Poštnina plaCana v gotovini
Cena 2 din
Živel V. kongres Komunistične partije Jugoslavije
Norvjip fini |5 m
Ž Hj* as ji s. s. ufr—a
		
Solkan, 30. julija 1948.	GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ	Leto II. - Štev. 20.
Pod vodstvom partije, oboroženi z marksistično leninistično teorijo gremo na delo
Okrtsld našega okraja so ustanovili svojo nabav9ic~#rodajno zadrugo
V nedeljo 25- julija so se v Sol* kanil zbrali obrtniki Goriškega okraja na svojem ustanovnem zboru obrtno-nabavno-prodajne zadruge- V referatih je bila nakazana potreba po usta* novitvi te zadruge prvič zato. da se surovine, ki so potrebne obrtnikom pri delu. pravilno porazdelijo, drugič Pa tudi zato. da se dvigne kvantiteta in kvaliteta njihovih proizvodov. Obrtniki so sklepali tudi o tem, da bodo zainteresirali vse obrtnike, da se vključijo v to nabavno-prodajno zadrugo obrtnikov: to pa radi tega, da se odpravi nenačrtnost našega obrtništva in da sc tudi obrtništvo vključi v naš petletni plan ter da sc v delav* niče naših obrtnikov postavijo rmv
Obnovili so kovačnico
Delovni kolektiv vozovnih delavnic na železniški postaji Gorica je uvidel potrebo po moderno opremljeni kovačnici. Ker je bila prejšnja kovačnica za časa borbe porušena, so delavci sklenili, da jo obnovijo in hkrati izboljšajo. Ker za to nisb imeli vsega pripravnega materiala, so ga iskali med starim železicm, kjer so ga tudi našli. Tako so iz tega materiala naredili cevi za ventilacijo in za od* tek vode. V kovačnici so tudi namestili težko kladivo, nakovala, kotel za topljenje bele kovine, ventilator, korita in odtočne cevi.
Zdai jc kovačnica žc popolnoma urejena in ic delovni kolektiv kovač* niče na to tudi upravičeno ponosen:
Ob kulturnem festivalu mladinskih delovnih brigad na gradišču Nove Gorice
derni stroji, ki bodo olajšali njihovo, delo.
Ž novoizvoljenim upravnim, kakor nadzornim odborom so se vsi zadru-garji strinjali, ter so bili mnenja, da so iz svojih vrst izbrali res najboljše-
Ob koncu občnega zbora so obrtniki poslali V. Kongresu KP Ju gosi a* vije resolucijo, v kateri so izrazili neomajno zaupanje vodstvu Komunistične partije ter so sc obvezali, da bodo obrtništvo dvignili na tako stopnjo. da bo lahko kos vsem drugim takim zadrugam.
Medsebojna pomoč v delu in načrtnost bo obrtnike med sabo zbližala in jih zavestno vključila v planske na* loge.
sai so s svojim prostovoljnim delom veliko pripomogli, da ic kovačnica spet v obratu. S prostovoljnim delom so postavili temelje, pobarvali stene kovačnice, naredili ogrodje za kamin ter pripravili ves potrebni material-Pri obnavljanju kovačnice jih je prostovoljno delalo 24. stalno pa le bilo pri obnavljanju zaposlenih troje članov sindikalne podružnice vozovnih delavnic.
Ta uspeh je bil dosežen prav v za* četku dela V. kongresa KPJ in so delavci vozovnih delavnic s tem 5c enkrat potrdili, da je borba, ki jo vodi naša Komunistična partija, borba nas vseli pri graditvi socializma.
Vsakdo, kdor le sodeloval v naši narodno osvobodilni borbi ve. da le Prav visoka zavest in neomalno zaupani e v naše vodstvo mnogo pripomoglo k naši zmagi. Part tla in z nlo vse ljudstvo, ki li le zaupalo, le v teI borbi zmagalo zato. ker le bilo njeno vodilno jedro oboroženo z znanostjo marksizma-leninizmu. kateri le bilo ttloboko predano.
Tako! po osvoboditvi le članstvo Partije in vse delovno ljudstvo Jugoslavije pristopilo k dela za obnovo vsega porušenega in uničenega v naši deželi- Pristopilo le li dela za izgrad-nlo socializma naše dežele z vso svolo dobro voljo in požrtvovalnostjo, ker le bilo globoko vdano naši Partiji. Pri vsem tem delu le spremljala naše množice zavesi, ki sc le gradila ob temel/iti ideološki vzgoji.
V času, ko so se vršile pripruve na Kongres, se le posetmo članstvo Par tile začelo zavedati nujnosti svoje Ideološke izgradnje potom študija• Tako je s študijem projekta statuta in Programa KPJ pristopilo z vso resnostjo k dvigu lastne ideološke ravni-Danes ni celice v našem okraja, da ne bi bila seznanjena z vsebino statuta In programu■ Od vsepovsod prihajajo Poročila, tudi v obliki resolucij, ki potrjujejo vso resnost pri tem študiju in Pripravljenost našega članstva, da bo dosledno In s požrtvovalnostjo pristopilo k izvajanju programa Partije. V času Kongresa samega se le studil še Pospešil. Referat tovariša Tita in drir Kih voditeljev naše Partije, kot tudi diskusije ostalih spremlja naše ljudstvo z največjim zanimanjem in vso Potrebno pažnjo. Na masovnih zborovanjih. tako na predvečer Kongresa, '{ot tudi med časom dela Kongresa samega, je zalo čutiti še večjo strnjenost in enotnost ter neomajno za--upanje v našo Partijo, v njene vodi-lelje, čutiti je še večjo in globljo ljubezen do naše domovine.
Vendar ni oslalo vse samo pri štu* flu in pri pripravljenosti za nadaljnje se pospešerzp delo. Naš delovni človek le pokazal svolo zrelost in visoko zavest v dosle j izpolnjenih obveznostih, ki so bile izpolnjene v čast Kongresa, Poleg tega si je začel postavljali nove obveznosti, ki naj bi dokazale njegovo Pripravljenost do čim hitrejše izgradnje socializma v naši deželi•
Obveznosti ob izpolnitvi določenih ur prostovoljnega dela. so bile razen v redkih primerih povsod prekani’ o(’ne. Gradnja zadružnih domov, med katerimi sta dve. to v Kalit nad Kanalom in Trnovem v čast Kongresu Pokrita, napreduje z vso naglico. Y vasi RUiembetk. ki je bila vsa por znana po fašistih v času narodno• °svobodilno Intrbe. je kljub slabim bremenskim prilikam in delu na polja, dnevno delovna četa pridno na delu ‘n je bilo do začetka Kongresa napravljenih I3M3 prostovoljnih ur- Z ,‘bn elanom se dela po ostalih gradiščih.
Drgunizadje si ponovno zadajajo obveznosti glede organizacijske utr* uit ve svojih odborov. Poleg tega se je Marsikje pojačala zavestna disciplina, vestnejše izpolnjevanje sklepov, večji interes za resnejši šludlj itd.
Podjetja si zadajajo sklepe o dvigu Proizvodnje tudi v kvaliteti, v* odpravi neupravičenih izostankov. Obrtniki K o riškega okraju so sklenili, da bodo vključili še Izostale obrtnike v zadrugo
in skrbeli več za vzgojo novih strokovnih kiulrov•
Se in še bi naštevali mnogoštevilne in raznovrslnejše obveznosti celic, raznih organizacij, podjetij- - - Iz vseh teh veje povsod ena sama misel: pomagati naši ljudski državi, da bo čim trdnejša, odpornejša izšla iz te borbe dela, da bo lem lažje kljubovala vsem poizkusom sovražnika delovnega Ijud* siva. Iz vseh teh sklepov je čutiti neomajno zaupanje in zvestobo do KPJ in njenih voditeljev, ki nas je v času borbe privedla do zaželjene zmage in ki nas vodi danes po poti, luilcro sla nam začrtala Marx in Lenin in ki nam jo nakazujeta v konkretnejših oblikah Stalin In Tito.
22. jnlij ie noriška mladina posvetila V. kongresu KP Jugoslavije
Najboljši dokaz da ie naša mladina vdana naši Komunistični parti.il in našemu Centralnemu komitetu ie prav gotovo delovni polet, s katerim sc le zagrizla v Izvršenic sklepa okrajne konlereiice SKOJ-a. Po vseh grupah In aktivih so se vršili sestanki, kicr je mladina govorila o Kongresu Komunistične partlic Jugoslavije in o vlogi partije v naši državi. 22. julij, ki ga ic mladina v našem okraju posvetila V. Kongresu ]c hil prav gotovo dan dobro uspele mladinske delovne manifestacije. Ta dan ie bilo na delu pri zadružnih domovih In pri drugih del.h 5328 mladincev jn mladink. Skupno je bilo narejenih 18.569 delovnih ur. Poleg tega ic mladina tega dne vpisala 31.550 din ljudskega posojila kar pomeni 45 novih vpisnikov.
Na gradbiščih zadružnih domov le bilo zelo živahno. V •Vvačinl je delalo ves dan 76 kmečke mladine. Mladini iz Prvačiue se je pridružil tudi aktiv LMS iz Poslovne zveze, da z delom dokaže, da jc pri nas izginila razlika med kmečko, delavsko in meščansko mtadhio.
V Rlhembergu, kjer gradijo enega največjih zadružnih domov ie bilo ta dan prav tako veselo. Eni so delali na gradilišču. drugi v gramozni jami in tretji pri rušenju stariti zidov, vsi so Imeli samo eno misel čimprei dograditi svoj dom.
Vsa gradbišča so z delom mladine z dnem posvečenim V. Kongresu napredovala. To nam ifi dokaz, da je mladina pripravljena spreleti obveznosti in iib tudi Izvršiti. Še boljše pa bo naša mladina Izvajala naloge, ki ilh bo pred nas postavil V. Kongres Komunistične partije Jugoslavije.
Vsi in povsod tekmujejo v čast V. kongresu KPJ. Nihče noče zaostajati. Vsak hoče pokazati svojo predanost in zaupanje Centralnemu komiteju ttl’J in maršalu Titu. Tudi mladinske delovne brigade na gradnji Nove (jorice nočejo bili zadnje. Njili delo sc ne odraža samo v fizičnem delu na terenu, temveč tudi na kulturno-prosvetnem področju.
V nedeljo so nam brigade pokazale, kaj so se naučile na kulturno-prosvetnem področju v predkongresnem tekmovanju. Ustanovam in mladinskim aktivom v bližini so poslali vabita, naj se udele-
Sredi drevja na prostem je postavljen velik oder — mladinsko letno gledališče. Itcs, da ni kot v ljubljanskem Tivo-tiju, so pa mladinci srečni, saj je plod njihovega dela in njihovega truda. Mladi brigadirji so polni veselja, s hrbti, ožganimi od sonca, z žuljavimi rokami, a vedno s pesmijo in smehom na ustih gradijo in ustvarjajo.
Kulturne skupine brigad se vrstijo na odru. Tu vidiš folklorni skupini »Kajuhove« in PoJjčatijskc brigade, ki sta nedvomno želi največ aplavza. Njihovi ruski plesi in baleti so izražali mladosten ]>oIel mladincev in mladink, ki so prihiteti na sončno Goriško, da tu s svojim prostovoljnim delom pomagajo grtidiitl Novo Gorico. Dalje smo videti makedonska in srbska narodna kola, slišali borbene in delavske pesmi, razne deklamacije ter muzikalne točke. Povsod je bilo čutiti neomajno vero v zmago pri delu vsega tistega, kar nam danes narekuje naša Partija. Vse jc bilo podano s takim občutkom, da jc vsakega, ki je količkaj deial skupno z mladino, moralo pretresti. Spomini so uhajali na gradnjo mladinskih prog in druge delovne akcije, kjer si Je mladina pridobila mnogo izkušenj, da danes lažje premaguje vso težave, ki se pojavljajo na tem gradi« lišču.
Nadaljevanje na drugi strani
žljo kulturnega festivala, ki bo v letnem Ivanka B. gledališču.
mmim-vm-čSM'- it :	™	..i
/v,: •-,% ■■ '•	f I
% •"> §
H * -
tf ..- ‘ ■Gmo"-'*
Otmovljraa lokomotiva na čast V. kongresu RP Jugoslavijo, gtmUimlno podružnice kurilnica - Goric*
Posojilo še ni končano
Osnutek petletnega p fari a v kmetijstvu
Pri vpisu ljudskega posojila smo v našem okraju dosegli lepe uspe. he. Vendar pa se s tem ne moremo zadovoljiti in je potrebno, da sedaj ob zaključku vpisa s pravilno propagando vpisano vsoto dvignemo.
Naš delavec in nameščenec ter naša mladina so se vpisu odzvali. Nikakor pa tega ne moremo trditi za našega kmeta, posebno ne na Mirenskem in v Vipavski dolini. Kljub temu, da so vsote denarja, ki so ga kmetje v teh predelih našega okraja prejeli samo za sadje, da ne računamo zelenjavo zelo visoke, vpisane vsote teinu prav gotovo ne odgovarjajo. Kje je tukaj napaka. Isto ne moremo pripisovati zgolj našemu kmetu, ki danes s pridnim delom vzporedno z našim delavcem gradi naše gospodarstvo, pač pa moramo to pomanjkljivost iskati tudi pri na. ših krajevnih aktivistih, ki še do se. daj niso znali dovolj jasno in razumljivo prikazati kmetu pomen na. rodnega posojila. Vse premalo paž. nje smo polagali na pravilno tolmačenje tistim kmetom, ki so danes v vasi med dobro stoječimi. Prepriča-ni srno, da so težje delo pri vpisu ljudskega posojila imeli aktivisti na Grgarskem in v Brdih, pa so vseeno imeli zadovoljive uspehe, ker so kot aktivisti svojo dolžnost pravilno do. jeli.
Vedeti moramo, da je naše posojilo res naše in da ga dajemo državi zato, da sebi izboljšamo življe. nje. Da hoče to tudi naš kmet, v to ne moremo dvomiti. Če pa so naši aktivisti dopuščali, da so glavno besedo imeli reakcionarni elementi, ki jim vpis ljudskega posojila ni nji. |tov lastni interes, uspehov ni moglo biti. Bili so primeri, kjer so po-
cdinci trdili, da kmetje v njihovi vasi ne bodo ničesar vpisali, vidi pa se, da so bili prav v teh vaseh lepi uspehi. Tudi tam, kjer vpisne komisije niso bile aktivne, ni bilo dobrih rezultatov. Ni vseeno, ali jc član komisije samo izvrševalec dolžnosti, ali pa je pri svojem delu tudi aktivist. Tudi pomanjkanje čuta odgovornosti pri poedinih članih komisij, kvarno vpliva na potek vpisovanja. Nekatere komisije so že takoj po dveh dneh vpisovanja zaključile svoje poslanstvo, člani teh komisij se niso zavedali, da tako onemogočajo izvedbo planskih nalog, na drugi strani pa so poedini kmetje zaradi njih morali iti vpisovati posojilo v drugo vas.
Žalostno in popolnoma nerazunu Ijivo je, da se naši večji kmetje na vasi niso odzvaii vpisu posojila. — Takih primerov sebičnosti in nezavednosti je bilo v našem okraju zelo mnogo. Tisti se gotovo ne zavedajo al ipa namerno nočejo razumeti gra. ditve naše nove države in še vedno stojijo ob strani kot ljudje, ki jim ni mar dvig blagostanja našega delovnega ljudstva.
Take in podobne napake so se v našem okraju kljub uspehom, ki smo jih dosegli, vršile in so zavirale vpisovanje. Nujno je, da v teh zadnjih dneh še enkrat naš kmet na Mirenskem in v Vipavski dolini pokaže svojo patriotično zavest do naše socialistične države in obenem pokaže tudi tistim poedincem na vasi, velikim kmetom, da to, kar gradimo, gradimo za nas vse. Krajevni aktivisti pa naj akcijo za vpisovanje ob zaključku poživijo in s tem popravijo zamujeno.
Napak® Im hkmnl® pf 1 letošnji mflačvi
Žetev in mlačev jc potekala v prc* teklem tednu v najlepšem redu. ker sc je tudi vreme izboljšalo, ki jc do sedaj nagajalo. I)o danes jc oinlače-nega že nad 50 vagonov žita.
Nekatere mlatilnice so žc pri kraju z tnlačvo, ker so kmetje, ki so kontra-hirali žito za mlačev z USTROJ-ctn, bili pri mlatilnicali disciplinirani. Nekatere mlatilnice pa. ki so na svojih mestih že od začetka rnlačve. do sedaj še niso končale svojih obveznosti, to pa po krivdi kmetov samih, ker vozijo žito k mlatilnici brez vsakega reda.
Mlatilnica v Rihembergu je žc skoraj končala svoje delo. četudi je rola« tilo tam 7 krajevnih ljudskih odborov. Vsi kmetic so vozili mlatit svoje žito ob določenem času, ki je bil v naprej določen. Prav zaradi tega ni bilo pri mlatilnice izgubo časa in je bil stroj 100% izkoriščen- Delo jc tudi dobro potekalo v Šempasu in v Renčali-
V Šempetru pri Gorici pa so kmetje na vse načine protestirali pri poverjeništvu za kmetijstvo, da naj vendar pride mlatilnica v Šempeter- K« je mlatilnica prišla, ie najprej več dni stala brez dela, kasneje pa se jc z njo Ie malo mlatilo. Tak način organizacije nikakor ni v skladu z današ» njim časom, ko gre za to, da se čas ne izgublja in da so stroji izkoriščani
Nadaljevanje s prve strani
Na festivalu pa jc gotovo vsakogar najbolj zanimala okusno urejena razstava, kjer so posamezne brigade v grafikonih prikazale svoje uspehe v vseh panogah dela, v sten-časih in brigadnih biltenih pa življenje na gradbiščih in v taborišču. Tudi posamezni brigadirji so razstavili svoja dela. Hisbo nekaterih brigadirjev so res prav umetniško izdelane. Videlo sc je, da so brigade, kol posamezniki vložili ves trud, da so razstavo tako lepo opremiti.
Ta dan je bil dan splošnega veselja za vse brigadirje. Po obširnem dvorišču taborišča so skupno plesali kolo; Srbi, Slovenci, Makedonci in Črnogorci, vsi w bili kot ena -sama družina, ki skupaj gradi, se skupaj zabava in veseli.
Cvetka
100%. V liodočcm letu bodo morali KLO-ji sestaviti plan rnlačve tako, da bo vsak kmet vedel, kdaj naj pripelje žito mlatit, da ne bo po nepotrebnem izgubljal časa in da bodo tudi mlatilnice 100% izkoriščane. To delo bodo KLO-ji lahko izvršili, ko bodo kmetje svoje žito za mlačev kontrahirali pri USTROJ-u.
V goratih predelih našega okraja sc z.ctcv šc ni pričela, ker jc radi nizke temperature v mesecu juniju zaostala. Na Dolu-Predmeji žito dela šele klasje-
Naivišjl hektarski donos bo imela gornja vipavska dolina in to zaradi tega, ker ie žito Imelo dovoli dežja, ki ga v teh krajih tudi potrebuje. Je pa tudi to. da kmetic v teh predelili, zlasti pa na Krasu žito plovejo, da je bolj čisto in zdravo. To bi morali delati tudi drggi kmetje v vseh predelih našega okraja, da bi bil njihov pridelek boljši. Srcdnii hektarski donos v dolnji vipavski dolini Je 12 stotov na hektar, medtem ko je v gornje vipavski dolini in na Krasu 20 stotov. Res ie, da ie v spodnjevipavski dolini zaradi preobilice dežja žiti) upJcglo in je to znižalo hektarski donos, kljub temu pa bi boljši način nege žita veliko pripomogel k dvigu hektarskega donosa, ki je danes glavni čili v na« šem kmetijstvu. S tem bi naš kmet imel več koristi, na drugi strani, pa bi pridelal lepše, čisto in zdravo žito.
Franc K.
Vabilo
Dne 0. avgusta 1948 bo v Solkanu v kimo-dvonnni ob 9. n ni občni zbor Zyezc strelcev našega okraja.
Tega občnega zbora naj se udeležijo vsi referenti za streljanje pri FA in FD ter po en odgovoren član Zveze borcev v vsaki vasi.
ICer je občni zbor pomemben aa nadaljnji razvoj Zveze strelcev, se pozivajo na občni zbor tudi naši lovci. Ob zaključku občnega zbora bo streljanje v spominsko tarčo.
Pripravljalni odbor
Vprašanje petletnega plana kmetijstva v našem okraju je šc vedno na mrtvi točki. Kritika in različni pojmi, kako bomo to trdnjavo zavzeli, plan sprovedli v življenje, stoji šc vedno v ospredju diskutiranja pri naših kmetih. Naš kmetijski plan, ki ga moramo ustvariti in obogatiti z izkušnjami naših naprednih kmetovalcev jc v tem letu obenem tudi plan nas vseh. S planom, katerega osnutek je že izdelan bomo dali našemu kmetijstvu trdno osnovo na katerem bomo gradili, mehanizirali in reorganizirali našo kmetijstvo v prvi Titovi petletki.
Sestava osnutka petletnega plana v kmetijstvu je zahtevala veliko napornega dela pri zbiranju podatkov, ki so nujno potrebni, čc hočemo imeti statistično podlago za vsako leto posebej, kar je vsekakor začetni pokazatelj sorazmerja v produkciji s končnimi uspehi, ki jih bomo morali doseči z izvedbo našega plana, to je leta 1951.
Prav radi tega je nujno, da osnutek plana prouči vse naše kmečko ljudstvo na kraju samem in poda svoje pripombe in predloge za posamezne predele naših rajonov na
osnovi izkušenj, ki so jih imeli pri delu. Razumljivo je, da bodo naši kmetje z zanimanjem sodelovali pri razpravljanju o tein planu, saj jc ta plan kmetijstva njihov plati
Krajevni ljudski odbori naj pripra. vijo po razpravljanju o planu predloge, ki jih predvidevajo, da bi bili koristnejši za njihov kraj, tako da bo vse pripravljeno, ko pridejo na teren za to imenovani inštruktorji, ki bodo pomagali sestavljati plan z. naprednimi kmetovalci za vsak kraj posebej. Judi kmetijske zadruge naj sodelujejo pri tem, ker je to njihova važna naloga, saj bodo s tem kmečke zadruge dvigale kmetijstvo in si tako pridobile novih članov, kakor tudi njihovo zaupanje.
Kmetijski plan našega okraja bo dan v pretres našemu kmetu v prihodnjih dneh. Napačno bi bilo, da bi o tem planu razpravljalo samo nekaj ljudi, temveč je za to potrebno zainteresirati vsakega posameznega kmetovalca. Ko bodo KLO-ji Prejeli osnutek petletnega plana v kmetijstvu, naj skličejo masovno zborovanje, kjer se bo plan študiral in obenem tudi izpolnjeval.
Veš pomoči tečajnikom v naših
V našem okraju je v zadružnem sektorju razporejeno približno 120 tečajnikov i/, raznih knjigovodskih, poslovodskih in trgovskili tečajev.
Večje število teh ie Po razporeditvi na službena mesta v razne zadruge bilo zelo lepo sprejetih, kakor na primer na Ligu, Kmnbreškein, Grgarju, Gornjem in Srednjem Lokovcu, Ozeljanu ter v nekaterih vaseh v Brdili in v Spodnji vipavski dolini. Medtem, ko v Kostanjevici poslovodja narekuje upravnemu odboru zadruge ka) naj dela. Zato ni čudno, da mora tečajnica sprejeti odgovornost nad tekstilom, ker ga drugače v zadrugi ne bi prodajali. Pravi tudi, da ne potrebuje pomoči; čeprav se upravnemu odboru toži, da ima preveč dela. Tak odnos do tečajnika, ki ie vsekakor potreben pomoči prav ootovo ni v skladu z vzgojo novih kadrov. Drug primer imamo v Dornbergu, kjer je bilo vedno povpraševanje po knjigovodkinli. Ko pa je bila tja poslana absolventka knjigovodskega tečaja zanjo ni bilo več mesta. Gotovo knjigovodstvo v kmečki zadrugi v Dornbergu ne posluje tako kot bi moralo; če niti na dopise niti na okrožnice zadruga ne odgovarja, še manj pa isti udeležujejo konferenc. Tudi ko pride inštruktor v zadrugo s prošnjo, da mu pokažejo kako imajo upehano knjigovodstvo mu tega v zadostni meri ne razložijo, šc en kričeč primer imamo v zadrugi v Vrtovinu. Čeprav zadruga v Vrtovinu ne posluje popolnoma v redu, poslo-vodkinja ni sprejela tečajnico za knjigovodstvo, da bi jo uvedla v dela. Upravni odbor zadruge v Vrtovinu bi vsekakor moral polagati več pažnjc na poslovanje trgovinskega odseka, ker bi le tako s pravilno kontrolo odpravili napake, ki so v zadrugi. Potrebno bi bilo, da se iz te zadruge odpravi tudi familiarnost, ki ovira pravilno poslovanje zadruge. Tudi to je nepravilen odnos do tečajnikov, da medzadružni odbor obnovitvenih zadrug v Ajdovščini pošilja tečajnike na razna samostojna mesta, kjer jim nihče ne more nuditi pomoči, na drugi strani pa ima isti odbor žc več upehanih moči, ki bi temu lažje odgovarjale, so pa te na sedežu v Ajdovščini.
Še več ie takih primerov, kjer poslovodje ali upravni odbori zadrug po strani gledajo naše nove trgovske moči iz tečajev, ki imajo vso dobro voljo do dela, kakor tudi vso možnost, da se strokovno usposbijo. Da bi se poslovodje gotovih zadrug trgovci »strokovnjaki« odkrižali tečajnikov, se izmišljujejo vseli mogočilt težJtoč. Nekateri delajo to kar odkrito, drugi
pa ta namen zavijajo v lepe besede. V Brdih ie n. pr. poslovodja tečajniku toplo priporočal, naj štedi svoje mlade moči in mu v ta namen prav vljudno svetoval, da prihaja na delo ob 9. ali ob 10. uri, drugi zopet prikazujejo deio v trgovini kot neskončno težko in komplicirano ter tečajnikom svetujejo naj preusmerijo poklic, ker se bodo kesali, tretji jim na osnovi začetnih težav prikazujejo, da nimajo tiste naravne nadarjenosti, po njihovo rečeno »trgovske žilice«. Dalje so taki, ki tečajnikom na zunaj Kažejo lepo lice, na drugi strani pa zahrbtno organizirajo delegacije, ki naj bi intervenirale pri OPZ ali OM, da se jih spravi iz trgovine. Najbolj kruta za poedinca in celoto škodljiva pa je metoda odrejanja nizkih plač; tako ie vrsta primerov, da se absolventom tri do štiri mesečnih trgovskih tečajev odredi plača kot vajencem z namero, da bi isti zapustil trgovino.
To so samo na grobo opisani primeri v naši trgovini, ki pa dovolj jasno dokazujejo, kako nekateri bivši irgovci trpe na pomanjkanju prave zavesti, zdravih čutov in volje pri socialistični graditvi. Te napake nam morajo poglobiti vso skrb in to ne samo članom zadruge, temveč vsetn Frontovcem, ki danes želijo Izboljšati našo trgovsko mrežo. Vsem nam mora biti jasno, da je od dobrega kadra odvisno pošteno in dobro delo s katerim borni« dosegli lepe uspehe, le-ti pa bodo dvigali življenjsko raven našega delovnega ljudstva.
Planinci čuvajte gorske cvetice
V	lem ('asu, ko so nafte planinske rastline v svojem />olnem cuclju, jc mnogo poedinceu, ki tc cvetice prekomerno Ir-pa jo. Planika pri nas v našem okraju rasle na Poldanovcu in na Kuclju. Tetko pa je razumeti, da se danes še najdejo ljudje, ki le cvetice, ki so pri nas tako redke, trgajo kar s koreninami in jih kasneje seveda, ko ovenejo, vržejo proč. Ali si lahko zamislimo lepoto Kuc-Ija brez planik? Vsi listi, ki to cvetico trgajo, prav gotovo ne občutijo lepote naših planin; saj bi drugače ne mogli tako barbarsko ravnati s planinsko jlgrol
V	bodoče naj se kaj takega he pripeti več, na drugi strani pa naj zavedni planinci to tudi kontrolirajo■ Prepričani smo, da je slehernemu dovolj za o Ir ds hoje planik, ne pa cel šop, kakor so to naredili nekateri nezavedni planinci v nedeljo, ko so šli na izlet na Poldano-vec-
sedemletšce v našem efcrajn
Z uvajanjem socializma so se pri nas izvršile mnoge spremembe, ki so vzporedno zahtevale spremembe tudi v šolstvu. Razumljivo nam je, da je bila šola v stari Jugoslaviji s svojim programom, s pogoji sprejema itd. tako usmerjena, da je onemogočila širokim ljudskim množicam možnost duševnega razvoja in s tem 100?/o izpolnjevala zahteve prolide-lavskega, izkoriščevalskega razreda. V dobrem spominu so nam med drugim visoke takse, takozvane šolnine, ki so omejevale dotok dijaštva. — ljudstvu, ki je v temi se laže gospodari in se ga _ laže izkorišča, te parole so se neizprosno, krčevito držali. Pot do študija je bila za delavca onemogočena. Štipendije v kolikor so sc dajale so bile v pomoč že itak dobro situiranim razvajencem izkoriščevalske kaste. Take so bile razmere v bivši Jugoslaviji in ni čudno, da si je noše delovno ljudstvo pod vodstvom Partije zadalo med drugim tudi nalogo dvigniti našo kulturno stopnjo z uvajanjem šol in tečajev.
Ta program se je istočasno z vsem ostalim pričel izvrševati in danes imamo žc zelo lepe uspehe na polju šolstva. Nepismenost, ki je zav. zemnja v naši državi zelo velik odstotek, sc sistematično odpravlja povsod. V vojski, na progah, gradi-liščih in tečajih širom domovine se tisoče in tisoče nepismenih ljudi ob ostalem delu uči in nauči čitanja in pisanja. Ta sramoten pečat pred-aprilske Jugoslavije bo kmalu izginil. Ljudstvo se vsestransko izobražuje, vključuje v vse oblike kulturno umetniškega udejstvovanja, gre nenehno s hitrimi koraki v socializem.
S petletnim planom so sc tudi šolstvu zadale naloge še vidnejšega dviga kulturne ravni našega ljudstva. Do leta 1951 bomo dali 75%> naše mladine nižjo srednješolsko izobrazbo. Na kakšen način? Z uvajanjem nižjih gimnazij in sedcmletk. V osla. lih predelih Slovenije scdemletke že delujejo, pri nas pa pristopamo k tem šele letos.
Besedo sedcmlelka pomeni sedemletno obvezno šolanje. Učence obvezno obiskuje šolo od sedmega do 14. leta starosti. V lem času lahko opravi 4 razrede osnovne šole z izpitom in nato tri razrede sedemlet-ke s programom nižje gimnazije. — Učence, ki uspešno konča sedem-letko in ima veselje do študija lahko nemoteno nadaljuje študij v višji gimnaziji. Z uvajanjem sedemletk omogočamo večjemu številu šolske mladine srednješolsko izobrazbo in istočasno dvigamo kulturno raven in sporedno s tem naš življenjski
standard. Po dovršeni sedemletki so učencem no stežaj odprta vrata v razne industrijske — strokovne šole, ki nam usposabljajo prepotrebne kadre v naših novih tovarnah, v naši industriji.
V Goriškem okraju bo otvorjemh s septembrom sedem sedemletk in sicer v Kojskem, Dobrovem, Kanalu, Mirnu, Dobravljah, Dornbergu in Vipavi. Vpisovanje v prvi razred teh sedemletk se je že izvršilo. Te prve izkušnje so pokazale, da še niso vsi razumeli pomena sedemletk, kajti smatrajo jih manjvrednim šolam. — Učni program za vse tri razrede sedemletk je enak programu prvim trem razredom gimnazije. Na sedem-letkah bodo poučevali učitelji, ki so strokovno prav dobri in ki se še sami izpopolnjujejo kot izredni slušatelji višje pedagoške šole ter usposabljajo za predmetne učitelje. Učenci, ki so iz kraja kjer bo sedem-1 letka ali iz bližnje okolice, naj sc ne vpisujejo v prvi razred gimnazije, predvsem nko je ta vpis vezan z bivanjem v internatu. Po pregledu vpisanih v prvi gimnaziji se je ugotovilo, da je mnogo dijakov iz krajev, kjer bo sedcmletka ter so kot taki neupravičeni reflektanti na naše internate. Taki dijaki naj se vpi-
--ucmlelko. S tem bodo zmanjšali naval na obe gimnaziji, ki ne zmoreta tolikega števila dijaštva, a na drugi strani bodo omogočili študij tudi onim, ki še. nimajo možnosti študija v sedemletki z ozirom na oddaljenost ter so navezani na internate, ki so tudi danes še vse preveč tesni.
Na podlagi izkušenj in potreb, katere bomo letos doznali se bo pristopilo k ustanavljanju še nadaljnih sedemletk, ki bodo omogočale vsern sposobnim širšo izobrazbo.
Naše šolstvo je v ljudski oblasti našlo popolno razumevanje in oporo ter se baš radi iega razvija zelo povoljno. Ljudstvo naj pa s pravilnim usmerjanjem svojih otrok olajša dčto naših prosvetnih forumov, ki'streme za čim hitrejšo dosego nalog petletnega piano.
Sedemletke so pot, ki nas bo čim prej privedla k širši izobrazbi velike večine naše šolske mladine. Te poli se morejo oprijeti in posluževati vsi, ki imajo otroke za sedem-letko.
Sebi smo ustvarili svobodo — prostost v najširšem pomenu besede, svojim otrokom pa s scdcmletkami možnost ustvari.gnja čim boljšega življenja, ki pa sloni na znanosti, kolere temelje poslavlja šola.
Š. E.
Zapustil ms je bereekomunlst Albin Vodopivec
borbenost, predanost, trdna vera v zmago, visoka ideološka zavest in neomajno zaupanje v pravilno borbo naše Komunistične partije, to so bile odlike enega najboljših sinov v našem okraju, tovariša Vodopivec Albina, člana KPJ ter elana Okrajnega Komiteta KPS — Gorica.
Kot sin napredne družine iz Kamenj je bil že doma vzgojen kot borben mladenič, ki sc ni strašil odločno pogledali sovražniku v oči. ?.c v zgodnji mladosti je bil v vrstah revolucionarne mladine, ko je študiral gimnazijo. Za časa fašizma v Italiji je bil vedno med tisto mladino, ki je hotela ustvariti boljše življenje brez izkoriščanja našega delovnega ljudstva.
Ker so ga fašistične oblasti začele preganjati, je moral pobegniti v Francijo, kjer je bil stalno povezan s komunisti v Franciji, imel pa je stike tudi z • domovino. Živel je kasneje nekaj časa tudi v Belgiji, kjer ni nikakor prenehal s svojim revolucionarnim delom. Ko pa je začela borba v Španiji je bil med prvimi, ki se je odzval pozivu Komunistične partije in je v španski vojni sodelo-
val kot aktiven borec. V teh borbah je pridobil Izkušnje za nadaljnjo borbo, katere je kasneje pri svojem delu tudi s pridom uporabljal.
Po končani borbi v Španiji je pri. šel zopet nazaj v Francijo, kjer je organiziral in sodeloval v borbah z delavci proti kapitalističnim izkoriščevalcem. Zaradi svoje revolucio. narnosti in borbe proti zavojevalcem je bil aretiran in poslan v konfina-
cijo na italijansko-francosko mejo V konfinaeiji je neumorno študii«: marksizem-leninizem ter si tako osvo jil idejo do dna, s katere vse svoji življenje ni krenil niti za las.
Za časa druge svetovne vojne jr bil od strani Nemcev prepeljan \ zloglasno taborišče v Nemčji, kjci je preživel najtežji del svojega živ Ijenja. Posledice tega taborišča je občutil kasneje vse do svoje smrti Niti lakota, niti stalno preganjanje pobijanje in mučenje niso mogli streti jeklene volje tega borca.
Po osvobitvi je bila prva njegova pot v domače kraje, da lastnemu narodu nudi čim več pomoči pri graditvi ljudske oblasti in pri obnovi porušenih domov. Ker je tako neumorno in požrtvovalno delal, ga je ljudstvo goriškega okraja, ko je prišel iz Kopra, kjer je bil politični funkcionar, izvolilo za podpredsednika OIO Gorica. Kasneje je bil predsednik in član Okrajnega Komiteta. S svojimi nasveti in vztrajnostjo pri delu, pravičen in neomajen v borbi je bil vzgled vsem in prav zato tudi zelo priljubljen pri ljudstvu.
Vodopivec Albin je vse svoje življenje posvetil skupnosti. Vsa njegova borba in vse njegovo delo sc je odražalo samo v graditvi boljšega življenja našega delavnega ljudstva, kateremu, Je bil vodnik in mentor.
Toda posledice konfinacije in taborišča v Nemčiji so se v poslednjem času vedno bolj kazale. Kljub svoji trdni volji ni mogel kljubovati zavratni bolezni, ki ga je priklenila na posteljo. Se slab ni prenehal z delom, temveč je še vedno študiral, dajal nasvete in vzgajal člane Partije.
Njegova smrt je težko odjeknila v vrstah članov Partije, prav tako pa med ljudstvom goriškega okraja, saj so ga povsod poznali kot najboljšega borca. Njegova revolucionarna borba in vse njegovo delo nam mora biti ob njegovi smrti samo vzpodbuda za nadaljnje delo pri graditvi socializma v naši Titovi Jugoslaviji.


Zadružni dom v Rihemiberku bo kmalu pod streho
Dvanajsta trojica
Precej globoko »o že skopali kanal. Že so stali ponekod v vodi in bilo je treba precej suniti samokolnico, da si jo zrinil iz jame.
Pero, ki je že ves čas krampa!, jc videl, da jo Lenka žc vsa znojna od napora in da včasih zaoian pritiska s koleni ob polno samokolnico, ki so jc zarila s kolesom globoko v blato in se je, le nerada premaknila. Večkrat ji je priskočil na pomoč in potegnil spredaj pri kolesu, da jc šlo.
»Zdaj pa menjajmo, tovarišica. Lojze
naj krampa, ti boš nalagala, jaz pa bom vozil.«
In Lenka ni ugovarjala. Zasadila jc lopato in videla, da ji gre bolje kot s samokolnico. Hitro jo jo napolnila, čeprav so jo zdaj, I:o je imela lopato v rokah, krvavi žulji na dlaneh huje skeleli. Vzravnala se je lin gledala, s kakšno lahkoto se je Perovo teto uprto ob samokolnico, kako so sc mišice napele — in že je bil na vrhu. Lepo ga Je bilo gledati, kako jc lahkotno tekel s svojim vozilom paoli velikemu kupu zemlje, kjer
ga jc spet brez težave zvrnil in izpraznil.
Že dva dni so delali v trojki: Lojze, Lenka in Pero, vendar Še niso dosti govorili o sebi. Lojzeta je Lenka že poznala iz Maribora, kjer sta skupaj hodila v teksliino šolo. Pero pa je bil ključavničarski vajenec iz Splošne, že med potjo jc postala pozorna nanj, ko je igral v vlaku srbske in bolgarske narodne pesmi na malo harmoniko, čeprav jc vedno mislila, da ni radovedna, je čutila, da bi strašno rada vedela, kdo je ta črni Pero, tako močan in gibčen, ki je imel tako črne oči In lase temne kot noč.
»Kje si tl doma, Pero?, ga je med nakladanjem vprašala Lenka.
3Srb sem iz Ilan-Pijcska. Pa že dolgo nisem bil doma, ker pač doma nimam več. Bil sem v dečjem donim za vojne sirote in ko so me tam vprašali, če hočem v gimnazijo, sem rekel, da bom raje strojni ključavničar. Tako sem prišel v Slovenijo, v Maribor, kamor sem si želel, ko sem bil še majhen.«
Utlhn.ll jc in mrko zrl predse. Domislil se je tistega trenutka, ko je srečal prvega Slovenca v svojem življenju. Bilo je takrat, ko so jim Nemci zažgali liišo in mu pobili vse domačo. Sam je zbežal v hrib za hišo in se skril v jamo. Ko jc ponoči prišla mimo mala četa par-
tizanov, je zlezel iz skrivališča in se ji mr pridružil. Vsepovsod je bU od takrat njimi. Tam je poslal prijatelj mladega! . slovenskega zdravnika. Vedno sta bila skupaj in Pero je mnogokrat z žarečimi^ očmi prisluškoval njegovim besedam, kt so bale polne ljubezni do rodne zemljo.
Ko je kmalu nato Petrov prijatelj padel v spopadu z Italijani, mu je Pero-; sam skopni grob. Od takrat ga je ohrsw-:, nil v trajnem spominu.
Sc nekaj samopolmc je zvozil molče* $ Tudi Lenka ga ni več izpraševala, ko. S' je opazila, da mu jc hudo govoriti * $ onih težkih dneh.
Mali Branko, stalističar čete, ki j« važno sedel na svojem vzvišenem mestu* 3 je zaklical:
»Pero, tvoja trojika je samo za, trii £ samokolnice boljša od enajste trojke* $ Enajsta trojka požari.«
Bogo iz enajsto jc zaklical k dva* najsti:
»Tekmujmo! Boste videli, da vos bo* mo dohiteli.«	1'
Seslorica se je zagnala v delo.
»Pohiteli bomo. Ne dimno sel Lojze1* zamahni!« je vzkliknila Laika to liitria/, z lopato. Pero pa je z rokami! grabil po-" ’ mokrih grudah in pomagal Lenki.
Skoraj ncnToslano Jc tnali staUstiča|r krilil z -rokami in neorestano vzpodbud
jak .	i '
in
H n'J'
ratimta evteca
Ko sc je ustanovil zadružni sektor v našem podeželju se je že v začetku r>olagalo mnogo pažnje prav na evidenco, ki je nujno potrebna za hitro porazdelitev raznih artiklov industrijskim centrom. Pri odkupu kmečkih pridelkov pa se je pokazalo, da nekatere naše zudruge odkupujejo od kmetovalca razne pridelke in jih vskladiščijo brez da bi poslale dnevno poročilo Okrajni poslovni zvezi, da tu lahko s tem blagom razpolagala. Cc pomislimo, da imamo pri našem odkupu tudi take pridelke, ki se hitro pokvarijo, kakor ie to naše zgodnje sadje se vsekakor brez hitrega poročanja o količinah odkupa ti artikli v skladiščiti kvarijo. Kljub temu, da je sedaj na višku odkup sadja, gozdnih sadežev, krompirja, volne, kontrahaža belih žit, koruze itd. so še vedno zadruge, ki so poslale v tem mesecu eno ali pa nobeno poročilo o odkupljenih količinah kmečkih pridelkov. Vse te zadruge, kakor Batuje. Cerovo, Črniče, Dobrovo, Kojsko, Osek, Solkan, Šmarje, Šempas, Zalošče, Budanje in še nekatere bodo morale to napako v najkrajšem času odpraviti in pristopiti k rednemu poročanju o odkupu.
Če pogledamo dobljena poročila kmečkih zadrug vidimo, da operativna evidenca na Okrajni poslovni zvezi izkazuje vsega nekaj preko 1000 kg kontrahirane koruze, medtem. ko je dejansko kontrahirane že Preko 30.500 kg. Razumljivo je, da se s takim poslovanjem zadružni sektor v naši vasi ne more razvijati
po tisti hgiji, ki jo je začrtal tovariš Kardelj.
Pri odkupu smo v mesecu juliju dosegli lepe uspehe. Naši kmetje se prav pridno poslužujejo vezanih cen. kar nam izkazujejo tudi številke. Samo krompirja je bilo odkupljenega po vezanih cenah 123.184 kg, masla 4022 kg, mleka 34.432 litrov. — Dobro poteka tudi odkup goveje živine. Ker je naš okraj bogat na zdravilnih zeliščiti tudi te kmetje nabirajo in oddajajo po vezanih cenah. Samo lubja od krhlike je bilo odkupljenega 50.599 kg, akacijevega cveta 174 kg, korenik glistovice 234 kilograma in preslice preko 228 kg.
Te številke nam dokazujejo, da se je naš kmet vključil v naše plansko gospodarstvo, je pa tukaj pomanjkanje hitrega poslovanja naših kmečkih zadrug, ki sc v poediriih primerih še ne znajdejo. Potrebno je, da bodo upravni in nadzorni odbori kmečki zadrug ukernili vse potrebno, da bo naš odkup potekal tako kakor mota, da bomo lahko zadostili vsem potrebam našega delavca v tovarni, na drugi strani pa bomo našemu kmetu nudili vse tisto, kar za življenje nujno potrebuje. Te uspehe pa bomo dosegli le s pravilnim poročanjem in, da bo naša operativna evidenca res pravi izkaz rezultatov naših odkupov s čemer bomo iudi onemogočili vsako špekulacijo po-cdincem, ki hočejo še danes od našega kmeta kupovati po nizkih cenah, na trgu pa našemu nameščencu in delavcu prodajati po visokih cenah.
Onstran ntepe • • •
Mesečna plača hišnikov v Trstu znaša
od 660 d
7.n sam naslov nam pove vse, kar bi hoteli vedeti o bednem življenju hišnikov po Trstu, posebno če upoštevamo, ko primerjamo valuto lir z dinarji. koliko prav za prav znaša taka vsota- V Trstu je danes okrog 2000 hišnikov, od katerih jih ie večina vpisana v Enotne sindikate- Preko svojih organizacij so že mnogokrat poslali proteste z zahtevo od vojaških oblasti za zboljšanje njihovega stanja. Vendar do danes še ni bilo napravljenega ničesar- Okupacijske oblasti sc poslužujejo vedno enega in istega odgovora. Ko so hišniki po» stavili zahtevo naj jim ti rede priznanje pokojnine, so jim odgovorili, da jim ne morejo ugoditi, ker zakon ne predvideva pokojnine- S tein odgovorom so postavljeni hišniki pred dejstvo, da po svojem delu, pa naj bo tudi 40 ali
o 700 lir
50 leten, nimajo pravice do najmanjše pokojnine. Tako potem ni nič čudnega. če imamo v Trstu nešteto primerov, ko so hišniki, ki vsled starosti in izčrpanosti ne morejo več vršiti svojega dela postavljeni na cesto in so samo še odvisni od »dobrote« svo* jih delodajalcev. Nihče torej ne more zaščititi podobnega primera, ki se je dogodil pred kratkim, ko je 81. letni hišnici, ki je 40 let opravljala hišna dela in bila 11 let pci- Istem gospodarju, ta gospodar na lepem odpovedal službo, jo tako vrgel na cesto in jo odpravil s 3750 lirami.
Takili in podobnih slučajev je nešteto. srečaš jih na vsakem koraku in sc vprašuješ, kdaj bodo okupacijske oblasti storile vsaj nekaj za zaščito delovnega ljudstva-
»Dvanajsta... Enajsta... Dvanajsta .. .<
Dvanajsti je zmanjkalo nakratnpane remije, Lojze je moral Izkopati velik kamen.
»Enajsta ... Enajsta ... še za eno ste boljši, dvanajsta,« sc je čulo statisti-čarja.
»Enajsta! Enakii ste.«
Samokolnica dvanajste je bila polna in Pero je te hitel proti vrhu. Spot je bila dvanajsta pred enajsto za eno sa-
mokolnico. Vneta borba za samokolnice se je nadaljevala. Tako je še Pero pozabil na mračne misli in od časa do časa se je zaslišal njegov veseli smeli, ki je naznanjal, da spet dvanajsta prednjači za eno samokolnico. In ko je dežurni zažvižgal konec dela, sta obe trojki zvozili še po eno samokolnico in potem sta sl obe moštvi segli na slovesen način v roke in sklenili »pogodbo« za vsakodnevno tekmovanje. Rezultat te svojevrstne bitke je bil na obeh straneh isti.	Meta Kranjc, lil Milit
Delo na glavni centi proti Šempetru napreduje
Zahteve ljudstva eh odkritju spomenika padlim partizanom v Ssležu
Slovesna otvoritev spomenika pad* lini partizanom, številna udeležba množice, pesmi združenih pevskih zborov s Saleža in bližnjih vasi, deklamacije, vse to je dvigalo razpoloženje ljudstva ter ga spominjalo na osvobodilno borbo na Primorskem. Tovariš Ado Slavec je v svojem govoru počastil spomin vseli junakov borbe narodov v zadnji vojni- Ugo* tavljal je, da se po vsej težki borili, ki je dala in žrtvovala najboljše med borci za svobodo in za pravice narodov. da sc danes vendarle odrekajo
pravice našemu narodu. Se vedno se naše ljudstvo preganja In zatira, še vedno ne uživa tistih nacionalnih pravic, ki si jih je zaslužil, danes se ie naš narod prebudil iz dolgoletnega suženjstva in kot tak ne more več mirno prenašati vseh krivic in tlačenja- Ob koncu je pozval vse. ki so se udeležili slovesnosti, da se še z večjo pripravljenostjo in borbenostjo vključijo v borbo za svobodo in bratstvo med vsemi narodi. Ob spominu na padle borce bo ta borba tem lažja in požrtvovalnejša-
FIZRIILTURA	---=
Ff) Nova Gorica: Fl) Železničar (Ljubljana)
2 : 4 (2:0)
V nedeljo 25. julija se je odigrala prijateljska nogometna tekma na igrišču v Šempetru mod domačim ED Nova Gorica in SED Železničar iz Ljubljane.
Igra je hita takoj v začetku zelo borbena in hitra, obe moštvi sla. skušali doseči vodilni gol ter je tako žoga valovala iz enega polja na drugo. Prvi gol je doseglo ED Nova Gorica v 12. minuti igre. Moštvo Železničarja je skušalo na vse načine, da bi rezultat izenačilo, kar pa jim ni uspelo, ker je bila Nova Gorica stalno v rahli premoči in je večkrat ogražala vrata gostov. V 32. minuti je igralec Nove Gorice z lepim strelom rezultat povišal na 2:0.
Vsi poizkusi Železničarja, da rezultat zniža, so oslali brezuspešni, čeprav so oh koncu prvega polčasa na igrišču prevladovali. Do konca prvega polčasa je ostal rezultat netepreroenjen.
V drugem polčasu jo bila še hitrejša in borbenejša igra. Železničar je začel močno napadati na vrata ED Nove Gorice, kar pa je v začetku obramba dobro odbijala. V 5. minuli drugega polčasa je igralec Železničarja z neubranljivim strelom znižal na 1:2, takoj v naslednji minuti pa so rezultat izenačili. Ves nadaljnji potek igre so imeli v ro< kah igralci ED Železničarja, ki so rezultat tudi zvišali na 2:4 v svojo korist.
Tekmo jc sodil popustljivo in neobjektivno sodnik Kolenc iz Šempetra, kar je zelo vplivalo na rezultat tekme in igro samo. Že takoj v začcllku sc v igri ni znašel in je pustil grobo igro, kar jc povzročilo spor med igralci in je sodnik zaradi tega izključil igralca Nove Gorice v drugem polčasu. Ta izključitev je v precejšnji meri vplivala na sam poraz.
Ekipe mladinskih brigad v nogometnem prvenstvu
Naši mladinci na gradnji Nove Gorice sc prav pridno udejstvujejo na fiz-kulturncm področju. Vsaka delovna brigada ima svoje nogometno moštvo, kakor tudi moštvo za odbojko. Ker vsa moštva tekmujejo za pokal KI.1U, dur maršala Tita, tudi mladinske brigade v tern nočejo zaostajati.
Odigrali so žc dva kola nogometnih tekem.
PRVO KOLO
Tomšičeva II : Cankarjeva 0:0 (žreb je določil zmago Tomšičevi).
Tomšičeva I : Črnogorska 3:2.
Prekmurska : Poljčanska 12:0.
Trboveljska : Kajuhova 9:0.
Makedonska : Mariborska 6:0.
Župsica : Novomeška 9:0.
DRUGO KOI.O
Župska : Tomšičeva II 2:1.
Makedonska : Prekmurska 1:0.
Dopis
Pionirji n Kojskega na letovišču v Kanalu ob Soči
V začetku meseca julija so prišli na letovišče v Kanal otroci Severjevega dečjegu doma s Kojskega. Tu imaj|> svojo kolonijo, kjer se prav dobro počutijo. Upravnica kakor vse ostalo osebje skrbi, da je hrana čim boljša, življenje v koloniji pa čim bolj prijetno. Večkrat tedensko gredo na izlete v bližnje vasi, večji del dni pa preživijo na prostranem širnem igrišču. Tudi V Soči sc prav radi kopajo in se igrajo v pesku. Na nji Ivovo žalost pa sc to zgodi zelo poredkoma, ker je slabo vreme.
Imeti so tudi kulturno prireditev, ki je prav dobro uspela. Eolkloma skujn-na naj mlajših je vse gledalce navdušila. Med točkami je Igral orkester iz Kojskega, ki je pionirjem pri njihovih plesih In kolih vedno v pomoč. Občinstvo se je prireditve udeležilo polnoštevilno in je bito z izvajanji prav zadovoljno.
Prepričani smo, da bodo naši pionirji s Kojskega v bodočem letu še prlducjši, saj jiin bo ministrstvo za prosveto v tem času, ko so oni v koloniji, preuredilo njihov dom v Kojskem, kjer se bodo vzgajali in gradili v dobro državljane Titove Jugoslavije.	L A.
DESTILACIJA IN PREDELAVA SADJA
V AJDOVŠČINI
kupuje na področju Slovenskega Primorja sledeče gozdna sadeže:
MALINE, BEZGOVE JAGODE, sveže brez pecljev, ROBIDNICE, BRUSNICE
Blago prevzemamo na sledečih bazah po uradno določenih cenah:
OKRAJ GORICA: Temenica, Kofltanjevk«, Kovk, Trnovo, St. Vid z bazo na Nanosu, Predmeja, Lokve, Copo-va,n, Otlica, Podkraj, Col, Vitovlje, VojSč ca Črniče.
OKRAJ TOLMIN: Livek, Borjane, Soča, Čezsoča, Sužid, Kret, ž?g a, Brežjiiica.
OKRAJ IDRIJA: Otalež, PodlamiiSče, Crnl Vrh, Vojsko, Cerkno.
OKRAJ POSTOJNA: Belsko, Unec, Postajna. Studeno. Razdrto, Landol, Trnje, JurtšČB.
OKRAJ SEŽANA: Barka, Slivje, Brezovica, Vremski Britof, Mataun. OKRAJ ILIRSKA BISTRICA: Zabiče, Novokračlna.
Nabiralci bodo prejeli poleg plačila tudi nekaj živeža, oblek in obutve.
Uredništvo in uprava: Solkan ul IX. Korpusa 186, M. št. t in 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poreč, v Ljubljani. Izhaja vsak petek.