem forumu v Ljubljani. Illy je velik zagovornik »več Evrope« in njenih integracijskih politik. Evropo vidi kot globalnega igral- w ifciS tv ca v globaliziranem svetu. Brez skupne vlade, skupne vojske in skupne zunanje politike pa je pritlikavec. Zato je kritičen do evropskih voditeljev, zapiranja mej, demagogije in soliranja posameznih vlad. V pogovoru za Delo je bil tudi do Nemčije, Italije in Slovenije. »Velika politična in gospodarska zmota je vsiljevanje strogosti, varčevanja, kakor je zahtevala Nemčija. Nemčija ima zelo velik komercialni presežek, precej višjega, kot je določeno v parametrih maastricha. Morala bi zavreti notranje gospodarsko rast. Tudi z javnimi investicijami. Spodbuditi bi morala uvoz dobrin in tudi investicije iz drugih držav EU,« je dejal Illy, ki pa zavrača v Italiji zelo razširjeno mnenje, da je z evrom zaslužila samo Nemčija. Italija je z evrom zaslužila s stabilnostjo valute, z znižanjem inflacije, predvsem pa z nižjimi obrestnimi stopnjami. Namesto da bi kovala zaklade iz treh prednosti in zmanjševala dolgove, je vse zapravila z javnimi deli, ki so koristila samo politikom in zaposlovala njihove prijatelje in sorodnike ter financirala podjetja, ki tonejo v izgubah. To kar je zaslužila, je znala Nemčija porabiti, Italija je vse skupaj še enkrat zapravila, je za Delo povedal Illy. Sloveniji pa tržaški podjetnik očita, da po vstopu v EU ni nadaljevala z reformami v bančnem sektorju in kar se tiče privatizacije državnih podjetij, med katere sodi tudi Luka Koper. Glede prodaje podjetij tujim firmam, je Illy prepričan, da to sploh ni problem. Za državo je pomembno, da zna privabiti kapital in spodbuditi podjetja z visoko vsebnostjo znanja, takšna, ki zaposlujejo najbolj kvalificirano delovno silo. »Ali je lastnika slovenska, hrvaška, ameriška ali nemška, je popolnoma vseeno« je povedal Illy v pogovoru za slovenski dnevnik. 1 6 Četrtek, 25. februarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu intervju - Izrednemu komisarju Pristaniške oblasti so ravnokar podaljšali mandat D'Agostino: Pristanišče danes pluje s polnimi jadri Komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino je prišel v Trst pred enim letom. To je bil čas, ko je bilo tržaško pristanišče še v rokah bivše predsednice Marine Monassi in njenih sodelavcev, prehod starega pristanišča pod občinsko upravo in premikanje prostocarinskih con pa še daleč. V letu dni se je marsikaj spremenilo. Pristanišče pluje danes s polnimi jadri, je povedal DAgostino. Promet s kontejnerji (kar 92 odstotkov je polnih) je največji v Italiji, rešeni so mnogi problemi z železniškimi zvezami, zaledje postaja vedno pomembnejše, ne nazadnje so ravnokar sklenili pomembne sporazume z Iranom. Trst postaja torej zelo važno pristanišče v severnem Jadranu in je dejansko most za promet med Daljnim vzhodom in Sredozemljem ter srednjo Evropo. Kar zadeva Koper, ki ima hude težave, je Trst danes v znatno boljšem položaju in nadaljuje svojo pot. DAgostino zagotavlja, da je vsekakor vselej pripravljen na dialog. DAgostinov mandat je zapadel včeraj in so ga obnovili za dodatnih šest mesecev. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z njim o opravljenem delu in še zlasti o prihodnosti tržaške luke, ki je pravkar postavila temelje za zavezništvo s Tržičem. V Tržiču ste pred nekaj dnevi odločili, da bo tržiška županja Silvia Altran sodelovala na sejah tržaškega pristaniškega odbora. Ali je to prvi korak na poti do enotnega deželnega pristanišča v luči reforme italijanskih pristanišč? To je v bistvu poskus. Reforma pristaniškega sistema predvideva 15 pristaniških oblasti namesto zdajšnjih 24, Trst pa Trst je postal most med Iranom in srednjo Evropo bo v tem okviru ostal samostojen. Tržaško luko bo na osnovi zakonskega odloka ministra Graziana Delria, ki ga mora še odobriti parlament, v bodočnosti vodila t.i. Oblast pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo lahko v tem okviru zahtevala združitev pristanišč iz Trsta, Tržiča in kraja Porto No-garo. Deželna vlada je že izjavila, da namerava to storiti, a jasno je, da morajo svoje povedati tudi krajevne uprave. Nekateri so zagodrnjali, češ da bo Trst pogoltnil Tržič. To ni »aneksija«, kot so to skušali prikazati, ampak sinergija za izboljšanje ponudbe in konkurenčnosti, kot to zahteva trg. Prisotnost tržiške županje na zasedanjih pristaniškega odbora je pomemben znak in pokazatelj, da bo v prihodnosti prišlo do sodelovanja. Stvari se bodo namreč še spremenile, ker bodo pristaniški odbori ukinjeni in jih bodo nadomestili ožji upravni odbori, v tržaškem pa ne bo prostora za predstavnika tržiške občinske uprave. V zadnjem obdobju so Rim, Dežela FJK in tržaška luka sklenili pomembne sporazume s Teheranom in je bil včeraj v Trstu tudi temu namenjen posvet. Kaj to konkretno pomeni za Trst in njegovo prihodnost? Pri svojem delu navadno analiziram možnosti, ki so na razpolago. Zaradi tega se nisem osredotočil izključno na infrastrukturo, temveč tudi na »software«, se pravi sistem. Kaj je danes v Trstu? Razpolagamo z neposrednim mostom s Turčijo. To je neprecenljiva vrednost, ki prispeva izreden promet v pristanišču in ponuja iz- Izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino fotodamj@n redno dodano vrednost oz. povezane dejavnosti. Dovolj je pomisliti, da je več kot polovica prometa vezana na železniški prevoz. Prek tržaškega pristanišča se torej danes blago premika skoraj neposredno do sever-noevropskih pristanišč. Konec novembra so npr. v tržaški luki zasegli skoraj 400 potez-nih pušk, ki so jih proizvedli v Turčiji in so bile namenjene v Belgijo. To pomeni, da se premika blago preko Trsta v Belgijo, čeprav je Antwerpen eno izmed največjih pristanišč na svetu. Skratka, Turčija je za nas izredno pomemben dejavnik, obenem pa je tudi naravna platforma za promet z Iranom, ker je že razvila logistično mrežo za oskrbovanje Irana z blagom iz Evrope. Odkar so umaknili sankcije, se je odprl trg 80 milijonov ljudi, ki bodo jutri potrebovali neštete proizvode in se bo evropski izvoz krepko okrepil. Trst postaja torej vedno bolj pomemben most med Evropo in Bližnjim vzhodom. Ali bo pristanišče temu kos? Jasno je, da se moramo na to čim bolje pripraviti. Okrepiti je treba železniške zveze, potrebno je tudi več prostora na pomolih. Tega zaenkrat ne bomo dosegli z »Trst nima težav kot Koper. Mi gremo naprej, sicer smo pripravljeni na dialog« gradnjo novih pomolov (sicer se je komaj začela gradnja prvega dela logistične ploščadi, ki pa bo zahtevala nekaj let, op. nov.), ampak z uporabo drugih območij, kot so Fernetiči, Prosek ali Červinjan. Poglavitno je namreč pohiteti, kajti trg se stalno razvija. Turki pač ne bodo počakali, da zgradimo nove pomole. Premik prostocarinskih con iz starega pristanišča je torej temeljnega pomena. Kakšna bo prihodnost stare luke? Komaj sem prišel v Trst, mi je marsikdo povedal, da mora biti staro pristanišče namenjeno pristaniškim dejavnostim. A nisem tega mnenja. Že avstrijske oblasti so bile pred sto leti prepričane, da ne služi več in da je potrebno zgraditi novo pristanišče. Glede na to, da se svet naglo spreminja, pa sem za vsak slučaj odločil, da ostane del prostocarinske cone, ki jo je mogoče po potrebi raztegniti, tudi v starem pristanišču. Če bo torej kdo to potreboval čez dve ali trideset let, ne bo težav. Kaj pa ostale prostocarinske cone? Premaknili smo jih z različnimi nameni. Prosek in Fernetiči so vezani na potrebo turških podjetnikov po večji zmogljivosti, poleg tega bomo ponujali tudi hitrejše storitve. Računajo, da bodo šoferji tovornjakov vsakič prihranili po 4-5 ur. Vlak med pristaniščem in zaledjem seveda stane, a odločitev se bo nedvomno obrestovala. Ko bo prostocarinska cona operativna, tovornjaki dejansko ne bodo več prihajali v Trst, kar bo izboljšalo tudi življenje prebivalcev. Med mojimi glavnimi vodili je namreč upoštevanje ekonomskih interesov, a tudi ekoloških. To seveda ni lahko, kajti to je zelo kompleksen sektor, ki se stalno spreminja in zahteva številne kompetence. Družba Arvedi je prejela 30-letno koncesijo za uporabo pomola v škedenj-ski železarni za pristaniške dejavnosti ... Koncesija je vezana na strogo upoštevanje okolja oziroma zakonskih predpisov in normativov. Nazadnje še pogled čez mejo. Pred prihodom v Trst ste glede konkurence Kopra oz. morebitnega sodelovanja dejali, da meje niso pomembne, kajti zasebniki se nanje ne ozirajo in je potrebno na stvari gledati preko institucionalnih meja. Razmere so se od takrat precej spremenile in je v Italiji prišlo tudi do reforme. Kakšen je današnji položaj? Po eni strani je treba upoštevati dejstvo, da Trst in Koper ločuje državna meja. To pomeni, da enotna pristaniška oblast v tem primeru ne pride v poštev. Po drugi strani so drugačni stroški in dinamike, ki so težko skupne. Po tretji strani, kot to velja tudi za Tržič, dinamik ne pogojuje samo javni sektor, temveč in še zlasti zasebni. Ko bi danes predlagal enotno pristanišče Trst-Koper, bi Pierluigi Maneschi oziroma družba TMT, ki upravljata 7. pomol, predlog zavrnila. Kaj bo torej z železniško povezavo med Trstom in Koprom, o kateri je od nekdaj govor? Čez mejo so objektivni problemi. Število kontejnerjev, ki prihajajo v Trst, je v zadnjem obdobju neverjetno visoko in nimamo težav z železniškimi zvezami, medtem ko imajo v Kopru hude težave pri upravljanju. Ob predpostavki, da prosijo navadno za pomoč tisti, ki so v težavah in ne obratno ter da ne bom pomagal nekomu, ki mu sploh na um ne pride, da bi za to zaprosil, naj povem, da bi razgovor bolj koristil Kopru kot Trstu. V Sloveniji imajo namreč hude probleme, ki so vezani še zlasti na progo Koper-Divača. Sicer teh problemov ne poznam in ne vem, ali so začasni in ali jih bodo rešili v kratkem. Ali se hoče kdo o tem pogovarjati? Osebno sem vselej pripravljen na dialog z vsemi, a obenem ugotavljam, da je položaj po enem letu zelo drugačen. Ali lahko dialog privede do konkretnih rezultatov, je seveda drugo vprašanje. V Trstu vsekakor nadaljujemo z delom. Od Trsta do Trbiža, kot rečeno, ni nobene težave in lahko mirno čakam, da pristanišče - in promet z njim vred - raste. Aljoša Gašperlin trst - Sertubi Delavci še brez službe Že tri leta, odkar je tovarno cevi Sertubi prevzela v najem indijska družba Jin-dal Saw Italia, so odslovljeni delavci še vedno brez zaposlitve, socialni blažilci pa se bodo konec meseca iztekli. Kljub temu, da se je Dežela FJK aktivirala, da bi slednjim pomagala pri iskanju nove zaposlitve, se žal nič ni spremenilo; naj spomnimo, da je deželna vlada namreč spodbudila zanje tečaje v okviru projekta Pipol, katerega namen je seveda zaposlovanje. S pokrajinskega tajništva Fiom-Cgil apelirajo na deželne in mestne upravitelje, naj ukrepajo in zagotovijo prihodnost tem ljudem, ki bi radi samo delali. Prihodnji teden bodo delavci sklicali tiskovno konferenco, da bi javnost seznanili s tragično situacijo, s katero se morajo soočati. Občina Trst izplačuje finančne dodatke S tržaških občinskih uradov sporočajo, da so začeli z izplačevanjem finančnih socialnih dodatkov tistim, ki so zanje zaprosili v obdobju od 22. oktobra do 31. decembra 2015. Občinski uradi so prejeli veliko prošenj, tako da bodo podpore (v gotovini ali z nakazilom na bančni tekoči račun) izplačali postopoma; komur je Občina namenila 1000 evrov socialnega dodatka, jo bo iz tehničnih razlogov prejel v več delih. Prošnje, ki so v urade prispele januarja letos, šele preverjajo, tako da bodo Deželi do srede marca posredovali točno vsoto, ki jo uradi potrebujejo. Prispevki za ogrevanje na Repentabru in v Gročani Tržaška pokrajina opozarja, da je še do 15. marca čas za vložitev prošenj za denarno pomoč pri plačevanju goriva za ogrevanje domov v goratih območjih tržaškega ozemlja (kakor to določa deželni zakon 33/2002). Prispevke lahko v našem prostoru koristijo le prebivalci Občine Re-pentabor in Gročane. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.provincia.trieste.it pod geslom kmetijstvo (agricoltura). trst - Prvi korak za mednarodno mrežo prostocarinskih con Nov dogovor s Teheranom Posveta Trieste, Port of Opportunities so se udeležili predstavniki iranske vlade Tržaška Pristaniška oblast je včeraj sklenila nov pomemben sporazum z Iranom. Po posvetu z naslovom Trieste, Port of Opportunities, ki je bil v hotelu Savoia Excelsior, so namreč sklenili dogovor za utrjevanje in razvijanje trgovinske izmenjave med tržaškim in iranskimi pristanišči tudi s pomočjo koristi, ki jih prinašajo tržaške oziroma iranske prostoca-rinske cone. Sporazum sta podpisala izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino in Reza Mazour v imenu Visokega sveta, ki upravlja sedem iranskih prostocarinskih območij. Dogovor predstavlja dejansko prvi korak za ustanovitev mednarodne mreže prostocarinskih con, zametke zanj pa so postavili že pred nedavnim obiskom v Iranu. Prvo srečanje, ki ga je vodila deželna predsednica Debora Serracchiani, je bilo sredi januarja v Teheranu, kjer so podpisali pomembne sporazume o sodelovanju z iransko vlado in z ministrsko orga- Posvet je bil v hotelu Savoia Excelsior nizacijo za pomorstvo in pristanišča PMO (Port & Maritime Organization) oz. s skupino Iranian Shipping Lines (IRISL). Do drugega sestanka je prišlo v Rimu med obiskom iranskega predsednika Hassana Ro-hanija, takrat pa so sklenili nekaj dogovorov tako s pristaniščem v mestu Bandar fotodamj@n Abbas kot z organizacijo PMO. Med glavnimi temami so bili izmenjava modelov za upravljanje državne domene oz. izdajanje koncesij za zasebnike, izvajanje dobrih praks glede pristaniških terminalov in izmenjavanje izkušenj glede upravljanja prostocarinskih con. (ag) / TRŽAŠKA Četrtek, 25. februarja 2016 5 staro mesto - Župan predstavil več projektov Občina snuje četrt za mlade Ali je Trst mesto, ki spodbuja in podpira mlade? Tržaški župan Roberto Cosolini si prizadeva, da bi na vprašanje odgovoril pritrdilno. Na včerajšnji novinarski konferenci v dvorani Torchio v Ulici Capitelli je širši javnosti predstavil štiri različne projekte, namenjene mladim do 35. leta starosti. »Želimo jim ponuditi razvojne možnosti na delovnem področju in istočasno ustvariti vedno več krajev za prostočasne dejavnosti,« je razložil župan. V starem mestu namerava Občina Trst ustvariti četrt za mlade. V okviru projekta Urban obnavljajo 60 stanovanj, in sicer 34 enosobnih in 26 dvosobnih oziroma trisobnih stanovanj. Stanovanja so različnih velikosti, obsegajo od 30 do 50 kvadratnih metrov. Enosobna stanovanja bodo namenjena študentom in raziskovalcem, ki se v mestu izobražujejo in izpopolnjujejo. Posebne pozornosti bodo pri tem deležni kadeti pomorske akademije, ki deluje v sklopu navti-čnega zavoda v Trstu. Večja stanovanja bodo na razpolago mladim posameznikom, parom ali družinam, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev, da bi si lahko privoščili navadno stanovanje. »Pritlične prostore želimo posvetiti komercialnim dejavnostim. Te bodo ravno tako v rokah mladih. Aprila bomo razpisali javni natečaj. Že konec poletja pa bomo verjetno izročili ključe vsem tistim, ki so jim bila dodeljena stanovanja oziroma komercialni prostori,« je obrazložil Cosoli-ni. Pogodbe z najemniki bodo verjetno večletne, saj je glavni cilj pomagati vsem zainteresiranim mladim, da se samostojno postavijo na lastne noge. Na drugem koncu mesta, v paviljonu Ralli na območju nekdanje svetoivanske psihiatrične bolnišnice, bodo zaživele kulturne, družbene in drugovrstne dejavnosti na pobudo mladih. Ti bodo imeli možnost predložiti lasten projekt in če bo odobren, bodo lahko tu razvijali načrtovane zamisli. V istem paviljonu bodo kmalu odprli tudi center za Alz-heimerjeve bolnike. Tržaška občina želi s finančno podporo posebno nagraditi tudi mlade, ki se odlikujejo z ustvarjalnimi poslovnimi zamislimi. Tako pravi Cosolini: »Na razpis se lahko prijavijo vsi podjetniki do 40. leta starosti, vendar bodo imeli mlajši na lestvici določene prednostne točke. Pri točkovanju bodo med drugim pomembno vlogo odigrali tudi inova-tivnost predloga, načrtovanje energetske prekvalifikacije in vsi projekti, ki predvidevajo stavbe brez arhitektonskih pregrad in so torej dostopne tudi ljudem na invalidskih vozičkih. Ena izmed prednosti je ta, da zmagovalcem ne bo treba vrniti 40 odstotkov izposojenega zneska.« Teritorialna mreža TILT, posvečena telekomunikacijskemu sektorju in digitalno-znanstveni tehnologiji, želi istočasno ciljati na mlade in privabiti tako italijanske kot tuje vlagatelje. Gre namreč za gospodarsko področje v izredno hitrem razvoju, z močnim potencialom. »Kdor ima kakršenkoli predlog ali zamisel, naj se kar javi, sprejeli ga bomo z veseljem,« je še poudaril Co-solini. Vse omenjene projekte pa bodo na pobudo mladinske konzulte podrobneje predebatirali jutri ob 18. uri na sedežu združenja Impact Hub v Ulici Cavana 14. Vesna Pahor Eno izmed stanovanj v starem mestu, ki so jih s pomočjo evropskih finančnih sredstev preuredili v okviru projekta Urban. Gre za valorizacijo starega mestnega jedra in skupnih 60 stanovanj, ki jih bo Občina Trst na podlagi javnega razpisa ponudila zlasti mladim trst - Izročil ga je župan Cosolini Srednjeveški pečat za Lego Nazionale Župan Roberto Cosolini (desno) je izročil srednjeveški pečat mesta predsedniku Lege nazionale Paolu Sardosu Albertiniju Tržaški župan Roberto Cosolini je v torek izročil srednjeveški pečat organizaciji Lega nazionale. Ob podelitvi je predsedniku slednje Paolu Sardosu Alberti-niju, vodstvu organizacije in predstavnikom številnih istrskih ezulskih združenj, krajevnim zastopnikom združenja alpincev in vojaške federacije Grigioverde podčrtal, da »ta priložnost dopolnjuje pot, ki smo jo prehodili z Lego nazionale. Skupaj smo uresničili in spodbudili pobude in sodelovali pri upravljanju in ovrednotenju muzeja na bazovskem šohtu, ki privablja vedno več ljudi, mladih in študentov v Trst, mesto, ki zaobjema bolečine in tragedije Evrope dvajsetega stoletja.« Sardos Albertini se je zahvalil za »posebni pomen pečata,« in izpostavil »edinstven odnos Lege nazionale z Občino Trst, ki je dozorel v 125 letih zgodovine ter globokih in trdnih dejavnosti.« Srečanja sta se udeležila tudi občinski svetnik For-ze Italia Everest Bertoli, ki je bil predložil resolucijo o podelitvi srednjeveškega pečata Legi nazionale (župan Cosolini jo je potem osvojil) in podpredsednik občinskega sveta Alessandro Carmi. trst - Priznanje sklada Unicef Trst je otrokom prijazno mesto Kaže, da je Trst otrokom in najstnikom prijazno mesto. Sklad za otroke Unicef (United Nations Children's Fund) je namreč včeraj v tržaški mestni hiši županu Robertu Cosoliniju izročil priznanje kot predstavniku mesta, ki uspešno prireja in spodbuja marsikatero pobudo za naše najmlajše in za najstnike. Mesto Trst je zgled spoštovanja mednarodne konvencije o otrokovih pravicah, sta na srečanju v dvorani občinskega sveta poudarili predstavnici Unicefa Marisa Verardo in Donatella Salvi. Samo v zadnjih letih je Občina Trst v sodelovanju s skladom Unicef dosegla pomembne cilje: spodbudila je ustanovitev občinskega sveta mladih, podprla šte- vilne prireditve ob dnevu pravic otrok in najstnikov, priredila državni posvet Narava v šoli - življenjski slog, pravice in novi modeli vzdržne vzgoje ter raz-norazne pobude, ki približujejo šolo mladim. Da bi bila vsa mesta otrokom bolj prijazna, si je včeraj zaželela občinska odbornica za vzgojo Antonella Grim, medtem ko je župan Cosolini ocenil, da je soočanje s člani občinskega sveta mladih obrodilo sadove: odrasli smo se zavedali nekaterih stvari, ravno zato, ker so nas nanje opozorili mladi -"zeleni" projekti in čiščenje mestnih rajonov, so na primer njihove ideje. Mesto pa naj bo prijazno do otrok in do vse skupnosti nasploh tudi v prihodnje. trst - Junijske občinske volitve »Bataljon« kandidatov za tržaškega župana Tržaške občinske volitve so še razmeroma daleč, na sporedu bodo menda 5. junija, število županskih kandidatov pa dan za dnem narašča. Slika pa se teden za tednom spreminja. Še pred nekaj tedni je veljalo, da je leva sredina (brez levice) edina jasno izpostavila svojega kandidata, župana Roberta Cosolinija, ostala dva bloka pa sta bila neenotna. Potem je Senator Francesco Russo postavil vse na glavo, kandidat bo znan po primarnih volitvah 6. marca. Medtem se je desna sredina opredelila za Roberta Dipiazzo (vključno s Severno ligo, ki je potegnila nazaj svojega kandidata Pierpaola Robertija: postal je Di-piazzov kandidat za podžupana), Gibanje 5 zvezd pa je predvčerajšnjim po spletnem glasovanju izbralo Paola Menisa. Okoli »velikih treh« pa kar mrgoli drugih morebitnih tržaških županov. Zveza levice in leva struja stranke SEL še nista predstavili kandidata, na spisku pa je še šest imen: predsednik Bavisele Fabio Carini, zgodovinski nasprotnik škedenjske železarne Maurizio Fogar (z listo No Ferriera! Si Trieste), kandidat občanske liste Obiet-tivo Trieste Fulvio Covalero (na Faceboo-ku je pred leti ustanovil skupino v bran bolnišnice Burlo Garofolo), kandidat Krščanske demokracije ter kandidata dveh različnih gibanj za Svobodno tržaško ozemlje: Giorgio Marchesich in Vito Potenza. Gibanji Svobodno ozemlje in Svobodni Trst pa na volitvah ne bosta sodelovali. (af) trst - Policija konec tedna zasačila preprodajalca Kokain za ponočnjake Dušan Todorovic pod oblačili skrival dobrih dvesto gramov bele droge Dušan Todorovic, 23-letni državljan Bosne in Hercegovine, se je v petek zvečer iz Furlanske nižine odpravil v Trst. V središču mesta, kjer so bili lokali polni, ga je opazila policija. V okviru poostrenih nadzornih dejavnosti ob koncih tedna se je v centru namreč mudilo večje število policistov. Todorovica so zagledali v nočnih urah in očitno se jim je zdel sumljiv, med pregledom osebnega dokumenta pa ga je izdala živčnost. Policisti so opazili izboklino na To-dorovicevih oblačilih in posumili, da se pod njimi kaj skriva. Med osebno preiskavo so na osumljencu našli več kot dvesto evrov kokaina: prodaja ta- ke količine bele droge povprečno na-vrže kakih 18.000 evrov. Kokain je bil po vsej verjetnosti namenjen lju- dem, ki so ponočevali v mestnem središču, ocenjuje tržaška kvestura. Moškega so aretirali in odvedli v zapor. Obnova pravilnika za repensko strelišče Deželna odbornica za infrastrukturo in okoljsko načrtovanje Ma-riagrazia Santoro je včeraj z deželnim poveljnikom italijanske vojske, brigadnim generalom Alessandrom Guariscom, podpisala dogovor o obnovi pravilnika za uporabo strelišč, ki je zastarel. Pri obnovi pravilnika, ki določa uporabo strelišč v luči vojaških potreb, naravnih znamenitosti in potreb prebivalcev, so sodelovali predstavniki Dežele, župani, vojaški upravitelji in občani. Vojska je morala zaradi domenjenih omejitev tudi na novo preučiti uporabo strelišč. Pravilnik bo v veljavi do leta 2019. Med strelišči, ki jih obravnava pravilnik, je tudi tisto pri Repnu, strelišče »v Paču«, ki ga še uporabljajo in je po besedah repentabrske-ga župana Marca Pisanija v najemu. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD trst - Razpečevanje Družinski umazani posli Upokojeni policist sodeloval s sinom Lani smo poročali o zaključkih leto dni trajajoče operacije Green Boys 2014, ki jo je vodila tržaška lokalna policija proti razpečevanju mamil; za zapahi se je znašlo 5 oseb, 16 (povečini mladoletnih) pa so jih prijavili na prostosti. Zadnjega so lani novembra aretirali 37-letnega Tržačana Gian-nija Cucumazza, ki so ga zalotili, ko se je iz Slovenije pripeljal s 37 grami heroina (dovolj za 160 doz). Policija pa je s preiskavo nadaljevala in pred dnevi odredila pripor še za Cucu-mazzovega očeta, 66-letnega upokojenega policista, ki je s sinom sodeloval pri razpečevanju. Ustavili so ga, ko se je s sinom vračal iz Slovenije: neuspešno se je skušal znebiti 35 gramov komaj nabavljenega heroina. Med hišno preiskavo pa je ravno tako skušal skozi okno odvreči zavoj hašiša. 6 Četrtek, 25. februarja 2016 GORIŠKA / trst - Kava s knjigo v Tržaškem knjižnem središču Tone Frelih: Umor v galeriji Gost tokratne sredine kave s knjigo je bil pisatelj in scenarist Tone Frelih, ki v novem romanu Umor v galeriji nadaljuje tematiko, ki jo je ustoličil v predhodnih kriminalnih zgodbah iz zbirke Umori. Po Usodni laži je nanizal še štiri naslove: Truplo ob progi, Zamolčano resnico, Grožnja s smrtjo in, kot rečeno, Umor v galeriji. V vlogi glavne pripovedne osebe smo v prvih treh delih spremljali temperamentnega in priletnega inšpektorja Ceneta Dorni-ka, ki ga je v četrti knjigi zamenjal njegov asistent Boštjan Habič. Čeprav je v četrtem delu Dornik Boštjanu še priskočil na pomoč, simpatičnega inšpektorja v peti knjigi ni, a na veselje njegovih oboževalcev, tako je včeraj namignil avtor, se bo Cene v šesti knjigi spet vrnil na kriminalno prizorišče. Gost sredine matineje v TKS Tone Frelih je obiskovalce in obiskovalke nagovoril v zanj značilnem galantnem slogu. Uvodoma je dejal, da bo poskusil povedati nekaj, česar ni povedal na prejšnjih obiskih v Tržaški knjigarni. Spomnil je je, da se kriminalnemu žanru posveča intenzivno že kar nekaj časa in da je žanr, ki je pridobil oznako resne sodobne literature, v zadnjih letih doživel kar nekaj novosti. Prva novost sodobne kriminalke naj bi bil kraj dogajanja kriminalne zgodbe, ki se vse pogosteje seli v ru-ralno okolje. Druga novost kriminalk, ki je zaznavna tudi v zadnjem Freliho-vem romanu, pa je značaj junakov; glo-rificirana podoba popolnega inšpek- Tone Frelih v TKS fotodamj@n torja se je izgubila, ti postajajo ljudje z lastnimi problemi. V nadaljevanju je gost postregel še z nekaterimi razlikami med evropsko in ameriško krimi- Renata Pozzetta ne bo Gledališka predstava Siccome l'altro e impegnato, v kateri nastopa znani italijanski igralec Renato Pozzetto, odpade. Uprizoriti bi jo morali 3. marca v dvorani Tripcovich, a so jo zaradi »nenadnih in neodložljivih umetnikovih obveznosti« odpovedali. Kdor je že kupil vstopnico, naj se najpozneje do 10. marca zglasi na prodajni točki, da mu vrnejo denar, sporoča Azalea Promotion. 4. marca bo v isti dvorani nastopil Puc-ci, 9. aprila pa Angelo Pintus. nalko; slednja naj bi bila veliko bolj krvava kot evropska. Za trenutek se je ustavil še pri skandinavskih avtorjih, pri katerih ne gre le za razvozlanje zločina, ampak je vanje vpletenega še mnogo drugega, veliko je tudi enciklopedičnega znanja. In o čem govori peti Frelihov roman Umor v galeriji? Avtor nam je zaupal, da se napeta kriminalna zgodba odvija na ulicah Ljubljane, en majhen del romana pa se dogaja tudi v Trstu. Na predstavitvi je Frelih opozoril, da sta oba tržaška lika, ki sta opisana v knjigi, popolnoma izmišljena. Zgodba sicer posega v leto 1945 v Trstu, avtorjeva razgledanost in radovednost pa pripomoreta k slikovitemu širjenju in poglabljanju zgodbe, ki se kljub omenjenemu zunanjemu okviru giblje znotraj družinskih krogov. (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 25. februarja 2016 SERGIJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 10.54 - Luna vzide ob 20.36 in zatone ob 8.28. Jutri, PETEK, 26. februarja 2016 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,3 stopinje C, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter s sunki do 72 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giu-lia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Roma 16 - 040 364330, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a -040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Brunner 14 - 040 764943. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mla- [H Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. Abraham se v Repnu mudi, ker Nives Milič rojstni dan slavi. Naj ti obilo zdravja podari in zvrhan koš sreče na ramena položi. Iskreno čestitamo mama Gizela in sestra Marina z družino Minilo je že pol stoletja, odkar je na svet privekala naša Nives Milič Da bi se ji izpolnile vse skrite želje pa da bi vedno vozila na kolesu sreče in veselja, ji želimo sin Gabriel in David ¿j Čestitke dinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraščajoče mladine. Koledar na www.vesnabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabre-žini). OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za šolsko leto 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ulica Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. Danes naša draga MATEJA HROVATIN praznuje svoj rojstni dan. Nona Anuča in vsi, ki jo imajo radi ji voščijo vse najboljše ter mnogo mnogo zdravih in veselih let. V Gropadi je vsak dan lep dan, še posebno danes, ko praznuje SE-BASTIJAN svoj rojstni dan. Da bi bil vedno tako vesel in zdrav mu voščijo mama, tata, Miha, Luka in vsi, ki ga imajo radi. Na torti 50 svečk gori, teta NIVES okrogli rojstni dan slavi. Košpo-ljubčkov pošiljam, vse najboljše ti zaželim. Julija Jelka in Devid sta mamica in očka postala in sedaj bosta malega ELVISA zibala, mladi družinici želimo nešteto srečnih dni od SKD Vigred prav vsi. S Poslovni oglasi NA PROSEKU dajemo v najem gostilno z vrtom. Tel. 040-225275 ob večernih urah. S Mali oglasi MLADA GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot čistilka, kuharica in negovalka starejših oseb išče resno zaposlitev. Tel. št.: 377-1845001. ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah). M Izleti KRU.T vabi na velikonočni izlet v Parmo - mesto kulture in enogastro-nomske tradicije in njeno okolico, posejano s starodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, prijave do 26. februarja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi v soboto, 5. marca, na izlet na sneg na Višarje. Zbirališče pri gledališču v Boljuncu ob 6.15. Vpis najkasneje do torka, 1. marca, v trafiki v Boljuncu. Info na tel.: 3494480666 (Monika). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072. Društvo Finžgarjev dom vabi na predavanje Psiholog in psihoterapevt ANDREJ PERKO: RADIKALNA IN USPEŠNA POMOČ LJUDEM V RAZNIH STISKAH Vsi prisrčno vabljeni v Finžgarjev dom (Dunajska cesta 35) nocoj, 25. februarja, ob 20h U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«. ARISTON - 17.00 »Remember«; 19.00, 21.00 »Una volta nella vita«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »In viag-gio verso l'affido«; 20.00, 21.30 »Amo-re, furti e altri guai«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuocoammare«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40, 21.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15, 19.50, 21.30 »Anomalisa«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10, 20.00 »Profesionalec«; 16.10, 17.15 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 18.30, 20.50 »Ave, Cezar«; 15.30, 18.00, 20.40 »Bogovi Egipta«; 18.20, 20.30 »Deadpool«; 19.10, 21.15 »Dedek uide z vajeti«; 17.00 Misija Artika«; 21.00 »Razgibano življenje samskih«; 16.20 »Robinson Crusoe«; 15.25 »Robinson Crusoe 3D«; 18.50 »Zoolander 2«; 16.30 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Marvel - Dead-pool«; 21.20 »50 sbavature di nero«; 16.00, 18.10, 22.15 »Gods of Egypt«; 18.00, 20.00, 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.15, 20.30, 22.15 »Ti-ramisu«; 16.00, 18.00, 20.30 »God's not dead«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Zootropolis«; 18.15, 22.10 »50 sbavature di nero«; 16.45, 19.10, 21.35 »Deadpool«; 16.20, 19.00, 21.40 »Gods of Egypt«; 16.40, 19.05, 21.30 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Perfetti scono-sciuti«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Ti-ramisu«; 16.10, 20.05 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.10, 20.10, 22.15 »Deadpool«; Dvorana 2: 17.15 »Zootropolis«; 19.50, 22.00 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 3: 17.50, 20.20, 22.10 »Tiramisu«; Dvorana 4: 17.00, 19.20, 21.40 »Gods of Egypt«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Il caso Spotlight«. SiVince Tutto24 februarja 2016 Super Enalotto St. 201 18 20 42 49 50 65 Nagradni sklad 359.567,50 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 10.026,79€ 366 dobitnikov s 3 točkami 494,15 € 6.134 dobitnikov z 2 točkama 17,69 € / TRŽAŠKA Četrtek, 25. februarja 2016 7 Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZSKP-Gorica in JSKD Republike Slovenije vabi na koncerta revije PRIMORSKA POJE 2016 V PETEK, 26.2., ob 20. uri v Marijinem domu v Ul. Risorta bodo nastopili: Klapa Planta, ŽeVS Vanda Križaj, Fantje s'pod velba, Barški oktet, MePZ Zdravko Munih, MoPZ Razpotje in MoPZ Lijak 1883-Vogrsko; V NEDELJO, 28.2., ob 16. uri v cerkvi Povišanja Sv. Križa v Križu se bodo predstavili: Združeni zbor ZCPZ, MePZ Divača, MePZ Postojna in Komorni zbor Ipavska 3 Obvestila RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 25. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu, Prosek 159. RAJONSKI SVET prireja javno srečanje o nasilju proti starejšim osebam danes, 25. februarja, ob 17.30 v župnijski hiši pri športnih igriščih naselja San Nazario. Predavali bodo orožniki Postaje karabinjerjev na Proseku. SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC vabi člane, prijatelje in somišljenike na kongres, ki bo danes, 25. februarja, ob 19.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SEKCIJI ANPI-VZPI Sv. Jakob Pončana in Trst Center vabita člane in prijatelje na kongres, ki bo danes, 25. februarja, ob 18.30 v Ljudskem domu na Pončani. SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju z ZKB, vabi na predavanje Zgodovinski, filozofski in estetski vidiki staranja v luči estetskega kirurga Mag. Franca Planinška ter avtorja knjige Lepo - O lepoti staranju in estetski kirurgiji danes, 25. februarja, ob 19.15 v prostorih ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2 (poskrbljeno za parkirišče). ŠZ BOR vabi na predstavitev srečanj »Starševski krog« danes, 25. februarja, ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. Maj v Trstu. Skupinska srečanja so namenjena staršem otrok vseh starosti, ki bi radi s pomočjo strokovnjaka čim učinkoviteje spremljali odraščanje svojega otroka. Srečanja bo vodil psiholog in psihoterapevt Iztok Spetič. SEKCIJA VZPI-ANPI za Gropado, Pa-driče in Bazovico sklicuje sekcijski kongres v petek, 26. februarja, ob 20. uri v mali dvorani doma Skala v Gro-padi. Vabljeni člani in prijatelji. ANPI-VZPI Sv. Ivan in Lonjer - Kati-nara vabita člane in prijatelje na 13. sekcijski kongres, ki bo v soboto, 27. februarja, ob 18. uri na sedežu sindikata SPI pri Sv. Ivanu. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z t. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822. SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 27. fe- bruarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30, s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri v društvene prostore v Briščike na koncert »Zar Me-diterana«. Tamara Stanese - sopran, Janoš Jurinčič - kitara ter Vesna Hro-vatin poezije. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 29. februarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SItE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. SEKCIJE VZPI-ANPI za Ricmanje-Log, Boršt-Zabrežec in Domjo-Lakotišče prirejajo sekcijski kongres v ponedeljek, 29. februarja, ob 17.00 v Domu t. Ukmarja pri Domju. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. KD BUBNIČ MAGAJNA sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju, v sejni dvorani ZTT in Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi, 6. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. KMEČKA ZVEZA vabi člane vinogradnike na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. marca, ob 19.30 v Centru za promocijo ex tItT, Sesljan 56/b, na temo »Posledice reforme skupne uredbe trga vina«. SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somat-skih gibov« pod vodstvom Mateje Šaj-na. Potekal bo ob torkih, od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih, od 17.00 do 18.00. Info in pred-vpis na tel. št. 349-6483822. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KZ TINA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na srečanja z Giorgiom Sternom o Palestini: v sredo, 2. marca, ob 20.00 (19481987) Izrael in intifada; v sredo, 9. marca, ob 20.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja - trafat in Rabin - tpartheid. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo ob četrtkih, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju v četrtek, 3. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, da se brezplačno udeležijo 16. Malega kraškega maratona (21 ali 10 km), ki bo v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Prijave na urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave. SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira tečaj samoobrambe v prostorih OŠ Salež ob ponedeljkih in četrtkih, od 19. do 20. ure. Brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki zgoniške občine. Prijave na pro-tocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Info: 349-2566134, ali 347-3955129. UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Esher« z Leo-nardom Calvom v nedeljo, 6. marca, v Treviso. Info na tel. št. 338-3476253. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Škabarja v vrtiču, ki nosi njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Schei-mer. AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu ob ponedeljkih in sredah v večernih urah. Info na www.adformandum.org ali na info@adformandum.org. SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu - specifična izobrazba - nizko tveganje. Tečaj bo potekal 7. in 9. marca na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijave na info@sdgz.it. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko -Mačkolje, vodi tleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan 9. marca, ob 15. uri. Sladki popoldan 10. marca, razstava in ponudba domačih sladic. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, tgri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti vabimo mlade do 30 let, da se nam od 19. do 25. marca pridružite potovanju na Madžarsko. V mestu Pecs bo letošnji YENov velikonočni seminar gostila nemška manjšina na Madžarskem. Odvijale se bodo številne delavnice o udeležbi mladih pri manjšinskih organizacijah in medijski vidljivosti, prav tako izleti v Pecs in okolico. Info in prijave na samyti-ta93@gmail.com. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. 81 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na četrto predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Naslov predavanja je »Radikalna in uspešna pomoč ljudem v različnih stiskah«. Psiholog in psihoterapevt tn-drej Perko bo govoril o tem, kako pomagati psihosocialno prizadetim ljudem, npr. alkoholikom, narkomanom in posebej mladim, ki želijo svoje življenje urediti ali pa zgolj doseči višji nivo svojega delovanja. Danes, 25. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 35. SSG IN SKD TABOR, Prosvetni dom -Opčine vabita danes, 25. februarja, ob 20.30 na ogled predstave »Kako postati Slovenci v 50. minutah«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgarjev dom na Opčine v petek, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Malič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja La-pornik. PRIMORSKA POJE - ZCPZ, v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2016, vabi na koncerta: v petek, 26. februarja, ob 20.00 bodo v Marijinem domu v Ul. Risor-ta nastopili Klapa Planta, ZeVS Van-da Križaj, Fantje s'pod velba, Barški oktet, MePZ Zdravko Munih, MoPZ Razpotje in MoPZ Lijak 1883 - Vogr-sko; v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00 bodo v cerkvi Povišanja Sv. Križa v Križu na vrsti Združeni zbor ZCPZ, MePZ Divača, MePZ Postojna in Komorni zbor Ipavska. SDD JAKA ŠTOKA vabi na večer o Polineziji v sliki in besedi ter na predstavitev knjige Jasne Tuta »Moj svet sredi oceana« v petek, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Pro-seku. SKD VESNA prireja v sodelovanju z ZTT in šolo tlberta Sirka v petek, 26. februarja, ob 19.30 v Sirkovem domu v Križu predstavitev monografije o tlbertu Sirku. Sodelujejo učenci OŠ t. Sirk in MoPZ Vesna. Predstavitev je namenjena dnevu slovenske kulture. SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Jasne Kosuta »Čustva v podobah« v petek, 26. februarja, ob 20.30 v Bambičevi galeriji na Opčinah. Glasbeni utrip iz projekta Zar Medi-terana Tamara Stanese - Janoš Jurin-čič. Uvod Danilo Pahor. Urnik razstave do nedelje, 28. februarja, 10.0012.00 ter 17.00-18.00. ŠUM - Mladinska priloga Primorskega dnevnika vabi v petek, 26. februarja, ob 20. uri v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan, na nagrajevanje literarnega natečaja. Gost večera bo pisatelj in režiser Igor Pison. Vabljeni vsi sodelujoči, bralci, prijatelji in vsi tisti, ki bi želeli preživeti literarni večer v družbi mladih. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v sve-toivansko cerkev na koncert Komornega zbora Dekor: »Na ramenih velikanov - Bahove partiture«. Nastopata še Domen Marinčič (violon), Tomaž Sevšek Šramel (orgelski pozitiv), dirigent Sebastjan Vrhovnik. KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja (petek in sobota 17.00-19.00; nedelja 11.00-12.00; popoldne 16.00-18.00). SKD IGO GRUDEN vabi na Prešernovo proslavo »Povodni mož in Urška« v nedeljo, 28. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabre-žini; predstavo oblikujejo kulturna društva, glasbena šola in knjižnica iz Komna. SKD VIGRED prireja, ob dnevu slovenske kulture, gostovanje dramskega odseka KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor z veseloigro Dobra letina v nedeljo, 28. februarja, ob 18.30 v Štalci v Šempolaju. DSI vabi v ponedeljek, 29. februarja, na otvoritev letošnje razstave »Umetniki za Karitas«. Po otvoritvi, ki jo bo vodila Jožica Ličen, bo v Peterlinovi dvorani pogovor o beguncih in mi-grantih med nami. Govorila bosta Mira Ličen Krmpotic ter msgr. Slavko Rebec. Začetek ob 20.30. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. OŠ A. GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na Prešernov večer Od vesolja do veselja v režiji Julije Berdon, ki bo v ponedeljek, 29. februarja, ob 19.30 v kulturnem domu na Colu. SKD TABOR in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabita na predstavitev CD-ja Kajuh v sredo, 2. marca, ob 20.30. Izvaja skupina Ovce. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi na predavanje župnika in dekana pri Sv. Jakobu msgr. Roberta Rose na temo o družinski sinodi v Rimu, ki bo v sredo, 2. marca, ob 19.30 v Šentjakobskem kulturnem domu, Ul. Concordia 8. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter TS360, Oberdankov trg 7, vabijo v sredo, 2. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo Erike Brajnik »Naturopatski priročnik za samopomoč«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice tdria Onlus vabi na predavanje »Zdravilna moč odpuščanja« v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom (Marijanišče), Dunajska cesta 35 - Opčine. Predaval bo Boštjan Hari. Na razpolago je parkirišče. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 24. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za tGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom. SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvoj -nega društva Repentabor. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi v društveni bar n' G'rici na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan - Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Zenske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. Prispevki V spomin na drago Bogomilo Doljak daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na drago mamo Marijo Pirc vd. Milič darujeta sinova Igor in Zvonko z družinama 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor Zgonik. V spomin na dragega očeta Stanota Gu-ština daruje Tatjana z družino 30,00 evrov za KD Kraški dom. V spomin na dragega očeta Stanota Gu-ština daruje Tatjana z družino 30,00 evrov za sekcijo VZPI tNPI Repen-tabor. V spomin na Marijo Hervatič darujejo sosedi hišne št. 344, 345, 346 100,00 evrov za tIRC - Center za rakasta obolenja. V spomin na Stanota Guština daruje Olga Guštin 15,00 evrov za repenta-brsko cerkev. V spomin na Enija Zobca daruje tlma Pečenik 20,00 evrov za Sklad Luchet-ta, Ota, Dtngelo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob Silvana Štaj-nerjevega (zadnjega »Šubra«) darujejo sosedje 130,00 evrov za domačo farno cerkev sv. Marije Magdalene v Bazovici. V spomin na Stanota Guština daruje Marija Stršinva 20,00 evrov za sekcijo VZPI tNPI Repentabor. V spomin na drago Bogomilo Doljak daruje I. tdam 50,00 evrov za šem-polajsko-slivenski cerkveni zbor. V spomin na teto Marijo Pirc Milič daruje Dorica z družino 50,00 evrov za KK tdria. V spomin na sestri Ivo in Marijo Birsa daruje tlma Pečenik 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, Dtngelo, Hro-vatin. Namesto cvetja na grob drage Bogomile Doljak darujeta Lenčka in Boris Zidarič 30,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na drago sestro Marijo darujeta tnica in Sonja 50,00 evrov za tŠK Kras in 50,00 evrov za SKD Rdeča Zvezda. V spomin na nono Milko Rapotec daruje vnukinja tleksija 50,00 evrov za cerkev na Pesku. 8 Četrtek, 25. februarja 2016 GORIŠKA / rojan - Kulturni praznik počastili tudi v Marijinem domu Proslave naj nagovarjajo širši krog poslušalcev Renato Štokelj opozoril na pomanjkanje slovenskih družinskih zdravnikov Govornik Renato Štokelj (levo) in baritonist Marko Kobal Vsi bi se morali bolj angažirati, zato da bi Prešernove proslave nagovarjale tudi Italijane in druge narode, ki živijo v Trstu. Da ne bi bile nekaj »intimnega«, omejenega samo na Slovence, temveč primerne in dostopne širšemu krogu poslušalcev, »ki o nas, da o Prešernu niti ne govorimo, znajo bore malo«. Tako je dejal rojanski zdravnik in športni delavec Renato Štokelj na Prešernovi proslavi, ki je v nedeljo potekala v Rojanu. Tudi v tamkajšnjem Marijinem domu so počastili slovenski kulturni praznik z bogatim sporedom, ki so ga izoblikovali številni nastopajoči. Organizatorji - Društvo rojanski Marijin dom, Glasbena matica in Klub prijateljstva - pa so priložnostni nagovor zaupali domačinu Renatu Što-klju. Ta je izrazil tudi željo, da bi tržaški Slovenci bolj sledili Prešernovi doslednosti, s katero se je veliki pesnik boril za uveljavitev slovenskega jezika. Kako?Tako, da bi ponovno pridobili izvirne oblike potujčenih priimkov, da bi zahtevali dvojezične osebne dokumente in izpostavljali tudi slovenske napise v trgovinah, uradih, pisarnah in ambulantah. Glede na to, da se že skoraj 40 let posveča poklicu družinskega zdravnika, je opozoril tudi na problem, ki mu je posebno pri srcu: za ta poklic se odloča vse manj Slovencev, zato tvegamo, da kmalu ostanemo brez slovensko govorečih zdravnikov. Ni pa zanemarljivo, v katerem jeziku se pacient pogovarja z družinskim zdravnikom ... Bogat kulturni program sta uvedla nadarjena učenca Glasbene matice, Društvo ŠKUC in RTV Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem vabita na predpremiero dokumentarnega filma v okviru festivala TIHOTAPCI i IDENTITETE Ob 19.00 pogovor o življenju na meji: Ervin Hladnik Milharčič in Irena Urbič Ob 20.00 projekcija filma z uvodom režiserke Marije Zidar v Mali dvorani SSG VSTOP PROST brata Zuliani - pianist Max in violinist Vanja. Mladinski pevski zbor Emil Ko-mel iz Gorice je pod vodstvom Davida Bandlja zapel izbor slovenskih, predvsem ljudskih pesmi. Iz Vipavske doline je v Rojan prišel baritonist Marko Kobal, ki je ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika zapel nekaj ljud- skih pesmi. Igralec Radijskega odra Tomaž Susič je predstavil nekatere zbadljive in ljubezenske Prešernove pesmi, prijetno nedeljsko popoldne pa je zaokrožil nastop Mladinske vokalne skupine Anakrousis, ki jo vodi Jari Jarc in deluje pod okriljem Glasbene matice. trst - Gledališče Miela do sobote Festival MI&LAB tudi o znanstvenicah Predavanja, glasba, tehnologija, film so glavni elementi festivala MI&LAB, ki se je sinoči začel v gledališču Miela. 5. izdajo festivala znanosti, glasbe, gledališča, filma in tehnologije so uvedli z bralnim performansom 8558 Hack, v katerem sta Diana Hobel in Marco Sgarbi predstavila življenje in delo tržaške astrofizičarke Marg-herite Hack. Letošnji festival, ki bo trajal do sobote, 27. februarja, bo v znamenju pretežno ženskih likov, saj bosta jutri in pojutrišnjem predavali dve strokovnjakinji, v soboto zvečer pa bodo pre-mierno zavrteli dokumentarni film AstroSamantha, ki v žarišče postavlja dosežke 35-letne astronavtke Samanthe Cristoforetti. Jutri in v soboto ob 18. uri bodo obiskovalci lahko prisluhnili dvema predavateljicama: Anna Meldosi, molekularna biologinja in znanstvena novinarka, bo jutri provokativno razgrnila zgodbe o goloti, o gensko spremenjenih organizmih pa bo v soboto predavala biotehnologinja Beatrice Mautino. Naj povemo, da bo današnji festivalski dan postregel le s projekcijo filma - ob 21. uri bodo zavrteli film Steve Jobs, ki razčlenja zapleteno osebnost kontroverznega inovatorja. Margherita Hack mačkolje - Slovenski kulturni praznik Kulturno široka Obzorja ustvarjanja Društveni pevski zbor in govornik- slikar Deziderij Švara V dvorani Srenjske hiše v Mač-koljah je Slovensko prosvetno društvo Mačkolje v soboto priredilo večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Obzorja ustvarjanja, kot so organizatorji poimenovali prireditev, sta s petjem obogatili pevci društvenega zbora pod vodstvom Mateja Lazarja in pevke Ženske vokalne skupine Jezero iz Doberdoba, ki jo vodi Dario Bertinazzi. Lepota slovenske besede pa je v nadaljevanju izzvenela v recitalu po izboru Lučke Peterlin in v izvedbi članov gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, mladih Jasmine Gruden in Nejca Kravosa. Gost večera je bil slikar Dezide-rij Švara, ki se je uvodoma spomnil na otroštvo, ko ga starša nista mogla krstiti kot Željko in ko je obiskoval osnovno šolo v Ricmanjih, »kjer je učiteljica govorila v nekem nerazumljivem tujem jeziku.« Danes pa lahko ob dnevu slovenske kulture spregovori v materinem jeziku. »Beseda kultura izhaja iz latinske besede "colere - gojiti', zato moramo tudi kultruro stalno gojiti ter nadgrajevati kot dragoceno cvetico, da ne bi ovenela,« je ocenil Švara in dodal, da temelji kultura na spoštovanju in ljubezni do sočloveka. Podlaga pa sta ji jezik in pisava, ki predstavljata največja človeška dosežka. »Z besedo se fotodamj@n človek sporazumeva, podaja in hrani znanje, spoznanja, občutke, spomine ter jih prenašati iz roda v rod. S pisavo pa še dodatno poglablja, utrjuje in prispeva k ohranjanju ter širitvi kulture.« Svoje misli je zaključil z ugotovitvijo, da smo kljub temu, da smo številčno majhen narod, vseeno ohranili svoj obstoj, jezik in kulturo, kar nam lahko vliva velik ponos in zavednost o narodnih vrednotah ter sposobnost se boriti za nadaljni obstoj in napredek. f sledi nam na bwtbterju slovensko ^t stalno gledališče Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om trst - V sklopu niza Kultura ponovno v središču Zanimiv slovenski Trst Nedeljskega sprehoda v družbi vodičke Patrizie Vascotto se je udeležilo preko 40 ljudi Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50. MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika DANES, 25. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah v sodelovanju s SKD Tabor I www.teaterssg.com Preko štirideset ljudi se je v nedeljo udeležilo sprehoda po večkulturnem Trstu, ki ga je vodila Patrizia Vascotto. K odličnemu obisku je najbrž pripomoglo tudi čudovito sončno vreme. Voden ogled, na katerem so radovedneži odkrivali sledi slovenske prisotnosti v mestu, se je začel na trgu pred glavno železniško postajo. Pot jih je nato vodila do Ulice Commerciale in hiš, v katerih sta živela Julius Kugy in Boris Pahor, ter do Narodnega doma, ulic Donizetti in sv. Frančiška, sinagoge in sodišča do Trga Oberdan. V dobrih dveh urah so prisotni spoznali marsikatero zanimivo tržaško zgodbo. Nedeljski voden ogled je spadal v niz Kultura ponovno v središču, ki sta ga skupaj priredila Slovenski klub in Skupi-na-Gruppo 85. Zaključek niza bo sredi marca, ko bo Slovenski klub odprl stalno razstavo o zgodovini Narodnega doma. Pohodniki so se zbrali na trgu pred glavno železniško postajo fotodamj@n / TRŽAŠKA Četrtek, 25. februarja 2016 9 trst - Projekt Spoznajmo se/Conosciamoci v organizaciji šol in Slorija Slovenski in italijanski dijaki spoznavajo razne plati Trsta Dijaki so v petek v okviru tretjega srečanja projekta Spoznajmo se/Conosciamoci obiskali slovenske in italijanske kulturne ustanove v Trstu. Skupina dijakov z licejev Slomšek in Prešeren ter tehničnega zavoda Fa-biani-Deledda je na sedežu slednjega zavoda najprej prisluhnila pogovoru med profesorico na liceju Prešeren Dunjo Nanut in novinarjem dnevnika Il Piccolo Pierluigijem Sa-battijem o medijskih stereotipih v dolgem povojnem obdobju. Dijaki so se nato razdelili v štiri tematske skupine in obiskali nekatere tržaške kulturne ustanove. Prva skupina se je udeležila vodenega ogleda gledališča Rossetti in Slovenskega stalnega gledališča; druga je obiskala Primorski dnevnik in dnevnik Il Piccolo; tretjo skupino sta gostila Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini; četrta skupina si je ogledala Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice in Skladišče 18 v okviru Deželnega inštituta za istrsko-reško-dalmatinsko kulturo. Projekt Spoznajmo se/Cono-sciamoci je izraz sodelovanja med Slovenskim raziskovalnim inštitu- trst - Trg Oberdan Pesniška karavana Na Trgu Oberdan bo jutri med 13.30 in 14.30 potekalo branje poezij, na katerem bodo sodelovali dijaki slovenskih in italijanskih šol. Druženje na prostem prireja Italijanski zavod za spoznavanje slovenske kulture in jezika v osebi Luciana Fer-luge, ki si z različnimi pobudami prizadeva, da bi vzpostavil kulturni most med slovensko in italijansko skupnostjo. Cilj jutrišnjega javnega srečanja je, da bi italijanski dijaki in vsi mimoidoči spoznali bogastvo in raznolikost slovenskega jezika. Pesniška karavana se bo zbrala pod arkadami pred Ul. Beccaria. Z branjem poezije na prostem se bodo poklonili slovenskim pesnikom, kot so France Prešeren, Srečko Kosovel, Marko Kravos, odmevale pa bodo tudi pesniške besede Danteja Alig-hierija, Edvina Ugolinija, Danila Dolcija ... Projekt želi biti tudi poklon tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju in njegovemu proznemu delu Trg Oberdan, v katerem avtor govori o navzočnosti slovenskega življa in njegovih usod v samem srcu mesta. Največji slovenski pesnik France Prešeren pa je protagonist še enega projekta - zavod, ki bo jutri organiziral pesniško srečanje, je uradno formaliziral zahtevo po poimenovanju ene od tržaških ulic po Prešernu in jo poslal Občini Trst. To zahtevo so prvič javno predstavili v pasaži Terge-steo 8. februarja, ko so se podobno misleči zbrali ob slovenskem kulturnem prazniku in brali Prešernove pesmi. Slovenski in italijanski dijaki v uredništvu Primorskega dnevnika fotodamj@n tom in mrežo šol, ki jo oblikujejo višje srednje šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz Trsta, in sicer liceja F. Prešeren in A. M. Slomšek ter tehnični zavod G. Deledda-M. Fabiani. Projekt je namenjen izboljšanju medsebojnega sporazumevanja med dijaki, krepitvi sodelovanja med italijansko in slovensko jezi- ŠUM vabi v TKS na nagrajevanje in pogovor s Pisonom Jutri ob 20. uri bo v Tržaškem knjižnem središču TS360 na Trgu Oberdan nagrajevanje zmagovalcev literarnega natečaja, ki ga je pred nekaj meseci razpisala mladinska priloga Primorskega dnevnika ŠUM. Udeleženci natečaja so izbirali med dvema naslovoma, na temo ljubezni (posvečeno Cirilu Zlobcu ob njegovi visoki obletnici) ter na temo odprtosti in medkulturnosti našega prostora. Odzvali so se mladi iz Trsta in Gorice. Gost večera bo pisatelj in režiser Igor Pison, s katerim se bodo pogovarjali šumovci. kovno skupnostjo v Trstu in medsebojnemu spoznavanju, da bi odpravili zgodovinske in kulturne stereotipe. Dijaki bodo imeli v tem šolskem letu mesečne dogodke. Prvo srečanje je bilo decembra 2015 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Med januarskim drugim srečanjem so obiskali kraje spomina v Bazovici in Ri- žarno, v prihodnjih mesecih so predvidene še delavnice in zaključno srečanje s predstavitvijo rezultatov. Projekt sofinancirata Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina iz razpisa za sofinanciranje posebnih projektov in SLORI. V projektu sodelujeta Narodna in študijska knjižnica in Furlansko filološko društvo. nabrezina Zadnja delavnica in tečaj Somatski gibi in prenapete mišice V soboto ob 15. uri bo v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini potekala zadnja delavnica učenja so-matskih gibov v tej sezoni. Vodil jo bo Aleš Ernst, učitelj klinične somatike, ki nam tako razlaga potek, pomen in učinke prisvojenega znanja: »AEQ klinična somatika je proces učenja, ki vključuje novo kakovost, in sicer zavestni nadzor nad mišicami in gibanje in nam omogoča, da mišice niso brez potrebe napete. Proces omogoči razumevanje vzrokov za nepravilnosti v telesu, ki koreninijo v čustvenih in fizi- Glasbeni performans v galeriji V galerijskem prostoru je glasbenik Lorenzo Fragiacomo navdušil številno občinstvo fotodamj@n V nedeljo zvečer je v galeriji Atelier Home Gallery v Ul. Geppa 2 potekal zanimiv in za tržaško glasbeno sceno nekoliko drugačen koncert, na katerem je četrti solo album predstavil tržaški glasbenik Lorenzo Fragiacomo. Naslov novega albuma je Vidam Dalokat, na platformah za prodajo digitalne glasbe pa bo izšel 28. februarja. Glasbenik se lahko pohvali s 30 letno glasbeno kariero, na svojem četrtem samostojnem albumu je zaplaval v electro-pop vode, ki jih je uspešno začinil z loungepunk ritmi. Na nedeljskem nastopu so zvočno in igralsko raven lepo nadgradili Massimiliano Scher-bi na klaviaturi, Igor Ciuffarin na trobenti in performerki Sorelle Karamazov. čnih travmah. V štiri urni delavnici se boste naučili vrsto veščin, ki vam bodo v pomoč pri obvladovanju in odpravi bolečin v hrbtu. Somatski gibi so enostavni in zabavni, sprostijo prenapete in preobremenjene mišice, olajšajo kronične bolečine in pritisk na hrbtenico. Somatske vaje so nežne, varne in učinkovite pri zmanjšanju kroničnih bolečin ob povečanju gibljivosti in nadzora. Na delavnici se boste naučili, kako bolje vključiti trup in ga povezati s kolki in nogami ter bolj poravnati in uravnotežiti medenico ter hrbtenico. Rezultat bo zmanjšana bolečina v hrbtu in kolkih, bolj tekoča hoja in splošno zmanjšanje bolečin po telesu. Tri ure bomo posvetili gibom, eno uro pa razlagi principov klinične so-matike ter pomena in posledic stanja zavestnega občutka in nadzora nad mišicami. Delavnica je primerna za ljudi, ki okrevajo po poškodbah in tudi za tiste, ki bi se želeli rešiti dolgotrajnih bolečin v hrbtu in medenici. Še posebej je primerna za vse, ki veliko sedijo, ne glede na starost ali telesno pripravljenost.« Dodana vrednost delavnice je, da ji bo sledil tečaj edukacije somatskih gibov, ki bo potekal enkrat tedensko. Delo v skupini pod nadzorom inštruktorja daje podporo in motivacijo za redno izvajanje vaj doma ter gotovost pri pravilni izvedbi gibov. Tako sta učinek sprostitve misičnih napetosti in odprava bolečin zagotovljeni. Tečaj edukacije somatskih gibov se bo pričel 1. marca pod vodstvom Mateje Šajna, potekal bo ob torkih in četrtkih v dveh terminih, in sicer ob torkih od 17. do 18. ure in od 19.30 do 20.30 , ob četrtkih pa od 17. do 18. ure. Ker je število mest na delavnici in tudi na tečaju omejeno, je zaželjeno, da se zainteresirani predhodno prijavijo na tel. št. 349-6483822. Ministrica Giannini na odprtju Trieste LAB3 Italijanska ministrica za šolstvo Stefania Giannini se bo jutri ob 12.30 v bazovskem kampusu znanstvene ustanove Area Science Park udeležila odprtja prvega laboratorija za usposabljanje tehnikov zdravstvenih aparatur LAB3 v Evropi. Kolja in projekt o rejništvu V kinodvorani dei Fabbri (Ul.Dei Fabbri 2/a) se danes ob 17.30 začenja niz srečanj, filmskih projekcij in debat posvečenih rejništvu. Gre za projekt z naslovom In viag-gio verso l'affido, ki ga spodbuja Občinska skupina za rejništvo v sodelovanju z Združenjem družin s posvojenimi otroki in z otroki v reji ANFAA. Da in predvideva predvajanje treh filmov (italijanskega in dveh tujih) in organizacije treh srečanj oz. soočanj s strokovnjaki. Srečanje bo uvedel češki film Ko-lja (1996) režiserja Jana Sveraka, ki je zmagal oskarja za najboljši tuje-jezični film. Srečanje o korupciji V Novinarskem krožku (Korzo 13) bo danes ob 17.30 beseda tekla o korupciji v Italiji. S predsednikom Novinarskega krožka Pierluigijem Sabattijem se bo pogovarjal Alberto Vannucci, docent političnih ved na univerzi v Pisi in predsednik državnega združenja Liberta e giustizia. O aktualnih problemih šole V kavarni San Marco bosta drevi ob 18. uri Luisa Accati in Pier Aldo Rovatti predstavila esej So-spendere la competizione avtorice Beatrice Bonato. Na srečanje so vabljeni zlasti vzgojitelji in profesorji, saj je dobršen del publikacije posvečen aktualnim problemom šole. Kitara s Ferijem in Jurinčičem V gledališkem muzeju Schmidl (Ul.Rossini 4) bo spet na sporedu srečanje z glasbo. Tokrat bo prota-gonistka kitara, ki jo bosta danes ob 17.30 obiskovalcem predstavila profesorja na Glasbeni matici Marko Feri in Janoš Jurinčič ob »pomoči« svojih gojencev. Vstopnina v muzej znaša 4 evre (otroci do 6. leta vstopijo brezplačno). Stroški za raziskave in razvoj Stroški za raziskovanje in razvoj so v obračunu nedvomno pomembno točko v obračunu neke organizacije. O računovodskem in davčnem vidiku vlaganj v raziskave in razvoj bo tekla beseda na srečanju, ki ga danes ob 14. uri prireja znanstvena ustanova Area Science Park v sodelovanju s tržaško zbornico računovodij. Branje v bazenu Bianchi V bazenu Bianchi bo danes ob 17. uri v bralnem kotičku »stile-libro« (v 2. nadstropju) novo srečanje za najmlajše (do 6. leta) in njihove družine, ki ga prireja občinska knjižnica Quarantotti Gambini. Protagonistke bodo knjige, pravzaprav skupno branje, ki utrjuje odnose med malčki in njihovimi starši. Choco v Podlonjerju V Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul.Masaccio 24) se nadaljujejo filmski večeri, ki jih prireja krožek Charlie Chaplin. Drevi ob 20.30 bodo predvajali film Choco kolumbijskega režiserja Jhonnyja Henrixa Hinestroze. 10 Četrtek, 25. februarja 2016 KULTURA / intervju - Ervin Hladnik Milharčič o nocojšnji predpremieri filma Tihotapci identitete Svet doživljam kot potovanje TRST - Kdor se je udeležil lanske tržaške prvomajske povorke in opazil, da se v njej pomika tudi slovenski reporter Ervin Hladnik Milharčič, bo ob ogledu filma Tihotapci identitete, razumel, kaj je novinar iz Nove Gorice počenjal v Trstu. Dokumentarec je zasnovan kotfilm ceste, v katerem najboljši slovenski reporter in dolgoletni dopisnik z Bližnjega vzhoda potuje po obeh straneh nekdanje slovensko-italijan-ske meje. Pot vodi skozi film od Predela do Sečovelj - pelje skozi Tolmin in njegovo območje, Benečijo, kjer obišče Topolove in Center SMO, Novo in staro Gorico ter Trst s Partizanskim pevskim zborom in Izolo. Na poti sreča Draga Misleja - Mefa in Iztoka Mlakarja, obišče vstajenjsko mašo v Gorici, sreča aleksandrinke in še veliko več. Za režijo filma je poskrbela Marija Zidar, za glasbo pa Drago Mislej - Mef. Predpremiera Tihotapcev identitete bo drevi ob 19. uri v Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Projekcijo bo uvedel pogovor z Ervinom Hladnikom Milharči-čem, vodila ga bo Irena Urbič. Dogodek je zadnji od preddogodkov festivala Fabula, ki ga prireja založba Beletrina in bo stopil v živo v soboto v Ljubljani. Novinar Ervin Hladnik Milharčič pravi, da je film začel snemati, ker se mu je zazdelo, da postajajo meje ponovno važne. »Opazil sem, da so v tej Evropi naenkrat dobile meje nov pomen. Rekel sem si torej: pa dajmo pogledati to mejo, ki velja zame za paradigmatsko za vse evropske meje«. Kaj ima meja med Slovenijo in Italijo po vašem mnenju tako atraktivnega? Meja med Slovani in Romanci ali La-tinci je področje, kjer sama meja ni pregrada. Prej gre za teritorij medsebojne pe- netracije vsega mogočega: v besedah, v hrani in v ljubezni. Zdi se mi, da ljudje, ki tam živijo, imajo še kar sodoben pogled. Kot da bi razumeli, kako se svet vrti, ravno zato, ker živijo več svetov hkrati. Izhodiščna ideja je bila torej poskusiti, če se da vse to ujeti v filmu. Kako ste torej doživljali prebivalce našega območja? Ta konec sveta od Savudrije do Rezije in Predela doživljam kot neskončno bogastvo ljudi. Gre za izjemne ljudi, ki delajo neverjetne reči. Kakšen je ta geografski svet? Zdi se mi, da sem dojel bogastvo majhnega teritorija, ki postane neskončen, takoj ko stopiš vanj. Gre pa tudi za stik z zgodovino in spomini, ki ni nervozen. Kako je potekalo snemanje? Svet lahko razumem samo kot poto- Ervin Hladnik Milharčič pravi, da je kot človek iz Nove Gorice doživljal Trst »kot objekt fascinacije« arhiv vanje, zato sem predlagal, da sestavimo film v obliki potovanja. Dokumentarec je torej dolgo potovanje v majhen konec sveta. Približno petkrat smo šli na teren in se peljali na različne konce. Gradivo smo posneli od pomladi do poletja. Doma ste iz Nove Gorice, ampak trenutno živite v Ljubljani? Z Nove Gorice sem doma, s Kidričeve 52, iz petega bloka. Zdaj živim v Ljubljani, še prej prej pa sem bil v Kairu, v Jeruzalemu in na vseh koncih sveta. V filmu trdite, da se je od vstopa v Evropsko unijo stanje obrnilo. Pravite namreč, da sta si bili nekoč Gorica in Nova Gorica blizu, od leta 2004 pa sta začeli hoditi narazen. To je nekaj, čemur sem se ves čas čudil. Kako je mogoče, da, ko je bila meja, si bil s te strani ves čas prisoten na dru- mladinska revija galeb Priložnost za širitev obzorij, besednega zaklada in iznajdljivosti Januarski Galeb je med bralce prinesel nove dogodivščine svojih rednih ali manj rednih junakov in živalic, o katerih vsak mesec izvemo kaj novega. Protagonisti prvih strani so tokrat tartufi, ki se skrivnostno skrivajo v Istri in jih »poznajo le pujski, kužki in mi,« piše Marko Gavriloski v pesmi, ki jo krasi ilustracija Dunje Jogan. Najmlajše bralce Galeba takoj zatem razveseli zgodba medveda in miške avtorice Majde Koren ter ilustratorja Bojana Jarca. Medved izdela snažipajka, stroj, ki naj bi sam pospravljal in čistil. Nekaj pa se zatakne, hiša je v trenutku še bolj razmetana in medved skupaj z miško porabi cel vikend, da jo znova pospravi ... Kaj tokrat počneta Iztok in Lunček, nam razkrijeta Maja Furman ter ilustracija Ivane Soban. Iztoku se izdelava raketnika, s katerim želi v vesolje, ponesreči. Tudi tokrat ga preseneti nasmejani možic Lunček, ki ga s svojo raketo popelje v vesolje, od koder Iztok opazuje čudovito Zemljo, ki se blešči v zelenomodrih odtenkih ... Avtorica Helena Jovanovič in ilustrator Štefan Turk tokrat z malimi detektivi iz 4. razreda v snegu zasledujeta medveda. Ko ga mala druščina končno sreča, se najprej na smrt prestraši, takoj zatem pa do solz nasmeji: pod babičinim kožuhom in dedkovo kučmo se skrivata bratca Marko in Miha. Nobenega pravega medveda ni, saj medvedi pozimi sladko spijo v svojem brlogu. Prvošolčki z avtorico Majdo Artač Sturman ter ilustrator-ko Jasno Merku spet spoznavajo nove črke abecede, v tiskanih črkah pa lahko na naslednjih dveh straneh preberejo pesem Jelen, ki jo je napisal Jure Jakob, siničke in jelena, ki se jim približuje, pa ilustrirala Anja Jerčič Jakob. V zgodbi Domišljavi zajček Darinke Kobal, ki jo je narisala Živa Pahor, so glavni junaki zajčki. Starejši bratec Skokec se nauči, da mora biti prijazen do zajčkov, ki imajo drugačne talente kot on, ki velja za najhitrejšega zajčka v družini. Ko ga velik pes, ki ga Skokec izziva, skoraj ulovi, tudi sam razume, da hitrost ni edina in najvažnejša vrlina in od takrat naprej ceni tudi počasnejšega mlajšega bratca, ki mu je bolj všeč brati pravljice. Otroci, ki še ne poznajo enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov Sreča na vrvici, lahko v Galebu preberejo odlomek iz filma, ki jih vabi k ogledu slovenske mladinske uspešnice, prvič prikazane ob koncu sedemdesetih let. Otroci bodo spoznali Matica in velikega črnega kosmatinca Jakoba, ki mu sledi na vrvici, v spominu pa jim bo gotovo ostala tudi znana slovenska pesem, ki nosi naslov po filmu. Umetnica Jasna Merku predstavlja tokrat slovenskega kiparja Franceta Goršeta, ki je nekaj let živel tudi v Trstu in Gorici. Ustvarjal je nabožne motive, portrete, najraje pa prikazoval preproste lju- gi strani? Zdaj pa nisi več, ker ni prišlo do razcveta odnosov, ki bi ga pričakoval. Meja je ostala. Razlog za to ne gre pripisati lokalnim prebivalcem, ampak vprašanju, kako biti Evropejci. Kaj pomeni, da soseda razumeš, da se naučiš njegovega jezika, da spoznaš njegove navade in da te sosed veseli? Niste navdušeni nad trenutnim položajem? Omenil sem idejo Evropske unije, pa čeprav ima s tem Evropa problem. To se je izkazalo ravno letos, ko ni več možno si zamišljati romantične ideje o mejah. Občutek, da je treba najti drugega, ki je bil na drugi strani meje, je zamenjal ksenofobovsko-oz-kosrčni nacionalizem. Ta nacionalizem misli, da je treba tujce zavrniti. Zdi se mi, da je prav ta teritorij, ki mu jaz pravim »območje prepustnice« pravi laboratorij čustev, pripadnosti in tega, da kako močno lahko pride do ločitve in zavrnitve. Presenečen sem. Gledam s precejšnjim nerazumevanjem in ne razumem, zakaj je zdaj tako. Kakšen vtis vam je ustvarilo potovanje v Trst? Že kot človek iz Nove Gorice, sem doživljal Trst kot objekt fascinacije. Vedno sem imel Trst za fantastično mesto. Zdi se mi, da se Trst osvobaja svoje težke zgodovine. Kot mesto se Trst bolj odpira in v njem se tudi sam boljše počutim. Mesto se počasi zares spreminja, ampak počasi. Ne mislim, da gre tu za silne in dramatične spremembe. Počasi torej prihaja do normalnosti, kjer se ljudje veselijo eni drugih, pa čeprav ostajajo nekateri, ki jih je tega groza in ki reagirajo kot ISIS: če vidijo, da so ljudje v sožitju, bi kar metali bombe. Trst doživljam skratka kot nekaj lepega. Martin Lissiach charlie hebdo »Hočemo norost, izvirnost in nespoštovanje« PARIZ - Francoski satirični tednik Charlie Hebdo, ki je bil januarja lani zaradi objave karikatur preroka Mohameda tarča terorističnega napada, bo objavil razpis za najboljši esej. Ta bo namenjen mlajšim premišljevalcem oziroma mladostnikom, starim od 12 do 22 let. »Hočemo norost, izvirnost in nespoštovanje,« pravijo snovalci tekmovanja za najboljši esej. »Ne moremo dopustiti, da žalost prevzame monopol v francoski literaturi,« poudarjajo na časniku, kjer so po napadu, ki je zahteval dvanajst življenj, prejeli vrsto zelo svobodomiselnih spisov mladih. Nagradni natečaj bo način vzpostavljanja komunikacije med današnjo generacijo in časnikom, ki so ga mnogi spoznali šele po napadu, je besede snovalcev projekta povzela francoska tiskovna agencija AFP. Žirijo, ki bo presojala dela, bodo sestavljali novinarji in karikaturisti časopisa. Avtorji treh najboljših del bodo prejeli nagrado v vrednosti 1000 evrov. 7. januarja 2015 je oborožen moški vdrl v uredništvo tednika Charlie Hebdo v Parizu, medtem ko je tam potekala tedenska uredniška seja. Med dvanajstimi ubitimi so bili tudi direktor Stéphane Charbonnier, poznan kot Charb, in nekateri zgodovinski sodelavci časopisa. (sta) filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Spotlight di. Učenci, ki jih ročna dela navdušujejo, se lahko tudi sami preizkusijo v ustvarjanju portreta s pomočjo nekaterih pripomočkov. Na zadnjih straneh Galeba pa se poleg reševanja križanke in kvi-za, naučijo tudi šivanja krpane odeje, po navodilih deklice Ti v pravljici Nine Kokelj in Sabine Alibegic, ki jo je ilustrirala Andreja Peklar. Na zadnji strani tokrat rišejo in pišejo učenci osnovnih šol iz Škednja, Bazovice in s Cola, platnico pa krasi sneženi mož, ki ga je narisal učenec Riccardo Jerkic iz škedenjske osnovne šole. Omenjene zgodbe in prispevki so le nekateri, ki bogatijo januarsko otroško revijo. Vsak Galeb je nadgradnja znanja, ki ga ob branju pridobivajo otroci. Vabilo k branju in listanju Galeba gre v prvi vrsti učiteljem in staršem, ki skupaj z otroki vsak mesec odkrivajo nove zgodbe, kar je gotovo zelo dragocena priložnost, da otroci širijo svoja obzorja, besedni zaklad in iznajdljivost. Barbara Ferluga ZDA 2015 Režija: Thomas McCarthy Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McA-dams, Stanley Tucci, Liev Schreiber, John Slattery Ocena: ★★★★★ Spotlight bo všeč tistim, ki jim je pri srcu film, še bolj pa bo všeč vsem, ki jim je pri srcu novinarski poklic. Tak poklic, kot si ga domišljajo vsi, ki se mu približajo, pa čeprav se kasneje izkaže, da pisanje člankov, izpostavljanje dejstev in iskanje zgodb, ni vselej tako navdušujoče. Mogoče pa bo za filmsko ekipo posebno navdušujoča noč iz nedelje na ponedeljek, ko bodo v Los Angelesu podelili letošnje zlate oskarjeve nagrade in štiri od teh bi lahko pripadle prav McCarthyjevemu filmu in njegovi ekipi. Pretresljiva drama je zgodba o skupini novinarjev časopisa The Boston Globe, ki v enem najbolj katoliških mest v ZDA delajo v posebni raziskovalni skupini. Ime ji je Spotlight, in v žarišče vsakič znova postavlja poglobitev posameznih tematik. Svoje moči in energije posvečajo raziskovalnemu novinarstvu in tudi po cele tedne poglabljajo zanimivejše, a tudi zahtevnejše novice, ki se jih ostali kolegi dotikajo marginalno. Ko v njihovo redakcijo vstopi nov direktor Marty Baron, jih zaprosi, naj se posvetijo razkrivanju obtožb o zlorabah mladoletnikov v katoliških institucijah. To je za Boston, a tudi za časopis zelo drzna odločitev, saj je več kot polovica njegovih bralcev in naročnikov blizu katoliški cerkvi. Michael, Sasha, Matt in Walter se tako podajo v raziskovanje zgodbe, kjer prevladuje zakon molčečnosti, ki jim ne dovoli, da bi prišli resnici do dna. Postopoma pa uglašeni in determinirani »team« končno le prebije zid molka. Prispevek je skupini novinarjev leta 2003 zagotovil Pulitzerjevo nagrado, še prej pa prisili k odstopu Bernarda Lawja, kardinala bostonske nadškofije, v kateri so se dogajale množične zlorabe otrok. Dodana vrednost McCarthyjeve postavitve je prav enostavna pripoved, ki se ne spogleduje s trilerjem, ampak kronološko niza dogodke, tako kot je do njih prišlo. In pa igralska ekipa, da, zelo dobro izbrana zasedba, v kateri noče nihče prednjačiti: rezultat je izjemen nastop vseh igralcev. (Iga) Četrtek, 25. februarja 2016 GORIŠKA O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu štandrež - Tatova sta trdila, da sta policista Domačinka spravila v beg tatinsko dvojico Neznana tatova sta se včeraj popoldne potikala po predelu Štandreža, ki mu domačini pravijo Brajda. V Ulici Reg-gimento Piemonte Reale sta pozvonila na zvonec hiše, v kateri živita starejša zakonca. Takrat je bil doma le mož, medtem ko je bila njegova žena ravnokar po nakupih. Ko je odprl vrata, sta mu tatova rekla, da sta policista. Trdila sta, da sta komaj aretirala dva zlikovca in da preverjata, ali sta mogoče vlomila v kako stanovanje. Moški ju je spustil v hišo, tatova sta se takoj lotila iskanja svojega plena; prebrskala sta nekaj predalov in odprla nekaj omar. »Preveriti morava, ali so morda kaj ukradli tudi pri vas,« sta moškemu rekla tatova; kmalu zatem se je domov vrnila žena. Ko je opazila tatova z rokavicami na rokah, ju je vprašala, kdo sta in kaj pravzaprav počneta. »Sva policista,« sta odgovorila. »Zakaj nosita rokavice na rokah? Pokažita mi policijsko službeno izkaznico,« jima je dejala ženska in takoj zatem zagrozila, da bo poklicala na pomoč ka-rabinjerje, če ne bosta takoj odšla. Ko sta to slišala, sta tatova izstopila iz hiše, sedla v avtomobil in se odpeljala neznano kam. Ženska je kasneje res poklicala goriške karabinjerje, vendar ob njihovem prihodu tatov ni bilo več na spregled. »Gospa iz Štandreža je ravnala izredno hladnokrvno; res se je izkazala in sama spravila v beg tatinsko dvojico. Storila je ravno to, kar svetujemo na naših javnih srečanjih. Zahtevati je treba službeno izkaznico in takoj klicati na pomoč sile javnega reda,« pravi goriški karabinjerski ka-petan Lorenzo Pella in poudarja, da je v takih primerih treba klicati karabinjerje ali policiste čim prej, saj je vsaka minuta pomembna. Pella razlaga, da je preiskava neuspele tatvine v središču Štandreža še v teku; če je kdorkoli opazil tatova oz. njun avtomobil, lahko kliče karabinjerje, ki bodo za vsako informacijo še kako hvaležni. V zadnjih časih se je povečalo število ljudi, ki zavrtijo interventno številko 112, komaj opazijo sumljivo osebo ali avtomobil. V številnih primerih so klici v veliko pomoč preiskovalcem, saj je vsaka dodatna informacija dobrodošla. Na podoben način sta pred enim mesecem tatova okradla 86-letno žensko v Ulici Campi v severnem delu Gorice. Najprej sta vlomila v stanovanje in prebrskala predale v spalnih sobah, zatem sta pozvonila na hišni zvonec, rekoč, da sta ka-rabinjerja. Lastnica stanovanja jima je zaupala in jima sama izročila denar in zlatnino; takoj zatem sta zbežala neznano kam. Karabinjerji poudarjajo, da ne gre nasedati sumljivim osebam, ki se javijo pred našimi domovi brez pravih razlogov; obenem opozarjajo, da je treba biti še posebno pozorni na zaklepanje vrat in zapiranje oken. »Če je naša hiša opremljena z alarmno napravo, jo moramo priklopiti vsakič, ko gremo zdoma. Največ vlomov se zgodi v poznih popoldanskih in večernih urah, zato mo- ramo biti takrat še toliko bolj previdni,« poudarja Pella in pojasnjuje, da se nevarnost za tatinske obiske poveča v večernih urah. Ko se zmrači, so tatovi najbolj dejavni, vendar se včasih odpravijo na svoje pohode tudi pred mrakom. Prihodnje javno srečanje, na katerem bo karabinjerski kapetan Lorenzo Štandreška Brajda bumbaca Pella spregovoril o tatvinah in goljufijah, bo danes ob 17.30 v kulturnem centru v Ulici Udine v Šlovrencu. Njegovim nasvetom gre še kako prisluhniti, saj je bilo lani v goriški pokrajini prijavljenih 253 vlomov; v Gorici jih je bilo obravnavanih 72. Danjel Radetič APrimorski ~ dnevnik Moški verjetno žrtev kaznivega dejanja Sodna obdukcija na truplu 59-let-nega moškega, ki je bilo v torek najdeno v smeteh na območju deponije v Stari Gori, je včeraj na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani potekala, do zaključka redakcije pa nam ni uspelo izvedeti, ali je že zaključena in kakšni so njeni rezultati. Kot smo že poročali, 59-letni moški z začasnim prebivališčem v okolici Nove Gorice, stalnim pa v bližini mesta, ni bil med pogrešanimi osebami. Tudi policija, ki je bila o najdbi trupla obveščena v ponedeljek ob 9.54, včeraj ni dajala konkretnejših informacij o dogodku. Predstavnik za stike z javnostmi na novogoriški policijski upravi, Dean Božnik, je povedal le, da preiskava še poteka ter da policija ne izključuje morebitnega suma storitve kaznivega dejanja. Ker je preiskovalni sodnik novogoriškega okrožnega sodišča v torek odredil sodno in ne sanitarne obdukcije, je moč sklepati, da so bili na truplo verjetno znaki, ki so kazali, da je bil moški lahko tudi žrtev kaznivega dejanja. O poškodbah, ki jih je utrpel, bo verjetno več znanega danes. (km) ■ II III v • v v Vlomili v zupnišce V torek zvečer so novogoriške policiste obvestili o vlomu v župnijo v naselju Slap v občini Vipava. Neznanec je ukradel nekaj gotovine in zlatnine, nato je zbežal neznano kam. (km) kromberk - Včeraj v podjetju Gen-i Sumljiva pošiljka Prejeli so jo v dopoldanskih urah - Popoldne so iz Ljubljane sporočili, da v belem prahu ni škodljivih snovi Na sedežu podjetja Gen-i v Krom-berku so včeraj dopoldan prejeli sumljivo poštno pošiljko. V beli pisemski ovojnici, naslovljeni na podjetje, se je namreč nahajala vrečka z belim prahom. Prejem pošiljke z neznano vsebino je včeraj za Primorski dnevnik zgodaj dopoldan potrdil tudi Robert Golob, predsednik uprave omenjene družbe. »Nemudoma smo zavarovali stavbo in naše zaposlene, preprečili vstop v stavbo ter obvestili policijo in pristojne organe, ki so poskrbeli za zaščito ljudi in okolice,« je povedal Golob in dodal, da je policijska preiskava že stekla in da čakajo na rezultate analize vsebine sumljive pošiljke. Ta je kasneje pokazala, da gre za nenevarno snov. Na kraj dogodka so prišli novogori-ški policisti, ki so obvestilo o prejetju pošiljke dobili ob 9.10, gasilci, strokovnjaki s področja protibombne zaščite Generalne policijske uprave, zaposleni na veterinarski upravi, civilna zaščita in nujna medicinska pomoč. V objektu se je v času prijetja pošiljke nahajalo okrog 70 ljudi, med njimi je bilo tudi nekaj otrok, saj v okviru podjetja deluje tudi otroški vrtec. Policija je ožjo okolico objekta zavarovala, ostale strokovne službe pa so začele s postopkom varne odstranitve sumljive pošiljke. Ob odprtju pisemske ovojnice se je namreč bel prah raztresel iz vrečke. Novogoriški gasilci so ob prihodu na kraj dogodka vzpostavili t.i. dekontami-nacijsko linijo, pred objektom pa poseben dekontaminacijski šotor. Dva novogoriška gasilca in strokovnjak s področja proti-bombne zaščite Generalne policijske uprave so v stavbo vstopili v posebnih zaščitnih oblekah, vzeli vzorec pošiljke in ga okoli 12. ure predali članoma civilne zaščite, ki sta ga odpeljala na nadaljnjo preiskavo na ljubljansko veterinarsko fakulteto. Pošiljko so varno odstranili in jo odpeljali na analizo v Ljubljano FOTO K.M. Kot je na kraju dogodka pojasnil poveljnik novogoriških gasilcev, Simon Ven-dramin, so gasilci in strokovnjaki s področja protibombne zaščite že na kraju dogodka opravili nekaj preliminarnih testov sumljivega prahu, ki pa so bili negativni. »Na terenu so bile opravljeni t.i. standardni testi, pri katerih se preverja prisotnost an-traksa, botulina, ricina, črnih koz ter morebitno prisotnost eksploziva. Ko bomo dobili rezultate analize, se bomo odločili, kakšni bodo nadaljnji postopki,« je pred zavarovano stavbo podjetja včeraj dopoldan povedal Vendramin. Vsi pripadniki omenjenih služb, ki so sodelovali pri včerajšnji intervenciji, so tam morali počakati do prejetja rezultatov, prav tako vsi zaposleni v stavbi in otroci v vrtcu. »Ljudi smo iz neposrednega prostora, kjer je prišlo do odprtja te vrečke, odstranili, jih pa moramo držati v karanteni, dokler se ne ugotovi, za katero vrsto snovi gre,« je pojasnil poveljnik novogoriških gasilcev. V času, ko je prišlo do odprtja vrečke, so bile v stavbi še trije obiskovalci, ki so stavbo po opravljenih opravkih za- pustili. Pristojne službe so z njimi vzpostavile telefonski stik in jih nato poslali na lokacijo, kjer so imeli nadzor nad njimi. »V stavbi je tudi vrtec, a so na srečo starši teh otrok zaposleni v tem podjetju, tako da s tem nimamo problemov. Po podatkih, ki jih imamo, naj ne bi po odprtju pošiljke v vrtec vstopil nihče, vendar jih ravno tako zadržujemo v karanteni,« je še pojasnil Vendramin. Na kraj dogodka je dopoldan prišel tudi novogoriški župan Matej Arčon, ki je izrazil začudenje nad tem, da se ljudje sploh domislijo takih ravnanj kot je pošiljanje pisemskih pošiljk s sumljivimi vsebinami. Kot je še povedal poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote, so se s tovrstno sumljivo pošiljko včeraj na Goriškem srečali prvič, v Sloveniji pa je sicer bilo že več takih primerov. Kmalu po 15. uri je iz Ljubljane prišlo sporočilo, da bel prah ne vsebuje škodljivih snovi, dokončni in uradni rezultati bodo znani danes. Stavbo podjetja Gen-i so ljudje začeli zapuščati okoli 15.30, gasilci, ki so morali še umakniti opremo in počistiti teren, pa nekoliko kasneje. Stroški intervencije bodo po besedah Vendramina znašali nekaj tisoč evrov. V skladu z usmeritvami okrožne državne tožilke policija dogodek preiskuje v smeri suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Katja Munih 12 Četrtek, 25. februarja 2016 GORIŠKA / ronke - Okrog 100 letalskih prevoznikov se je v treh letih izognilo plačilu 230.000 evrov Aerotaksiji utajevali davke Finančna straža je na ronškem letališču odkrila večjo davčno utajo. Davčnim obveznostim so se po ugotovitvah finančnih stražnikov izogibala podjetja, ki na omenjenem letališču ponujajo prevoz z aerotaksiji. Okrog sto letalskih prevoznikov naj bi v manj kot treh letih državno blagajno oškodovalo za okrog 230 tisoč evrov. Na podlagi zakonskega odloka št. 201 z dne 6. decembra 2011 morajo namreč potniki, ki se poslužujejo zračnih taksijev, plačati davek letalskemu prevozniku. Če morajo preleteti razdaljo, ki je krajša od 1500 kilometrov, znaša davek 100 evrov, za daljše razdalje pa je treba plačati 200 evrov. Na podlagi 16. člena omenjenega zakona mora nato prevoznik z bančnim nakazilom plačati davek državi. Finančna straža je pregledala na tisoče podatkov o vzletih in pristankih ae-rotaksijev na ronškem letališču. Preiskovalci so vzeli v pretres delovanje italijanskih in tujih prevoznikov v obdobju med 29. aprilom 2012 in 31. januarjem 2015 ter podatke primerjali s tistimi, ki so shranjeni v podatkovnih bazah finančne straže. Pregledali so vse dokumente, ki so jih prevozniki izpolnili ob pristanku in vzletih zračnih taksijev, nato pa so jih analizirali, jih porazdelili glede na dolžino poti in jih s pomočjo računalniškim programov primerjali z drugimi podatki. Finančni stražniki so tako izračunali, da bi morali letalski prevozniki v približno treh letih plačati državi okrog 230.000 evrov davka - njihovih storitev se je poslužilo približno 1500 potnikov -, tega pa niso storili. O davčni utaji so ronški finančni stražniki obvestili Agencijo za prihodke. gorica - Danes Začenja se Expomego Lanski sejem Na goriškem sejemskem razstavišču se danes začenja štiridnevni vzorčni sejem Expomego, ki je dosegel svojo 44. izvedbo. Uradno odprtje bo ob 18. uri, sicer pa bo sejem danes in jutri odprt med 15. in 20. uro, v soboto in nedeljo, 27. in 28. februarja, pa med 10. in 20. uro. Na današnjem odprtju bodo prisotni predsednica družbe Udine e Go-rizia Fiere Luisa De Marco, predsednik novogoriške Območne obrtno-podjetniške zbornice Zoran Simčič, predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, goriški župan Ettore Romoli, no-vogoriški župan Matej Arčon in župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. Razstavljavcev bo približno 150, skoraj polovica jih prihaja iz Slovenije. Sejmu Expomego se letos četrtič pridružuje mednarodni festival golaža, ki bo vsak dan odprt do 22. ure. Vstop na sejem je prost. Finančni stražniki na ronškem letališču foto ft. ronke - Zaradi okvare letala odpovedali let za Rim Pred vzletom počilo Galeb priletel v motor - Več potnikov se je v italijansko prestolnico odpravilo z vlakom Na ronškem letališču Pietro Savor-gnan di Brazza so v torek zvečer morali odpovedati let Ronke-Rim. Tik pred vzletom je v motorju letala družbe Alitalia, ki bi moralo v italijansko prestolnico poleteti ob 18.50, trikrat počilo. Vzrok okvare naj bi bil galeb, ki je med pristajanjem letala poletel v motor. Tehniki letalske družbe so po pristanku aviona, ki je v Ronke priletel iz Rima, motor pregledali in očistili. Nato so prižgali zeleno luč za ponoven vzlet, a nekaj očitno ni bilo v redu: ko je bilo letalo že na progi in se je pi- Letalo lot pripravljal na vzlet, je trikrat počilo. Pre- na ronškem strašeni potniki so morali izstopiti iz leta- letališču la; v Rim so se nekateri odpeljali z naslednjim letom, drugi pa so raje izbrali vlak. bonaventura tržič - Laura Fasiolo Senatorka proti premogu Parlamentarno vprašanje za ministra Goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo je spet vložila parlamentarno vprašanje v zvezi s sežiganjem premoga v termoelektrarni v Tržiču, potem ko je to storila že oktobra leta 2014, vendar ji takrat ministra Galletti in Lorenzin nista odgovorila. »Tehnična komisija goriške pokrajine je junija leta 2013 opozorila, da je nadpovprečno visoko število smrti povezano z zamudami pri spoštovanju mejnih vrednosti, ki so predvidene za izpuste termoelektrarne,« poudarja Fasiolova in opozarja, da so se tržiška županja Silvia Altran, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in deželna odbor-nica Sara Vito odločno izrekli proti podaljšanju okoljskega dovoljenja za obratovanje termoelektrarne do leta 2025. Fasio-lova je zato pozvala ministra, naj ustanovita tehnično omizje s krajevnimi upravitelji, s pomočjo katerega bi preverili stopnjo izpustov iz tržiške termoelektrarne. Hkrati je senatorka poudarila, da je treba posodobiti termoelektrarno in se posledično odpovedati sežiganju fosilnih goriv, ki imajo izredno škodljiv učinek na okolje. Proti sežiganju premoga v trži-ški termoelektrarni so se izrekli tudi člani civilne iniciative Gruppo San Valentino Cittadini per la salute; po njihovih besedah je premog izredno škodljiv in njegovo sežiganje povzroča več vrst rakastih obolenj in drugih bolezni. Termoelektrarna ajdovščina - V »ukrajinskem« Agroindu Kmalu žganje Sklenili dogovor o plačilu grozdja lanskega letnika Novi ukrajinski lastniki vipavskega Agroinda so se včeraj sestali s predstavniki vipavske Kmetijske zadruge. Dogovorili so se, da Agroind 10. marca zagotovi bančno garancijo v višini pol milijona evrov, s katero bodo Kmetijski zadrugi Vipava in vipavskim vinogradnikom jamčili za plačilo prve polovice oddanega grozdja letnika 2015. Skupni dolg do zadruge sicer znaša 1,8 milijona evrov. Do 15. oktobra bo po sedanjih zagotovilih lastnikov Agroinda plačano vse grozdje za leto 2015, cena ostaja ista. Za plačilo grozdja letnika 2016 pa bodo pogovori potekali v juniju. »Za pokritje vseh dolgov Agroinda bo potrebnih več let. V najhitrejšem času bomo pokrili najbolj nujne dolgove do Kmetijske zadruge, dobaviteljev, delavcev in države glede neplačanih davkov,« je včeraj v Vipavi pojasnil direktor Agroinda Dmitrij Leščen-ko. Poleg dolga do Kmetijske zadruge pretekli dolgovi Agroinda vključujejo še dolg do dobaviteljev v višini milijona evrov, 200.000 evrov za plače delavcev ter 50.000 evrov za poplačilo davčnih obveznosti. Davčna uprava je Agroindu blokirala račun pred dvema tednoma, po pričakovanjih Leščenka bo ponovno odblokiran naslednji teden, in sicer na račun tekočih prihodkov podjetja. »Naš namen je narediti vse, da se stečaj prepreči,« je zagotovil Leščenko. Novi lastniki bodo polovico proizvodnje namenili proizvodnji vina, polovico pa žganim pijačam. V ta namen je pred dvema tednoma v Vipavo že prišla vsa potrebna oprema za proizvodnjo žganih pijač: gina, konjaka, vodke in viskija. Zagnali jo bodo čez dva meseca. »Odločitev za žgane pijače je zato, da bi zagotovili večje prihodke, da bi pokrili vso izgubo iz preteklosti,« pravi direktor. Surovine bodo nabavljali iz Gruzije, Indije in Ukrajine, prodajali pa jih bodo v Skandinavijo, pribaltske države, na Poljsko in v Nemčijo. »Če gre za neko dodatna dejavnost, jo pozdravljamo. Bistveno je, da nameravajo obdržati tudi vinski del,« meni Aleš Krečič, član upravnega odbora Kmetijske zadruge Vipava. »Zadovoljni smo, da se pogovarjajo o odkupu grozdja ter še nadaljnji predelavi in prodaji vina,« pristavlja predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Vipava Aleš Kosovel, glede zagotovila o bančni garanciji do 10. marca pa: »Če jim je kaj do strategije v Vipavski kleti, bodo to uredili, kajti surovino bodo potrebovali.« (km) www.primorski.eu1 nova gorica - Nakupa niso potrdili V prazni stavbi ne bo mladih in športnikov Novogoriški svetniki niso potrdili nakupa objekta v mestnem središču foto k. m. Z izidom glasovanja enajst proti deset novogoriški mestni svetniki na ponedeljkovi izredni seji niso potrdili nakupa nepremičnine v Cankarjevi ulici v Novi Gorici. Občina je tam nameravala uveljavljati predkupno pravico za poslovne prostore, ki so naprodaj zaradi stečajnega postopka. Namenila bi jih za delovanje novogo-riškega Mladinskega centra, Zavoda za šport in Športne zveze. Cena poslovnih prostorov je padla s skoraj 600.000 evrov na 290.000 evrov. Zato je novogoriški župan Matej Arčon ocenil, da bi nakup bil smiseln, saj bi tako pridobili skoraj 600 kvadratnih metrov površin, ki bi jih namenili za Mladinski center, Zavod za šport in Športno zvezo, kar bi rešilo njihovo prostorsko stisko. Nad odločitvijo svetnikov so zato predstavniki Mladinskega centra, Zavoda za šport in Športne zveze razočarani, saj bi s pridobitvijo prostorov v Cankarjevi ulici vse tri organizacije prešle pod skupno streho, s svojimi programi pa bi nedvomno oživeli omenjeni kompleks, ki prazen sameva že nekaj časa. (km) / GORIŠKA Četrtek, 25. februarja 2016 13 vileš - Promocijska pobuda v pokrajinski infotočki v centru Tiare »Wine for you« vabi v kleti Združevanje moči za skupno promocijo lokalne vinske, trgovske in turistične ponudbe. To je cilj projekta Wine for you, pri katerem sodelujejo deželno gibanje vinskega turizma Movimento Turismo del Vino Furlanije - Julijske krajine, Tiare Shopping iz Vileša in infotočka goriške pokrajine, ki deluje v omenjenem nakupovalnem središču. Skupni marketinški projekt, ki ga bodo začeli izvajati 29. februarja, predvideva izvajanje komunikacijske kampanje preko spletnih družabnih omrežij v samem nakupovalnem središču. Obiskovalce centra Tiare in spletne uporabnike bodo s tem skušali privabiti v pokrajinsko infotočko, kjer jim bodo izročili bone Wine for you. S temi bodo imeli pravico do treh brezplačnih degustacij v vinskih kleteh Furlanije - Julijske krajine. Vsak teden bodo pri pobudi sodelovala različna vinarska podjetja, obiskovalci nakupovalnega središča v Vilešu pa bodo imeli možnost spoznavati njihovo vrhunsko ponudbo ter lepote goriške pokrajine in dežele FJK nasploh. »Sodelovanje med Cestami vina in okusov FJK ter nakupovalnim središčem Tiare Shopping nam bo omogočilo, da ovrednotimo našo deželo ter približamo ljudem njeno kakovostno ponudbo. Z doprinosom goriške pokrajine, ki bo omo- Zdravica na predstavitvi pobude bumbaca gočila to sinergijo, bomo turistom zagotavljali boljše storitve,« je dejala predsednica gibanja Movimento Turismo del Vino Elda Felluga, podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic pa je poudarila, da so vrhunska briška vina naraven promocijski adut za naš prostor. »V njih najdemo koncentrat starodavnega znanja Kolesarka poškodovana Novogoriška policija je bila včeraj malo pred 10. uro obveščena, da je 50-letni voznik avtomobila v Kidričevi ulici v Novi Gorici zbil starejšo kolesarko. 74-letna kolesarka je s kolesom zapeljala čez prehod za pešce v trenutku, ko je iz smeri središča Nove Gorice pripeljal avtomobil. Po nesreči so poškodovano kolesarko odpeljali v šempetrsko bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Policisti bodo omenjeni kolesarki zaradi kršitve prometne zakonodaje - uporabljala je namreč površino, ki ni namenjena za vožnjo s kolesom - izdali plačilni nalog. (km) V Gorico ne smeta Na kvesturi so včeraj zoper mlada državljana Kosova izdali odlok o prepovedi bivanja v goriški občini. 21-letnega I.A. in 22-letnega B.F. so policisti mobilnega oddelka ustavili v torek na goriški železniški postaji. Policisti so ugotovili, da imata mladeniča za sabo že več ovadb zaradi tatvin, zato se je kvestor odločil za uvedbo previdnostnega ukrepa. V Gorico se mladeniča ne smeta vrniti tri leta. Nagrajeni film in mojstrstva Bricev pri gojenju trte in pridelovanju vina,« je povedala Černičeva in izpostavila pomen projekta Vinske ceste, ki obiskovalcem omogoča pravo potovanje »po gričih in okusih, ki so značilni za naše kraje«. Podpredsednici pokrajine Gorica se zdi pobuda Winefor You, ki so jo predstavili včeraj, zelo posrečena: »Obiskovalci nakupovalnega centra Tiare bodo v naši infotočki dobili "vizitko", s katero bodo lahko pobliže spoznali še ponudbo naših vinskih kleti.« Promocijska kampanja se bo zaključila z dogodkom Wine Festival, v okviru katerega se bodo vinarji in drugi proizvajalci tipičnih dobrot predstavili v centru Tiare. vrh - Pevska revija Jutri se izteče rok za vpis na Zlata grla Lanska revija Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela in Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica razpisujeta 15. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2015. Revijski del bo na programu v soboto, 16. aprila, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na revijskem delu bodo nastopili otroški in mladinski zbori. Program naj obsega tri pesmi, med katerimi naj bo vsaj ena skladba slovenska umetna ali priredba slovenska ljudske pesmi. Tekmovalni del bo ravno tako v soboto, 16. aprila; začel se bo ob 15.30. Na tekmovalnem delu revije bodo nastopili otroški in mladinski zbori treh različnih zasedb: mali otroški zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 2005 in mlajši; otroški zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 2002 in mlajši; mladinski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1997 in mlajši. V zboru lahko 10 odstotkov pevcev za eno leto presega starostno omejitev. Zbori naj predstavijo tri skladbe, med katerimi naj bo vsaj ena skladba slovenska umetna ali priredba slovenske ljudske pesmi. Izvajanje je možno a cappella ali z instrumentalno spremljavo, če je ta predpisana v izvirniku predložene partiture. Nastope zborov bo ocenjevala tričlanska strokovna žirija. Zborom bo dodelila zlato priznanje z odliko, zlato priznanje, srebrno priznanje in bronasto priznanje. Žirija lahko podeli tudi naslednja posebna priznanja: priznanje za najboljši mali otroški zbor, priznanje za najboljši otroški zbor, priznanje za najboljši mladinski zbor, priznanje za najboljšo izvedbo slovenske umetne skladbe, priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, priznanje za najboljši izbor programa in priznanje za najboljšo klavirsko spremljavo. Razglasitev rezultatov bo ob 19. uri, po nastopu zborov na netek-movalnem delu revije. Rok za prijave zapade 26. februarja. Prijavnico je treba poslati po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Zbori, ki sodelujejo na tekmovalnem delu, naj do 20. marca pošljejo še naslednje obvezne priloge: seznam nastopajočih z letnico rojstva, kratko predstavitev zbora (do 500 znakov) in štiri čitljive izvode partitur izbranih skladb na naslov: ZCPZ - Drevored 20. septembra 34170 Gorica. Za dodatne informacije sta na voljo telefonska številka 333-3461368 (Mirko Ferlan) in naslov elektronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it. dobrovo - Jutri začetek Primorski zbori bodo spet zapeli V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze pevskih zborov Primorske, Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta se bo jutri ob 20. uri na Dobrovem začela letošnja Primorska poje. Na Goriškem, Tržaškem in videm-ski prokrajini bo 10 koncertov, od teh tri bodo v cerkvenih prostorih. Prvi koncert na Tržaškem bo jutri ob 20. uri v Marijinem domu v Trstu, sledili bodo koncerti v nedeljo, 28. februarja, v Križu v cerkvi Povišanja Svetega Križa, v nedeljo, 3. aprila na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu, v nedeljo, 10. aprila v Kulturnem domu na Proseku-Kon-tovelu in v petek, 15. aprila v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Na Goriškem bodo letos tri koncerti, in sicer v petek, 11. marca, v cerkvi sv. Andreja v Štan-drežu, v nedeljo, 13. marca, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 9. aprila, v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. V videmski pokrajini bo Primorska zapela v nedeljo, 13. marca v občinskem kulturnem centru na Trbižu kjer se bosta srečali Koroška in Primorska, ki bosta skukpaj zapeli, in v nedeljo, 24. aprila, v cerkvi Sv. Florijana v Zavarhu. Letošnja Primorska poje, je posvečena 120-le-tnici rojstva skladatelja Karola Pahorja. V goriškem in tržiškem Kinemaxu so včeraj začeli predvajati film Gianfranca Ro-sija »Fuocoammare«, ki je pred nekaj dnevi na 66. berlinskem filmskem festival osvojil Zlatega medveda. Rosi je film posvetil zgodbam migrantom, ki jih rešujejo pred Lampeduso. Rosinelline pesmi V palači Attems Petzenstein v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili pesniško zbirko »Giu la maschera« Rosinelle Celeste Lucas. Ob avtorici bo o zbirki govoril literarni kritik Marco Maria Tosolini. Dijak se je poškodoval Med poukom telesne vzgoje v telovadnici goriškega Kulturnega doma se je včeraj dopoldne poškodoval dijak zavoda DAnnunzio. Z rešilcem so ga odpeljali v goriško bolnišnico. Furlanska predstava V soboto, 27. februarja, ob 20.45 bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici v okviru 16. festivala furlanskega komičnega gledališča - Teatri Comic Furlan tretja oz. zadnja letošnja predstava, in sicer »Puare Talie...Viparis in famee«. Nastopila bo skupina Drin & Delaide iz Rivignana. Vstop le z vabili, ki jih lahko zainteresirani dvignejo v knjigarni Antonini ali v Kulturnem domu. gorica - V nedeljo, 28. februarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž Doživel že sto ponovitev Od februarja 2014 do lanskega decembra si je muzikal Cvetje v jeseni ogledalo preko 80.000 ljudi Iz muzikala V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž bo v nedeljo. 28. februarja, ob 16. uri na sporedu muzikal Cvetje v jeseni, ki ga je postavila na oder mlada, zagnana ustvarjalna ekipa v režiji Vojka Anzeljca. Potem ko so ga navdušeno, s pravimi ovacijami, sprejeli v Sloveniji, prihaja v goste tudi v Gorico, da bi tudi tukajšnji obiskovalci Kulturnega centra Lojze Bra-tuž zasanjali ob njem, kot so že ob legendarnem filmu Cvetje v jeseni iz leta 1973 v režiji Matjaža Klopčiča z Mileno Župančič in Poldetom Bibičem v naslovnih vlogah. Produkcija tega velikega odrskega zalogaja se je začela februarja 2014, premiero in pet ponovitev je doživel septembra istega leta v ljubljanskih Križankah. Od tedaj do decembra 2015 je imel že več kot 100 ponovitev in si ga je ogledalo nad 80.000 gledalcev. Predstava vsebuje vse prvine dialoga, plesa, petja in s tem privablja najširše množice ljubiteljev tega žanra. V Gorici bo nasto- pala zasedba: Janez - Matjaž Robavs, Meta - Nina Pušar, Danijel - Jure Iva-nušič, Liza - Alenka Kozolc Gregu-ric, Boštjan - Damijan Perne, Barbara - Nives Mikulin, Mica - Antea Mramor, Dinca - Ana Ferme, Marica in Katinka - Asja Potisek in Antea Mramor, Doktor in Urbl - Alen Ko-fol, Anžon - Matevž Mali in Mlačan - Ambrož Kvartič. Muzikal ponuja eno najlepših ljubezenskih zgodb slovenske literarne zgodovine. Idilična povest Cvetje v jeseni avtorja Ivana Tavčarja je najbolj znana ljubezenska zgodba v slovenski književnosti, velja pa tudi za eno najlepših. A zgodba ne govori zgolj o ljubezni med moškim in žensko, temveč opeva tudi ljubezen do domovine in domače zemlje. Odziv publike je bil do sedaj čudovit. Gotovo bo muzikal lepo sprejet tudi pri nas. Za informacije sta na razpolago telefonska številka 0481-531445 od 8.30 do 12.30 in naslov elektronske pošte info@cen-terbratuz.org. gorica - Komigo baby Antonon bo otrokom spregovoril o drugačnosti V nedeljo, 28. februarja, ob 11. uri bo v Kulturnem domu v Gorici četrto srečanje iz niza gledaliških predstav za otroke Komigo baby 2015/16 - Mama, očka... gremo v gledališče!; na sporedu bo gledališka predstava Grigorja Viteza Antonton v priredbi Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice. Grigor Vitez je znameniti hrvaški pesnik, ki je v sredini 20. stoletja pisal pesmi predvsem za mlade, pa tudi za odrasle. Njego- ve pesmi otrokom odkrivajo lepoto sveta iz najrazličnejših zornih kotov, hkrati pa seveda tudi lepoto poezije, v kateri se ta svet zrcali na čisto poseben način. Antonton je eden njegovih junakov, ki ima posebne življenjske navade, zato bo uprizoritev govorila o drugačnosti, ki jo na tak ali drugačen način pozna mnogo otrok. Živahna likovno-glasbena uprizoritev nam bo odkrila malega junaka, ki svoje drugačno srce nosi na svoji dlani. Četrtek, 25. februarja 2016 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. ~M Gledališče 16. FESTIVAL FURLANSKEGA KOMIČNEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20): v soboto, 27. februarja, ob 20.45 »Pua-re Talie ... Viparis in famee« (Drin & Delaide, Rivignano). Brezplačna vabila v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma; informacije po tel. 0481-33288. »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v petek, 3. marca, ob 20.30 komedija za stare in mlade »Staro za novo« (produkcija, scenarij, igra in režija Boris Kobal, Tin Vodopivec); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v petek, 26. februarja, ob 20. uri komedija »Moški so z Marsa, ženske so z Venere«, Denis Avdic; informacije po tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 25. februarja, ob 21. uri »Modigliani« (igra Marco Bocci, režija Angelo Longoni); informacije po tel. 0481-969753, www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 4. marca, ob 21. uri »I vi-cini« (režija Fausto Paravidino), nastopajo Iris Fusetti, Davide Lorino, Fausto Paravidino, Sara putignano in Monica Samassa; informacije po tel. 0481-532317, info@artistiassociati-gorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 24. februarja, ob 20.45 gledališka predstava »La dodicesima notte« Williama Shakespeareja; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v petek, 26. februarja, ob 20. uri »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); v soboto, 27. februarja, ob 10.30 »Gledališka igralnica« (vodi Medea Novak), ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 0038653352247, blagajna@sng-ng.si. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Zoo-tropolis«; 19.50 »Il caso Spotlight«; 22.10 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 »The Danish Girl«; 21.45 »Il caso Spotlight«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Fuo-coammare«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.10 - 20.10 -22.15 »Deadpool«. Dvorana 2: 17.00 - 19.20 - 21.40 »Gods of Egypt«. Dvorana 3: 17.50 - 20.20 - 22.10 »Ti-ramisu«. Dvorana 4: 17.15 »Zootropolis«; 19.50 - 22.00 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il caso Spotlight«. fi Razstave V GORICI: v Kulturnem domu je na ogled razstava slikarke Marie Grazie Persolja; do 12. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami. V GORICI: v galeriji La Bottega v Ul. Nizza 4 razstavljajo Vera Mauri, Sergio Al-tieri, Gianni Brumatti, Fulvio Monai, Mario Pitocco, Vittorio Ruglioni; do petka, 26. februarja, od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00. V NOVI GORICI: v Mestni galeriji Nova Gorica na Trgu Edvarda Kardelja 5 je na ogled slikarska razstava Maria Pallija »Teorem o labirintih«; do petka, 26. februarja, od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00. Razstava je nastala v sodelovanju z Deželno galerijo za sodobno umetnost Luigi Spazzapan v Gradišču, kjer se bo umetnik predstavil z razstavo »Oksimoron« (med 22. aprilom in 29. majem) in Pilono-vo galerijo v Ajdovščini, kjer bo razstava »Izbrisani odtisi« na ogled med 18. marcem in 17. aprilom. V GORICI: član fotokluba Skupina75 Marko Vogrič razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do ponedeljka, 29. februarja. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do ponedeljka, 29. februarja, od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design-Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do nedelje, 6. marca, od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816, www.gal-leriaspazzapan.it. 4 Koncerti VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 4. marca, ob 20.45 koncert kvarteta »Pro mu-sica« (Piero Zanon in Aura D'Orlan-do-violina, Franco Anth-viola, Andrea GORIŠKA Barucca-violončelo); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.lipizer.it. GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: v četrtek, 10. marca, ob 20. uri zaključni koncert komornih skupin akademije Nova; vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica. V NOVI GORICI v športni dvorani OŠ Milojka Štrukelj, Delpinova ul. 7, v soboto, 12. marca, ob 18. uri glasbeni spektakel »Mamma mia!« (društvo Prospot iz Radovljice, v sodelovanju s KD Nova Gorica). Predprodaja vstopnic na vseh bencinskih črpalkah Petrol v Sloveniji ali na www.eventim.si. H Šolske vesti AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Gorici ob torkih in četrtkih v večernih urah; informacije www.adformandum.org, na info@adformandum.org. SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca. & Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Istro v soboto, 5. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.10 iz Gabrij (na Tržaški cesti) s postanki ob 7.30 v Doberdobu, ob 7.40 v Ronkah (picerija Al Gambero) in ob 8. uri v Štivanu; informacije tel. 3804203829 (Miloš). KRUT vabi na velikonočni izlet v Parmo, mesto kulture in enogastronom-ske tradicije in njeno okolico, posejano s starodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program na sedežu Kruta (Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje). Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Prijave do petka, 26. februarja. DRUŠTVO DLT FILIPI DES iz Nove Gorice organizira tek na Sabotin v sklopu Primorskih gorskih tekov v soboto, 27. februarja, s startom pod solkanskim mostom ob 13. uri; trasa bo vodila po kolesarski stezi do odcepa za mulatjero, ki se vzpenja po severni strani Sabotina, skozi kaverne prve svetovne vojne in s ciljem pri bivši karav-li; informacije po tel. 00386-68187250. SPDG vabi člane, da se udeležijo 38. spominskega pohoda na Arihovo Peč na Koroškem (približno 2 uri in pol lahke hoje). Odhod v nedeljo, 28. februarja, ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Prevoz z lastnimi sredstvi; tel. 339-7047196 (Boris). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Go-riščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Ja-melj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). □ Obvestila PARTIZANSKA KNJIŽNICA sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, bo odprta vsako soboto od 17. do 19. ure. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je Carinska uprava objavila nov program Intr@Web 2016 za periodične prijave Intrastat, vezane na nakup in pro- dajo blaga in storitev na območju EU. Novo verzijo programa je mogoče sneti s spletne strani Carinske uprave; informacije www.sdgz.it, www.ures.it. RISANJE MANDAL ZA OTROKE - Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita na otroško ustvarjalno delavnico, pod mentorstvom umetnice Tanje Prezelj, v soboto, 27. februarja, ob 15. uri; informacije in prijave po tel. 0038640225226, ivanasolc@gmail.com. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do ponedeljka, 29. februarja; informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL občinska zveza Doberdob priredi v petek, 4. marca, zborovanje ob dnevu včlanjevanja v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Sledila bo družabnost. KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA prireja v domu A. Budala družabnost ob dnevu žena v soboto, 5. marca, ob 19. uri; prijave po tel. 347-2420204 (Marta). SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, info@sdgz.it. KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu (Ul. Cicerone 8), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve ODKRITJE TREH SKULPTUR, nastalih na mednarodnem kiparskem srečanju na Jeremitišču, ki jih je Solkanu podarilo združenje sKultura 2001 iz Štandreža, bo danes, 25. februarja, ob 16.30 ob poslopju na Soški cesti 31 (pri pokopališču) v Solkanu. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): danes, 25. februarja, ob 20. uri Erika Brajnik »Naturo-patija in krepitev telesa«; v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Polajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«; v soboto, 12. marca, ob 20. uri Christian Go-stečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. V ASTRONOMSKEM OBSERVATORIJU V FARI (Strada Colombara 11) danes, 25. februarja, ob 20.30 predavanje Paola Molara, profesorja astronomije pri astronomskem observatoriju v Trstu, »Omnia Transit: i tran-siti dei pianeti tra storia e scienza«, vstop prost; www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481-888540. V KATOLIŠKI KNJIGARNI na Travniku v Gorici danes, 25. februarja, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo« z Jasno Tuta. V pogovoru z Jurijem Palj-kom bo avtorica predstavila svoje najnovejše delo »Moj svet sredi oceana-32 dni jadranja čez Pacifik v soncu in dežju, v strahu in smehu«. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO sporoča, da bo v petek, 26. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Bratstvo na delu« mladega pisatelja Matjaža Stibilja. Z avtorjem se bo pogovarjal Mario Lavrenčič, večer pa bo obogatil nastop MoPZ Jezero. SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE (SGGZ) in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje prirejata dogodek z naslovom »Sodobni podjetnik: v koraku s časom in napredkom za boljše poslovne rezultate« v petek, 26. februarja, ob 18. uri v prostorih zadružne banke v Sovodnjah; -/ prijave na sggzgorica@gmail.com, borut.sardoc@servis.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) v petek, 26. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »L'ultima volta che ho avuto sedici anni« (avtor Marino Buzzi), spregovorila bosta Oreste Patrone in Igor Damilano. KULTURA BREZ MEJA - PRAZNIK PRIJATELJSTVA v organizaciji briških združenj bo v soboto, 27. februarja, ob 19. uri v Vili Vipolže. V glasbeno-scenski predstavi bodo nastopili Sara Ambrož, Lorena Bassi, Andreja Benedetič, Luka Bilič, Virginia Cisillino, Stella Crasnich, Astrid Di Bon, Rok Gašparin, Kris Jug, Fiona Pahor, Sara Pahor, Giada Perabo, Hana Prinčič, Sarah Compassi, Anna Notomista, Davide Ostinelli, skupine Društvo Briških žena, Danzerini di Lucinico, Elever - Contatto danza iz Krmina in IDAS Neblo, zbori ŽPZ Vi-nika, MepPZ F.B. Sedej iz Števerjana, MePZ San Marco iz Moša, Nonet Brda. Na ogled bo likovna razstava osnovnih šol, sodelovalo bo društvo likovnih ustvarjalcev Dablo, sledila bo zabava z Briškim kvintetom. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 27. februarja, ob 21. uri gledališka posodobitev dela Roberta Co-vaza »Il Tesoro del Carso«, prirejata kulturno združenje »La Stropula de Mofalcon« in CAM-Arte e Musica; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. V ŠTANDREŽU v soboto, 27. februarja, ob 19.45 v župnijskem domu Anton Gregorčič srečanje v gosteh s francoskim prosvetnim delavcem in duhovnikom Jean-Philippom Chau-veaujem, ki skrbi za ljudi na robu in še zlasti za prostitutke. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 1. marca, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanja z avtorji 2016« predstavitev knjige zgodovinarja Boža Repeta »Milan Kučan - Prvi predsednik«. Ob prisotnosti avtorja bo gost večera prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, povezoval bo novinar Dušan Udovič. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, civilno zaščito iz Doberdoba in prostovoljnim društvom La Salute iz Ločnika prireja v petek, 4. marca, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu predavanje »Klopi na našem teritoriju, tveganja, preventiva in poznavanje pojava«, gost večera bo Franco Popazzi. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI v torek, 8. marca, ob 18. uri bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih« (ZTT), predstavila svoje izkušnje s tapkanjem; v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia parti-giana di Gorizia«. Mali oglasi PRODAM dve diatonični harmoniki: H, E, A po 1200 evrov in B, ES, AS po 1000 evrov. Tel. 335-5387249. Pogrebi DANES V GORICI: 10.10, Floriana Ros-sello vd. Vezil (z glavnega pokopališča ob 10.00) v cerkvi Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 12.10, Laura Zubin por. Bregant (iz splošne bolnišnice ob 12.00) v cerkvi pri Madonini in na pokopališču v Ločniku. DANES V GRADIŠČU: 12.00, Morena Bridarolli por. Romanut (iz videmske bolnišnice ob 11.00) v cerkvi Sv. Valeriana, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.00, Mari Ione (iz bolnišnice ob 8.50) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 11.00, Caterina Pelos vd. Peloi (iz tržiške bolnišnice ob 10.50) v cerkvi in na pokopališču. MNENJA, RUBRIKE_Četrtek, 25. februarja 2016 1 5 GLOSA »Naš« in »njihov« februar JoZe Pirjevec Preden sem konec januarja odpotoval v Indijo, sem se v Barkovljah udeležil Prešernove proslave, ki jo tamkajšnje kulturno društvo tradicionalno organizira med prvimi. Bila je nadvse kvalitetna zaradi sodelovanja harfistke Jasne Corado Merlak, predvsem pa zaradi nastopa Miroslava Košute, ki je svoj slavnostni govor podal z njemu lastno originalnostjo in iskrivostjo. Med bivanjem v Kerali sem si okoli našega kulturnega praznika pogosto recitiral Prešernove verze in samega sebe okaral, ker jih ne znam na pamet več, kajti s svojo plemenito dovršenostjo, me znova in znova očarajo in prepričujejo o lepoti našega jezika. Po povratku sem v nedeljo šel še na proslavo, ki so jo organizirali v Marijinem domu v Rojanu, pri čemer se mi je med poslušanjem programa utrnilo nekaj misli, ki jih želim tukaj podati. Dogodek je bil spet imenitno pripravljen. Nastopila sta kar dve mladinska zbora, »Emil Komel« iz Gorice in vokalna skupina »Ana-krousis«, ki sta bila preprosto imenitna. Slišali smo tudi nastop dveh talentiranih, rosno mladih glasbenikov, bratov Zuliani, citrarja Tomaža Pla-hutnika in tenorista Marka Kobala, recitatorja Timaža Susiča in slavost-nega govornika dr. Renata Štoklja, verjetno družinskega zdravnika večine prisotnih med publiko. Slednji je med drugim povedal nekaj, kar si velja zapomniti: kakšen terapevtski pomen ima dejstvo, da se bolnik lahko z zdravnikom pogovarja v maternem jeziku. Ko sem torej poslušal te mlade in starejše ljudi, sem si dejal, da smo Slovenci v zamejstvu pač še zelo močni, če nam uspe obeležiti naš kulturni praznik s takim številom inte- lektualno in umetniško nadarjenih nastopajočih. Kajti ne dvomim, da se je med mojo odsotnostjo zvrstilo v naših društvih mnogo podobnih proslav, kakor sem ju doživel v Barkovljah in Rojanu, proslav, ki so zajele med tistimi na odru in tustimi v dvorani dobršen del naše populacije. Sprašujem se, ali ne gre za enkraten fenomen, ki je značilen za naš narod in ki izraža na najboljši možen način njegovo kvaliteto. Dokler bomo Slovenci znali proslavljati Prešerna in njegovo poezijo s tako pristno zavzetostjo, bomo s tem tudi izpovedovali svojo ži-vljensko moč, ki je ne morejo okrniti niti zablode in hibe našega političnega in gospodarskega vsakdana. »Naš februar«, sem si dejal, »brni vsako leto od poezije, glasbe, petja, plemenitih misli in besed. Kako različen je februar naših italijanskih sosedov, ki se nasprotno odvija v znamenju nepreboljenih zgodovinskih travm, izmišljenih »resnic« in umetno gojenih zamer.« »Kako je mogoče«, sem še dalje premleval, »da je tržaški občinski svet razglasil za častnega občana nekega Simona Cri-sticchija v zahvalo za njegov šu-šmarski špektakel »Magazzino 18«, ki je uglašen na nabolj populistično in plehko razlago naše skupne novejše zgodovine? Očitno gre za razumevanje kulture, ki je pogojena od političnega pragmatizma najnižje vrste, do kakršnega je mogoče imeti samo pomilovanje.« Mi se od take kulture ograjujemo, ker nosimo v svoji zavesti kot dragocenost Prešernovo nesmrtno sporočilo: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak«. maribor - Pobuda urada za Slovence v zamejstvu in po svetu »Slovenski možgani ■ v«« • ne bežijo, morajo pa krožiti prek meja« Minister Gorazd Žmavc v Mariboru urad ministrstva Sol za slovensko avtocesto tudi iz Gradeža KOPER - Zadnje pošiljke snega so spet zaposlile cestna podjetja, ki za posipanje cest uporabijo velike količine soli. Družba za avtoceste v RS (Dars) denimo uporabi okoli 32.000 kilogramov posipnih materialov na kilometer avtoceste, po 24.000 kilogramov za razcepe, po 16.000 kilogramov za priključke ter po 6400 kilogramov na kilometer za ostale ceste. Največ te soli pride v Slovenijo prek Luke Koper, kjer pretovorijo do največ 150.000 ton soli letno (odvisno od vremenskih razmer). Sol, tako morska kot kamena, prihaja pretežno iz Tunizije in Egipta, poleg za posipanje cest pa jo uporabljajo še v industriji, za krmo živali in v prehrani. Dars je v zadnjih petih sezonah povprečno porabil 24.541 ton soli, v sezoni 2012/2013 pa kar 48.000 ton. Sol po eni pogodbi dobavljajo iz Gradeža, po drugi pa iz Kopra. V skupno 14 skladiščih na avtocestnih bazah in izpostavah ima sicer Dars v času zimskih razmer stalno na zalogi okoli 17.000 ton soli ter v 19 silosih na različnih lokacijah avtocestnega križa deponiranih še okoli 3000 ton soli. Pripravljenih je tudi nekaj več kot 500.000 litrov raztopin kalcijevega klorida in natrijevega klorida. VREME OB KONCU TEDNA Atlantska višinska dolina pred občutnejšim poslabšanjem Darko Bradassi Al Shizofreno dogajanje zlasti v višjih slojih ozračja, o katerem smo že pisali pred nedavnim, se je v tem tednu nadaljevalo. Kdor ni zamudil ponedeljkovega srečanja v spletni izdaji časopisa, si bo zagotovo zapomnil bizarnost nekaterih podatkov, kot denimo, ničle na višini 4000 metrov in skoraj poletnih večernih temperatur v nedeljo zvečer na Višarjah, med drugim ravno v obdobju, ki sodi med najhladnejša v letu. V včerajšnji noči, ko je hladna vremenska fronta oplazila tudi naše kraje, pa se je ozračje zlasti v višinah občutno ohladilo. Radiosonda iz Cam-poformida je včeraj opolnoči namerila ničlo na višini 1702 metrov, včeraj opoldne pa na višini 1151 metrov, najvišji sloji ozračja so se v povprečju v 48 urah ohladili za približno 11 stopinj Celzija. Ozračje je bilo v povprečju skorajda skladno z dolgoletno normalnostjo. Zapihala je burja, ki je v Tržaškem zalivu v sunkih dosegala hitrost do okrog 80 km/h, zlasti pa se je zmanjšal odstotek vlage. Že itak zelo bogata količina februarskih padavin se je v minulih dneh še povečala, tudi v bližnji prihodnosti pa bo še deževalo in v gorah snežilo. Dosedanje količine dežja v obmorskih predelih povečini kar občutno presegajo 100 litrov na kvadratni meter, v nižinskih pre- delih in na Kraški planoti se približujejo 200 litrom na kvadratni meter ali jih, kot denimo v Zgoniku, presegajo, v Benečiji se ponekod približujejo 300 litrom na kvadratni meter, največ padavin pa je deželna meteorološka opazovalnica doslej namerila tik Mužčev, in sicer 464 litrov na kvadratni meter. V slabem mesecu dni so to, kar velja še zlasti za februar, ki pri nas sodi med najbolj sušna obdobja v letu, zelo velike količine. Po včerajšnjem pričakovanem pre- hodnem izboljšanju z burjo in ohladitvijo bo danes in jutri na vrsti nova atlantska višinska dolina pred nadaljnjim ob-čutnejšim poslabšanjem predvidoma od sobotnega večera ali nedeljskega jutra, ko bo se bo iznad severnega Atlantika spustilo nad Sredozemlje solidno in obsežno ciklonsko območje. Vse te dni bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Kot kaže, bo dogajanje v vsakem primeru danes in jutri bolj umirjeno, od sobote ali nedelje pa bolj pestro. Globok ciklon ob koncu tedna bo namreč mestoma občutno destabiliziral ozračje. Danes in jutri bo prevladovalo oblačno vreme, ponekod z občasnimi krajevnimi padavinami. Jutri bo nekaj več spremenljivosti, zapihala bo burja. V soboto se bo našim krajem približal severnoatlantski ciklon, ki se bo vsaj do ponedeljka zaustavil nad severnim Sredozemljem, kaže pa da lahko tudi v torek. Naše območje bo povečini pod njegovim neposrednim dometom ali občasno na njegovem obrobju. Prevladovalo bo oblačno in nestanovitno vreme z občasnimi padavinami, ki bodo mestoma lahko močne ali ponekod obilne. Vmes pa bodo možna, zlasti ob morju in v južnih predelih tudi obdobja spremenljivosti. Od točne postavitve ciklona bo odvisno, kdaj bo poslabšanje najizrazitejše. Zaenkrat kaže, spremembe pa so tokrat vse prej kot nemogoče, da bodo padavine najmočnejše v soboto in v ponedeljek, v nedeljo pa naj bi bilo zlasti ob morju več spremenljivosti, morda tudi kakšen sončni žarek. V Alpah bo nad višino okrog 1000 metrov vseskozi snežilo, v predalpskem svetu pa bo meja sneženja precej višja. Na sliki: vlažen atlantski zrak se približuje našim krajem MARIBOR - Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je včeraj v Mariboru priredil 2. mednarodno konferenco Slovenski možgani krožijo prek meja, na kateri se predstavljajo slovenske raziskovalne ustanove, ki delujejo zunaj Slovenije. Namen takšnih dogodkov je po besedah ministra Gorazda Žmavca preseči tezo o begu možganov in govoriti o kroženju možganov. »Moramo se zavedati, da je Slovenija lahko mnogo večja kot sicer. Imamo pol milijona Slovencev zunaj naših meja. Imamo tudi zelo dosti Slovencev, ki so se borili za trdoživost in identiteto slovenskega jezika v teh desetletjih, zdaj pa je pomembno, da iščemo naše aktivnosti predvsem v interesu, da povezujemo mlade,« je povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Žmavc. »Naš cilj je, da takšne mednarodne konference dajo odgovor, da ne pristajamo na tezo o begu možganov, ampak govorimo o kroženju možganov,« je dejal in med drugim spomnil na velik potencial mladih iz zamejstva. Po njegovih besedah je treba v državi ustvariti ugodne pogoje, da se bodo te generacije z znanjem, ki ga pridobivajo tudi zunaj, vračale v domovino. »Sicer pa so tisti, ki ostajajo zunaj in delajo kot strokovnjaki, še vedno največji ambasadorji slovenstva v svetu,« je dodal. Prvo takšno konferenco so priredili lani v Ljubljani. Njen namen je predstavitev slovenskih raziskovalnih ustanov, ki delujejo zunaj Slovenije in so v veliki meri širši slovenski strokovni javnosti nepoznane, da bi tako krepili sodelovanje med slovenskimi raziskovalci, znanstveniki, profesorji in študenti znotraj in zunaj meja Slovenije. »Namen je promocija slovenske znanosti, ki deluje in živi zunaj Slovenije. Hkrati pa pretvoriti beg možganov v kroženje, torej da če že kdo je v tujini, da ne ostane tam in pozabi na domovino, ampak se z njo povezuje in sodeluje,« je povedal Zvone Žigon iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na dogodku, ki so ga pripravili v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in je zato potekal na rektoratu te univerze, so se predstavile ustanove iz petih držav. Med njimi so Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), ki sta ga predstavljala Devan Jagodic in Zaira Vidau, Slovenska narodna in študijska knjižnica iz Trsta (o dejavnosti Odseka za zgodovino je govoril Gorazd Bajc) ter Inštitut Urbana Jarnika (Martina Piko Rustja), Slovenski znanstveni inštitut (SZI) in Slovenska študijska knjižnica iz Celovca (oba je predstavljal Valentin Sima). Predstavilo se je Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), v katerega so se pred kratkim začeli povezovati Slovenci (vključilo se je že okrog 500 ljudi), ki so ali še študirajo v tujini. Med predstavljeni je bilo tudi Slovensko-avstralsko akademsko društvo iz Melbournea, ki združuje Slovence v Avstraliji. JUTRI NA TRBIŽU Dan slovenske kulture v Kanalski dolini Združenje Dom Mario Cernet, Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena matica organizirajo jutri skupni Dan slovenske kulture v Kanalski dolini. Prireditev, ki jo podpirajo tudi Občina Nabor-jet Ovčja vas, Občina Trbiž, krajevna Gorska skupnost, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SKGZ in SSO, bo v kulturnem centru na Trbižu, s pričetkom ob 19.uri. 1 6 Četrtek, 25. februarja 2016 APrimorski r dnevnik 700. zmaga Dokoviča DUBAJ - Najboljši teniški igralec na svetu, Srb Novak Dokovic, je na teniškem turnirju v Dubaju proslavil lep jubilej. Osemindvaj-setletnik je zabeležil svojo 700. zmago na turnirjih ATP, v osmini finala je po 65 minutah igre s 6:1 in 6:2 premagal Tunizijca Ma-leka Jazirija. S tem je postal 12. igralec, ki je v karieri presegel mejo 700 zmag, na tej lestvici s 1254 zmagami sicer vodi Američan Jimmy Connors. Od aktivnih igralcev imata od Dokovica več zmag le Švicar Roger Federer (1067) in Španec Rafael Nadal (775). nogomet - Osmina finala lige prvakov Oblak ni prejel gola Madridski Atletico igral neodločeno - Manchester City na pragu četrtfinala EINDHOVEN/KIJEV - Nogometaši v ligi prvakov so odigrali še zadnja dva izmed prvih obračunov osmine finala. Atletico Madrid slovenskega vratarja Jana Oblaka je v gosteh pri PSV Eindhovnu igral neodločeno 0:0, kijevski Dinamo pa je doma izgubil proti Manchestru Cityju z 1:3. V Kijevu so Angleži, ki so v prvem delu prikazali eno boljših predstav v sezoni, povedli v 15. minuti, ko je po kotu in nato podaji Yaye Toureja zadel Sergio Agüero. Za 2:0 je poskrbel David Silva v 41. minuti. Ukrajinci so v 59. minuti prišli do znižanja zaostanka z Vita-lijem Bujalskom. Proti koncu tekme je za končni 3:1 poskrbel Toure. Manchester City si je z visoko zmago v Kijevu dejansko skorajda izbo- ril nastop v četrtfinalu. Prve povratne tekme osmine finala lige prvakov bodo 8. in 9. marca. Evropska liga: Lazio, Napoli in Fiorentina drevi Danes bodo igrali povratne tekme šestnajstine finala evropske lige. Ob 19. uri bo Lazio v Rimu gostil ca-rigrajski Galatasaray. Prva tekma se je končala 1:1. Z enakim izidom bo ob 21.05 skušala napredovati v osmino finala Fiorentina, ki bo gostovala v Londonu pri Tottenhamu. Ob enakem času bo Napoli gostil Villarreal. Na prvi tekmi so Španci zmagali z 1:0. Včeraj: Braga - Sion 2:2 (Braga se je uvrstila v osmino finala). Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Svetovni prvaki BRASOV - Slovenski skakalci Domen Prevc (na fotografiji), Bor Pav-lovčič, Ema Klinec in Nika Križnar so na mladinskem svetovnem prvenstvu v Rašnovu osvojili zlato odličje na ekipni tekmi. Zbrali so 882,8 točke in za natanko 13 točk premagali drugouvrščene Avstrijce, bron so osvojili Nemci. Po prvi seriji je sicer vodila Avstrija, druga je bila Nemčija, tretja pa Slovenija, ki je za vodilno reprezentanco zaostajala skoraj devet točk. To je druga medalja Slovenije v Rašnovu. V torek je Prevc osvojil srebro na posamični preizkušnji. Yaya Toure (Manchester City) in nogometaš kijevskega Dinama Denys Garmash ansa Mrak-Macarol skupno 18. MAR DEL PLATA - V San Isidru v Argentini se je z drugim dnem nadaljevalo svetovno prvenstvo olimpijskega razreda 470. Tina Mrak in Veronika Macarol sta bili 27., skupno po treh plovih pa sta 18. V moški konkurenci vodita Novozelandca Hansen in Willcox. Italijanska dvojica Zandona-Trani sta na 5. mestu. Doslej sta v posameznih plovih dosegla 10., 3. in 7. pozicijo. Druga posadka »azzurrov« (Ferrari-Calabro) zaseda 21. mesto. Planica 2016: pozor na ponarejene vstopnice PLANICA - Povpraševanje za planiški skakalni praznik je zelo veliko, Smučarska zveza Slovenije pa je opozorila ljubitelje skokov, naj bodo pozorni pri nakupu vstopnic, saj so se na črnem trgu že pojavili ponaredki. Pridi z nami v Planico TRST - Če še nimate vstopnice in si želite na ogled finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planico, se nam lahko pridružite. V nedeljo, 20. marca, bo namreč športne redakcija Primorskega dnevnika, ZSŠDI, Zadruga Primorski dnevnik in potovalna agencija Aurora organizirali izlet v dolino pod Poncami. Za prijave in informacije pokličite na 040635627 ali pa se vpišete na spletni prijavnici na internetni strani www.zssdi.it. SINOČNJI IZIDI - Odbojka, 1. DOL: Cal-cit - ACH Volley 3:1 (Terpin 15 točk). Vaterpolo, A1-liga: Canottieri Napoli - Palla-nuoto TS 9:7. »Koreografije, glasno vzklikanje. Nato bojazen, tišina, potrtost. Novo upanje, zadovoljstvo, veselje, navdušenje.« (Turin, Juventus Stadium, osmina finala lige prvakov Juventus - Bayern München, 23. februar 2016) Torkov dvoboj osmine finala lige prvakov na Juventus Stadiumu v Turinu je bil posebno doživetje, saj je bilo na tribuni, tako kot na igrišču, več tekem v eni. Duševno stanje navijačev se je spreminjalo skoraj iz minute v minuto. Nabito poln stadion (zaslužek od prodaje vstopnic je presegel 3 milijone evrov) je imel za dogodek primerno koreografijo. Na osrednji tribuni smo lahko razbrali velik napis »Be Heroes«. Le »herojski« nastop bi namreč lahko omogočil Juventusu, da bi strl odpor visoko ko-tiranih Bavarcev. Začetno navdušenje navijačev pa ni bilo dolgotrajno, saj so heroji na igrišču imeli belordeče drese, in kmalu se je navdušenje spremenilo v tremo ob vse bolj očitni premoči Bayerna, ki se je le zaradi napak pri zaključevanju konkretizirala šele ob izteku polčasa po zaslugi odličnega Mullerja. Uvodne minute drugega dela so kazale na polom, ko je s sicer spornim zadetkom Bayern zadel še drugič. Arjen Robben je z eno svojih klasičnih potez spravil na kolena celotno Juven-tusovo obrambo. Kotiček stadiona, kjer so dobili mesto nemški navijači, je prepeval vse dokler jih nista utišala Dybala in Sturaro. Ravno reakcija Juventusa in napake nemške obrambe omogočata »stari dami«, da lahko še upa na uvrstitev v četrtfinale, vendar bodo morali črno-beli na Allianz Areni igrati bolj hrabro in agresivno. Če bi dvoboj ocenili po prvi uri igre, bi lahko mirno zatrdili, da smo v Turinu videli na delu možnega zmagovalca letošnje lige prvakov. Bayern je s svojo igro navdušil, sicer je vprašanje koliko so k temu prispevali skorajda prestrašeni domači nogometaši. Ob koncu prve polovice tekme so bili nekateri statistični podatki jasen dokaz o premoči Nemcev nad zbeganimi črnobelimi. Bayern si je tako lastil posest žoge kar 70 odstotkov ča- sa, medtem ko so se Dybala in soigralci le v dveh priložnostih približali Neuerjevim vratom. Čeprav so ravno v teh trenutkih prišle na dan obrambne pomanjkljivosti Bayerna. Zaradi nekaterih odsotnosti je moral trener Guardiola, ki bo junija zapustil München za London, izbrati nekoliko spremenjeno obrambno vrsto. Katalonski trener je bil po tekmi upravičeno zadovoljen z nastopom svojih fantov, čeprav se je moral zadovoljiti z delitvijo točk. Ni izključeno, da bo Juventusu uspelo izločiti Bayern, saj je končni 2:2 za Allegrijeve varovance navsezadnje sprejemljiv, vendar po torkovem obračunu lahko mirno zatrdimo, da Juventusu še ni uspel dokončni kakovostni skok: postati ena izmed vodilnih ekip v Evropi. Razlika z nemškim Bayernom (in posledično vsaj še z Barcelono, a najbrž tudi z Realom) se je v treh letih zmanjšala. Takrat so Bavarci Juventus izločili z dvojnim 2:0, tokrat pa - zlasti po zaslugi večjega izbora kakovostnih igralcev, ni slučaj, da so na potek srečanja odločilno vplivali trije domači rezervisti Morata, Hernanes in Sturaro - je po 90 minutah igre četrtfinalist še neznan. Nazadnje treba nekaj napisati tudi o trenerju Al-legriju. Ob njegovem prihodu v Turin je med navijači prevladovala skepsa Po poldrugem letu pa ni več dvomov o tem, ali je bila izbira posrečena. Umirjeni to-skanski trener je tudi včeraj potegnil zajca iz cilindra, oziroma kar tri zajce, Hernanesa, Sturara in Morato, ki so bili odločilni pri obeh zadetkih črnobelih. Juventus bi lahko v zadnjih minutah igre celo tretjič presenetil Bayern, a šlo bi za res nepravičen končni izid. Juventus je namreč v 90 minutah imel le 33-odstotno posest žoge (proti 67% Bayerna), in naredil le 311 podaj (262 uspešno zaključenih) proti 666 (607 uspešnih). Res je, pri nogometu edina statistika, ki velja, je tista o doseženih golih, vendar za nogometne sladokusce mora obveljati še eno pravilo: zmaga naj pripada tistemu, ki si jo najbolj želi. In v torek v Turinu je Bayern zmago naskakoval vsaj 60 minut, Juventus niti 30. (if) olimpijske igre 2016 - Rio de Janeiro Nepozabna »fiesta«, kljub finančni krizi in ziki? RIO DE JANEIRO - Do olimpijskih iger v Riu de Janeiru je nekaj manj kot pol leta, mesto pa je pripravljeno na prihod najboljših športnikov sveta. In ti so dobrodošli, v kolikor so oviti v mreže ali insekticid proti komarjem, jih ne moti onesnažena voda in ne potrebujejo televizijskega sprejemnika v svojih sobah. Rio s svojim vzdevkom »očarljivo mesto« zagotavlja, da bo vse obiskovalce med igrami pričakal veličastni šov. Po slavnosti ob odprtju 5. avgusta na legendarnem stadionu Maracana se bo preko 10.500 športnikov in športnic borilo za odličja na enem najbolj barvitih prizorišč doslej. Privrženci jamajškega atletskega bliska Usaina Bolta se bodo nad atletskimi podvigi navduševali na stadionu pod slovitim kipom Kristusa Odreše-nika, ki bdi nad mestom s hriba Corcovado, medtem ko bo odbojka na mivki potekala na čudoviti kulisi plaže Co-pacabana. Jadralci bodo veter lovili v senci hriba Sugarloaf (Pau de accucar, sladkorni stožec). Igre bodo znova vsem skupaj dale možnost dobrih občutkov, pa čeprav državo pretresajo vojna, terorizem, okoljska onesnaženost, korupcija in doping. Olimpijske igre bodo »nepozabna fiesta«, ob tem pravi predstavnik organizacijskega komiteja Mario Andrada. Vendar pa veliko senco na organizacijo meče virus zika, ki se prenaša s piki komarjev in najhujša gospodarska kriza v državi po letu 1930. Nosečnicam z vsega sveta tako odsvetujejo pot v Brazilijo, virus zika, ki pri novorojenčkih zavira rast lobanje, se širi tudi po ostalih državah latinske Amerike. Čeprav se Brazilija zelo trudi, da bi odstranila in uničila čim več gnezdišč komarjev in oblasti zagotavljajo, da je avgust v državi zimski mesec, ko bi najnižje temperature poskrbele za nižje število komarjev, pa je strah še vedno prisoten. Andrada zato športnike svari: »Obiskovalci naj nosijo primerna oblačila, zapirajo okna in se nama-žejo s sredstvi, ki odganjajo komarje.« Mnogi se bodo za odličja merili v slikovitem, a grozno onesnaženem zalivu Guanabara. Čeprav so mestni veljaki zagotavljali, da bodo vode iz zaliva pravočasno očistili, so mnogi kanalizacijski pritoki, ki se izlivajo v zaliv, še vedno neprečiščeni. Zadnje raziskave okoljevarstvenih organizacij sicer kažejo, da nevarnosti za zdravje ni. Leta 2009, ko se je Rio potegoval za igre, je bila Brazilija eden najbolj rastočih trgov na svetu, danes se srečuje z najhujšo gospodarsko krizo po letu 1930. Korupcijske lovke segajo v vrh politike in gospodarstva, predsednica Dilma Rousseff se srečuje z interpelacijami. Proračun iger znaša približno 39 milijard realov oziroma približno 10 milijard ameriških dolarjev, športni dogodek pa je v primerjavi z igrami v Pekingu 2008 (40 milijard dolarjev) v «drugi ligi». In za razliko od iger 2012 v Londonu, kjer je bil nato finančni načrt za trikrat presežen, je Rio obsojen na zategovanje pasu. Zmanjšanje proračuna za približno 20 odstotkov (1,8 milijarde dolarjev) med drugim pomeni, da športniki v svojih sobah v času iger ne bodo imeli televizijskih sprejemnikov, pomembni gostje bodo jedli preproste brazilske jedi s fižolom in rižem, manj pisarn bo deležnih tiskalnikov ... Zaradi krize so prireditelji tudi zmanjšali število sedežev na nekaterih prizoriščih, veslaška in kajakaška proga sta ostali brez velikih tribun, še število prostovoljcev so s 70.000 zmanjšali na 50.000, zato da bi prihranili pri količini uniform in stroških priprav. (sta) / ŠPORT Četrtek, 25. februarja 2016 intervju - Slovenska alpska smučarka Ana Drev se je pri 30 letih končno zavihtela v svetovni vrh Vrhunska smučarka, ki ljubi tudi književnost 17 Slovenska alpska smučarka Ana Drev je vedno veljala za nadarjeno športnico in je že z devetim mestom v veleslalomu na zimskih olimpijskih igrah 2006 v Torinu napovedala, da zna izvrstno drseti na smučeh. Njen domet so bile uvrstitve med najboljšo petnajsteri-co na tekmah za svetovni pokal, deseta je bila na svetovnem prvenstvu leta 2013 v Schladmingu v Avstriji. Poškodbe so vedno znova zavrle njen razvoj in večji napredek na belih strminah, pravi prodor pa se ji je posrečil v tej zimi, ko je 17. januarja v veleslalomu v Flachauu v Avstriji zasedla drugo mesto, uspeh pa ponovila trinajsti dni pozneje na Zlati lisici v Mariboru. Ze začetek sezone je 30-letni smučarki iz Šmartnega ob Paki obetal veliko. Oktobra je na ledeniški premieri v Soldnu (Avstrija) resda odstopila, novembra zasedla 22. mesto v Aspnu (ZDA), decembra bila 12. v Areju (Švedska), sedma v Courchevelu (Francija) in odstopila v drugem nastopu v Lienzu (Avstrija), potem ko je po prvem nastopu vodila. Januarja se je zavihtela med elitno sedmerico veleslalomistk, kar ji daje še boljše izhodišče za naslednje preizkušnje. Ker tekmuje le v veleslalomu, jo do konca sezone v svetovnem pokalu čakata le še tekmi 5. marca v Jasni na Slovaškem in 20. marca na finalu v St. Mo-ritzu (Švica). Veseli se jih, vse jemlje kot dar, drame ob težavah pa ne dela, saj ima za sabo že bogato kilometrino v svetovnem pokalu. Na prve stopničke v svetovnem pokalu ste čakali zelo dolgo. Kakšni občutki so vas prevevali ob največjem uspehu v karieri v Flachauu? Zelo lepi občutki; občutila sem čisto veselje, kot majhen otrok. Proga v Mariboru vam ne ustreza, vseeno ste osvojili drugo mesto tudi tam. Kako vam je to uspelo? Na tekmo v Mariboru sem prišla zelo dobro pripravljena, trenirala sem veliko na podobnih progah in nisem si naložila prevelikega bremena. Ze rezultat med deseterico bi bil zame uspeh, zato o stopničkah niti nisem razmišljala. Kakšen nasvet vam je na Zlati lisici dala Tina Maze? Da naj uživam. Z uspehi ste si priborili tudi boljšo štartno številko. Koliko vam to pomeni? Dobra štartna številka je vedno prednost; tudi kadar so pogoji enaki za vse, je s psihološkega vidika bolje, da star-taš med prvimi. Precej let ste tekmovali z Mazeje-vo. Kaj ste se naučili od nje? Od leta 2008 je Tina imela svojo ekipo in od takrat naprej sem se z njo videla mogoče kakšen dan več kot z Anno Fenninger ali Lindsey Vonn. Na tekmi za svetovni pokal ste prvič nastopili 27. oktobra 2001, torej imate za seboj že skoraj 15 sezon. Radi poudarite, da je za vas zelo pomembna prehojena pot in ne le končni dosežek. Kako ste doživeli vsa ta leta s pogostim menjavanjem trenerjev, spremembo sistema in tehnike? Res je, da sem leta 2001 prvič star-tala v svetovnem pokalu, a to so bila leta, ko sem le tu in tam tekmovala v svetovnem pokalu. Večinoma sem se udeleževala tekem nižjega ranga. Sama bom rekla, da imam za seboj deset sezon. Zagotovo je vse, kar sem v teh letih doživela, vplivalo na to, kako danes gledam na smučanje in kakšen človek sem. Bistveno je bilo to, da sem se učila tudi iz slabih stvari in nisem iz leta v leto ponavljala istih napak. Pogoste trenerske menjave mi zagotovo nikoli ni- so koristile, sem pa v zadnjih letih zagotovo napredovala v sami tehnični izvedbi, saj sem se po zadnji menjavi opreme leta 2012, ko sta se spremenila dolžina smuči in radij, zelo poglabljala v tehniko in maksimalno izkoriščanje materiala, medtem ko so drugi večinoma več trenirali v fitnesu in povečevali telesno moč, da bi s tem lažje obvladali bolj zahtevne smuči. Deveto mesto v veleslalomu na zimskih olimpijskih igrah v Torinu je napovedovalo vrhunsko kariero. Kakšne ambicije ste imeli takrat? Takrat sem imela ogromne ambicije. Bila sem mlada in neobremenjena, nisem niti slutila, kaj vse bi me še lahko čakalo na moji športni poti. Videla sem samo dobre stvari in pot, ki se iz leta v leto samo vzpenja. Kaj bi spremenili, če bi šli znova skozi svojo kariero? Verjetno nič, saj bi brez prehojene poti danes zagotovo bila drug človek in dvomim da bi lahko dosegla v letošnji sezoni to, kar sem do zdaj. Nima se smisla vračati v preteklost in se spraševati kaj bi bilo, če ... Pri dvajsetih letih športnik nima dovolj izkušenj, zato so tu dobri trenerji, strokovni sodelavci in dober sistem, ki ti nudi pomoč, a te ne ukaluplja. Če tega ni, se kaj hitro športnikov razvoj zavre ali pa se njegova kariera predčasno konča. Delujete kot krhko dekle, vendar rezultati dokazujejo, da ste telesno vendarle zelo močni. Kako ste se utrdili psihično in fizično? Kadar sem se počutila zdravo in sem imela smučarske stvari urejene, mi psiha ni povzročala težav. Sama menim, da sem psihično stabilen športnik. Tudi fizično sem dobro pripravljena in za svojo telesno težo dovolj močna, čeprav ne tekmujem na moč in več stavim na dobro tehniko. Zakaj tekmujete le v veleslalomu? Včasih sem tekmovala tudi v slalomu in superveleslalomu, a mi je bilo po vsaki poškodbi težje tekmovati in trenirati v treh disciplinah. Za koleno je manj naporno, če nastopam samo v eni disciplini. V poldrugem desetletju vam ni bilo prizaneseno s poškodbami, ki so vas zagotovo zavrle v razvoju. Poškodb je bilo kar nekaj, potrebovala sem dlje časa, da sem prišla na isti nivo kot pred poškodbo, kaj šele, da sem ga dvignila. Tudi lani ste izpustili približno 50 treningov. Kakšne zdravstvene težave so vas pestile? Lani sem skozi celo sezono imela kar nekaj težav s kolenom, na katerem sem imela dvakrat strgane kolenske križne vezi. Imela sem tudi težave s hrbtom in trikrat prebolela gripo. Do konca sezone vas čakata le še dve veleslalomski tekmi za svetovni pokal. Kako se pripravljate za nastopa v Jasni in na finalu v St. Moritzu? Imam krajše sklope snežnih tre- ningov, ki se izmenjujejo s kondicijski-mi. Zelela sem nastopiti na tekmah nižjega ranga v Kranjski Gori, a so zaradi slabega vremena odpadle. Kmalu že odpotujemo na Slovaško, kjer bomo opravili še zadnje treninge pred tekmo. Domnevam, da boste obakrat startali na zmago. Zagotovo se bom s starta pognala z mislijo na zmago in prepričana sem, da bo podobnih misli še kar nekaj tekmovalk. Še vedno pa menim, da je vsak rezultat med deseterico zame dobra uvrstitev. Za koliko let so vam uspehi v tej zimi podaljšali kariero? Na to vprašanje vam še ne znam odgovoriti. Nisem več med najmlajšimi in čas, ko ne bom več smučala, se hitro bliža. Vse bo odvisno od tega, kakšna bo moja notranja želja po nadaljevanju športne poti. O njej trenutno ne razmišljam, saj vse podrejam kratkoročnim načrtom. Kako se razumete z reprezentančnimi kolegicami in tekmicami? Razumemo se zelo dobro. Vzdušje v naši ekipi je super in v takšni ekipi je zelo fino trenirati in tekmovati. Tudi z ostalimi smučarkami se dobro razumem. Končujete študij primerjalne književnosti in sociologije kulture. Kaj vas je pritegnilo k njemu? Književnost mi je bila že v gimnaziji zelo blizu. Ko sem se odločala za študij, sem morala izbrati nekaj, kjer ne bo potrebna 100-odstotna navzočnost na predavanjih in vajah, saj se mi to časovno ne bi izšlo. Tudi predmetnik se mi je zdel zanimiv. Kaj bi radi počeli po karieri? Na to vam še ne znam natančno odgovoriti. Če mi ne bo uspelo doštudi-rati med kariero, bo to zagotovo moj prvi cilj po koncu kariere. Kako preživljate prosti čas? Tudi prosti čas preživljam zelo aktivno; rada plezam, igram tenis, hodim v hribe ... Jasna Milinkovič projekt šola šport - SK Devin, SC 70 in Občina Devin Nabrežina Osnovnošolce so učili prve smučarske korake Smučarski klub Devin že preko 10 let udejanja skupaj z društvom Sci Club 70 projekt Šola Šport na plastični progi v Nabrežini za vse učence 2. in 3.razredov slovenskih in italijanskih osnovnih šolah devinsko-nabrežinske večstopenjske šole. Projekt že od vsega začetka podpira Občina Devin Nabrežina, skupaj s Pokrajino Trst in Zadružno kraško banko. Jeseni je 47 učencev šol Josip Jurčič iz Devina, Stanko Gruden iz Šempolaja in Virgil Šček iz Nabrežine imelo štiri dvourne smučarske lekcije. Velika večina teh je prvič spoznala to športno panogo in pri SK Devin so letos ponudili vsem učencem možnost, da se na dveh celodnevnih izletih podajo na snežne strmine. Učenci in učenke so se tako s športnim avtobusom ZSŠDI odpeljali v Forni di So-pra (na fotografiji) in nekateri so tudi tekmovali na 5. izvedbe tekme »Kekec na smučeh«. »V imenu devinsko nabrežinske občinske uprave čestitam SK Devin, ki se mu zahvaljujem, da je že deset let zapored skupaj s smučarskim klubom Sci Club 70 uspešno izpeljal projekt Šola Šport, ki omogoča slovenskim in italijanskim malčkom, da brezplačno izvedejo prve korake v smučanju,« je dejal odbornik za šport Občine Devin Nabrežina Andrej Cunja. 2 514 Četrtek, 25. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / Liapiave - Virtus 2:2 Tekma drugega kroga meddeželne faze državnega pokala nogometne elitne lige med Liopiave in Virtusom Bolzano se je končala 2:2. Južnotirolska ekipa je povedla z Dal Piazom (11 -m). Gostitelji so nato izenačili in nato povedli. Bocenska ekipa je za končni 2:2 zadela v 89. minuti s Hoferjem. Vesna bo v Bocnu igrala v sredo, 2. marca, ob 15. uri. Plavi bodo imeli na razpolago dva rezultata: v četrtfinale bodo napredovali, če bodo zmagali ali pa igrali neodločeno. ^a • v | v • | • Goriška cezmejna liga Včeraj se je začelo čezmejno goriško nogometno prvenstvo v starostni kategoriji under 15 (pod okriljem deželne nogometne zveze Figc in MNZ Nova Gorica), v katerem nastopa dvanajst ekip (šest iz Italije, šest iz Slovenije). Od ekip naših društev se bosta za prvaka skupnega goriškega prostora borila Juventina in Sovodnje. Redni del prvenstva se bo končal 6. aprila. Juventina je sinoči igrala v Novi Gorici proti ekipi Gorica U15. Sovodnje pa bodo danes ob 18. uri v Sovodnjah gostile Ajdovščino Vipavo. jadranje - JK Čupa in TPK Sirena v razredu 420 Začenja se »lov« na EP in SP Od danes do nedelje prva selekcijska regata - Pustno regato osvojila mešana posadka Sirene in SVBG V ženski konkurenci na Pustni regati v Sanremu je prvo mesto osvojila jadralka Sirene Cecilia Fedel v posadki z Mario Vittorio Marchesini (SVBG). Na fotografiji na najvišji stopnički zmagovalnega odra mladinska košarka - V prvenstvu under 20 elite Breg ni bil kos vodilnemu na lestvici Jadran pa je zlahka odpravil pepelko Košarkarja Brega so morali z rešilcem odpeljati v bolnišnico - U14: dve zmagi goriškega Doma Jadralna sezona razreda 420 se je v Italiji začela z mednarodno regato »Carnival race« v Sanremu, na kateri je tekmovalo 150 posadk iz sedmih evropskih držav. Regata je bila na zelo visokem nivoju, saj se bo prav na tem re-gatnem polju odvijalo letos svetovno prvenstvo razreda 420. Regate se je udeležilo tudi vseh pet jadralk TPK Sirena in posadki JK Čupa. Po zimskih treningih so jadralci naših društev izkoristili priložnost za nabiranje prvih tekmovalnih občutkov. Tri jadralke (Carlotta Omari, Jana Germani, Sara Zuppin) so nastopale v Sirenini ekipi pod vodstvon trenerja Karla Hmeljaka, dve jadralki (Ceci-la Fedel, Petra Gregori) pa v sklopu skupne ekipe TPK Sirena - SVBG pod vodstvom trenerja Matjaža Antonaza. Čupa je nastopila s posadko Sebastjan Cettul - Giulio Michelus in mešano posadko Čupa-SVBG Luca Carciotti - Nicolas Starc V treh dneh regat je v spremenljivem vetru organizatorjem uspelo izpeljati samo štiri od devetih plovov. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila jadralka Sirene Cecilia Fedel v posadki z Mario Vittorio Marchesini (SVBG), ki sta tako dokazali, da sta že v odlični formi. Na sedmo mesto se je uvrstila Sirenina jadralka Carlotta Omari s flokistko Matildo Di Stefano (STV), na 12. mesto (2. v kategoriji under 19) pa Sirenina posadka Jana Germani in Sara Zuppin. Zelo dobro se je izkazala tudi mlada Sirenina jadralka Petra Gregori, debitantka na državnem nivoju v razredu 420, ki se je v posadki s Stefanio Padoan (YC Adriaco) uvrstila na skupno 27. mesto. V moški konkurenci sta se Luca Car-ciotti in Nicolas Starc (Čupa-SVBG) uvrstila na 30. mesto. Sebastjan Cet-tul in Giulio Michelus pa sta bila 44. V moški konkurenci je tekmovalo 83 posadk iz Grčije, Švice, Nemčije, Velike Britanije, Avstrije, Francije, Hrvaške in Italije. Na istem regatnem polju v San-remu bo že od danes do nedelje prva pomembnejša regata leta, to je prva od štirih državnih selekcij za sestavo kri-terijske lestvice za nastop na SP in EP. Nastopile bodo vse posadke, ki so že tekmovale konec tedna. Le JK Čupa bosta zastopala še Jakop Podvršič in Giovanni Pietro Dabroi. Under 20 elite Sistema Pordenone - Breg 80:62 (22:16, 16:13, 16:22, 26:11) Breg: I. Gregori 4, Gelleni 15, Schiano 4, Tul, L. Gregori 12, Crismani 3, Bandi, Zobec 4, Giuliani 9, Coretti 3, Bazzarini 8. Trener: Klad-nik. Tri točke: L. Gregori 2, Coretti 1, Gelleni 1, Giuliani 1, Crismani 1 Vodilni Pordenone je bil previsoka ovira za košarkarje Brega. Dober začetek (1:6) je hitro prekinila pozitivna serija domačinov, ki so rezultat izenačili na 13. V četrti minuti pa je Breg ostal še brez prvega organizatorja igre Crismanija, ki je prejel neroden udarec in so ga morali celo z re-šilcem prepeljati v bolnišnico. Po prvih podatkih poškodba na srečo ni hujše narave - zaradi močnega udarca v rebra, hrbtenico in desno roko bo moral počivati približno tri tedne. Prekinitev je negativno vplivala na Kladnikove varovance, ki niso uspeli več nadoknaditi izida. Jadran - Collinare 85:69 (20:18, 27:17, 18:19, 20:15) Jadran: Kojanec 14, Peric 3, Albanese 8, Ušaj 23, Kocijančič 14, Skoko 4, Coloni 4, Tulliach 2, A. Daneu nv., Cettolo 13. Trener: Mura. Tri točke: Ušaj 2, Peric 1, Kocijančič 1, Cettolo 1. Košarkarji Jadrana so brez večjih težav premagali zadnjeuvrščeni Collinare. Trener Mura je zaupal tudi tistim igralcem, ki običajno imajo manj »minutaže«. In prav vsi, ki so stopili na igrišče, so se vpisali med strelce. Under 20 deželni Dom - Cussignacco 58:69 (15:22, 28:36, 38:54) Dom: Cianetti 12, Franzoni 14, Coz 3, Fur-lan 1, L. Antonello 21, M. Antonello 4, Pe-teani 3, Costi, Visintin. Trener Dellisanti. Dom je v deželnem prvenstvu Under 20 doživel nov poraz proti enakovrednemu nasprotniku. Furlan in soigralci so tokrat uprizorili slabo predstavo, saj so bili od samega začetka nezbrani; izgubili so preveč žog in zgrešili veliko število odprtih metov. V drugi četrtini so sicer domači nadoknadili zaostanek in izenačili, nato pa so Cus-signaccu dovolili veliko protinapadov, po zaslugi katerih so si gostje priigrali 16 točk prednosti. Dom je še enkrat odreagiral v zadnji četrtini, a je bilo prepozno, da bi se lahko nasprotniku ponovno približal (av) ŠAH - Kvalifikacijski turnir Zmagi Kobala in Brecljeve V nedeljo je bil na sedežu SST v Trstu drugi kvalifikacijski turnir za nastop na državnem mladinskem prvenstvu. V kategoriji starejših (U14 in U16) je zmagal prvo-kategornik Saša Kobal (3,5/4), ki je domov odnesel trofejo - dragoceno sliko umetnika Adriana Stoke. Nekoliko slabše se je tokrat odrezal Boštjan Petaros (0,5/4). Med mlajšimi (U12 in U10) je nastopila tudi Jasna Brecelj (3/5), ki je dosegla dobro četrto mesto v absolutni in prvo v ženski konkurenci in si tako prislužila nastop na državnem finalu. (mo) □ Obvestila SK DEVIN v sodelovanju s ZSSDI, SK Snežnik in SD Stjanž organizira 28. Pokal prijateljstva treh dežel - 12. Memorial »Lucijan Sosič« v okviru letošnjega Primorskega smučarskega pokala. Veleslalomska tekma bo v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na 3358416657 - 3402232538. ŠD VESNA organizira ob priliki tekme za italijanski pokal Virtus Bolzano - Vesna, v sredo, 2. marca, avtobusni izlet v Bocen. Možnost izbire: enodnevni ali dvodnevni izlet. Informacije in vpis v društvenem baru do jutri od 17. do 19. ure. Tel. 3386376575. Under 14 deželni Goriziana - Dom 40:65 (13:7, 17:30, 30:48) Dom: Makuz 1, Komic 9, Jakin 11, Mucci 14, Braini 2, Salvi 11, Zigon 8, Macc-hitella 4, Zei, Menis, Demartin 5. Trener: Za-vrtanik. Igralci Doma so v gosteh osvojili mestni derbi, tako da so še vedno neporaže-ni in seveda samevajo na samem vrhu lestvice deželnega prvenstva Under 14. Trener Zavrtanik je tokrat zaupal tudi tistim igralcem, ki nekoliko manj igrajo, vsi pa so odlično opravili svojo nalogo. (av) Dom - San Vito TS 64:61 (19:14, 37:26, 48:48) Dom: Makuz, Komic 11, Jakin 6, Mucci 4, Salvi 23, Zigon 12, Macchitella nv, Zei nv, Menis nv, Demartin 8. Trener: Zavrtanik. V zaostali tekmi tretjega kroga povratnega dela prvenstva je Dom premagal tudi tretjeuvrščeni San Vito. Še vedno ne-poražene varovance trenerja Zavrtanika ločujeta sedaj le dve zmagi od matematične osvojitve končnega prvega mesta, ki neposredno vodi v deželni finale v prvenstvu Under 14. (av) PLANINSKI SVET Izlet po Primorsko-Notranjski poti Pohod po odseku Poti Meddruštvenega odbora Primor-sko-Notranjskih planinskih društev v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst, ki je bil napovedan za nedeljo, 14. februarja, smo bili prisiljeni zaradi neugodnih vremenskih razmer prenesti na prihodnjo nedeljo, 28. februarja. Ker pa so vremenske razmere še vedno zelo nestabilne in so trenutne napovedi negotove, bomo o izvedbi ali morebitni odpovedi izleta naknadno obvestili člane. Če bodo vremenske razmere dopuščale se bomo na izlet podali z osebnimi avtomobili. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču Kompas pred Škofijami (na desni strani v smeri proti Kopru). Na razpolago bo tudi društveni kombi. Ta bo odpeljal ob 8.00 izpred cerkve v Bazovici. Za prevoz z društvenim kombi-jem je nujna prijava, pokličite na tel. št. 040413025, številka je na razpolago tudi za morebitne informacije. Izletje primeren za vse, predvidene so približno 3 do 4 ure hoje. Nujna pohodniška oprema. Arihova peč Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu vabijo v nedeljo, 28. februarja, na 38. Zimski pohod Arihova Peč. Po-hodniki se bodo zbirali kot vedno pri Polancu na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu med 9.00 in 12.00 uro. Pohod vodi po označeni poti mimo partizanskega bunkerja do planinske koče SPD Celovec na Bleščeči planini (1.084 m) in nazaj mimo Ressmannove lovske koče do Polanca. košarka - Jadran Taras Grbac: »Vodstvo kluba ceni igralce« Štiri zmage in en poraz. Ta je izkupiček Jadrana, odkar za združeno ekipo nastopa Taras Velikonja Grbac. Enaindvajsetletni slovenski košarkar je združeno ekipo okrepil v drugem krogu povratnega dela prvenstva, potem ko je približno mesec dni že treniral pod taktirko trenerja Mure. 194 centimetrov visok igralec je na krstnem nastopu proti Bassanu odigral 23 minut - do tega je prišlo tudi zaradi najrazličnejših poškodb Jadranovih košarkarjev - in zbral 11 točk, minutaža pa je nato še narasla, saj je v nedeljo proti Spilim-bergu Velikonja Grbac tekmo začel v uvodni peterki. Na koncu je na igrišču prebil 33 minut in zbral 13 točk, predvsem pa je dosegel pomembno trojko in spektakularno zabijanje v trenutkih Jadranove največje krize. S takim košarkarjem je Muro-va četa zagotovo mnogo bolj konkurenčna, čeprav bo moral Taras še veliko delati; če je na petih tekmah zbral v povprečju 9,8 točke na dvoboj, je tudi izgubil veliko žog, kar 3,8 na vsakem srečanju. Velikonja Grbac, teden za tednom lahko opažamo vaš napredek v igri ... Drži. Sploh pa se mi zdi, da se z ekipo še uigravam, saj sem se skupini pridružil kasneje. Proti Spilim-bergu smo odigrali odličen prvi pol- čas, nasprotniki pa niso popustili. Ponovno smo jim mi dovolili, da se nam približajo, saj smo zagrešili veliko naivnih napak. Kljub temu pa smo lepo odreagirali in jih nato tudi premagali. Poskrbeli ste za spektakular-no zabijanje in »težko« trojko, soigralci pa vas vse bolj vključujejo v napadalne akcije ... Mislim, da je ena izmed naših poglavitnih vrlin ravno ekipna igra. Proti Spilimbergu smo odlično delovali v napadu, izkazali pa smo se tudi v obrambi. Kljub temu, da smo na koncu prejeli veliko točk, smo v prvem polčasu odlično branili, v odločilnih trenutkih v končnici tekme pa smo z obrambo tudi razblinili nasprotnikovo upanje na preobrat. V Sloveniji ste nastopali za poklicne klube, sedaj pa branite barve Jadrana. Kako se znajdete pri združeni ekipi? Počutim se res odlično. Vzdušje v slačilnici je enkratno, rad pa bi pohvalil predsednika Marka Kojan-ca in društvene odbornike. Občutek imam, da omenjeni ljudje dobesedno dihajo za Jadran in cenijo igralce, ki za ekipo nastopajo. Vse to pa opravljajo povsem prostovoljno, kar je zagotovo pohvale vredno. (av) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Aktualno: Porta a porta RAI2 RAI3 RAI4 23.10 Dok. film: David Bowie: Five Years _RAI5_ 13.55 1000 giorni per il pianeta Terra 14.45 Wild Medioriente 15.45 I grandi della let-teratura italiana 16.40 Memo - L'agenda culturale 17.35 Novice 17.40 Passepartout 18.15 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.20 Art of... Spagna 20.20 Glasba 22.40 Lo stato dell'arte RAI MOVIE 13.50 Film: Heartburn - Affari di cuore (dram., '86, i. M. Streep) 15.50 Film: L'uo-mo della pioggia (triler, '97, i. M. Damon) 18.05 Novice 18.10 Film: Django Gunless (vestern, '10) 19.45 Film: La settimana bianca (kom., It., '80) Nad.: Pasión prohibida 19.30 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Made in Sud _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Oceano rosso (pust., '55) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Chi trova un amico, trova un tesoro (pust., '81, i. B. Spencer) 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.10 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: American Hustle (dram., '13, i. C. Bale, B. Cooper, J. Lawrence) 23.35 Gazebo 13.05 Heroes 14.40 Fairy Tail 15.40 Streg-he 17.55 Novice 18.00 Reign 19.30 Teen Wolf 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Brit Awards 2016 21.15 Film: Sotto corte marziale (dram., '02, i. B. Willis) 23.30 Film: Le forze del destino (dram.) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.25 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.20 Serija: Nero Wolfe 14.20 0.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.45 Novice 17.50 Nad.: Il paradiso delle signore 18.40 23.30 Film: Duplicity (krim., '09, i. J. Roberts, C. Owen) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 23.30 Film: Il profumo del mosto selvatico (dram., '95, i. K. Reeves) _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: Mom 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nad.: The 100 18.25 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: World War Z (akc., '13, i. B. Pitt) 23.30 Maggioranza Assoluta _IRIS_ 12.50 Film: Sbatti il mostro in prima pagina (dram.) 14.35 Film: La notte di Pasquino (kom.) 16.25 Film: Gosford Park (dram.) 19.05 Live from Hollywood 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Le quattro piume (dram., '02, i. H. Ledger, K. Hudson) 23.35 Adesso cinema! _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: McBride 18.20 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.35 Quaresima 2016 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _CIELO_ 12.15 13.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affa-ri al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Un marito ideale (kom., '99, i. C. Blanchett) _DMAX_ 12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affa-ri a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfal- to 19.30 Nudi e crudi 21.10 Due macchi-ne da soldi 22.00 Auto da rockstar 22.55 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.55 Turbulenca 12.20 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Pribežni-ki 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Pod drobnogledom 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet SLOVENIJA2 7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 9.00 Konci in začetki 9.15 Na lepše 9.55 Kino fokus 10.35 Alpe-Donava-Jadran 11.0017.00 Halo TV 12.20 Dobro jutro 15.35 Zvezda-na 16.15 Dok. serija: Na poti 18.00 Nan.: Miranda 19.05 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Turki - Muslimanski evropski vladarji 21.20 Film: 12 let suženj (dram., '13, r. S. McQueen) 23.30 Dok. serija: To je bila naša vojna _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 19.45 Avtomobilizem 15.00 Klepet z... 15.20 Najlepše besede 16.00 Ciak Junior 16.20 Dok.: K2 16.50 Alpe Jadran 17.20 Webolution 18.00 23.20 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 Zvočno klasični 20.45 Dok.: Vrnitev 21.30 Dok.: Spust v temo 22.15 Glasba zdaj 22.30 Lynx magazin 23.50 Med valovi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.25 10.35, 12.00 Tv prodaja 8.40 Film: Rio (anim.) 11.05 Dr. Oz 12.30 18.00 Moja mama kuha bolje! 13.35 20.00 Nad.: Usodno vino 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 16.45 18.55, 23.00 Novice in vreme 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 21.00 Film: Prijatelja samo za seks (kom., '11, i. M. Kunis, J. Timberlake) 23.35 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.00 18.00 Svet 7.55 Hitri tečaj Richarda Hammonda 8.50 Risanke 9.35 14.20 Nan.: Blažen med ženami 10.00 16.35 Nan.: Vice v predmestju 10.25 11.40, 13.50 Tv prodaja 10.4017.05 Serija: Komisar Rex 11.55 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 7" ■ 14.50 Film: Bogate prijateljice (kom., '06, i. J. Aniston) 21.00 UEFA Liga Evropa 23.00 UEFA Liga Evropa: vrhunci dneva PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 13.00 15.50 Nad.: Esperanza 14.00 Nad.: Talenti v belem 14.55 Ellen 16.50 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Glej, kdo kuha 19.00 21.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 21.15 Ta teden z Ju- _ Č k 25fb . VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 25. februarja - Ufi] Rai 3, ob 21.15 American hustle ZDA 2013 Režija: David O. Russell Igrajo: Christian Bale, Amy Adams, Bradley Cooper, Jennifer Lawrence, Jeremy Renner, Robert De Niro Film Davida O. Russella je povzet po resnični zgodbi, pa čeprav ji je režiser pridal dokaj nadrealistično postavitev, ki pripoveduje o operaciji Abscam. To je podvig, s katerim je FBI leta 1970 uspela razkrinkati veliko goljufijo skupine politikov, se pravi članov ameriškega kongresa. Zvezni policiji sta pri tem pomagala prevaranta. Znamenita goljufa, Irvinga Rosenfelda in njegovo pajdašico in partnerko Sydney Prosser, je agent Richie Dimaso prisilil, da sta mu omogočila razkrinkanje poslov politike in mafije: pri tem pa ni vzel v poštev težav in zapletov, do katerih je kasneje prišlo. Film, ki je prejel tri zlate globuse, kar deset oskarjevih nominacij, a žal niti enega kipca, je dobro odigrana in postavljena zgodba, ki velja za enega najboljših Russellovih celovečercev. retom Godlerjem 21.45 Film: Ko si spal (kom., '95, i. S. Bullock) 23.50 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba;19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije Primorske; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Oddaja Z goriške scene ob 14.10 vsebuje prispevke o usodi Goriških pokrajinskih muzejev po deželni reformi, o čezmejnem prazniku prijateljstva v Brdih in o prihajajočem Komigoju. Ob 18.00 bo na sporedu mesečnik Film, Kamera, Ekran. Februar je po ustaljeni navadi mesec Berlinskega festivala in podelitve zlatega medveda, pa tudi slavnostne podelitve oskarjevih nagrad. O no-minirancih, ki se potegujejo za oskarja v kategoriji za najboljši celovečerni film, bo govor s filmskim kritikom Boštjanom Miho Jambrekom, ki bo predstavil vseh 8 kandidatov. Društvo Slovenskih režiserjev je minulega 10. februarja drugič podelilo Štigličeve nagrade, strokovne nagrade za režijo avdiovizualnega dela in za življenjsko delo. Glavni letošnji dobitnik je filmski in televizijski režiser Rafko Rajnfl. Ob priložnosti zadnjega tržaškega filmskega festivala, na katerem se je predstavil s kratkometražcem Ljubezen na strehi sveta in celovečerno komedijo Šiška Deluxe, bo gost februarske oddaje režiser in scenarist Jan Cvitkovič, ki se je festivala v Trstu že večkrat udeležil. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 25. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad srednjo Evropo in Sredozemljem je območje enakomernega zračnega tlaka, nad zahodno Evropo pa se poglablja novo ciklonsko območje. S severovzhodnikom k nam priteka nekoliko hladnejši in dokaj suh zrak. V_A Prevladovalo bo oblačno vreme. V priobalnem območju in na vzhodnem pasu bo lokalno možen rahel dež, ki bo bolj verjeten v večernih urah. C V severnih krajih bo pretežno oblačno, drugod bo oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja bo sprva na okoli 500 m, čez dan pa se bo nekol iko dvignila. Ponekod bo prehodno zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 10 stopinj C. Spremenljivo do pretežno oblačno vreme bo. Dopoldne bo ob morju in v hribovitem svetu lahko nekaj padavin; meja sneženja bo na okoli 600-800m. Ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo oblačno s padavinami, le v severovzhodni Sloveniji bo povečini suho. Meja sneženja se bo zjutraj in dopoldne v večjem delu Slovenije spustila do nižin. Popoldne bodo padavine oslabele in marsikje ponehale, ponekod se bo prehodno delno zjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. ¡2 Sonce vzide ob 6.51 in zatone g ob 17.45 Dolžina dneva 10.54 Luna vzide ob 20.36 in zatone ob 8.28 =j 1990 - Zadnji v nizu pomladno >HnS toplih dni, zlasti v notranjosti Slovenije je bilo za fe- bruar izjemno, ponekod rekordno toplo. V Metliki se ogrelo do 22,0 °C, v Mariboru so izmerili 21,5 °C, v Novem mestu 21,2 °C, v Rogaški Slatini 20,5 °C, na Letališču Brnik in v Kočevju 19,0 °C ter v Ratečah 17,6 °C. Danes: ob 4.46 najnižje -32 cm, ob 10.36 najvišje 33 cm, ob 16.49 najnižje -46 g Morje je razgi-q cm, ob 23.14 najvišje 44 cm. S bano, tempera-2 Jutri: ob 5.14 najnižje -31 cm, ob 11.00 naj- tura morja 10,6 višje 28 cm, ob 17.10 najnižje -39 stopinje C. cm, ob 23.38 najvišje 41 cm. Kanin - Na Zlebeh . . .280 Vogel ................210 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............140 Cerkno................75 Rogla ................115 REKA 6/10 jutri Piancavallo . . . . !'". . . . .120 Forni di Sopra .......120 Zoncolan............120 Trbiž .................156 Osojščica..............90 Mokrine .............200 Umrl najstarejši brat Castro HAVANA - Kubanski mediji so sporočili, da je v starosti 91 let umrl starejši brat nekdanjega in sedanjega predsednika države Ramon Castro. Za razliko od svojih svetu bolj znanih bratov, Fidela in Raula Castra, se je Ramon posvetil očetovi dediščini veleposestnika in je življenje bolj ali manj preživel na družinski kmetiji. Po poskusu revolucije proti diktatorju Fulgenciu Batisti leta 1953 je Ramon Fidela in Raula obiskoval v zaporu in jima prinašal hrano ter cigare. Hranil ju je tudi, ko sta kot revolucionarja živela v gozdovih. Ramon Castro je bil svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo in je uspel povečati proizvodnjo sladkorja na vzhodu Kube. Bil je tudi državni poslanec in ustanovni član kubanske komunistične partije. Cigare je začel kaditi pri 12 letih in se jim ni odpovedal do konca. Dubrovnik se pogaja za James Bonda ZAGREB - Producenti novega nadaljevanja filmske zgodbe o Jamesu Bondu se pogajajo o snemanju 25. celovečerca o agentu 007 v Dubrovniku, je potrdil dubrovniški župan Andro Vlahušič. Novi film, ki ima delovni naslov Bond 25, bo v kinodvoranah predvidoma konec leta 2017. »Pogajamo se, za Bonda bo treba plačati. Z Jamesom Bondom se ni lahko pogajati, a če se že pogovarjamo o denarju, je to že dober znak«, je Vlahušič povedal za hrvaške medije. Spomnil je, da je mesto dobilo denar za snemanje filmov Igre prestolov in Vojna zvezd, za Bonda pa bi morali, obratno, plačati. lombardija - Sodniki soglasno ocenili, da krši svobodo veroizpovedi Ustavno sodišče zavrnilo Maronijev zakon proti džamijam Fotograf Nicolo Degiorgis, doma iz Bocna, je v fotografski knjigi Hidden Islam (Skriti islam) objavil posnetke muslimanskih vernikov v številnih improviziranih molilnicah - v stanovanjih, telovadnicah in halah. S tem je opozoril na dejstvo, da ima 1,3 milijona muslimanov v Italiji na voljo samo 8 uradnih džamij. V knjigi najdemo tudi posnetek izpred nekaj let o muslimanski molitvi na Stadionu 1. maj v Trstu hidden islam V deželnem zakonu je bila med drugim prepovedana gradnja previsokih stolpov oziroma minaretov, uvajala so se tako stroga določila glede spoštovanja arhitektonskega videza lombardske krajine, da morebitno islamsko svetišče sploh ne bi moglo biti podobno džamiji, dodali so obvezno postavitev zunanjih sistemov za videonadzor in stroge predpise glede vpliva posameznih stavb v okolja. Vrh vsega pa je zakon vseboval še razpis predhodnega referenduma med prebivalci, ki naj bi s svojim privoljenjem pogojevali gradnjo. Rimska vlada je zoper deželni zakon vložila priziv na ustavno sodišče zaradi preseganja pooblastil in protiustavnosti določil, ustavni sodniki pa so ji včeraj dali prav. Prvaki Severne lige so zaradi razsodbe besni. Roberto Maroni je preko Twitterja začivkal »Levica bo zdaj zadovoljna, Alah Akbar«, tajnik SL Matteo Salvini pa je ustavno sodišče označil za »islamsko sodišče«. Po drugi strani pa so razsodbo pozdravili v vrstah DS in G5Z, kjer ocenjujejo, da je Maroni »z idiotskim in politično propagandističnim zakonom,« ponovno dosegel blamažo samega sebe in dežele, ki jo upravlja. (mm) MILANO - Ustavno sodišče je včeraj dalo krepko politično zaušnico ligaškemu predsedniku deželne uprave Lom-bardije Robertu Maroniju. Sodniki so namreč soglasno razsodili, da je lani odobren deželni zakon, s katerim so v Lom-bardiji nameravali postaviti takšne in tolikšne ovire v postopkih za gradnjo džamij, da bi ta gradnja dejansko postala nemogoča, povsem neustaven. Odločitev ustavnih sodnikov je bila soglasna, saj je vseh petnajst sodnikov soglašalo s poročilom poročevalke, sodnice Marte Cartabia, da je sporni deželni zakon povsem v nasprotju z ustavnim določilom, ki zagotavlja svobodno izražanje verskih prepričanj in prepoveduje diskriminacije na osnovi vere. Zgodba se je začela februarja lanskega leta, potem ko je milanska občinske uprava župana Pisapie izvedla javni razpisa, s katerim so nameravali omogočiti gradnjo treh verskih središč za ne-katoliške veroizpovedi. Desnica in Severna liga sta hoteli na vse načine preprečiti možnost, da bi to odprlo pot gradnji kakega muslimanskega svetišča v Milanu. Zaradi tega so si na deželi izmislili »urbanistični« zakon, ki je s postavljanjem vsakovrstnih ovir v bistvu onemogočal gradnjo mošej. zda - 72 milijonov dolarjev odškodnine Rak zaradi smukca Obsodba težak udarec za multinacionalko Johnson&Johnson LONDON/ST. LOUIS - Porota na sodišču v ameriški zvezni državi Missouri je ta teden multinacionalki John-son&Johnson naložila plačilo 72 milijonov dolarjev odškodnine svojcem pokojne ženske, ki so trdili, da je bila njena smrt povezana z uporabo otroškega pudra in drugih proizvodov z vsebnostjo smukca tega proizvajalca. Gre za prvo sodbo, v kateri je porota v ZDA zaradi trditev glede nevarnosti smukca za zdravje odredila plačilo odškodnine, piše britanski BBC. Jackie Fox iz Birminghama v Ala-bami je oktobra lani pri 62 letih umrla zaradi raka na jajčnikih, pred tem pa je desetletja uporabljala proizvode John-son&Johnsona, ki vsebujejo smukec. Odvetniki njene družine so trdili, da je multinacionalka vedela za tveganja za raka, ki jih prinašajo ti proizvodi, a potrošnikov o tem ni posvarila. John-son&Johnson je vse obtožbe zavrnil in sporočil, da razmišlja o pritožbi na ponedeljkovo razsodbo. V največjem proizvajalcu higienskih proizvodov na svetu so ob tem še poudarili, da s svojci pokojne sočustvujejo, da pa so trdno prepričani, da varnost kozmetičnega smukca potrjujejo desetletja znanstvenih dokazov. Civilna tožba, ki jo je pred smrtjo vložila Foxova, po njeni smrti pa je pri tožbi vztrajal njen sin, je del širših tož-benih zahtevkov v mestu St. Louis, ki zadevajo skoraj 60 ljudi, navaja britanski Guardian. Po ZDA je sicer v zvezi s kozmetičnim smukcem vloženih skupaj okoli 1000 tožbenih zahtevkov, po navedbah odvetnikov pa bi jim lahko sledili še tisoči. V primeru, v katerem je porota odločala v ponedeljek, so se odvetniki sklicevali na interno okrožnico zdravniškega svetovalca Johnson&Johnsona, ki je navajala, da »se bo vsakogar, ki bi zanikal tveganje, ki ga 'higienski' smu-kec prinaša za raka na jajčnikih, v javnosti doumelo v enaki luči kot tiste, ki so zanikali povezavo med kajenjem cigaret in rakom.« Profesorica prava z Univerze Stanford Nora Freeman Engstrom je sicer ocenila, da odškodnina, ki jo je določila porota v Missouriju, verjetno ne bo izplačana. Kot je pojasnila, je ameriško vrhovno sodišče v nizu nedavnih razsodb potrdilo sodbe prizivnih sodišč, ki so zatrla visoke odškodnine. Je pa hkrati ocenila, da za Johnson&Johnson ponedeljkova sodba ne kaže dobro, saj se sooča še z najmanj 1200 že odprtimi tožbami in morebiti še na tisoče novimi. Multinacionalka s sedežem v New Jerseyju je bila zaradi škodljivih snovi v proizvodih, vključno s tistimi v otroškem šamponu, že v preteklosti tarča ameriških združenj za zaščito potrošnikov oz. zdravja. Združenje Kampanja za varno kozmetiko je leta 2009 začelo na John-son&Johnson izvajati pritisk, naj odstrani sporne sestavine iz proizvodov za osebno nego otrok in odraslih. John-son&Johnson je po treh letih peticij, negativne publicitete in groženj z bojkotom leta 2012 pristal, da bo do leta 2015 iz vseh proizvodov odstranil sestavini 1,4-dioksan in formaldehid, ki obe veljata za verjetno kancerogeni. Smukec je naraven, drobnozrnat mineral. Njegova uporaba v kozmetičnih proizvodih in proizvodih za osebno nego, kot je otroški puder, je široko razširjena. Smukec vsrka vlago in daje občutek gladkosti proizvodov, katerih sestavni del je.