Izhaja v prostih S== rokih. Stane na leto 32 K. Uredništvo in upravništvo Celje, Stross-majerjeva ul. 1. Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se pošilja »Zadružni Zvezi« v Celju. LIST ZA ZADRUŽNIŠTVO IN KMETIJSTVO LAST IN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU Cene inseratom po dogovoru. — Interurb. telefon štev. 3. Poštno-hranilnični račun štev. 10.415. Ponatisi so dovoljeni le, ako se navede vir. — Reklamacije glede lista so poštnine proste, XVI. redni občni zbor Zadružne Zveze v Celju. V informacijo vsem našim članicam in prijateljem slovenskega zadružništva ponatiskujemo v sledečem celotni Zapisnik o XVI. rednem občnem zboru Zadružne Zveze v Celju, regislrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se je vršil v nedeljo, dne 25. junija 1922 ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika vnanjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1. 1921. 4. Čitanje revizijskega poroč la. 5. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1921 in o uporabi čistega dobička. 6. Določitev prispevkov za revizijo in v pomožni zaklad. 7. Volitev načelstva in nadzorstva. 8. Sprememba pravil. 9. Razni predlogi in nasveti. I. Pozdrav predsednika. Otvoritev občnega zbora. Ob 9'30 je otvoril predsednik g. (lr. Anton Božič XVI. redni občni zbor Zadružne Zveze v Celju, konstatiral v smislu § 30. Zvezmih pravil sklepčnost 'n ugotovil, da je bil občni zbor z navedbo dnevnega reda, ure in lokala zborovanje v smislu § 27. Zvezinib Pravil pravilno sklican in razglašen v ‘Zadrugi z dne 15. aprila 1922, št 1/4; razim tega so bile vabljene vse zažige s priporočenimi pismi. Po ugotovitvi sklepčnosti in pravilnega razglasa je predsednik prav Prisrčno pozdravil vse došle zadru- garje in goste, med njimi tajnika Glav-nog zadružnog Saveza v Beogradu g. dr. Ljudevita Pr o haska in uradnega vodjo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani g. Rafaela Permeta. Razun mnogih članov načelstva in nadzorstva je posetilo občni zbor 50 zadrugarjev, ki so zastopali 42 zadrug. Med pismenimi pozdravi, katere je prebral Zvezin ravnatelj, je omeniti v prvi vrsti dopis načelnika v poljedelskem ministrstvu, g. Miloša Stib-lerja. V dopisu obžaluje g. načelnik, da se zborovanja radi drugih poslov ne more udeležiti in poroča, da je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander odlikoval dolgoletnega predsednika Zadružne Zveze v Celju g. dr. Božiča z redom Sv. Save IV. razreda in Zve-zinega ravnatelja z redom Sv. Save V. razreda. Dalje poroča g. načelnik Stibler, da je financijski odbor Narodne skupščine sklenil na predlog poljedelskega ministra g. Puclja, da se v financijskem zakonu za l. 1922/23 razširijo določbe § 95, 96 in 98 srbskega zadružnega zakona, ki vsebujejo v pristojbinskem in davčnem oziru velike ugodnosti, na celo kraljevino. (Živahno odobravanje.) Gosp. minister Pucelj se je mnogo trudil tudi za oprostitev poštnin v prometu z Zvezo in uradi, pa se mu ni posrečilo tega doseči. Dalje sta pozdravila zborovanje imenom Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva kao središnje zadruge v Zagrebu predsednik grof Miroslav K u I m e r in glavni ravnatelj g. dr. Poljak, Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo kao središnja zadruga v Osijeku in Zadružna Zveza v Ljubljani. Oprostil je svojo odsotnost dolgoletni marljivi član nadzorstva g. Fran Toplak, vpokojeni davkar v Ptuju, s prošnjo, da se mu ob priliki letošnjih volitev izvoli namestnika, ker mu lastni posli ne dopuščajo sodelovanja pri Zvezi. Nato izvaja predsednik dr. Božič: »V naši ožji domovini biva ravno ob času našega zborovanja naS narodni kralj Njegovo Veličanstvo Aleksander I. z Visoko svojo soprogo. Naše zadružništvo je v prvi vrsti kmetijsko zadružništvo in slovenski kmet je ena od najtrdnejših opor naše narodne države in naše narodne dinastije. Zato je umestno, da mu izreče današnje zborovanje brzojavno svojo neomajano udanost.® (Se z burnimi živio-klici soglasno sprejme.) »Med zadrugarji,« nadaljuje predsednik, »katerih danes ni več med nami, je tudi večletni član Zvezinegu nadzorstva, g. nadučitelj Franjo Pirk-maier v Framu, kateri je umrl dne 21. nov. 1921. Pokojnik je sodeloval 30 let v načelstvu Posojilnice v Framu in sicer kot tajnik od 1. 1891. do 1. 1911. in kot načelnik od 1. 1911. do 1. 1921. Bil je ustanovitelj te zadruge in njen dejanski poslovodja od začetka do svoje rane smrti. Pod njegovim vodstvom se je ta posojilnica razvila v milijonski zavod, čigar delovanje je šlo v prid celemu okolišu in ki je žrtvoval velike vsote v dobrodelne in šolske namene. To je delo, ki zasluži vse priznanje in spoštovanje vsakega pravega prijatelja našega ljudstva in ki zasluži tudi trajen časten spomin na odličnega pokojnika tudi v naši organizaciji. (Zborovalci stoje zakličejo spominu rajnkega Pirkmaierja trikrat: > Slava!«) Predsednik se nato vsem došlim zadrugarjem in gostom zahvali za obisk in izvaja, da se moramo pač le veseliti živahnega delovanja naših zadrug in dejstva, da je zadružništvo po pre-stanih vojnih težavah z vso vnemo znova pričelo svoje delo. Podrobnosti o tem poda tajniško poročilo. V odzdrav se oglasi k besedi profesor dr. P r o h a s k a v imenu Glavnog Zadružnog Saveza s pozivom navzočim zadrngarjem, da vztrajajo na svoji začrtani poti. Ena glavnih nalog Saveza je, da pospešuje medsebojno spoznavanje in vedno tesnejšo organizacijo jugoslovanskega zadružništva. Poleg te idealne naloge se bode trudil Savez iti včlanjenim zvezam tudi praktično na roko. Upa, da se bodo kmalu izgladile razlike med srbijanskim in prečsnskim zadružništvom, v kolikor iste obstojajo vsled ugodnejšega za-konodajstva v bivši kraljevini Srbiji, zlasti pa, da pride čim preje do oživo-tvorenja enotnega zadružnega zakona za celo kraljevino. (Odobravanje.) Uradni vodja Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, g. Rafael Perme izvaja, da se bode kmalu izvršilo uje-dinjenje njegove Zveze s celjsko in se bode s tem izpolnila srčna želja onih, ki želijo videti članice obeh zvez zopet pod eno streho v Celju. (Burno pritrjevanje.) II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. Ker je bil zapisnik XV. rednega občnega zbora natisnjen v letnem poročilu za 1. 1920., doposlanem vsem članicam, predlaga predsednik dr. Božič, da se naj isti odobri, ako ne bi bilo kakih pripomb. Ker ni nobenih pripomb, odobri občni zbor soglasno zapisnik o XV. rednem občnem zboru Zadružne Zveze v Celju, ki se je vršil dne 3. aprila 1921. III. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1. 1921. poda imenom obeh imenovanih Zve-zinih organov Zvezin ravnatelj Janko Lešničar: 1. Uvod. »Gospodje, Vi se vsi spominjate, da se je v gospodarskem delu naše vidovdanske ustave zasiguralo zadružništvu od države »prvenstveno obravnavanje«. Imamo sedaj jako agilnega, zadružništvu vseskozi naklonjenega poljedelskega ministra g. Ivana Puclja in v njegovem kabinetu našega starega zadrugarja g. Mi 1 oša Š t i b 1 e r j a. Veseli me, da Vam morem na današnjem občnem zboru sporočiti že pozitivne uspehe dela v poljedelskem ministrstvu za napredek našega zadružništva. Predvsem je bilo treba misliti na enotni zadružni zakon za celo kraljevino. Doslej smo imeli v tem oziru celi kaos; v Sloveniji in Dalmaciji stari avstrijski zadružni zakon, ki je tudi že reform potreben, v bivših ogrskih pokrajinah posebni društveni zakon in zakon o takozvanih »nacijo-nalnih« reete madžarizacijskih zadrugah, v Bosni razun neke skromne naredbe ničesar in v Srbiji »zakon o zemljo-radničkih i zanatlijskih zadrugah« z dne 3. decembra 1908, ki je bil prav moderen; zasigura! je med drugim zadružništvu glede davkov, pristojbin in poštnin veliko ugodnosti. Razume se, da ni moglo iti v takih razmerah naprej. Na prošnjo GZS in po nalogu poljedelskega ministra se je lotil tega dela g. načelnik Štibler. Sestavil je načrt novega zadružnega zakona, ki se je obravnaval v seji GZS v Ljubljani prvič meseca aprila 1921, kasneje na zadružnem kongresu meseca septembra v Ljubljani, letos ponovno na sejah GZS v Splitu in Sarajevu in glede katerega je upati, da bode čimpreje sprejet tudi v parlamentu. Celi načrt zakona bode objavljen v »Zadružnem Glasniku«, glasilu GZS v Beogradu, in se bode poslal še v konečni pregled tudi vsem Zvezam. Vodilne smeri v zakonu ostanejo iste kakor smo jih imeli že v starem zakonu ; določila glede zvez bodo nekoliko strožja. Tako bode morala vsaka zadruga pripadati kaki zvezi; ustanovitev zveze pa ne bode mogoča, ako ne bode imela vsaj 100 članic, flko bi bila kaka zadruga izključena iz zveze iz razlogov, ki bodo natančno našteti v zakonu, se ne bode mogla priključiti nobeni drugi zvezi. Zveze bodo morale biti članice GZS v Beogradu. Važen del zakona bodo tvorile takozvane »povlastice«, to so davčne, taksne in poštanske ugodnosti, ki bodo zakonito zasigurane vsem kmetijskim, pa tudi v smislu zakon- skega načrta vsern obrtnim produktivnim zadrugam, ako ne bodo zaposlile več ko 1/3 delavcev od števila svojih zadružnikov. Potemtakem bi bile zadruge oproščene vseh stroškov ustanavljanja, vsega pridobniriskega in poslovnega davka z dokladami vred, plačanja poštnin za dopisovanje z zvezami in državnimi oblastmi in poštnin za denarne in paketne po-šiljatve v poslovanju z zadružniki. To bi bile zdatne ugodnosti, za katere pa se bo treba seveda še trdo boriti v parlamentu. Ker pa pristojbinska in davčna bremena, kakor Vam je znano, silno težijo naše zadruge, nismo mogli čakati na tozadevne olajšave v zadružnem zakonu. Vsled lega smo mi in druge zveze —- spominjam samo na sklepe našega občnega zbora v letu 1919 — delovali na to, da se uveljavijo vsaj določila gori omenjenega srbskega zadružnega zakona na celo državor Kakor nam poroča sedaj poijedelsko ministrstvo in istodobno GZS, je sprejel finančni odbor na predlog g. poljedelskega ministra v sporazumu z g. finančnim ministrom v čl. 262 proračunskega zakona odločilo, da se čl. 95, 96 in 98 srbskega zakona o kmetijskih in obrtniških zadrugah razširjajo na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in veljajo pod gotovimi pogoji za vse kmetijske in obrtniške zadruge in zveze. Da bode občni zbor orijentiran o določbah gornjih členov srbskega zadružnega zakona, jih je treba tu doslovno navesti. § 95 pravi: »Zadruge in zveze se osvobojajo vseh taks za osnovanje, za podpisovanje pravil, potrjevanje knjig in overovatjje pravil in sploh za vse posle, ki jih imajo z državnimi ali občinskimi oblastmi«. § 96 pravi: »Zadruge, katere ne dele dobička, se oproščajo davkov in vseh doklad na poslovanje, kapital in dohodke«. § 98 pravi: »Zadrugarji kmetijskih zadrug se oproščajo državnih (in občinskih) taks za potrjevanje obligacij (t. j. dolžnih pisem, kadar si najamejo posojilo od svojih zadrug)«-. Splošnega oproščenja poštnin se navzlic trudu poljedelskega ministra ni dalo doseči. Sodim, da smo s tem delnim uspehom lahko zadovoljni in mislim, da govorim v imenu vseh, ako izrečem za trud in delo javno zahvalo g. poljedelskemu ministru Puclju, g. načelniku M. Štiblerju, GSZ in vsem gg. poslancem, ki so za ta predlog glasovali. Naravno je, da bode došlo še do mnogih pojasnjevanj, ker razmere naših zadrug ne odgovarjajo povsem srbskim razmeram. Glede vprašanja zadružnih naložb v Avstriji še doslej ni došlo do bistvenega preokreta, poročati pa hočem o korakih, ki jih je Zveza doslej storila za ugodno rešitev te neprijetne zadeve. Zgodovine cele zadeve ne bodem več ponavljal, ker smo jo že dva ali trikrat na naših občnih zborih razpravljali. Po lanskem občnem zboru sem se peljal v Beograd in zainteresiral tatu za zadevo razne gg. poslance. Avgusta meseca nam je na to svetoval g. poslanec Drofenik po dogovoru z g. finančnim ministrom Kutnanudijem, naj napravimo vlogo na finančno ministrstvo, da dovoli vsem takim posojilnicam, ki imajo v Gradcu svoje naložbe, do izplačila teh naložb brezobrestno državno posojilo. Našo prošnjo je podpiral tudi narodni poslanec, takratni minister g dr. Kukovec. Na prošnjo ni bilo vzlic urgenci odgovora, na kar sem šel znova v Beograd in prosil za pomoč g. ministra Puclja. Napravili smo v to svrho posebno vlogo na poljedelsko ministrstvo, ki je s svoje strani vlogo podpisalo in poslalo finančnemu ministrstvu v rešenje. Tokrat smo dobili odgovor, da finančno ministrstvo posojila ne more dovoliti, ker se namerava državni proračun zdatno črtati in ni vsled tega na razpolago dovolj sredstev. Videli smo, da bi tem potoni težko ali le počasi prišli do cilja, stvar je pa nujna, ter so nekatere od bivših graških zadrug utrpele vsled zgube na obrestih pri naložbah v Gradcu in pri vojnih posojilih toliko zgube, da so bile že pasivne ne glede na boniteto postavk »graške naložbe« in »vojna posojila«. Trebalo se je za neko pot odločiti, ker bi načelstva teh zadrug, kakor mi kot nadzorovalna oblast, končno težko zagovarjali povečanje zgub, ki bi jih morali even-tuelno zadružniki kriti. Nasvetovali smo vsled tega zadrugam garancijske vloge, ki bi jih napravili v prvi vrsti člani načelstev in nadzorstev, potem pa tudi ostali premožnejši zadružniki v obliki takojšnjih brezobrestnih vlog v gotovini ali v obliki posojil v ta namen pri zadrugi. Za taka posojila, katerih se seveda ne bi prejelo, bi se potem plačevale običajne obresti. Na ta način bi se saj preprečile nadaljne obrestne zgube do konečne rešitve cele zadeve. Povedati morem, da s to akcijo, izvzemši dva slučaja, nismo uspeli, dasi smo vse one zadruge, razun ene, ki se nahajajo v bolj kritičnem položaju, letošnjo spomlad po svojih uradnikih obiskali. Razumem vse te težave in težkoče take akcije ali znano nam je, da stoji tudi poljedelsko ministrstvo na stališču, da bodo morali vsaj nekaj zadružniki sami storili. Meseca marca so se k temu še nadaljevala gospodarska pogajanja med Dunajem in nami in tekom istih so ponujali Nemško-Avstrijci 35% kvoto na izplačilo jugoslovenskih naložb v njihovih zavodih. To bi zna-čilo takojšnjo katastrofo, vsled česar smo sklicali v Ljubljani sestanek vseh slovenskih zadružnih zvez in storili nove korake v Beogradu. Med tem so se obrnile tudi nekatere zadruge direktno v Beograd in po tern razgovoru z g. ministrom Pucljem aprila meseca v Beogradu se bode morda dal najti modus, da se bode vsaj dobilo brezobrestno posojilo. Te dni smo dobili tudi poziv, da izdelamo nek načrt. Stvar gre težko, ali poguma ae smemo vsi skupaj zgubiti za rešitev te težavne zadeve, na kateri ne nosi, kar moram povdarjati, naša Zveza nobene krivde! • 2. Č la n s t v o. Zadružna Zveza v Celju je štela koncem leta 1920 v Jugoslaviji 132 članic. Kakor že znano, smo izgubili vsled rapallske pogodbe na Notranjskem, Goriškem in Trstu 34 članic. Te so sicer večinoma odpovedale še le leta 1921 in letos, vendar jih pa statistično ne štejemo več za svoje članice. Leta 1921 je pristopilo skupno 17 članic, med njimi tri stare zadruge (Posojilno društvo na Cvenu, Hranilnica in posojilnica v Braslovčah ter Hmeljarna v Žalcu) ter 14 na novo ustanovljenih, med njimi 2 rajfajznovki, 2 šulcedeli-čevki, 2 kmetijski nakupni in prodajni zadrugi, 1 pašniška zadruga, 4 obrtniške produktivne zadruge (1 čevljarska in 3 mizarske zadruge), 2 pletarski zadrugi in 1 zadružna elektrarna. Ker ste stopili dve rajfajznovki v likvidacijo (Begunje in Dobje pri Planini), ter istotako 2 šulcedeličevki (stara šoštanjska Posojilnica iu Schallthaler Spar- und Vorschussverein v Šoštanju) se je zvišalo stanje naših članic koncern leta 1921 na 145. Med temi članicami je 61 rajfajznovk, 32 šulce-deličevk, 41 raznih gospodarskih zadrug in 11 obetuih produktivnih zadrug. Od članic jih ima svoj sedež na bivšem Štajerskem 126, na bivšem Kranjskem pa 16. O delovanju zadrug poročam v odstavku o revizijah. Kar se tiče nekaterih zaspalih zadrug, jih bodemo skušali pripraviti do poslovanja, ako bodo za to le dani količkaj stvarni pogoji, drugače jih bodemo pa likvidirali kakor smo to zadnja leta ponovno storili. Z umetnimi sredstvi se ne da nobena zadruga vzdržati pri življenju; ako sc to vseeno stori, nastanejo lahko gospodarske škode na neposredno prizadete, za celo organizacijo pa moralna škoda, katere ne smemo podcenjevati osobito ne pri zadružništvu. 3. Uprava in pisarna. Načelstvo je imelo v minulem letu šest sej, nadzorstvo pa eno. Ker poteka letos načelstvu funkcijska doba, me veže gotovo prijetna dolžnost, da se mu na tem mestu javno zahvalim za trud in požrtvovalnost, s katero je opravljalo svoj posel tako v minulem letu, kakor celo zadnjo funkcijsko dobo in celo zadnje desetletje, ko je morala Zveza prestati hude gospodarske krize jn naposled še svetovno vojno z vsetni malo prijetnimi posledicami. Ko je sedanje načelstvo, predvsem njegovi celjski člani, predsednik dr. Božič, podpredsednik dr. Kukovec, dr. Kalan in poštni ravnatelj Mirnik prevzelo leta 1910. poslovanje v Zvezi, je zadelo našo organizacijo splošno pomanjkanje denarja, ki ga je še poostrilo nezaupanje vsled znanih zadružnih nesreč pri Glavni v Ljubljani in Posojilnici v Šoštanju, tako da je bilo treba napeti vse sile, pritiskati na stotere kljuke pri raznih bankah, ki so že videle pogin nevarnega tekmeca, in zastaviti k temu še vse svoje imetje in celo svojo gospodarsko bodočnost, da se je rešilo Zvezo propada. Z neprestanim skrbnim, varčnim gospodarstvom ter z zvesto pomočjo precejšnjega števila naših članic, ki so vztrajale pri nas navzlic vsem političnim in gospodarskim napadom ter grožnjam, se je posrečilo temu načelstvu premagati vse ovire in postaviti Zvezo na trdno podlago, tako da lahko v vedno večji meri zadošča svojim ideelnim in gospodarskim nalogam in nudi svojim članicam toliko ugodnosti, kakor ne kmalu kaka zadružna organizacija v kraljevini — in to z lastno močjo in z lastnimi sredstvi. To je gotovo tudi najlepši preludij k štiridesetletnici, katero obhaja naša Zveza kot naslednica Zveze slovenskih posojilnic leta 1923. Zato je naša zahvala načelstvu globoko občutena, in mora le biti zahvala možem, ki so se toliko trudili iz same idealne ljubezni do našega ljudstva in do našega narodnega gospodarstva, ne da bi se jih kdajkoli za njihovo delo le količkaj gmotno odškodovalo. Ob tej priliki se naj tudi posebej spominjam štirih gospodov iz neod-rešene naše domovine, naših dosedanjih članov načelstva iz Goriške in Trsta. So to gg. Josip Ulčakar, ravnatelj Tržaške posojilnice, Franjo Punčuh, nadučitelj v Vrhpolju pri Vipavi, Franjo Miklavič, veleposestnik v Kobaridu, in dr. Konrad Janežič, odvetnik v Voloskem. Kakor razberemo iz poročil, ki nam dohajajo iz Primorja, delujejo imenovani gg. razun dr. Janežiča, ki se je preselil k nam, v zadružnih organizacijah neumorno naprej. Želimo jim pri tem delu najlepših uspehov — kajti zadružništvo je tam doli istotako kakor je to bilo pri nas poprej, edina opora vsega kulturnega in gospodarskega napredka naših neodrešenih bratov. Naraščajoči denarni in blagovni promet Zadružne Zveze, o čigar napredku Vam svedočijo bilančne številke, kakor jih bom pozneje navedel, je dal pisarni Zveze obilo posla. Prejeli smo mrulo leto 3535 dopisov, odpravili smo jih 5648. O organizato-ričnem in revizijskem poslovanju pisarne pa si dovolim poročati na drugem mestu. Omenim tukaj le to, da smo delovali tudi v minulem letu v najlepšem sporazumu s svojimi članicami in ni došlo, razun malenkosti, ki so seveda naravne v vsakem večjem obratu, zlasti pa še vsled revizij, do nobenih neljubih incidentov ali konfliktov. Število osobja je ostalo isto vkljub znatno povečanemu delu. 4. Organizatorično delo. Revizije. Zveza se je bavila tudi prošlo leto, kolikor je bilo možno in gospodarsko zdravo, z novimi ustanovitvami. Predvsem je tu došlo v poštev Prekmurje. Tam so vladale po prevratu in vladajo še danes glede organizacije male štednje in malega kredita prav žalostne razmere; o gospodarskem zadružništvu seveda tudi ni nobenega sledu! Da se to ni izpreobrnilo na bolje vkljub vsem naporom prekmurskih narodnjakov, je vzrok prvič to, da obstoji med narodom še vedno dokaj močno nezaupanje napram novim razmeram in «Jugoslavcem», ki so hoteli ljudstvo zadružno organizirati, sploh. To je osobito veljalo do definitivne ureditve državne meje, ki se je izvršila še le lansko jesen in tekom letošnje zime. Sedaj je upati, da se obrne v tem oziru na bolje. Druga, še večja ovira je pa to, da še vedno ni urejeno vprašanje naložb, ki jih imajo zadruge, potem občinske hranilnice (tamkaj so to bile delniške družbe) in zasebniki v Budimpešti. V Prekmurju je bilo za madžarskega režima precejšnje število članic bu-dimpeštanske zadružne banke, ki je stala pod državno kontrolo, dobivala tudi državno pomoč in bila nekako v našem smislu kmetijska zadružna centrala. Razume se, da so te kreditne zadruge zasledovale v nemadžar-skih krajih v prvi vrsti madžarizacij-ske tendence. Tekom vojne so nabrale precej prihrankov, ki so jih naložile v Budimpešti, in tako je došlo po prevratu do tega, da so bile naenkrat brez denarja. Njihovi vlagatelji so hudo prizadeti, tem bolj, ker posamezne te zadruge sploh ne morejo ničesar izplačevati. Posledica tega je seveda nezaupanje tudi napram zadrugam, katere bi mi ustanovili, kakor je notorično, da že poslujoče bančne podružnice v Prekmurju dobivajo le malo domačih, osobito kmečkih vlog. Vkljub temu pa je zadružna kreditna in gospodarska organizacija v Prekmurju potrebna. Naša Zveza je lansko leto za enkrat ustanovila v Murski Soboti šulcedeličevko — to pa zbog tega, da zadrugi omogočimo poslovanje z večjim okolišem, ker ustanovitve rajfajznovk v fhanjših krajih iz navedenih razlogov še niso bile godne. Prekmurska posojilnica v Murski Soboti se dovolj povoljno razvija in upamo, da nastane iz nje Matica nadaljnih prekmurskih zadrug. Značilno za mišljenje Prekmurcev pa je, da ima naša članica, mlada posojilnica v Radincih, ki smo jo sicer tudi ustanovili s posebnim ozirom na gornje Prekmurje, jako močno število zadružnikov in vlagateljev iz Prekmurja. Kakor sern že poročal na lanskem občnem zboru, je posvečala Zadružna Zveza svojo posebno pozornost elektrifikaciji nekdanje Sp. Štajerske. Na njeno inicijativo in pod njenim vodstvom se je ustanovil elektrifikacijski odbor v Celju, ki je izdelal posebne načrte in proračune. Stvar pa ni hotela naprej, na eni strani radi tega, ker se je zavlačevala nacionalizacija falskega električnega podjetja, v katerem je, kakor znano, udeležen švicarski kapital, na drugi strani pa se nismo mogli izkazati momentano z bogve kal,im konzumom toka. Dalje še ni bilo pogodbe s Trboveljsko pre-mogokopno družbo radi spojenja njene nove centrale s falskim daljnovodom. Kakor čujemo, se je sedaj ta pogodba napravila in istotako je izvršena tudi že nacijonalizacija. Najbrže bode vsled tega prišlo celo vprašanje v hitrejši tek in se bode dala izvršiti ta naprava, ki bi bila za celo našo gospodarstvo odlične važnosti. Kajti dala bi ne le cenejšo pogonsko silo na razpolago industriji v mestih in trgih, pritegnila bi s pomočjo razdelilnih zadrug za električni tok tudi široko kmetijsko okolico, ki si danes želi te moderne udobnosti, obenem pa hoče za marsikatero delo potom motorjev odpornoči pomanjkanju delavcev. Da se da to doseči, nam kaže krasno, elektrificirana Gorenjska, kateri sledi sedaj tudi Dolenjska ; na Štajerskem prednjači v tem oziru Savinjska dolina. Zveza ve važnost elektrifikacije naše dežele v polni meri ceniti; zato je ustanovila letos doslej tri zadružne elektrarne, ustanovitev nadaljnih treh se pa pripravlja. Jaz bi prosil navzoče za-drugarje, da bi šli osobito v lej zadevi Zvezi na roko, odnosno, da bi tudi sami inicijativno sodelovali v krajih, kjer še elektrarn ni. Kjer je dovolj vodne sile na razpolago, ni za elektrifikacijo okoliša nobenih posebnih ovir. Niti denarno vprašanje ne igra, kakor nas uči izkušnja, tako velike vloge. Dalje se dajo male centrale prav lahko urediti povsod tam, kjer delajo žage, mlini ali druga podjetja z močnimi lokotnobilami. Nič ne de, ako leže taki okraji tudi v smeri bodočega razpeljavnega omrežja falske elektrarne; ako se ustvari pravilno krajevno omrežje, se ga lahko takoj uporabi tudi za napeljavo falskega toka. Vojne in povojne razmere so ustvarile nezdrave razmere za vnovče-vanjc kmetijskih produktov. V naših krajih prodajamo osobito les, živino in vino. Za vsakega zadrugarja je jasno, da se da ravno na tem polju veliko storiti i za naše kmetijstvo i za naš konzum. Kakšen je danes naš lesni trg, bo menda vsem navzočim znano. Trgovine z lesom sc danes pri nas oprijemlje že vsak postopač; prišlo je tako daleč, da je naš stari, znani solidni slovenski lesni trg že marsikje na slabem glasu. Dobički iz lesne kupčije pri tem nesolidnem po- slovanju niso majhni; plačuje jih deloma producent, ki se ga slepari, in na drugi strani naši domači in zunanji odjemalci, katerim se naše blago po nepotrebnem draži. V takih razmerah more odpornoči le direktna izmenjava blaga, mora nastopiti zadružništvo kot posredovalec. Prve začetke v tem oziru že imamo, prve lesne zadruge, to je združitve producentov samih za prodajo lesa, so ustvarjene. Kako se bodo obnesle, kako se bodo borile proti silnim nasprotnikom in kako bodo prebolele svoje otroške bolezni, to bodemo mogli poročati še le, kar se tiče naše Zveze, prihodnja leta. Važno je pri teh zadrugah, da so denarno neodvisne, prvič, ker so njih zadružniki več ali manj premožni, in drugič, ker so organizirane vseskozi na podlagi komisijskih kupčij. Prav malo razveseljive razmere vladajo pri nas tudi na živinskem trgu. To se še morda ni nikdar tako jasno pokazalo kakor lansko jesen in letošnjo spomlad. Naši živinorejci so bili vsled pomanjkanja sena prisiljeni prodajati živino, od začetka prav za slepo ceno raznim živinskim in mesnim eksporterjem. Ti so izrabili silno valutno diferenco in zaslužki po sto in še več odstotkov niso bili izjema, temveč vsakdanje pravilo. Kmetovalci so morali te ogromne zaslužke z njihovim težko prirejenim blagom mirno gledati, da o konzumenlih, katere so odirali domači mali, skoraj bi tudi rekel, mesni baroni, niti ne govorim. Na spomlad je manjkalo plemenske živine in takrat je cvetla pšenica zopet slaboznanim živinskim mešelarjem. Osebno so mi znani slučaji, da se je nakupilo na Štajerskem cele vagone živine, ki se jo je po Kranjskem na postajah kar iz vagonov prodajalo naprej; naj je bila živina dobra ali slaba, to je razne mešetarske profit-larje jako malo brigalo. Ta-le kratek oris razmer nam kaže, da bi moralo zadružništvo, kar se tiče prodaje in nakupa živine, delovati v dvojni smeri; na eni strani bi moralo vzeti v roke naš živinski eksport, na drugi strani pa organizirati prodajo plemenske živine. Razvoj tega zadružništva pa gre iz vzrokov, ki jih bom takoj na- vedel, nekako v obratni smeri. Doslej smo bili vajeni, da se je več že obstoječih zadrug združilo v zvezo in si s tem ustanovilo revizijsko in poslovno centralo. Pri vnovčevanju živine gre stvar ravno narobe. Tu bi morali ustanoviti v Celju ali v Mariboru najpreje centralo, ki bi organizirala prodajo na trgih, se pogajala z oblastmi, s konzumnimi organizacijami itd., uredila zbirališča za živino, skrbela za transporte — kratkomalo, opravljala vse posle velikega živinskega eksporterja — a s tem razločkom, da bi imelo kmetijstvo vpliv na njo in s tem tudi vpliv na gibanje cen, na drugi strani bi sc pa stekal dobiček, ker so kupčije take centrale in njenih podružnic, manjših zadrug, vedno komisijske, direktno v žepe producentov. Za prodajo plemenske živine pa uredi centrala bodisi na svojem sedežu, bodisi drugod sejme in sejmišča z vsemi pripravami za prehrano in odvoz živine. To je v kratkem načrt za zadružno vnovče-vanjc živine, kakor je vpeljano v Nemčiji. Pripomniti pa je treba, da se je moralo nemško zadružništvo trdo boriti 20 let, predno se mu je posrečilo pripraviti in organizirati kmetovalce za zadružno vnovčevanje živine. Pri nas se cela stvar še-le študira, a uverjen sem, da sc bo z njo poskusilo, kar bi služilo po mojem mnenju v največji blagor našega kmetijstva. Z organizacijskim delom pri Zvezi je tesno spojeno revizijsko delo. Oboje se preliva drugo v druzega, zato ju tudi skupno obravnavam. Pred vojno je bilo revizijsko delo eno najvažnejših nalog Zadružne Zveze. Med vojno je to delo vsled pomanjkanja osobja zaostalo. Sedaj smo se ga zopet z vso vnemo lotili in zdi se mi, da je prav na mestu, ako na tem mestu njegovo veliko važnost posebej podčrtam. Gospodje, Vam je znano, da ustanovitve zadrug niso težka stvar; težko pa je premnogokrat, zadruge v poslovanje vpeljati in jim isto tako urediti, da zadošča svojemu namenu. Ljudje imajo dobro voljo, a manjka zaupanja v lastne moči, v lastno znanje, manjka poznavanje poslovanja. To mora opraviti revizor. In to delo je znabiti po vojni še večje in težavnejše nego je bilo poprej. Mnogo starih, izkušenih zadružnikov-delavcev spi večno spanje na bojnih poljanah, mnogo jih je pustilo vsled sile razmer zadružno delo. Došle so nove moči in te je treba upeljavati v poslovanje. Iz tega razloga nam jemljejo revizije za enkrat povprečno mnogo več časa nego-Ii neposredno pred vojno, ko smo imeli vendar že več ali manj vpeljane moči, ne glede na to, da ustvarjamo nove vrste zadrug in vpeljujemo mnogokje modernejše poslovanje tudi v stare zadruge. Kar se tiče revizijskih uspehov, smo v splošnem lahko z njimi zadovoljni. Kakih malverzacij ali prav posebnih nemarnosti nismo zasledili, pač pa smo našli veliko navdušenega in požrtvovalnega gospodarskega dela, za katerega gre vsa hvala zadrugam in njihovim pridnim delavcem. Rednih revizij smo opravili lani 50, samo bilance smo sestavili pri 32 zadrugah, informativne, organizacijske in reorga-nizacijske obiske smo opravili pri 36 zadrugah. To delo sta opravila dva uradnika Zveze, pomagal jima je pa naš zunanji revizor gosp. nadučitelj Kocbek iz Gornjega grada, kateremu se za njegovo pomoč prav prisrčno zahvaljujemo. 5. Računski zaključek za 1. 1921 Denarni promet Zadružne Zveze v Celju je znašal v letu 1921 v celem K 36'4,047.806'06, dočim je znašal leta 1920 K 231,678.17402. Promet izkazuje torej več kot 50°/o povišek, kar je za naš ne posebno velik obrat dovolj. Pripomniti moram tukaj znova, da je Zveza popolnoma bančno urejena; ne sprejema torej samo vlog in daje posojila, temveč opravlja ali sama ali pa potom svojih zvez tudi vse druge bančne posle in daje tozadevne nasvete. Oskrbuje lahko za svoje članice inkaso knjižic in računov in izvršuje vsa nakazila v domači in tuji valuti na vse kraje v tu- in inozemstvo. Dasi je to satnoobsebi razumljivo, pa moram še vseeno pripomniti posebej, da se Zveza principijelno ne peča z arbitražo ali s kakršnimikoli valutnimi špekulacijami, katere smatra ona in gotovo cela naša zadružna organizacija za eno največjih zločinov nad našo valuto in nad našim narodnim gospodarstvom sploh. Deleži so znašali koncem 1. 1921. K 189.590'—, kar znači napram lanskemu letu napredek za K 22.410'—. Pripomniti moram tukaj, da nekatere zadruge navzlic opominom še niso izvršile sklepa iz 1. 1919, da se naj vplačajo dvojni deleži. Kakor za vsako zadrugo z omejeno zavezo, tako igra tudi za Zvezo višina deležev važno vlogo, osobito, ako je potreben kredit. Zato bi prosil vse zadruge, ki dvojnih deležev niso vplačale, naj to čim preje store, občnemu zboru bi pa priporočal posvetovanje o nadaljnem povišku deležev. Pri dvakratnem jamstvu Zveze to ni za nobeno zadrugo kak riziko. Povrh tega se pa deleži normalno obrestujejo, tako, da ni nikdo na zgubi, ne glede na to, da smo kot zadru-garji dolžni skrbeti za čim večje okrep-Ijenje Zveze. Vloge v tekočem računu so znašale kouc. 1.1921. K 30,181.503-— torej za K 14,681.06108 več kot lansko leto ali za okroglo 100%. To znači lep napredek in znači tudi korak za koncentracijo zadružnega denarja v Zvezi naprej. Vpeljali smo lani na tri mesece vezane in nevezane račune; prve smo obrestovali celo leto nespremenjeno po 5°/o> druge pa po 4 Va%■ Podčrtati je treba, da je Zveza obrestovala bolje nego-li bančna konkurenca, ker je želela svojim članicam kolikor je bilo le možno olajšati težavne razmere, v katerih morajo sedaj poslovati. Pri Zvezi je bilo lani pri vlogah tekočih računov 117; imamo le še malo zadrug, ki nočejo poslovati z nami. Po večini so te naložbe razdeljene sledeče: Bilo je tekočih računov v znesku: nad K 1,000.000- . . 6 » » 500.000— . . 15 100.000— . . 41 pod » 100.000— . . 55 Vkljub temu lepemu uspehu pa kot zadrugarji in narodni gospodarji ne smemo držati rok križem. Sicer je res, da vočigled padanju naše valute, ki je padla lansko leto v Ctirihu od švic. fr. 5' 10 na 1 ‘96 za 100 naših kron, ne ztiačijo naše vloge po svoji momentani valutni vrednosti bogve kakega premoženja. Marsikdo naravnost trdi, da se sedaj ne izplača šte-diti denarja, ker si dobil n. pr. lani za K 10.000 še mnogo več robe, nego li je moreš dobiti letos. Poleg tega se shranjuje mnogo denarja doma, deloma, ker se dobi ljudi, ki še vedno ne verujejo v konstantnost naših političnih razmer, ali vsaj ki se dado od brezvestnega časopisja v to nahujskati, deloma ker se rabi za vsako kupčijo mnogo denarja. Imamo celo po malih posojilnicah ljudi, ki vse te reči vsakomur pripovedujejo in odsvetujejo nalaganje denarja. Vse to pa nas za-drugarjev ne sme motiti. Prvič moramo imeti pred očmi gotovo dejstvo, da na kako spremembo glede naše nove, tako težko priborjene domovine ni misliti. Vsied tega nam tudi ni treba niti trenutek dvomiti nad njeno moiieto. Ako trezno premotrimo razmere, vidimo, da se iz začetnega, vsakemu človeku, ki je dobre volje, razumljivega kaosa vendarle od dneva do dneva bolj kaže trdna pot navzgor. Drugič leži v organiziranem zbiranju malih vlog neoporečen moralni moment, da navajamo ljudi k štedenju in jih odvajamo od zapravljivosti in nedelavnosti, ki je dandanes hujša rak-rana na našem narodnem telesu kot vsi še tako ponesrečeni zakoni ali naredbe. Končno pa nam je treba premisliti, da stoji napram nam organiziran velekapital, ki nas ne izsesava samo direktno z dragim kreditom, temveč ki gospodari neomejeno tudi na našem trgu, komandira cene kmetu in kon-zumentu ter izrablja našega obrtnika in trgovca. Ako hočemo rešiti naloge, ki nas čakajo v našem produktivnem in konzumnem zadružništvu, moramo imeti na razpolago svoj kapital, morajo prihranki iz omar in bank v naše zadruge in našo Zvezo. To morate imeti zadrugarji pred očmi vedno pri svojem poslovanju doma in tudi pri poslovanju z Zvezo. Vloge na knjižice so znašale koncem leta 1921 K 516.65064. To so razne slučajne naložbe, dalje razni fondi in rezerve posameznih zadrug. Krediti v tekočem računu so znašali koncem leta 1921 kron 16,323.575-—, torej za K 9,032.718 — več kot leta 1920. Tekom leta 1921 je odplačalo kredit 11 zadrug, na novo smo pa dali kredita 6 zadrugam, kredit je uživalo koncem leta 1921 v celem 33 zadrug. Med njimi je bilo 13 rajfajznovk, 9šulcedeličevk,5 obrtnih produktivnih zadrug, 1 vinarska, 2 mlekarski, 1 kmetijska nakupna in prodajna, 1 konzumna zadruga in 1 zadružna elektrarna. Obrestna mera je znašala za šulcedeličevke in produktivne zadruge 6 1/2% . za rajfajznovke 6% in za bivše članice graškega Ver-banda 51/2%- Za kredit je bilo lani živahnejše povpraševanje kot leta 1920. Največ se ga je rabilo za obrt in malo trgovino, ki tvori precejšen del zadružnikov naših večjih rajfajznovk in šuicedeličevk po mestih in trgih. Iz kmetijskih krogov je bilo, izvzemši bivše graške rajfajznovke, ki so rabile denar za izplačevanje viog, malo povpraševanja za kredit. Kar ga je bilo treba, so ga lahko dovolile posojiinice iz lastnih sredstev. Kar se tiče kredita za obrt in trgovino, bi priporočal članicam vso pazljivost in pozornost. Živimo sedaj v zelo kritičnih časih, ko se lahko vrednost poslopij in posestev naenkrat spremeni in bi bila varnost enega ali drugega kredita dvomljiva. Naloženega denarja smo imeli koncem leta 1921 K 12,022.98177, kar znači napram prošlemu letu napredek za K 4,362.13627, Ako prištejemo k tej postavki še naložbo v poštni hranilnici po K 353.45867 in gotovino po K 363.355'26, dobimo vsoto takoj likvidnega denarja K 12,739.79570 ali okroglo 40% vseh vlog, tako da lahko vsak čas ustrežemo vsaki zahtevi. To se nam je lani tudi vedno posrečilo. Težava je le radi poštne hranilnice, ker nimajo mali uradi na deželi vedno dovolj gotovine za izplačila. Treba pa je tako postopati, da se poštni urad takoj ob naročilu na nas opozori, da si priskrbi gotovine. Poleg naložb smo imeli lani za K 689.81476 vrednostnih papirjev; to so 7% državno investicijsko posojilo in delnice ptujske vinarske družbe »Vinarin«, katero smo ani ustanovili s pomočjo ptujskega Hranilnega in posojilnega društva, nekaterih manjših zadrug in vinskih producentov iz ptujskega in ormožkega okraja. Ustanovitev družbe se je izvršila radi tega, ker smo prevzeli vse imetje bivše kletarske zadruge v Ptuju in nismo mogli spraviti skupaj dovolj interesentov za zadrugo. Družba se počasi vpeljuje in upamo, da bode delala vso čast ustanovitelju, služila pa tudi dobro prodaji vina v tu- in inozemstvu. Rezerva. Koncem leta 1921 smo imeli rezerve K 217.76010; ako sprejme občni zbor predlog nadzorstva, da se tudi letošnji čisti dobiček po K 269.385 54 pridene rezervi, bi ista narastla na K 4S7.155'64, s čemur bi bili popolno kriti ne le deleži, temveč bi še preostalo kritje za eventuelne poslovne nesreče. Blagovni oddelek izkazuje v lanskem letu prometa K 14,099.007.98, nekaj več kot leta 1920, kar je voči-gled zdatno višjim cenam blaga razumljivo. Koncem leta smo imeli v tem oddelku terjatev za K 1,318.612'37 — večinoma nekrite račune iz mesecev novembra in decembra — ter za kron 401.847'95 zaloge, kar da bilančno postavko po K 1,720.560'32. Dolžni nismo bili ničesar. Da nismo delali s kakim dobičkom, kaže to, da smo pri 14 milijonskem prometu zaslužili le K 102.260'32. Bavili smo se lani skoraj izključno z žitom in krmili; nekaj smo nakupili tudi sena. Za umetna gnojila ni bilo žal radi previsokih cen zanimanja, strojev pa ne moremo radi pomanjkanja prostorov imeti v zalogi. Upamo, da bodemo mogli v tem oziru že letos odpomoči. Na tem mestu se moram še spominjati troje stvari, ki bi znabiti današnji občni zbor zanimale. To je predvsem ponesrečen poskus nakupovanja žita s pomočjo zadružnih organizacij v Slavoniji, Bački, Banatu in Srbiji. Manjka tam doli pred vsem točne zadružne nakupovalne organizacije na deželi, dalje manjka skladišč, vsled česar trpi odprema in prompt-nost. Tudi glede reeinosti nismo imeli najboljših skušenj; zdi se mi, da se pri centralah vgnezduje tu in tam speku- lacija, vsled česar se ne izpolnjujejo sklepi in se zadržuje celo predplačila, catere položimo v svrho izvršitve naročila. K vsemu temu še pridejo prometne težkoče. Zdi se mi nujno potrebno, vse te stvari urediti, ker drugače ostanejo naše medsebojne zveze vedno le več ali manj pri zvočnih besedah ali nas veže Glavni zadružni savez le glede interesnega zastopstva napram centralnim oblastim. Priznavam pa rad na tem mestu, da tudi še mi nismo na vrhuncu glede zadružne oddaje naših zamenjalnih izdelkov, to je lesa in raznih obrtnih izdelkov. Ene in druge stvari se bode treba, kakor sem že izvajal, nujno lotiti in sicer s potrebno velikopoteznostjo, ne z ozkosrčnimi omejitvami na posamezne zveze in pokrajme, V Sloveniji smo napravili na jesen in letos tozadevni poskus, ker se je na našo inicijativo združilo vse zadružništvo v akciji za prevzem prodaje monopolske soli. Propadli smo s to akcijo, ker je bil vpliv bank, stoječih za Žitnim zavodom v Ljubljani, močnejši kot naš. No, ni še vseh dni konec in upam, da bodo ravno take skupne, če tudi v začetku ponesrečene akcije privedle naše zadružništvo do spoznanja, da smo si vzlic vsem dnevnim političnim trzavicam in bojem bližji nego so nam banke, ki zastopajo gospodarska načela, katera se ne morejo in se ne bodo nikoli z našimi prenašala. Končno še omenjam, da za enkrat nismo našli razumevanja za oddajo premoga zadružnem organiza-cijatn. Toda tudi te stvari ne bodemo pustili več iz vidika. Naši fondi. Končno bi bilo poročati, da je naraste! Mihael Vošnjakov zaklad za podporo onih, ki bi se hoteli izobraže-vati za zadružne uradnike, K 5.215'— in zadružni podporni zaklad K 11.449'—. Obeh zakladov se še doslej ni načelo, sta tudi za današnje razmere zelo majhna, vsled česar bi prosil, da bi se jih premožnejše zadruge pri delitvi raznih podpor spominjale. 6. Sklep. Iz predloženega poročila je razvidno, da je skušala Zveza tudi v minulem poslovnem letu storiti za svoje članice kakor tudi za napredek našega skupnega narodnega gospodarstva, kar je bilo z njenimi skromnimi sredstvi in z njenim malim upravnim in pisarniškim aparatom mogoče. Naše delo gre naprej in prosim vse članice, da nam pri njem pomagajo ter nam ohranijo svojo zvestobo in prijateljstvo tudi v bodoče' 7. Nadzorstvo. Nadzorstvo je imelo dne 24,/III. 1922 svojo sejo, v kateri je pregledalo poslovanje Zveze in preskušalo računski zaključek s prilogami vred od postavke do postavke. O rezultatu te preizkušnje je poročalo nadzorstvo v skupni seji načelstva in nadzorstva in stavilo sledeče predloge za občni zbor (glej točko V. dnevnega reda). S tem je poročilo o delovanju načelstva in nadzorstva v 1. 1921 končano. IV. Čitanje revizijskega poročila. Predsednik dr. Božič izrazi svoje mnenje, da bi bilo najbolje prečitati takoj po poslovnem poročilu še revizijsko poročilo Glavnog Zadružnog Saveza. Ker temu občni zbor soglasno pritrdi, prečita ravnatelj Lešničar poročilo o reviziji, katero je izvršil pri Zadružni Zvezi v Celju revizor GZS g. Alfred Čebular v času od 27. nov. do 9. decembra 1921. Ker ni vsebovalo revizijsko poročilo GZS grajanja nedostatkov, izvzemši naročilo spremembe pravil, ki se bode itak obrav- navala pod točko VII. dnevnega reda, in ker se tudi k poročilu o delovanju načelstva ter nadzorstva v 1. 1921 ne oglasi nihče k besedi, se vzamejo na predlog predsednika dr. Božiča vsa poročila soglasno na znanje. V. Sklepanje o računskem zaključku za 1. 1921 in o porabi čistega dobička. Predsednik zborovanja dr. Ant. Božič ponovi pismeni predlog nadzorstva, prebran že pod točko 3, ki je bil odobren tudi v skupni seji načelstva in nadzorstva dne 24. marca 1922 in se glasi: 1. Računski zaključek za 1. 1921 v tej obliki: Poročilo k računskemu zaključku za leto 1921. 1. Denarni promet Denarni promet je znašal v letu 1921.................................................K 364,047.860 09 2. Deleži. Koncem leta 1920 je bilo 16718 deležev v znesku po........................K 167.180'— izplačanih je bilo 1. 1921 411 deležev v znesku po.......................................... . »________4.110'— K 163 070 — vplačanih je bilo leta 1921 2652 deležev v znesku po............................______»__________26.520'— tako da je bilo koncem leta 1921 18.959 deležev v znesku po ..............................K 189.590'— 3. Hranilne vloge v tekočem računu in na knjižice. Stanje začetkom leta 1921...................................................... K 15,750.392' 17 stanje koncem leta 1921...................................................................._.____. » 30,698 153 64 torej prirastek za...............................................................................K 14,947.761 ‘47 4. Krediti v tekočem računu. Stanje začetkom leta 1921................................ ...........................K 6,940.857'— stanje koncem leta 1921..................................................................... . » 16.023.575'- torej prirastek za................................................... ...........................K 9,082718'— 5. Naložen denar. Stanje začetkom leta 1921........................................................ K 7,790.22686 stanje koncem leta 1921..................................................................... ■ » 13.266.255 20 torej prirastek za...............................................................................K 5,476.028'34 6. Lastno premoženje. 1. Deleži koncem leta 1921 ...................................................K 189.590'— 2. Rezervni zaklad koncem leta 1921.......................•..................... . » 217 760'10 K 407.350 10 Zadružna Zveza v Celju je članica Glavnog Zadružnog Saveza SHS v Beogradu, kateri je izvršil pri njej zakonito predpisano revizijo v dnevih od 27. novembra do 9. decembra 1921. V CELJU, dne 31. decembra 1921. Načelstvo. v dobro (prejemki), Denarni promet za ieto 1921. V breme (izdatki). 1 1 i | i K v! 1 v 1 K iv K Vi j j ' i 1 Račun blagajne .... ... | 41.44). 563' ... 11 Račun blagajne 41,804.81812« 1 i » poštne hranilnice . . . ^6,875.738 43 2l 5> poštne hranilnice . . 27,229.197'ioj 2 » pasivnih tekočih računov 47,433. '76 62 < » pasivnih tekočih računov !18.207.665'07| 4 » hranilnih viog na knjižice I 5-17.375 i? 4 » hranilnih vlog i:a knjižice 41.812 321 5 » kreditov v tekočem računu i m 16,766.783 80 5 » kreditov v tekočem računu >2,076.017 23 6 » naloženega denarja . . . i ■ 39,686.312 76 6j » naloženega denarja . . . .M;908.324 53! 7 » deležev I 193.700 — 7 » deležev . 4.110 —i 8 » vrednostnih papirjev . . j 1,302.469 4 D 8 » vrednostnih papirjev . 1,992.284 221 9 » obresti j 737 ,>72 •‘3 9 >» obresti i! 16248.96- 10 » blagovnega oddelka | 6,240.353 09 I0; ;> blagovnega oddelka : 7,858.653 ^9) 111 » inventarja 4.000 11 » inventarja 6.390 1 12 » prehodnih zneskov 530.54232 S* 1 » prehodnih zneskov . . 530.542 32' 13 »Zadruge« 697 — 13 » »Zadruge« 5^73 60 14 » rezerve 217.770 10 14 » rezerve 10 i15 » > režije 45.876 47 "i » režije: plače pokojninski zaklad in bolniška blagajna najemnina pisarne, po strežba, kurjava in razsvetljava pisarniške potrebščine, časopisi, tiskovine, inserati stroški čekovnega luada potni in reviz. stroški . 108.000 j — 10.400 :iq 13.290 : 14.900 140 i 11.342 151 i 42.942 i- davki in pristojbine . . , hl.947 60ij poštnine, brzojavni in telefonski stroški 1 1 m .50 zavarovalnine . . ' 4.877 '64 sejni stroški . 6.533 - podpore 2.750 j- ekspenzarji '3.352 - razno 47,165 OP 341 881;93j / 182.023 930 G3 i 182,023.930 iOš1 1. II 1 ■ -i : i Zguba. CeJokupni denarni promet: K 3fe4,(*47.8M}'0b. Račun zgube in dobička za leio 1921. Dobiček. K Račun obresti: 2 3 4 5 I izplačane obresti vlog v tekočem računu................ kapitalizovane obresti viog v tekočem računu kapitalizovane obresti vlog na knjižice ............. izplačane obresti deležev . nevzdignjene obresti deležev preveč plačane obresti deležev »Zadruge« ................... Inventarja: odpis............ režije upravni primanjkljaj zgube In dobička: dobiček Q, 955, 11 6, 1, 754 96 891 45 090 23 444 006 50 5§ 6, 1. Vse zadruge, °snovnne na podlagi veljavnih zadružnih zakonov,« § 6, 2 Zvezinih pravil se naj v bodoče glasi: »§ 6, 2. Gospodarska in kmetijska društva ali družbe, os uovane na podlagi društvenega zakona ali na podlagi zakona o družbah z omejeno zavezo, ako delujejo v korist kmetijstva ali obrtništva in je v njih v premoči zadružni kapital « § 11 Zvezinih pravil se naj v bodoče glasi: »§11. Zadružni delež znaša 10 Din. Kreditne zadruge morajo imeti deležev za najmanj 500 Din, pridobitne zadruge za najmanj 200 Din. Izjeme dovoli načelstvo, upoštevajoč razmere dotične zadruge. V § 6, št. 3 navedeni člani vplačajo najmanj en delež. Zadružni deleži se smejo odpovedati ob sklepu poslovnega leta; odpoved se pa mora naznaniti načelstvu s priporočenim pismom najmanj 6 mesecev pred koncem dotičnega poslovnega leta. Odpoved vseh deležev se smatra kot izstop in se je tozadevno ravnati po določilih o izstopu.« § 15 Zvezinih pravil, odstavek četrti, se naj v bodoče glasi: »§ 15 (odstavek četrti), Člani načelstva imajo pravico do povrnitve gotovih izdatkov za seje in sploh za posle zadruge. Vsi člani načelstva, ki so v posebni zvezi udeleženi pri upravi Zveze, imajo pravico do odškodnine za svoj trud. Vendar pa nimajo člani načelstva ali nadzorstva nikoli pravice do kakih tan-tijem v katerikoli obliki.« § 33 Zvezinih pravil, odstavek drugi, se naj v bodoče glasi: »§ 33 (odstavek drugi). Zveza sama je podvržena reviziji Glavnog Zadružnog Sa-veza u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, pri katerem je včlanjena.« § 47 Zvezinih pravil, zadnji odstavek, sc naj v bodoče glasi: »§ 47 (zadnji odstavek). Ako bi se tekom 10 let od razpusta nova Zadružna Zveza ne ustanovila, pripade premoženje razpuščene »Zveze« z obrestmi in drugimi prirastki onim zadrugam in korporacijam, ki so bile ob času razpusta v lej »Zvezi« včlanjene ter se med nje razdeli po številu deležev posamezne zadruge pri »Zvezi« z določilom, da ne smejo tega deleža v nobenem slučaju razdeliti med svoje zadružnike, temveč ga morajo porabit' za javne dobrodelne ali zadružne izobraževalne namene« Predsednik dr. Božič da predlog ravnatelja Lešničarja glede spremembe pravil na debato. Ker se nihče ne oglasi k besedi, ga da na glasovanje in je predlog soglasno sprejet. IX Razni predlogi in nasveti. Predsednik dr. Božič poroča, da je vložila Zvezitia članica »Občekoristna stavbena in stanovanjska zadruga v Celju« pismen predlog glede olajšav v davčnih in pristojbinskih zadevah. Predsednik se poziva pri tem na današnja poročila o davčnih ugodnostih za zadruge, ki pridejo tudi v novi finančni zakon 1922/23 in je mnenja, da bi bila ponovna razprava o predmetu nepotrebna. Temu mnenju se pridruži tudi občni zbor. G. Josip Peč nik (Kapele) inter-pelira predsednika radi dobave žita in drugih predmetov potom Zvezinega blagovnega oddelka in zahteva, da se postreže najprej ■ zadruge in potem še le druge odjemalce. Predsednik dr. Božič mu odgovarja, da se je Zveza tega načela vedno držala, iz-vzemši slučaje, ko ji je poverila vlada razdeljevanje enega ali druzega predmeta, kakor n. pr. letos galice, ker je morala seveda Zveza upoštevati v takem slučaju navodilo vlade. Ravnatelj Lešničar prosi za-drugarje, da zbirajo zgodovinske ter statistične podatke o ustanovitvi in delo-ovanju svojih zadrug ter pošljejo te podatke Zvezi, katera misli 1. 1923 ob priliki 40 letnice svojega obstanka izdati večji spis o svojem delovanju in v zvezi s tem tudi o delovanju svojih članic. Prosi osobito za slike in klišeje, da bode ta spis čim muogovrstniji in čim lepše opremljen. Dalje priporoča za-drugarjem, naj se zlasti prisvojili večjih naročilih drže Zvezinih produktivnih zadrug. Zveza ima danes dobre vinarske, krojaške, mizarske, čevljarske, pletarsko in celo kovinarsko zadrugo, tako da lahko krije velik del'vsakdanjih potrebščin. Ker ni novih predlogov, zaključi predsednik dr. Božič občni zbor s prisrčno zalivalo vsem udeležencem Sklenjeno in podpisano, Stran 52. Načrt zakona o gospodarskih zadrugah. Priobčil v »Zadružnem Glasniku« (Beograd) načelnik poljedelskega ministrstva g. M i I o S S ti b I e r. .Kakor je našim zadrugarjem znano, je ena največjili nalog Glavuog Zadružtiog Saveza v Beogradu, da ustvari enoten zadružni zakon za celo državo. G. načelnik poljedelskega ministrstva Miloš Stibler je prevzel nalogo, da sestavi načrt novega zadružnega zakona, katerega nižje doli v celoti priobčimo tako, kakor je bil priobčen v »Zadružnom Glasniku-. Naš komentar sledi drugič. Opozarjamo vse naše zadrugarje, da si naj zakon pazno prečitajo in nam sporoče ev. svoje pomisleke. * I. Splošne določbe. Cl. 1. Določbe tega zakona se bodo uporabljale za gospodarske (pridobitne? Op. iir.) zadruge, t. j. za udruženja s sledečimi bistvenimi znaki : 1. število zadružnikov (članov) je nedoločeno, vstop v zadrugo se more po predpisih tega zakona izvršiti vsak čas; 2. naloga zadruge je, da s skupnim poslovanjem pospešuje, očuva in razvija gospodarstvo svojih članov; 3. čisti dobiček se ali v obče ne deli ali se deli po vrednosti poslovanja članov z zadružnim podjetjem, nikakor pa ne po vloženem kapitalu. Gospodarske zadruge morejo za-drfižno organizirati in izvrševati na račun zadrugarjev vse one posle, katere izvršujejo ali bi jih mogli izvrševati njihovi člani. Posebno pa morejo izvrševati naslednje in podobne posle: 1. skupno nabavljati svojim zadružnikom kredit, sredstva za osebno ali skupno uporabo, življenjske potrebščine in sredstva za raznovrstne namene (n. pr. zdruvstvene, naučne itd.); 2. skupno proizvajati ali skupno predelovati; Z AJD R U_ G A _______________ 3. skupno prodajati izdelke svojih zadružnikov; 4. skupno delovati za izboljšanje proizvodnih sredstev; 5. skupno sc zavarovati za najrazličnejše slučaje (bolezen, starost, smrt, požar, toča itd.) in 6 itd. Vsaka gospodarska zadruga more istočasno vršiti eden ali več navedenih poslov. Cl 2. Zadruge morejo biti osnovane ali na podiagi neomejene zaveze ali na podlagi omejene zaveze zadružnikov (članov). V prvem slučaju jamčijo zadružniki za zadrugine obveznosti solidarno s celim svojim imetjem, v drugem slučaju pa jamčijo samo do gotove, naprej določene vsote. Cl. 3. Gospodarske zadruge se snujejo z deleži. Višina vseh deležev v eni zadrugi mora biti enaka. Vsak zadružnik mo.a podpisati in vplačati vsaj en delež. Delež se more vplačati naenkrat ali v obrokih. Za vplačila na račun deleža in za deleže se ne plačujejo nikake obresti ali se mora obrestna mera v pravilih naprej tako omejiti, da v nobenem slučaju ne sme imeti značaja dividende, ampak značaj zmernega obrestovanja, zbog tega ne sme biti višja od srednje obrestne mere, ki je veljala pri Narodni banki kraljevine SHS za posojila v oni dobi, za katero se določa obrestna mera za deleže. Cl. 4. Gospodarske zadruge poslujejo načelno samo s svojimi zadružniki. Od tega so izvzeti sledeči slučaji: 1. zadruge morejo sprejemati hranilne vloge od zadružnikov in ne-zadružnikov, dočim posojil v nobenem slučaju ne morejo dnjati nežadružnikom; 2. razun tega morejo zadruge poslovati z nečlani samo tedaj, kadar vlnda iz javnih interesov pooblasti zadruge, da poslujejo tudi z neza-družniki, n. pr. v slučajih obnove, prehrane itd,; Leto XXX 3. v vseh ostalih slučajih morejo zadruge izjemno poslovati z nečlani samo tedaj, kadar bi j ni radi zgornje načelne določbe brez krivde zadružne uprave pretda nevarna zguba. Cl. 5. Vsaka zadruga mora imeti rezervni zaklad, ki se sme uporabiti samo za kritje zgub. Najmanj 20% letnega čistega dobička se mora pripisati teinu rezervnemu zakladu. Poleg tega splošnega (generalnega) rezervnega zaklada, more imeti zadruga tudi raznovrstne specijalne rezervne zaklade kot n. pr. zaklad za kurzne zgube, zaklad za zgube, ki so nastale vsled padca blagovnih cen, zaklad za zgube na terjatvah, pen-zijski zaklad za uradnike itd., ki se imajo pač po svojem namenu v prvi vrsti uporabiti v slučaju zgube. Ako zadruga preneha, se mora njen preostali rezervni zaklad (splošni in posebni rezervni zakladi) in sploh celo preostalo imetje predati Glavnom Zadružnom Savezu u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, ki ga bo hranil in obrestoval dotlej, da se v istem kraju osnuje istovetna zadruga, kateri se bo preostali zaklad izročil za njen rezervni zaklad Ako se v roku 10 let ne osnuje taka zadruga, preide rezervni zaklad v iast Glavnog Zadružnog Saveza u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Čl. b. Vse ustanove, osnovane po tem zakonu, morajo uporabljati v svojih poslovnih knjigah in v svojem uradovanju srbsko-hrvatsko-slovenski jezik Cl. 7. Ime »zadruge« smejo nositi v svoji firmi samo ona podjetja in udruženja, ki so osnovana po predpisih tega zakona. Izvzete so hišne, odnosno rodbinske zadruge II. Ustanovitev zadruge. Cl. 8. Zadruga se more ustanoviti, ako se v to svrho zedini najmanj 10 oseb fizičnih ali pravnih, ki morejo pravno-veljavno razpolagati s svojini imetjem. Cl. 9. Vsaka zadruga mora imeti svojo firmo, iz katere mora biti razviden glavni predmet podjetja. Zadružna firma mora vsebovati po načinu zaveze dodatek: »z neomejeno zavezo« ali z omejeno zavezo . imena zadružnikov ali kakih drugih oseb ne smejo biti imenovana v firmi. Vsaka nova firma se mora jasno razločevati od vseh zadružnih firm, ki na istem kraju ali v isti občini že obstojajo. Ci. 10. Vsaka zadruga mora imeti svoja pravila, ki morejo biti ali pisana ali tiskana. Pravila morajo vsebovati: 1. firmo, določbe o podpisovanju firme, sedež in okoliš (področje) zadruge; 2. predmet podjetja; 3. pogoje za sprejemanje novih zadružnikov in določbe o prenehanju članstva; 4. določbe o zavezi zadružnikov za zadrugine obveznosti; 5. določbe o teni, koliko in kedaj mora vsak zadružnik vzeti v zadrugi kot svoj delež; 6. določbe o rezervnem zukladu; 7. določbe, kako se bo sestavljala bilanca, ako in na kakšen način se bo delil prebitek, kakor tudi, kako se bodo krile poslovne zgube, katere sc ne morejo kriti iz specijalnih rezervnih zakladov in naposled iz splošnega rezervnega zaklada; 8 določba, kako in kedaj se bodo sklicevale redne in izredne skupščine zadružnikov, kako se bo glasovalo, kako se bodo overavljali sklepi skupščine in kdo bo pred- sedoval na skupščinah, določbe o vodenju zapisnika skupščine; 9. določbe, o katerih predmetih razun onih, ki jih predvideva ta zakon, ni mogoče sklepati z navadno večino zadružnikov ; 10 določbe, kako se bo sestavljalo, volilo in obnavljalo načelstvo in nadzorstvo, katere so njihove pravice in katen: njihove dolžnosti, kako se bo nadziralo njihovo delo, kako se bodo nastavljali uslužbenci; 11. kako se bodo objavljali sklepi zadruge. Cl II. Pravila morejo vsebovati: 1. določbo o neodpovedljivosti članstva za neko gotovo dobo, ki ne more biti daljša kakor 15 let; 2. določbo o tem, da morajo oni člani, ki se bolj poslužujejo zadružnega poslovanja, vpisati in vplačati sorazmerno več deležev; 3. določbo o tem, da more glavna skupščina skleniti z navadno ali s kvalificirano večino članov, da se morebitna lptna zguba razdeli med člane; v tem slučaju predpišejo pravila pogoje vplačila; 4. določbo o ustanavljanju podružnic. Čl 12. Kadar se zadruga ustanovi, je načelstvo zadruge dolžno predložiti pravila, seznam zadružnikov in prepis zapisnika o ustanovitvi zadruge eni zadružni zvezi, ki ima revizijsko pravico, kot revizijski oblasti radi potrdila za sodišče, da je zadruga ustanovljena po načelih tega zakona. Ako zadružna zveza tega potrdila ne da, tedaj mora to z razlogi sporočiti načelstvu zadruge najdalje v roku 30 dni računajoč od dne, ko je zveza sprejela vlogo zadruge. Načelstvo zadruge ima pravico, da se v teku 30 dni, računajoč od dne, ko je sprejelo sklep zadružne zveze, pritoži na Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca u Beogradu in zahteva od njega potrdilo za sodišče. Sklep Glavnog Zadružnog Saveza je končnoveljaven. Zadruga se more radi tega potrdila istotako obrniti naravnost na Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca u Beogradu. Proti sklepu Glavnog Zadružnog Sn-veza ni pritožbe. čl. 13. Vsaka zadruga mora biti vpisana v zadružnem registru pristojnega sodišča prve stopnje; pravosodni mini- ster predpiše pravila, kako se vodi sodni zadružni register. Načelstvo zadruge je dolžno predložiti sodišču prijavo za vpis zadruge v zadružni register in prijavi priložiti 1. pravila zadruge, ki jih podpiše vsaj 10 zadružnikov, in dva prepisa teh pravil; 2. dva prepisa zapisnika o ustanovitvi zadruge in o izvolitvi načelstva in nadzorstva; 3 izjavo o soglasju revizijske oblasti po členu 12. Pri tej priliki se morajo člani načelstva lastnoročno pred sodiščem podpisati ali mu predložiti svoje podpise v overovljeni obliki. Ako prijava in priloge odgovarjajo zakonu, potrdi sodišče na prepisih, da je zadruga vpisana v register. Izvirnik pravil, izjava revizijske oblasti o potrdilu po členu |12 tega zakona in en prepis zapisnika ostanejo pri sodišču; en prepis pravil se vrne načelstvu zadruge; drugi prepis pravil in zapisnika o ustanovitvi zadruge dostavi sodišče Glavuom Zadružnoin Savezu u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Zadruga obstoji pravno šele od dne, ko je vpisana pri sodišču v zadružni register in ima od tedaj možnost, da vrši svoje imovinsko-pravne posle, t. j. ona more imovinske pravice pridobivati in odtujevati. Za škodo, nastalo vsled poslov, ki so jih podvzeli pred registracijo zadruge pri sodišču, odgovarjajo osebno oni, ki so te posle izvršili. Čl. 14. Ko so pravila potrjena, objavi sodišče v »Službenem listu* Glavnog Zadružnog Saveza u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, da je zadruga vpisana v zadružni register. V tej objavi so mora navesti: 1. dan, kedaj so zadružniki sklenili ustanovitev in podpisali pravila ; 2. firmo in sedež zadruge; 3. predmet podjetja ; 4. višino deleža in način zaveze zadružnikov za obveznosti zadruge; 5 imena in bivališče članov načelstva. Čl. 15. Čl. 12 tega zakona velja tudi za vsako spremembo pravil. Vsaka sprememba pravil se mora javiti sodišču radi vpisa v zadružni register. Tej prijavi se imajo priložiti trije predpisi sklepa o spremembah in dopolnitvah pravil iri izjava o potrdilu revizijske oblasti. Ako so prijava in spremembe sestavljene po tem zakonu, postavi sodišče na prepise potrdilo o vpisu v zadružni register. Izjava o potrditvi pravil ostane pri sodišču ; drugi prepis sklepa se dostavi Glavnom Zadružnom Savezu u Kraljevim Srba, Hrvata i Slovetiaca u Beogradu, tretji prepis sc dostavi načelstvu zadruge. Sodišče bo te spremembe objavilo v ^Službenem listu« Glavnog Za-družnog Saveza u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca samo v slučaju, ako se z njimi spreminjajo določbe iz drugega odstavka čl. 14 tega zakona Sklepi o spremembah in popolnitvah pravil veljajo šele od dne vpisa v zadružni register. Cl. 16. Zadruga more imeti podružnice. Podružnica mora nositi isto ime kakor zadruga, katera jo ustanavlja, s pristavkom: »podružnica v«. Razmerje med glavnim zavodom in podružnico se uredi s pravili. III Zadružniki Cl. 17. Dokler pravila niso vpisana v zadružni register, postane vsakdo zadružnik, ko podpiše pravila. Po prijavi pravil sodišču mora vsakdo, ki želi vstopiti v zadrugo, to izjaviti in izjavo podpisati v dveh izvodih. Meja zaveze mora biti v izjavi jasno in točno označena. Kdor vstopi kot zadružnik v zadrugo, odgovarja tudi za obveznosti, ki jih je zadruga vzela na se pred njegovim vstopom v zadrugo. Kdor je nepismen, mora izjavo za vstop v zadrugo podati pred zastopniki zadruge v navzočnosti dveh pismenih državljanov, ki podpišeta izjavo kot priči. En izvod pristopne izjave se mora, ako je dotična oseba v zadrugo sprejeta, hraniti v zadrugi Poleg tega se mora v zadrugi voditi seznam vseh zadrugarjev, ki stoji vsakomur na vpogled. V seznamu se mora označiti : dan sprejema v zadrugo, število vpisanih deležev, dan prenehanja zadružništva (članstva). Drugi izvod pristopne izjave predloži načelstvo zadruge najdalje v roku jednega meseca pristojni revizijski oblasti v shrambo. Članstvo obstoja od dneva, ko je dotičnik* ki je podpisal in predal pristopno izjavo, sprejet v zadrugo in vpisan v seznam zadružnikov. Zadruge, ki že obstojajo 10 let, ne smejo zahtevati od svojih članov poleg deleža nikake vpisnine in nikakih drugih pristojbin na račun vstopa v zadrugo Čl. 18. Vsak zadružnik, ki hoče iz zadruge izstopiti, mora o tem zadrugo pismeno obvestiti najmanj mesec dni pred koncem poslovnega leta. Ta rok se more v pravilih podaljšati na eno leto. Izstop velja s koncem poslovnega leta. Zadruga ima pravico, da zadružnika izključi iz zadruge, pravila pa morajo določiti slučaje, kedaj se more zadružnik izključiti. Načelstvo zadruge je dolžno sklep o izključitvi sporočiti brez odlaganja izključenemu zadružniku. Izključeni zadružnik preneha biti član od dne, ko mu je sklep sporočen. Načelstvo zadruge je dolžno, sporočiti najkasneje v roku enega meseca pristojni revizijski zvezi vsako spremembo, ki je nastala v članstvu vsled izstopa, smrti ali izključitve. Čl. 19. Zadružnik more vsak čas po pismenem sporazumu prenesti svoje deleže na drugega in s tem izstopiti iz zadruge brez posebnega obračuna z njo ; to pa samo tedaj, ako načelstvo zadruge to odobri in ako prevzemnik deležev postane član zadruge. Tak prenos se more določiti v pravilih. Prenos deleža se smatra za odpoved članstva, a zaveza prenosnika za obveznosti zadruge pa traja tako dolgo, kakor to predvideva ta zakon za slučaj običajnega izstopa iz zadruge. Či. 20. Zadružniki kakor tudi njihovi nasledniki jamčijo za obveznosti zadruge še eno leto po končanem poslovnem letu, v katerem so nehali biti člani zadruge. Ta rok se more v pravilih podaljšati na dve leti. Likvidacija ali stečaj, ki sta nastala v zgoraj navedenem roku, vežeta zadružnika, ki je izstopil, do konca likvidacije ali stečaja. IV. Načelstvo in nadzorstvo. Čl. 21. Vsaka zadruga mora imeti svoje načelstvo in nadzorstvo. Člani obeh teh odborov morajo biti zadružniki. Ako pa zadrugi pripadajo kot člani še kake druge zadruge, ali ako te same tvorijo eno zadrugo, tedaj morejo njihovi zadružniki vstopiti v načelstvo in nadzorstvo. Za legitimiranje načelstva in nadzorstva zadostuje zapisnik skupščine. Zadruga ima vsak čas pravico do izmenjave članov načelstva in nadzorstva. Potrebno je, da za tak sklep glasuje občni zbor s tričetrtinsko večino. člani načelstva in nadzorstva so odgovorni zadrugi s celim svojim premoženjem solidarno za škodo, ki bi nastala vsled protizakonitega ali nepravilnega izvrševanja njihove dolžnosti in bi vsled tega, da bi prekoračili meje svojih pravic in svojega delokroga, katerega jim odreja zakon, poslovnik ali pravila zadruge, zadrugo oškodovali. Ta odgovornost ne more pasti na onega člana načelstva ali nadzorstva, ki je proti sklepu ali na-redbi odbora takoj protestiral iti poslal pristojni revizijski zvezi pismeno motiviran protest, ali ako ni sodeloval pri seji, na kateri je sklep bil storjen, in pri poslu, s katerim je zadrugi povzročena škoda. Čl. 22. Načelstvo predstavlja in polnoveljavno zastopa zadrugo pri sodišču in izven sodišča. Obstoji najmanj iz treh članov, ki jih voli občni zbor najdalje za tri leta. Vsaka sprememba v sestavi načelstva, kakor tudi vsaka ponovna izvolitev njegovih članov ali pretek roka njihove pooblastitve se morajo brez odloga prijaviti sodišču radi vpisa v zadružni register. Istočasno se morajo novi člani pred sodiščem pod pisati ali mu predložiti svoje podpise v overovljeni obliki. Podpise novih članov moreta overiti dva zadrugarja, ki sta pri sodišču kot člana upravnega odbora že registrirana. Prepis dokumentov, ki govorijo o izvolitvi ali prenehanju pooblastitve, se ima priložiti prijavi v dveh izvodih. En izvod se hrani v sodnem arhivu, en izvod pa dostavi sodišče pristojni zadružni zvezi kot revizijski oblasti s pripombo, da je sprememba vpisana v zadružni register. Ako so člani načelstva ponovno izvoljeni, tedaj ni potrebno, da se njihov vpis v register objavi. Cl. 23. Načelstvo je dolžno objavljati svoje sklepe in podpisovali za zadrugo tako, kakor je to v pravilih določeno. V pravilih se morata najmanj dva člana načelstva določiti za te posle. Pravnoveljavno se zadrugo podpisuje, ako oni, ki so pooblaščeni za podpis zadružne tvrdke, poleg iste postavijo tudi svoje podpise. Čl. 24. Zadruga se veže in pridobiva pravice s posli, ki jih načelstvo sklene v njenem imenu. Načelstvo sme zadrugo samo vtoliko vezati, vkolikor je za to pooblaščeno s pravili ali s sklepi občnega zbora. Ker pa ono s svojim podpisom veže zadrugo pravnoveljavno, zato je ona odgovorna napram tretjini tudi tedaj, kadar načelstvo prekorači meje svoje pravice glede vezanja zadruge, toda v tem slučaju nastopajo posledice čl. 21. Cl 25. Načelstvo je dolžno skrbeti za redno vodenje knjig, ki so zadrugi Potrebne, držati se tega zakona, zadružnih pravil in poslovnika in izvrševati sklepe občnega zbora. Ono je dolžno najkasneje v teku prvih šest mesecev po preteku vsakega poslovnega leta objavljati bi lanco za to leto; število zadružnikov, Id so se nahajali v zadrugi v početku tega leta; število zadružnikov, ki so tekom leta stopili v zadrugo in ki so iz nje izstopili, bili izključeni ali so umrli; število zadružnikov, ki so se nahajali v zadrugi ob koncu istega leta, kakor tudi celokupno vsoto vpisanih in vplačanih deležev. Čl. 26. Nadzorstvo sestoji iz najmanj treh članov, ki jih voli občni zbor najdalje za tri leta. Člani nadzorstva ne morejo biti istočasno tudi člani načelstva, niti ne morejo istega zastopati. Oni ne morejo uiti kot uradniki voditi poslov zadruge. Samo v slučaju, ki je predviden v čl. 27 tega zakona, more nadzorstvo posamezne svoje člane določiti, da začasno izvršujejo posle članov načelstva. Za ta čas in pa dokler se jim ne da absolutorij' (razrešnica), ne smejo zastopniki iz vrste članov nadzorstva poslovati v nadzorstvu. Ako kak član načelstva izstopi, tedaj ne sme biti voljen za člana nadzorstva, dokler ne dobi kot član načelstva absolutorija (razrešnice). Čl. 27. Nadzorstvo je dolžno: nadzirati vse delo načelstva; zahtevati poročila o teku zadružnih poslov; da vsak v pravilih določeni čas pregleda zadru-gine knjige, vse spise, efekte, blago in stanje zadrugine blagajne; da preizkusi bilanco in predloge o razdelitvi dobička ali izgube in da o vsem predloži poročilo občnemu zboru. Občni zbor ne more sklepati o letnem računu brez tega poročila. Nadzorni odbor je dolžan vselej sklicati občni zbor, kadarkoli to zahtevajo interesi zadruge. Mora pa to storiti najkasneje v desetih dneh, ako se število članov načelstva toliko zmanjša, da ne more sklepati. Nadzorstvo je upravičeno posamezne člane načelstva, pa tudi celo načelstvo odstraniti od poslovanja. V tem slučaju mora nadzorstvo še isti dan, ko je sklenilo, da se kak član načelstva ali celo načelstvo odstrani od poslovanja, sklicati občni zbor in mu poročati o vseli nerednostih, ki jih je našlo v delovanju odstranjenih članov načelstva, istočasno pa o tem tudi obvestiti pristojno revizijsko zadružno zvezo. Dokler se občni zbor ne sestane, določi nadzorstvo iz svoje srede osebe, ki začasno poslujejo za odstranjene člane načelstva. Čl. 28. Prisege v imenu zadruge polaga otii član načelstva ali uslužbenec zadruge, ki je v imenu zadruge sklenil posel, radi katerega je spor. V. O b č n i zb o r. Čl. 29. Zadružniki izvajajo pravice, ki jim pripadajo glede zadruge, na občnem zboru Na občnem zboru ima vsak zadružnik pravico samo do enega glasa. Ako pa se sklepa o podelitvi absolutorija kakemu zadružniku, o stavljenju kakega člana pred sodišče ali o zaključku kakršnega pravnega poslu s kakim zadružnikom, tedaj se zadružnik, katerega se to tiče, ne more udeležiti sklepanja, niti ne more glasovati. Zadružniki se morajo svoje glasovalne pravice posluževati osebno. To pa ne velja za osebe, ki so pravno ali fizično nesposobne za izvrševanje te pravice, niti za korporacije, zadruge in druga udruženja. Te sc morejo /» izvrševanje svoje glasovalne pravice poslužiti pooblaščenca. Jeden pooblaščenec ne more zastopati več nego enega zadružnika. V zadrugah z najmanj 500 zadružniki more biti v pravilih določeno, da tvorijo občni zbor delegati, ki jih zadružniki volijo iz svoje srede po sekcijah. Sekcije se v pravilih pobliže določijo. Vsak zadružnik more biti član samo jedne sekcije. Volitev delegatov se vrši po preteku vsakega poslovnega leta in velja za vse občne zbore do nove volitve delegatov. Število delegatov določijo pravila. Čl. 30. Občni zbori so redni ali izredni, Redni občni zbor sklicuje načelstvo po preteku vsakega poslovnega leta najkasneje pa v prvih šestih mesecih bodočega poslovnega leta. Ako načelstvu ne b' sklicalo rednega občnega zbora v določenem roku, tedaj je to dolžno storiti deset dni po pretekli tega roka nadzorstvo, akt. pa tudi io tega ne bi siorilo, tedaj more vsak zadružnik zahtevati od pristojne revizijske zadružne zveze, da zveza skliče občni zbor. Izredni občni zbor sklicuje načelstvo, kadar smatra to za potrebno. Mora pa ga sklicati, kadar to zahteva od njega nadzorstvo ali ena desetina zadružnikov. V . tem slučaju morata nadzorstvo in dotična desetina zadružnikov predložiti načelstvu pismeno zahtevo, v kateri imata navesti vzroke, radi katerih zahtevata sklicanje izrednega občnega zbora kakor tudi predmete, o katerih se ima na njem razpravljati. Ako se načelstvo ne odzove gornji zahtevi v roku 15 dni, tedaj more nadzorstvo samo sklicati izredni občni zbor, desetino zadružnikov pa pooblasti pristojna revizijska zadružna zveza, da skliče občili zbor. Pri vsakem sklicanju je navesti vsaj dnevni red občnega zbora kakor tudi kraj in čas občnega zbora. Ako se občni zbor sklicuje z odobrenjem ali pooblastilom zveze, leda] se mora tudi to pri sklicanju izrecno povedati. Sklepi občnega zbora o vprašanjih in predlogih, ki niso objavljeni v dnevnem redu, nc veljajo razim Sklepa o vodstvu občnega zbora in o sklicanju drugega občnega zbora Vabilo na občni zbor podpiše oni, ki občni zbor sklicuje. Čl 31. Samo občni zbor: 1. more sklepati o spremembah in popolnitvah pravil, kakor tudi o prenehanju zadruge; potrebna je najmanj tričetrtinska večina vseh zadružnikov ; 2. more sklepati o odobritvi bilance in določiti svoto, koliko od dobička ali zgube pripade zadružnikom; 3. more volili in zmenjati člane načelstva ali nadzorstva; za zmenjanje je potrebna tričetrtinska večina vseh zadružnikov; 4. more sklepati o pravdah proti r lanom načelstva in nadzorstva. Ako sc občni zbor uveri, da je treba tožiti člane načelstva in to sklene, tedaj vodi pravdo nadzorstvo Ako pa se uveri, da je treba tožiti člane nadzorstva in to sklene, tedaj vodijo pravdo posebni pooblaščenci, ki jih izvoli občni zbor; 5. more in mora določiti skupno svoto, katere ne smejo prekoračiti posojila, ki jih zadruga najame, in hranilne vloge, ki se ji zaupa vajo; 6. more in mora določiti mejo, v katerih sc sme zadruga gibati pri dovoljevanju kreditov (posojil) svojini zadružnikom. Cl. 32. Za sklep, s katerim se zniža višina deleža ali se zmanjša zaveza zadružnikov ah neomejena zaveza zameni z omejeno zavezo, je potrebna prisotnost najmanj dveh tretjin vseh zadružnikov, od katerih morajo tri četrtine glasovati za znižanje deleža ali zaveze. Ta sklep mora upravni odbor zadruge dvakrat v teku dveh mesecev objaviti v Službenem listu* Glavnog Zadružnog Saveza. Za prejšnje obveznosti zadruge velja prejšnja zaveza vseh zadružnikov, ki jamčijo za obveznosti zadruge na dan, ko je sklep storjen. Cl. 33. O razpravljanju in sklepanju na občnem zboru se mora voditi zapisnik. Na občnem zboru se vodi seznam vseh zadružnikov, ki so prišli na skupščino. Ako je število zadružnikov za pravnoveljavno delo po zadružnih pravilih zadostno, se more občni zbor otvoriti. Seznam došlih zadružnikov overijo podpisniki zapisnika in ga priložijo zapisniku občnega zbora Original zapisnika občnega zbora se hrani v zadružnem arhivu in se daje na vpogled vsakemu zadružniku, ki to zahteva, in pristojni državni oblasti. Prepis zapisnika občnega zbora se mora najkasneje v roku 15 dni po občnem zboru dostaviti pristojni revizijski zadružni zvezi. Cl. 34. Proti sklepu občnega zbora, ki nasprotuje zakonu ali pravilom, se more vložiti pritožba in zahtevati, da se uniči. Pritožba se more vložiti samo v roku enega meseca. Pritožiti se more poleg načelstva samo oni zadružnik, ki je proti temu sklepu vložil protest in zahteval, da isti pride na zapisnik. Pritožba se vlaga proti zadrugi. .Zadrugo zastopajo: načelstvo, ako samo ni pritožbena stranka in nadzorstvo. Za pritožbo je pristojna ona zveza, ki v dotični zadrugi izvršuje revizijo. Proti rešitvi revizijske zveze se je mogoče pritožiti sodišču prve stopnje, v čegar področju ima zadruga svoj sedež in sicer v roku enega meseca, računajoč od dne, ko je bila rešitev zveze prejeta. Ako se s sklepom sodišča sklep skupščine razveljavi, tedaj velja rešitev tudi napram zadružnikom, ki se pritožbe niso udeležili. Cl. 35. Ako pritožba proti sklepu občuega zbora ni bila utemeljena in se je s tem zadrugi prizadjala škoda, tedaj so za to solidarno odgovorni pritožniki, ako se dokaže, da so vložili pritožbo z zlo namero. VI O prenehanju zadruge. Cl. 36. Zadruga preneha: 1. kadar to sklene občni zbor, 2. kadar se nad njo otvori stečaj, 3. kadar to sklene sodišče, 4. kadar je število zadrugarjev manjše nego 10, 5. kadar se zadruge fuzijonirajo (združijo) Cl. 37. Za sklep o prenehanju zadruge jc potrebna tričetrtinska večina zadružnikov. Samo v slučaju fuzije more sklepati navadna večina, ako v pravilih ni strožje določbe. Cl. 38. V pravilih more biti predvideno, da sklep občnega zbora o prenehanju zadruge razun slučaja fuzije ne velja tako dolgo, dokler 10 zadrugarjev želi nadaljevati delo. Cl. 39. Kadar zadruga preneha po točkah: 1., 4. in 5. čl. 36 tega zakona, mora načelstvo o tem brez odloga obvestiti sodiSče, katero takoj vpiše v zadružni register, da je zadruga prenehala. Sodišče istočasno objavi to prenehanje v Službenem listu« Glavnog Zadruž-nog Saveza u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca in pozove upnike zadruge, da se s svojimi terjatvami obrnejo na zadrugo, kar morajo ti storiti v šestih mesecih, računajoč od dneva objave. Ako se kateri od upnikov ne prijavi, se njegova terjatev izloči iz imetja zadruge in preda sodišču v shrambo. To velja tudi za vse sporne terjatve, izvzemši slučaj, da je razdelitev zadruginega imetja odgodena do konca spora. ci. m Kakor hitro se po bilanci pokaže, da je izgubljeno toliko zadružnega imetja, da ono, kar zadruga še ima, ne zadostuje za pokritje zadruginih dolgov, zadruga pa se v svojih pravilih ni poslužila določbe iz točke 3. čl. 10 tega zakona, tedaj mora načelstvo o takem stanju takoj obvestiti sodišče radi otvoritve stečaja. Cl. 41, V slučaju fuzije se prenesejo vsa aktiva in vsa pasiva na zadrugo, ki je nastala vsled fuzije. Rezervni zakladi, oziroma vse čisto premoženje fuzijoniranih zadrug se takoj odkaže rezervnemu zakladu nove zadruge. Cl. 42. Ob priliki stečaja v zadrugi z neomejeno zavezo jamčijo upnikom poleg zadruge tudi zadružniki solidarno z vsem svojim imetjem, a solidarno z delom imetja, ki ga določajo pravila, pa v zadrugi z omejeno zavezo za oni primanjkljaj, ki se pokaže, ako se zadrugino imetje, pretvorjeno v denar, porazdeli na priznane terjatve upnikov. Za pokritje tega primanjkljaja mora vsak zadrugar plačati del, ki nanj odpade. Ako pravila ne določajo drugače, se ta del izračunava v zadrugi z neomejeno zavezo po številu zadrugarjev, v zadrugi z omejeno zavezo pa po številu vpisanih deležev. Ako kak zadružnik ne more plačati svojega dela, tedaj sc njegov del porazdeli na vse ostale zadružnike po njihovi zavezi. Ta porazdelitev se ponavlja do popolnega kritja primanjkljaja. Cl. 43. Za izvršitev likvidacije določi občni zbor zadruge poseben odbor likvidatorjev, obstoječ iz najmanj treh oseb. Ako tega občni zbor ne stori, tedaj jih določi sodišče. Ako je likvidatorje določil občni zbor, tedaj jih more občni zbor tudi vsak čas zmeniti, ako ne vršijo v redu poslov. Ako je likvidatorje določilo sodišče, tedaj jih more istotako vsak čas zmeniti. Kakor hitro se izvolijo in določijo likvidatorji, preneha načelstvo funkci-jonirati, nadzorstvo pa vrši še naprej nadziranje posla likvidacije. Cl. 44. Nadzorstvo mora določene likvidatorje prijaviti pristojnemu sodišču najkasneje v treh dneh radi vpisa v register. Likvidatorji podpišejo svoja imena osebno pred sodiščem ali mu pošljejo svoje podpise, overovljene od pristojnih oblasti ali overovljene po določilih odst. 3. čl. 22 tega zakona. Cl. 45. Dolžnost likvidatorjev je: 1. da izvršijo tekoče posle, da izpolnijo obveznosti zadruge, ki je prenehala, plačajo njene terjatve in njeno imetje pretvorijo v denar; 2. da vsake tri mesece objavljajo poročilo o svojem delu, po končani likvidaciji pa rezultat celega dela. Likvidatorji morejo prodati zadružno imetje samo na javni dražbi ali na borzi. Določbe čl. 21 (odst. 3.), 22, 23, 25, 28, 30 in 33 veljajo tudi za likvidatorje. Cl. 46. Cim se poplačajo vsi zadružni upniki in izplačajo vsi dolgovi, se to, kar ostane, prenese na rezervni zaklad. Cl. 47. Likvidatorji, ki postopajo proti določbam čl. 44 in 45 tega zakotm, jamčijo osebno in solidarno s celim svojim imetjem zadrugi, ako bi od takega njihovega dela nastala kakršnakoli škoda zn zadrugo in njene upnike. To jamstvo zadene tudi člane nadzorstva, ako so likvidatorji z njihovo vednostjo delali proti določbam čl. 44 in 45 tega zakona, oni pa niso ničesar ukrenili, da preprečijo tako delo likvidatorjev. Cl. 48. Po končani likvidaciji zadruge se knjige in spisi poslednjih 10 let do prenehanja zadruge predajo pristojnemu sodišču, da jih hrani 10 let. Zadružniki ali njihovi pravni nasledniki kakor tudi upniki zadruge morejo vsak čas te knjige in pisma pregledati. Vil. Revizijo, zveze in Glavni Zadružni Savez v Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Cl. 49. Vsaka zadruga se mora revidirati vsaj enkrat vsaki dve leti. Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca more določiti krajši rok. Pravico revizije imajo vse one zveze, ki imajo v svojem članstvu vsaj 100 zadrug, osnovanih po tem zakonu. Ali ta pravica obstoji, odločuje Glavni Zadružni Savez. Cl. 50. Zveze vršijo revizijo po strokovnih revizorjih. Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca predpiše pogoje za polaganje revizorskega izpita. Glavni Zadružni Savez vodi seznam vseh revizorjev, revizijske zveze pa so dolžne prijavljati in odjavljati Glavnom Zndružnom Savezu vse svoje revizorje. Čl. 51. Vsaka zadruga mora dopustiti revizijo svoji zvezi, da ji pregleda: vse delo, vse knjige, spise, blagajno, efekte, blago, kakor tudi vse ostale dokumente in vrednosti, ki jih upravlja ali ki jih poseduje. Revizor sestavi o vsaki reviziji zapisnik (protokol), ki ga preda upravi svoje revizijske zveze. Načelstvo mora zapisnik proučiti. Original pridrži v zvezinem arhivu, prepis pa pošlje načelstvu dotične zadruge s svojimi pripombami in naročili. Na dnevni red prvega prihodnjega občnega zbora se postavi tudi čitanje revizijskega zapisnika. Zapisnik se mora prečitati v celoti s pripombami in naročili revizijske zveze skupno s poročilom, kar sta načelstvo in nadzorstvo v tej stvari ukrenila. Cl. 52. Revizijska zveza določi revidirani zadrugi rok za poročilo, ali so se in kako so se izvršila revizijska naročila zveze. Ako zadruga naročil revizijske zveze ne izvrši, ima zveza pravico, da zahteva premembo uprave ali da zadrugo izključi. Izključena zadruga se more v roku 30 dni, računajoč od dneva prejema sklepa, pritožiti na Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slo-venaca. Ako Glavni Zadružni Savez izključitev potrdi, ne more biti sprejeta v drugo revizijsko zvezo. Glavni Zadružni Savez pa obvesti o izključitvi vse revizijske zveze. Rešitev Glavnog Zadružnog Sa-veza je končnoveljavna. Cl. 53. Ako upravni odbor revizijske zveze smatra za potrebno, skliče občni zbor dotične zadruge in obvesti po svojem odposlancu zadružnike o stanju, kakor se je ob priliki revizije ugotovilo v zadrugi. Ravno tako more načelstvo, ako smatra to za potrebno, dostaviti rezultat revizije kazenskemu sodišču. Cl. 54. Glavni Zadružni Snvez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca predpiše točna navodila c izvrševanju revizije, o vodenju zapisnika in vobče 0 celem postopku, ki je v zvezi z revizijo. Cl. 55. Nadzorstvo nad predpisanim izvrševanjem revizije vodi Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata 1 Slovenaca. Cl. 56. Zadruge morejo ustanavljati zadružne zveze. Naloga zadružnih zvez je: 1. da vršijo revizijo nad svojimi članicami po določilih tega zakona; 2. da se brigajo za ustanavljanje novih zadrug in da skrbe za pravilno delovanje in napredovanje vseh zadrug; 3. da proti vsakomur zastopajo in branijo interese svojih zadrug; 4. da vršijo za svoje zadruge po predpisih tega zakona vse one posle, ki jih morejo vršiti posamezne zadruge za svoje zadrugarje v smislu čl. 1 tega zakona. Vsaka zveza more istočasno vršiti jeden ali več navedenih poslov. Cl. 57. Vsaka zadruga mora biti član ene zadružne zveze, ki ima pravico revizije. Izven zveze more zadruga biti največ eno leto. Poleg zadrug morejo biti v zvezah tudi ona gospodarska udruženja, v katerih so zadruge kot članice s pravico glasu v večini ter zajedno v upravnem in nadzornem svetu. Cl. 58. Zveze se ustanavljajo in poslujejo po predpisih tega zakona, ki veljajo za zadruge. V načelstvo in nadzorstvo zveze se morejo voliti tudi osebe izven zadruge. Tudi taki člani načelstva in nadzorstva jamčijo za obveznosti zveze s celim svojim imetjem. Cl. 59. Na skupščini zveze ima vsaka zadruga toliko glasov, kolikorkrat po 50 članov ima. Ostanek se računa za polnih 50 članov. Več kot 20 glasov ne more imeti nobena zadruga. Vsa ostala udruženja, ako so v zvezi, imajo po en glas. Cl. 60. Ako je za posamezne vrste zadrug več zvez, morejo se one grupirati v posebne glavne zveze, n. pr. zveze kmetijskih zadrug v glavno zvezo kmetijskih zadrug, zveze obrtnih zadrug v glavno zvezo obrtnih zadrug itd. Ustanavljanje in vodenje takih zvez se vrši po predpisih tega zakona, na občnem zboru pa ima vsaka zveza toliko glasov, kolikorkrat po 50 zadrug je v dotični zvezi. Ostanek se računa za 50 zadrug. Več kot 20 glasov ne more imeti nobena zveza. Cl. 61. Vse zveze, ustanovljene po tem zakonu, morajo stopiti v Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca u Beogradu. Ustanovitev in vodstvo poslov Glavnog Zadružnog Saveza se vrši po predpisih tega zakona. Zveze se morejo izključiti iz Glavnog Zadružnog Saveza samo analogno določbam čl. 52 tega zakona. V takem slučaju more izključena zveza vložiti pritožbo na državni svet v roku 30 dni od dneva dostavitve sklepa. Cl. 62. Naloga Glavnog Zadružnog Saveza Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca je: 1. da predstavlja in zastopa na-pram vsem in vsakomur celokupno zadružništvo; 2. da se briga za razširjanje zadružne misli in da goji zadružno iz-obrazbo in pouk ter da ustanovi in vodi visoko zadružno šolo; 3. da skrbi za celokupno poslovanje s tem, da daje pobudo in podporo za ustanavljanje potrebnih ustanov in organizacij, kakor tudi za ureditev in reorganizacijo sedanjih; 4. da opravlja revizijo nad vsemi zvezami po predpisih tega zakona, ki veljajo za revizijo zadrug; 5. da iz lastne pobude ali na poziv javnih oblasti daje mišljenja in predloge o vseh socialnih, gospodarskih in pravnih vprašanjih občega in posebno zadružnega interesa; 6. da vodi statistiko celokupnega zadružništva v državi; 7. da podvzame vobče vse ono, kar stremi za tem, da se čim hitreje, lažje in uspešneje izvršujejo naloge zadružništva, kakor tudi da se izpopolni zadružna tehnika. Cl. 63. Na skupščini Glavnog Zadružnog Saveza u Kraljevini Srba, Hrvata i Slo-venaca ima vsaka zveza toliko glasov, kolikorkrat po 50 zadrug ima. Ostanek se računa za polnih 50 zadrug. Več nego 20 glasov ne more imeti nobena zveza. VIII. Skrb države za zadruga rst vo. Cl. 64. Vse zadružne ustanove, ki so osnovane na temelju tega zakona, ali katerih pravila in poslovanje soglaša s tem zakonom, uživajo sledeče ugodnosti : a) osvobojajo se vseh taks pri ustanavljanju, pri potrjevanju pravil, knjig in obvez za overavljanje podpisov, in sploh za vse posle, ki jih imajo z državnimi ali samoupravnimi oblastmi; b) osvobojajo se davkov in vseh doklad na delo, imetje, kapital, dohodek in promet. Cl. 65. Vse zadruge, ki so po svojem ustroju in poslovanju v skladu s tem zakonom, se osvobojajo plačevanja poštnine za navadne in priporočene pošiljatve v prometu s svojimi zvezami, državnimi in samoupravnimi oblastmi ter obratno. Zveze, osnovane po tem zakonu, in Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovcnaca sc osvobojajo plačevanja poštnine za navadno in priporočeno dopisovanje kakor tudi zn denarne in vrednostne pošiljatve v prometu z vsakomur in z vsaka oblastjo ter obratno. Cl. 66. Obrtne produktivne zadruge so deležne ugodnosti iz člena 64 in 65 samo tedaj, ako število v zadrugi zaposlenih nezadružnikov ne znaša več nego eno tretjino zadružnikov. Cl. 67. Kreditne zadruge, ki so ustanov-jene po 31. decembru 1921, izgubijo pravico na ugodnosti tega zakona, ako se področje njihovega delovanja razteza tudi na občine (vasi), ki ne mejijo na občino, v kateri je sedež zadruge. Cl. 68. Ako kaka zadruga brez dovoljenja Glavnog Zadružnog Saveza načelno ustavi sprejemanje novih članov, izgubi ugodnosti, ki so predvidene v čl. 64, 65, 66 in 67 tega zakona. Cl. 69. Za slučaj, da kaka državna ali samoupravna pristojna oblast odreka kaki zadružni ustanovi ugodnosti tega zakona radi poslovanja, ki ne bi bilo v skladu s predpisi tega zakona, je merodajno mišljenje pristojne revizijske zveze, končnoveljavno pa Glavnog Zadružnog Saveza. Cl. 70. Na predlog Glavnog Zadružnog Saveza u Kraljevini Srba, Hrvata 1 Slovenaca se postavijo v vsak državni proračun potrebne vsote: 1. za revizijske posle Glavnog Zadružnog Saveza in zadružnih zvez; 2. za zadružno šolstvo, posebno pa za vzdrževanje visoke zadružne šole; 3. za vzdrževanje gojencev za zadružništvo; 4. za zadružno propagando; 5. za pospeševanje zadružne književnosti in znanosti; 6. za ustanavljanje in podpiranje novih zadrug, posebno produktivnih; 7. za nastavljanje zadružnih inštruktorjev, posebno za produktivne zadruge; 8. za dovoljevanje brezobrestnih posojil za organizacijo zadružne industrije in zadružnega eksportn. Cl. 71. Oni odstotek dohodka razredne oterije, ki je v zakonu o državni razredni loteriji predviden za zadružništvo, se oddaja Glavnom Zadružnom Savezu Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Beogradu za zadruge, za zveze in za Glavni Zadružni Savez. Cl. 72. Država vodi nadzorstvo nad delom zadrug, zvez in Glavnog Zadružnog Saveza. V to svrho se sestavi pri ministrstvu za poljedelstvo in vode posebna komisija, ki jo tvorijo po en zastopnik ministrstva za poljedelstvo in vode, finančnega ministrstva in ministrstva za trgovino in industrijo. Pravilnik za to komisijo predpišejo sporazumno in po zaslišanju predloga in mišljenja Glavnog Zadružnog Saveza omenjena tri ministrstva. To nadzorstvo se nanaša samo na pravilno izvrševanje določb zakona in zadružnih pravil, v računskem pogledu pa samo 'na one vsote, ki jih država daje zadružništvu na razpolago. IX. Prehodne določbe. Cl. 73. Zadruge in zveze, ki so obstajale, predno je stopil ta zakon v veljavo, so dolžne najkasneje v dveh letih svoja pravila in svoje delo spraviti v sklad s tem zakonom. Cl. 74. Od dne, ko stopi v veljavo ta zakon, se ne morejo gospodarske zadruge ustanavljati po dosedanjih zakonih o zadrugah. Cl. 75. Dve leti po tem, ko stopi v veljavo ta zakon, nehajo veljati za vse gospodarske zadruge sledeči zakoni: 1. zakon o kmetijskih in obrtniških zadrugah z dne 3. decembra 1898 bivše kraljevine Srbije; 2. zakon o osvoboditvi kmetijskih zadrug od plačevanja poštnih taks z dne 4. oktobra 1899 bivše kraljevine Srbije; 3. zakon o podpiranju kmetijskih zadrug z dne 26. januarja 1900 bivše kraljevine Srbije; 4. trgovski zakon, zakonski člen XXXVII: iz 1875 bivšega ogrsko - hrvat-skega državnega zbora, v kolikor se nanaša na gospodarske zadruge; 5. zakonski člen XXIII: 1898 o kreditnih in produktivnih zadrugah bivšega ogrsko - hrvatskega drž zbora; 6. trgovski zakon za Bosno in Hercegovino, objavljen od deželne vlade za Bosno in Hercegovino z dne 24. junija 1883 št. 4172/III, v kolikor se nanaša na gospodarske zadruge; 7. zakon z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak. o gospodarskih in pridobitnih zadrugah bivše Avstrije; 8. zakon z dne 1. junija 1889, št. 91 drž. zak. o pristojbinskih ugodnostih za hranilna in posojilna društva bivše Avstrije; 9. zakon z dne 10. junija 1903, št. 133 drž. zak. o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug in drugih društev bivše Avstrije, in 10. čl. 262 fin. zak. za proračunsko leto 1922/23 kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Čl. 76. Kakor hitro kaka gospodarska zadruga spravi svoja pravila in svoje poslovanje v sklad s predpisi tega zakona, veljajo za njo v vsem določbe tega zakona. Gospodarske zadruge, ki ne postopajo po predpisu člena 73 tega zakona, bodo od pristojnega sodišča razpuščene. Čl. 77. Uredba o nabavnih zadrugah drž. uslužbencev in o Zvezi nabavnih zadrug državnih uslužbencev z dne 5. decembra 1921. 1. s tem zakonom ni tangirana razun, v kolikor se na Zvezo nabavnih zadrug državnih uslužbencev razleza določba člena .... tega zakona Cl. 78. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v ..Službenih Novinah". Spremembe v stanju slo-venskih zadrug v I. 1922. , 1. Vpisane so bile: 29. Stavbena zadruga »Delavski dom« v Mostah pri Ljubljani, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 30. Hranilnica in posojilnica v Ad-lešičih, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Novo mesto); 31. llnter - MieBtaler Spar- und Darlehenskassen - Verein, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 32. Spar- und Darlehenskassen-Verein fur die Ortsgenieinde Pravali, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sodišče Maribor); 33. Unterdrauburger Spar- und Darlehenskassen-Verein fur die Orts-gemeinde Unterdrauburg u. LJmgebung (Lavamiind und Leifling), r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 34. Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana) ; 35. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 36. Mlekarska zadruga v Ribnem, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sodifcče Ljubljana) ; 37. Hranilnica in posojilnica v Brusnicah, r. z. z 11. z. (okrož. kot trg. sod. Novo mesto); 38. Zadružna elektrarna v Makolah, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 39. Lesna zadruga v Šmartnem na Pohorju, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 40. Kmetijsko društvo Bitinj pri Kranju, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 41. Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Velki, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 42. Produktivna zadruga čevljarjev vojnih invalidov v Celju, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); 43. Pašniška zadruga v Poljanah, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); Pašniška zadruga za Prihovo, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); 45. Zadružna elektrarna v Ormožu, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 46. Brodska zadruga pri Sv. Martinu pod Vurbergom, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 47. Gospodarska zadruga v Crmoš-rijicah, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Novo mesto); 48. Posojilno društvo občin Lo-kavec, Rožnigrund, Trata, Vratna vas, Vratni vrh, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 49. Krojaška produktivna nakupovalna in prodajalna zadruga v Celju, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); 50 Stavbena, gostilniška, kavarniška in mesarska zadruga »Rudarski dom« v Trbovljah, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); 51. Živinorejska zadruga v Pre-dosljih, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 2. V likvidacijo so stopile: 4. Živinorejska zadruga na Polici, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Novo mesto); 5. Spar- und Darlehenskassen-verein, r. z. z u, z. v Koprivniku. Zadruga se je razpustila po likvidaciji (okrož. kot trg. sod. Novo mesto); 6. Konzumno društvo rudarjev za Hrastnik, Dol in Ojstro, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); 7. Hranilnica in posojilnica v Rogatcu,, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); 8. Posojilnica v Šoštanju, r. z. z u. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); 9. Posojilnica za Sv. Rok ob Sotli, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Celje); 10. Gospodarsko društvo pri Dev. Mariji v Polju, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 11. Kmetijsko društvo v Sniarci, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana). 12. Strojna zadruga v Mednu, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 13. Piva produktivna zadruga ljubljanskih krojačev, vpisana z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 14. Kmečka hranilnica in posojilnica v Narapljah, r. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor); 3. Izbrisane so bile: 14. Gozdna zadruga za Blejski kot v Gorjah, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 15. Obrtno pomožno društvo, r. z. z o. z., vsled razdružitve (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 16. Kmetijsko društvo v Borovnici, r. z. z o. z., vsled razdružitve (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 17. Prva produktivna zadruga ljubljanskih krojačev v Ljubljani, r.z. z o. z., vsled razdružitve (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 18. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Prečni, r. z. z o. z., vsled končane likvidacije (okrož. kot trg. sod. Novo mesto); 19. Bikorejska zadruga pri Sv. Vidu nad Valdekoin, r. z. z o. z., vsled izvršene likvidacije; 20. »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev za sodni okraj Kozje, r. z. z o. z., vsled izvršene likvidacije (okrož. kot trg. sod. Celje); 21. Živinorejska zadruga v Mekinjah, r. z. z o. por., v likvid. vsled razdružitve (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 22. Živinorejska zadruga v Stari Loki, r. z. z o. z., v likvidaciji vsled razdružitve; 23. Živinorejska zadruga v Čem-šeniku, r. z. z o. z., v likvidaciji vsled likvidacije in razdružitve (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 24. Živinorejska zadruga v To* mišlju, r. z. z o. z., v likvidaciji, vsled končane likvidacije (dež. kot trg. sod. Ljubljana); 25. Spar- und VorschuB-Verein Wcitenstein, r. G. m. u. H., v likvid. v Vitanju, vsled izvršene likvidacije (okrož. kot trg. sod. Celje). JANKO LESNIČAR: Vprašanje ..graShih" naložb. 1. Historijat zadeve. Ob državnem prevratu 1. 1918 je bilo včlanjenih večje število zadrug na Spodnjem Štajerskem pri graškem Verbandu der !and\virtschaftlichcn Gc-lossenschaftcn in Steicrmark«. Kreditne zadruge — vseskozi same rajf-ajznovke — so bile po svojih pravilih, ki jih niso smele brez Verbandovega« dovoljenja spremeniti, primorane nalagati vse svoje blagajniške preostanke pri »Verbandu«. V vseobčem metežu novembra 1918 niso te zadruge odpovedale članstva pri »Verbandu« in tudi niso — razun ene — dvignile svojih naložb. Ko se je pričel vsled svečane proglasitve ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 1. decembra 1918 položaj bistriti, so začele te rajf-ajznovke članstvo pri »Verbandu« odpovedovati in nekatere so skušale priti do svojih naložb. A graški »Verband* je že z 21. novembrom 1918 vpeljal odpovedne roke in sicer zelo trde. Za izplačilo do K 3000'— je veljal rok 8 dni, za izplačilo K 5000— 14 dni, do K 10.000 — en mesec, za izplačilo K 20.000'— rok dveh mesecev, nad K 20.000 — pa je odredil rok 3 mesecev. Uradno potrdilo graškega »Verbanda« o teh odpovednih rokih imam pri rokah. Do konca l. 1918 so pristopile k naši celjski Zvezi samo 3 »Verbandove« rajfajznovke (Dobova, Sladka gora in Polenšak). Pri slednjih dveh smo še nekaj obrokov njihovih naložb v Gradcu rešili. Druge posojilnice so prihajale k Zvezi začetkom in tekom leta 1919. Položaj glede dvigov v Gradcu pa se je poostril s 1. februarjem 1919, ko je bila o priliki žigosanja staroavstrijskih kroti izdana prepoved uvoza staroavstrijskih kron in tudi prepoved nakazil v teh kronah v našo državo. Nemška Avstrija je na to našo prepoved odgovorila z enako odredbo, uveljavljeno z dnem 1. marca 1919. Med tem časom se je delala v Versaillesu mirovna pogodba in pričakovali smo splošno, da se bode tam ta zadeva rešila. Rešila se je sicer na papirju za nas ugodno vtoliko, da bi nam Avstrija morala izplačati naložbe ali po kurzu, ki ga je imela avstrijska krona v Curihu 29. oktobra 1918, ali pa po pogodbi, ki bi jo medsebojno napravili. Ko sc je zvedelo začetkom septembra 1919 o tem določilu, so avstrijski zavodi dali takoj svojim jugoslovanskim upnikom naložbe v neži-gosanih staroavstrijskih kronah na razpolago. To jc storil tudi graški »Verband'* napram svojim bivšim članicam in ustavi! 20. septembra 1919 obresto-vanje. Upali smo, da bo v versaillski pogodbi določena rcparacijska komisija na Dunaju tudi te zadeve rešila. Naši upi se niso izpolnili. Med tem je lezel kurz nemško-avstrijske krone istotako kakor kurzi vseh srednjeevropskih valut neprestano navzdol in pogrezali smo se v celi Srednji Evropi nevzdržno v gospodarsko močvirje. Rešilna roka iz zapadne Evrope je izostala. Ko smo to videli, smo začeli dvomiti o ugodni rešitvi vprašanja »graških« naložb. Začeli smo pisati vloge na razna uradna mesta v Ljubljani, delali smo statistiko za statistiko — na kolike urade, bi danes že skoraj ne vedel več našteti. Z vladne strani se je ustanovila pri Jadranski banki v Ljubljani neka fa- mozna družba »Repatria«, ki je tudi nabirala še naravnost od zadrug statistične podatke o naložbah in je ob-ljubovala vrnitev — ostalo jc pa samo pri zaračunanju mastnih odvetniških stroškov. Posledice nedvignjenih i'i neob-restovanih graških naložb so se prvič pokazale v jasni luči v bilancah za 1. 1920. Pokazale so se že tu in tam bilančne zgube, pokazalo se je, da ne-obrestovanje graških naložb vzame zadrugam ves zaslužek, kateri je bil drugače namenjen za krepljenje rezerv in ki bi ga te posojilnice nujno rabile za odplačilo vojnih posojil, s katerimi so bogato obdarjene. L. 1921 jc šlo še dalje: nekatere posojilnice so morale celo začeti z najemanjem kreditov za izplačilo starih vlog in so morale po večini ustaviti vsako izdatnejše kreditno poslovanje, ker niso imele več dovolj obratnega kapitala. Bilo je jasno, da jc odpomoč nujna. Poleg samopomočne akcije, o kateri poročam kasneje, intervenirali smo maja 1921 pri raznih poslanskih klubih v Beogradu in v poljedelskem ministrstvu. Isto nam jc nasvetovalo vlogo na finančno ministrstvo, v kateri smo prosili skupno z Zadružno Zvezo v Ljubljani za brezobrestno državno posojilo v iznosu graških naložb vse dotlej, dokler sc to vprašanje popolnoma ne razčisti. Finančno ministrstvo ni dalo odgovora, vsled česar smo sc obrnili ponovno na poljedelsko ministrstvo, da nam izposluje rešitev. Ista se nam je z dopisom z dne 24. jan. 1922 sporočila in sicer jc rešilo finančno ministrstvo našo prošnjo tako, da vsled zmanjšanja budžcta ni mogoče dovoliti takega kredita. Gori omenjena reparacijska komisija je' odrekla. Ker je pa potrebna ureditev medsebojnih terjatev ined našo državo in Avstrijo, so se že enkrat pričeta gospodarska pogajanja med našo državo in Avstrijo začetkom letošnjega leta v Beogradu nadaljevala in je došlo do zaključka, da bi se naj medsebojna poravnava izvršila na bazi 35%- To bi bilo za naše zadruge nesprejemljivo in obrnili smo se znova na poljedelsko ministrstvo in na gospoda ministra Puclja kakor na gospoda kabinetnega šefa Štiblerja, ki sta se že prej za celo zadevo živo zanimala, za odpomoč. Predlagali smo troje: 1. Naj bi poljedelsko ministrstvo vplivalo na gospodarska pogajanja z Avstrijo v tej smeri, da se izplačajo naložbe v polnem obsegu z obrestmi vred. 2. Da se do rešitve tega vprašanja dovoli zadrugam brezobrestno posojilo do višine graških naložb proti njihovemu jamstvu. 3. Da naj dovoli poljedelsko ministrstvo iz virov, ki mu stoje na razpolaganje, vsaj enkratno podporo za dosedanje obrestne izgube. Nato je g. minister Pucelj odredil anketo v Celju dne 6. avgusta 1922, poslal na njo našega starega prijatelja g. kabinetnega šefa Štiblerja. O rezultatu te ankete govorim kasneje. 2. Sanacijski načrt. Pod utisoni gori omenjene neugodne rešitve finančnega ministrstva in na podlagi skušenj iz sanacijskih akcij pod staro državo smo začeli misliti tudi na samopomoč. Že v okrožnici, ki smo jo razposlali dne 3. febr. 1921 smo v zadnjem odstavku po- • vdarjali, da naša tedanja, ne poznejša in tudi sedanja akcija ne znači, da nam je državna pomoč že zasigurana. Ravno v naši državi, kjer imamo toliko vojnih škod, ki so doslej še le po svojem najmanjšem delu poravnane, je ta predmet jako težko z uspehom obravnavati. Zato bode, kakor smo omenili v preje citirani okrožnici, vprašanje samopomoči igralo važno vlogo. Moramo si obdržati pred očmi, ako nočemo samih sebe spravljati v zmoto, da so tudi zadruge navzlic vsem svojim idealnim nalogam vendarle zasebna podjetja, ki delajo na lasten riziko. Z ozirom na svoje delo imamo sicer pravico do polne pomoči države, osobito še, ker smo brez lastne krivde oškodovani, ne smemo pa držati rok križem. Zato treba predvsem marljivega dela. Treba bode zbiranja vlog in članov. Udati se v usodo brez krepkega dela v tej smeri nikakor ne bode kazalo. V kolikor je ta naša okrožnica imela številčni uspeh, ne moremo dokazovati, v splošnem se je opažalo, da prizadete posojilnice niso zgubile zaupanja, načelstva vztrajajo in nam iz tega razloga ni treba obupavati. Dalje smo šli z okrožnico z dne 28. januarja letošnjega leta. Tam smo omenili izrecno, da skoro gotovo ni pričakovati iz Gradca polnega kritja terjatev. Zato smo nasvetovali 1. brezobrestne garancijske vloge, ali vkolikor iste ne bi bile mogoče, 2. garancijska posojila. V prvem slučaju bi naj vložili člani načelstev in nadzorstev in tudi premožnejši zadrugarji pri zadrugi brezobrestne vloge, ki bi bile neodpoved-Ijive toliko časa in v takem razmerju, kakor bi se dosegla povrnitev denarja iz Gradca in državno doplačilo. Napravile bi se ali nove vloge ali bi se zaprle že obstoječe vloge v la namen. Te vloge bi se vračale iz nastopajočih dobičkov in, kakor sem že rekel, v razmerju z vrnitvami iz Gradca in z državnimi podporami ali doplačili. Enako bi sc postopalo pri posojilih, samo da bi se tam morale plačevati obresti kakor da bi se posojila v resnici prejela; odpisi bi sc vršili od dolžne vsote. Taka ureditev bi, če bi se izvedla v polnem obsegu, mahoma odstranila vse neugodne posledice graških naložb; ako bi se izvedla le deloma, bi bil i to dragocen prispevek za ozdravljenje prizadetih zadrug. Uspeh te akcije ni bil zadovoljiv; deloma se je posrečilo v slučaju Ruše, popolnoma v slučaju Rogatec; ena posojilnica (Sv. Barbara v Halozah) si je opomogla s prodajo posestva; pri eni (Cven) se morda posreči spojiti sanacijo posojilnice z likvidacijo tamošnjega kmetijskega društva Drugod nismo ničesar opravili, izvzemši Sv. Trojico, kjer je obljubilo načelstvo in nadzorstvo sanacijski prispevek po K 30.000'-. Sv. Miklavž pri Ormožu je le malenkostno prizadet, ker je pravočasno dvignil svojo naložbo in je ostal v Gradcu naložen samo rezervni zaklad. Sporedno z našo akcijo pri poljedelskem minislrstvu in pri g. poljedelskem ministru v spomladi leta 1922 smo pozvali vse zadruge, naj se tudi same obrnejo s sličnimi predlogi na ministrstvo in na razne parlamentarce, da našo akcijo podpirajo. Vkolikor so to posamezne zadruge izvršile, nam ni podrobneje znano. Znano mi je pa, da so posamezni gg. poslanci lansko leto tudi sami zbirali take podatke in se za stvar zanimali. Bili so to posebej gg. Drofenik, Mermolja in Pušenjak, ki jim bodi na tem mestu za trud izrečena posebna zahvala. 3 Anketa v Celju dne 6. avgusta 1922 in njen rezultat. To anketo je sklicala Zadružna Zveza v Celju sporazumno z Zadružno Zvezo v Ljubljani in to na izrečno naročilo poljedelskega ministrstva, katero je bilo tudi, kakor sem že omenil, na njej po g. načelniku in kabinetnem Sefu g. ministra Puclja, Milošu Stiblcrju uradno zastopano. Pred anketo je naša Zveza poleg vabila k udeležbi pozvala tudi vse zadruge, naj skličejo seje načelstva in nadzorstva, na katerih bi se naj sklepalo, kako in kaj bi mogle posamezne zadruge za sanacijo prispevati. Odgovori so došli od vseh zadrug, so pa bili vsi več ali manj negativni. Povdarjala se je le v njih nujnost rešitve tega vprašanja potom državnega doplačila. Dve zadrugi ste svetovali, naj bi se v sanacijsko svrhe zvišala obrestna mera na kredite za 1%. Od prizadetih 26 posojilnic jih je poslalo na to anketo svoje zastopnike H in sicer Sv. Marjeta pod Ptujem, Sv. Lovrenc v Slov. gor., Sv. Barbara v Slov. gor., Sv. Vid pri Planini, Marija Snežna na V., Zdole, Siadka gora, Ruše, Sv. Trojica v Slov. gor., Kapele, Dobrova, Cven, Bizeljsko in Žetale. Poleg zadrugarjev sta se udeležila ankete tudi poslanca gg. Drofenik in dr. Vekoslav Kukovec, Na podlagi rezultata te ankete je napravila celjska Zveza (in istotako za svoje članice tudi Zadružna Zveza v Ljubljani) na poljedelsko ministrstvo dne 25. avgusta 1922 sledečo vlogo: Po naročilu gospoda ministra po-ljoprivrede i voda se je vršila v Celju anketa vseh posojilnic podpisane Zveze, ki imajo še pri »Verband-u der land-vvirtschaftlichen Genossenschaften« v Gradcu naložen svoj odvisen denar. Te ankete se je udeležilo Ministarstvo poljoprivrede i voda po načelniku gospodu Milošu Štiblerju, Zadružna Zveza v Celju in Zadružna Zveza v Ljubljani po svojih zastopnikih ter 14 prizadetih zadrug po svojih odposlancih. Po referatu ravnatelja Lešničarja in po eka-pozejn, ki ga je podal k temu vprašanju načelnik ministrstva gosp. Miloš Štibler, je anketa ugotovila sledeče: 1. Kar se tiče Zadružne Zveze v Celju, je prizadetih 17 rajfajznovk z glavnico po................K 3,038.11491 in obrestno zgubo do 1. septembra 1922 po K 500.380 95 torej skupno za ... K 3,538.495‘86 Poseben izkaz se prilaga pod A). K izkazu se pripomni, da so računane 5% obresti od 1. julija odnosno od 20. septembra 1919 do 1. septembra 1922, kakor je kateri zadrugi ustavil »Verband« obrestovanje. 2. Prizadete zadruge, ki so bile pred prevratom članice »Verbanda« v Gradcu, niso smele po § 62 b svojih pravil nikjer drugod nalagati svoje odvisne gotovine, kakor pri »Verbandu«. Ker so imele vse te zadruge enaka pravila, prilagamo v dokaz le en vzorec pod B). 3. Smatra se za dokazano, da zadruge niso mogle pravočasno dvigniti vseh svojih naložb v Gradcu, ker je glasom pod C) priloženega dopisa zgoraj imenovani »Verband« upeljal že 21. novembra 1918 odpovedne roke, vsled katerih je bilo mogoče rešiti le neznatne svote do 1. februarja 1919, ko je bil vsled žigosanja starih avstrijskih bankovcev v naši državi prepovedan vsak uvoz kron iz Avstrije, bodisi po gotovini, bodisi z nakazili. Dne 1. marca je potem prepovedala 5e Avstrija odkazila starih naložb v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven cev, o čemer prilagamo kot dokaz tudi eno od »Verbandovih« obvestil pod D). 4. Ugotavlja se, da bi morale vse prizadete zadruge likvidirati, ako bi ne prišle do svojih graških naložb, kar bi povzročilo celemu zadružništvu v nekdanji Spodnji Štajerski ogromno moralno in materijalno škodo. 5. Prosi se ponovno Ministarstvo poljoprivrede i voda, da priskoči tem zadrugam na pomoč in jih reši sigurnega pogina. Na podlagi teh ugotovitev in svojih prejšnjih vlog prosi podpisana Zadružna Zveza v Celju, da bi se ji nakazala gori imenovana vsota po K 3,538'495’86 v svrho porazdelitve med posamezne zadruge po priloženem izkazu (pod A), ki je omenjen že zgoraj pod točko 1. Obenem se Zveza v svojem, kakor v imenu svojih članic najiskrenejše zahvaljuje Ministarstvu poljoprivrede i voda za ponovno izkazano naklonjenost in za izjavo, da bo ta za slovensko zadružništvo tako usodepolna zadeva v najkrajšem času končana.« Na to vlogo Zveza do danes ni dobila odgovora — in kakor stvari stoje, ni na kako rešitev še tako hitro upati, človek bi moral biti v naših razmerah, kjer je v splošnem tako malo smisla za rešitev gospodarskih vprašanj, naravnost prerok, da bi mogel le približno vedeti, kako bode rešitev navedene vloge izpadla in če bode vlada svojo besedo, ki jo je v Celju po svojem zastopniku dala, tudi držala * Stvar je pa nujna — zato ne morem drugače, nego da nasvetujem prizadetim zadrugam, naj si prečitajo še enkrat drugo poglavje te razprave in okrožnico naše Zveze z dne 3. febr. 1922 ter naj znova resno razmišljajo o sanacijski akciji v okvirju svojega delokroga. Nič ne dč, če se doseže tudi le delen rezultat. Nekaj olajšav je na ta način že doseženih — in pred vsem zadrugi omogočeno živahnejše delo. Zadružniki nismo bili nikoli vajeni druge pomoči kakor one iz samih * člankarjev dvom je bil zelo opravičen, ker izgleda, da bodo zadruge dobile samo 32% svojih naložb, drugo bodo pa morale kriti same. Pomoč vlade obstoja zopet iz — obljub. sebe in iz svojega dela. Ako se spomnimo tega dejstva, nam tudi ne bode težko lotiti se sanacijskega dela. V posameznih slučajih pa^bode našinTčla-nicam Zadružna Zveza v Celju :rada na razpolago s potrebnimi nasveti in delom. JANKO LEŠNIČAR: Zvišujmo deležno glavnico! Valutarne odredbe, ki jih je povzročil preobrat in — slaba naša gospodarska politika, so decimirale tudi rezervne zaklade in deležne glavnice naših posojilnic. Težko se stori človeku, če vidi, da ima ena ali druga posojilnica po prepisu v dinarje namesto prejšnjih K100.000'— le še Din 25.000'— rezervnega zaklada. Premisliti je namreč treba, da so onih K 100.000'— zbirali člani načelstva z varčnim gospodarstvom in pač tudi z lastno požrtvovalnostjo dvajset let — sedaj se je pa ta nekdanji zlati rezervni zaklad spremenil v četrtinsko svoto papirnatih dinarjev! Treba bode novih skrbi in novega dela, da se poveča zadružna rezerva za slučaje zgub, ki lahko konečno zadenejo tudi zadruge z najbolj previdnim gospodarstvom. Istotako so uničene tudi deležne glavnice. Na eni strani vsled ravnokar omenjenih valutarnih odredb, na drugi strani pa vsled tega, ker je ostala večina zadrug pri stnrih nizkih deležih, ki danes faktično ne pomenjajo ničesar. Je sicer res, da deleži ne morejo tvoriti dovoljnega jamstva pri kreditnih zadrugah, temveč da je glavno jamstvo za vloge in druge obveznosti neomejena zaveza. Toda kratko premišljevanje o deležni glavnici nam pokaže sledeče: 1. Deležna glavnica je najbolj stabilen in povrh tega še navaden neobratovan denar pri kreditni zadrugi. Dvig deležev je že po zadružnem zakonu in pravilih vezan na gotovo daljšo odpoved. Največkrat pa stranke deleže puste pri zadrugi in se malodane ne brigajo za nje. 2. Vkljub neomejeni zavezi uživajo zadruge z lepimi rezervnimi fondi in visoko deležno glavnico višji kredit kakor zadruge s slabimi rezervami in malimi deleži. Ta dva razloga bi naj navajala naše kreditne zadruge, da bi zvišavale svoje deleže. V sploSnetn bi se morda dalo pravilo, da naj znašajo deleži v dinarjih istotoliko ko preje v kronah. Drugače bi pa naj postopala načelstva po svojih krajevnih razmerah in po razmerah dolžnikov. Prav dobro se da zvezati število, ozir. visokost deležev z višino posojila. Novi zadružniki bi JANKO LEŠNIČAR: Predlog za računanje ur naj vplačali poleg jednega obveznega deleža še za vsakih Din 500— ali Din 1000'— posojila po jeden nadal-nji delež. Ker znašajo deleži navadno Din 2'50, bi to ne značilo mnogo. Ako bi se pa deleži dvignili, potem je pa seveda treba druzega razmerja k posojilu. Najbolje je, da zadruge na letošnjih občnih zborih spremene pravila inih stroškov za S. I923. Vedno množeči se upravni stroški posojilnic, pa najsi že bodo iste male ali velike, začasno silijo vsa načelstva, da mislijo na to, kako bi te stroške krile. To vse je dovedlo to tega, da sem sestavil po skali iz 1. 1920 spodaj navedeni novi predlog, ki je, to mornm podčrtati, samo predlog, ter ga more vsaka posojilnica spremeniti po svojih krajevnih in poslovnih razmerah. Osobito bi to veljalo za nastavke pri vlogah in malih posojilih. Ako bi bil morebiti kako stvar prezrl, bi bil prav hvaležen našim zadružnim strokovnjakom za dopolnitev. tudi glede deležev in naravno tudi glede pristopnine, ki jo bode treba v interesu jačenja naših rezervnih fondov istotako zvišati. Mnenja sem, da bi se dale z doslednim postopanjem pri zviševanju deležne glavnice dobiti lepe stalne vsote za delo v našem kreditnem poslovanju. Kolekovanje registracijskih vlog. Kolkovne takse iz začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 so se tekom časa spremenile oziroma tudi zvišale. Posebno merodajne so spremembe, objavljene v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« št. 154 z dne 31. decembra 1921, štev. 2 z dne 9. januarja 1922 in št. 76 z dne 17. julija 1922. Po dosedaj obstoječih predpisih je kolekovati registracijske prošnje sledeče : 1. Vloga kot taksa s kolkom po Din 3— vrhutega pa še: a) če se prosi v isti za prvetni vpis v zadružni register ali za spremembo firme z Din 20’—; b) za samo registracijo pravil Din 4'—; c) za registracijo novih članov načelstva in za zbris odstopiv-ših, za vsakega člana Din 5'—; d) za vsako posamezno prilogo (ne glede na pole) Din V—. 2. Na listinah (originalnih pravilih, prvih prošnjah za vpis zadruge i. t. d.) se kolekuje poverilo (sodnijska legalizacija vsakega podpisa) z Din 5'—. 3. Sodnijska overitev prepisov listin, ki se prilagajo tem prošnjam, za vsak overjen prepis po Din 5‘—. 4. Za razglas kakoršnegakoli registracijskega vpisa v »Uradnem listu« ie pridejati (v zavitku prilepiti na prošnji) kolek za Din 5'--. 5. Prepis zapisnika občnih zborov v svrho registracije se poverijo v smislu min. naredbe 23. maja 1895, drž. zak. št. 74 z dne 8. jun. 1895 z dotično klavzulo in podpisom načelnika in še enega člana načelstva (brez štampiljke) ter je to poverilo kolka prosto, p*Č i Hranilne vloge. 1. Hranilne knjižice, začasno.............................................Din 4'— 2. Vinkulacije vlog ....................................................... » 1'— 3. Devinkulacije vlog..................................................... » 1’— 4. Uradni izpisek vloge....................................od Din 5'— do » 10'— 5. Računanje rentnine in invalidskega davka po zakonu. 6. Popolno izplačilo vloge do 2%0, (to je dva od tisoč) najmanj . » —'50 7. Prenos vloge na drug zavod............................................. » 5'— 8. lnkaso tujih hranilnih knjižic..........................od Din 2 — do » 5’— po visokosti zneska. 9. Položnice in provizija čekovnega urada po vsakokratnem predpisu istega urada. II. Posojila. a) Menična. 1. Zadružne knjižice, začasno.............................................Din 4'— 2. Informacije, ako so potrebne, najmanj.................................. * 5— 3. Izplačilo menice do 2°/oo. najmanj..................................... » 5 — 4. Opomin................................................................. » 3’— b) Osebni kredit in vknjižbe. 1. Knjižica in informacija kakor zgoraj. 2. Dolžno pismo (brez kolekov), začasno ..........................Din 2 —- 3. Uradni stroški, razni (brez eventuelnih faktičnih izdatkov) ... » 5 — 4. Evidenčni stroški za požarne in življenske police pr. kom. in leto » 5'—- 5. Izplačilo in opomin kakor zgoraj. III. TekoCi račun. 1. Pogodba in otvoritev...................................................Din 10 — 2. Vsako pismo............................................................ » 3'— 3. Provizija od prometa 2%o- 4. Izvlečki................................................................ » 10 -— 5. Eventuelni drugi stroški kakor zgoraj, po tem, ali ima stranka v tekočem računu vlogo ali posojilo. pa so kolkuje ta prepis kot priloga (glej 1, d). Prepis zapisnika o ustanovnem občnem zboru, ki se predloži registracijskemu sodišču, pa mora biti overjen kakor predpisule točka 5 6. En izvod pravil (prepis), ki se mora poslati okrajnemu finančnemu ravnateljstvu ob priliki prve registracije, mora biti poverjen po točki 5. 7. Vse prošnje zadrug, ki so ustanovljene ali so spremenile pravila v smislu člena 262 finančnega zakona za leto 1922/1923, razglašenega v »Uradnem listu« Št. 105 z dne 7 okt. 1922 so kolkov proste, vendar se mora na dotičnih prošnjah in prilogah ta Člen izrecno citirati na mestu, kjer bi se sicer morala nahajati nalepljena taksa v kolekih. 8. Za legalizacije podpisov in overitve prepisov, ki jih izvršijo notarji ali druge izvensodne oblasti, je plačati še dotične posebne pristojbine. Sod-nijska legalizacija podpisa »n overitev prepisov (ki jih zadruga sama preskrbi) so razun spredaj navedenih taks, brezplačne JANKO LESNIČAR; Ujeclinjenje slovenskega zadružništva. V »Narodnem Gospodarju« z dne 15. sept. 1922 je priobčil predsednik »Zadružne Zveze« v Ljubljani, g dr. Korošec članek pod naslovom »Nadaljni rnzvoj zadružništva«, v katerem razvija svoje misli o bodočih nalogah zadružništva v Jugoslaviji in Sloveniji ter prihaja do zaključka: »Potrebo za skupni nastop (zadružništva v Sloveniji v svrho boljšega izvrševanja svojih nalog) se gotovo Čuti v vseh slovenskih zadružnih krogih. Ta skupnost se sicer še ne bode dala uresničiti pri lokalnih zadružnih edinicah, ki so tvorbe različnih političnih in gospodarskih struj, pač pa pri višjih centralnih organizacijah. čas in potreba sta tu, upajmo, da pride kmalu tudi razpoloženje. Pri nas ga ne manjka« Ta izjava je tako pomembna, da ne sme ostati brez odgovora. Da bi ne bilo kakega nesporazumljenja, izjavljam, da nimam kakega naloga ali pooblastila za ta odgovor od Zadružne Zveze v Cehu. Govorim le kot zadružni delavec, ki mi mora biti o prvi vrsti pri srcu stvar, namreč napredek našega zadružništva ineo ipso gospodarski in socijalni napredek našega naroda. Mislim tudi, da se mora stvar v javnosti razpravljati in se mora javnost na njo že popreje idejno pripraviti, predno bodo mogli poklicani in izvoljeni zastopniki -iovenskih zadružnih zvez o ujedmjenju govoriti in sklepati. Reklo bi se skorsj nositi vodo v Savo, ako bi še skušal razpravljati o potrebi ujedinjenia slovenskega zadružništva. Vsakdo, kdor le tnalo pogleda in preštudira naše gospodarske in socijaine razmere, mora nujno priti na to misel. Vojne in povojne razmere so osredotočile v ma-o rokah, rdi praktično govorjeno, v par bankah skoraj vse naše narodno premoženje in pah-n le večino našega naroda v bedo, v gospodarsko nazadovanje in gospodarsko suženjstvo. Žela po bogastvu in razkošju grozi uničiti vse etične podlage našega zadružništva. Desetletja smo vzgajali ljudstvo k zadružnemu mišljenju — in zdi se mi skoro, da je bilo to deio zastonj, Pripovedovali smo ljudem, da ni ie njihova gospodarska korist, temveč tudi njihova socijalna dolžnost, da nalagajo svoje prihranke v male kmečke in trške posojilnice, ker omogočajo s tem zopet gospodarsko slabše stoječim sosedom, da si odpomorejo in žive vsaj človeka vredno življenje. Danes ustanavljajo banke svoje podružnice malone že v vsaki vasi in vlečejo z vsemi možnimi sredstvi ljudske prihranke nase, da z njimi delajo nezaslišane dobičke in odirajo na stotisoče ljudi. Zadruge same Se po večini dobro stoje in branijo svojo cdvišno gotovino, ali propaganda za centralizacijo kmečkega denarja v naših zadrugah zastaja, /. različnimi obrestnimi merami se zadruge dostikrat še med seboj pobijajo. Vsled cepljenja med razne zveze trpi, kakor rečeno, propaganda za nalaganje denarja pri posojilnicah, mehča se disciplina napram zvezam in pospešuje se nastajanje klik po mnogih zadrugah, ki porabljajo vloge za špekuiscijska posojila sebi in svojim prijateljem. Mi slabimo, banke pa v svoji rnoči napredujejo in ni več morda daleč čas, ko se bode moral tudi naš kmetovalec navaditi na bančne provizije pri kreditih ter plačevati zn posojila obresti do 20 % in že več. Trgovci, obrtniki ali industrijski še morda to breme prenesejo, ker se z veliko produkcijo in velikim obratom obrestno breme vendarle porazdeli in prevali. Kmet pa tega storiti ne mnre in je že stara resnica, da visoke obresti od njegovih dolgov kmeta ubijejo. Enotna, trdo disciplinirana zadružna organizacija, enotno delo vseh zadružnih delavcev in iskrenih prijateljev našega naroda bi mnogo že obstoječega zla in mnogo bodoče gospodarske mižerije uničila in preprečila. To poglavje pa je sicer 5e dolgo. Kreditno zadružništvo je pa šele prva etapa pri našem delu. Kje smo še glede nakupnega in prodajnega zadružništva, kje smo še glede produktivnega! V 1.1919 in 1920 smo napravili glede nakupnega in prodajnega zadružništva (o konzumnem zadružništva niti ne razpravljam) nekaj korakov naprej. Ustanovile so se manjše in večje take zadruge, toda napredek njihov ne zadovoljuje. Manjka enotne, v vsakem oziru dobro urejene centralne organizacije, ki bi lahko pari ral a vsak udarec konkurence in bi zadovoljevala tako glede kvalitete kakor glede cen na blago. Na spodaj manjka zopet sistematične propagande in pouka. Strokovno zadružno časopisje je premalo razširjeno, dnevno in tedensko časopisje pa je deloma odvisno od bank in trgovine, deloma pa ne razpolaga niti z dovolj narodnogospodarsko naobraženim uradniškim perzona-lom, niti nima volje in prostora za ventilirati je takih vprašanj. V najbolj razširjenem našem gospodarskem listu »Kmetovalcu« ni propagandnih irt poučnih člankov o zadružništvu. Morda radi ozirov na našo razcepljenost . Pridemo zopet na zaključek glede kreditnega zadružništva : treba ujedi-njenja vseh sil, treba pritiska na celo naSe časopisje, da nas enotno ohrav- nava in podpira. 0 dosegi boljših uspehov ni dvomiti. Kakor bi bil važen enoten, skupen nakup kmetijskih in vsaj važnejših življenjskih potrebščin, tako in Se bolj je važna skupna prodaja naSih kmetijskih produktov. V poštev pride les, vino, Živina, mleko, jajca. Povsod imamo Še sicer nekaj malega, a vse je razbito na razne zveze in razne zadružne organizacije, ki nimajo med seboj potrebnih stikov in si ne stoje nič dru gače druga proti drugi kakor posamezni trgovci. Še na slabšem so pa naši producenti. Medtrgovina zasluži ogrem-ne svote in nepoučen naš konzument kolne kmeta mesto mešetarja Ali ni mogoče koriečno boljše skupno delo pri elektrifikaciji dežele, pri strojnih zadrugah, pri obrtnih produktivnih zadrugah, kakor ločeno delo za istim, vendarle povsod enakim skupnim gospodarskim ciljem? Ali so tako različna gospodarska naziranja med študirano in kmečko ter obrtniško inteligenco po vaseh in trgih, da bi ne bilo mogoče skupno delo v zadrugi ali da bi bile vse te zadruge pri eni in isti zvezi? Vem, odgovor se glasi: ne, pa —. Ni mi prijetno, dotakniti se tega *pa«, zgoditi se pa mora, ker je edina ovira ujedinjenja našega zadružništva politika. In dostaviti se mora: slabo umevana politika. Ali niso pristaši vseh političnih strank interesirani na dobro uspevajočem kmetijskem in obrtniškem zadružništvu? In konečno, ako vprašam politike iz katerega koli političnega tabora, kako stališče zavzemajo na-pram zadružništvu, mi vsi zatrjujejo, da ga z veseljem pospešujejo in podpirajo. Logično bi bilo, da bi ga morali pospeševati in podpirati tudi tedaj, ako bi bilo popolma depolitizirano. Osebnih interesov pri nas ni ; saj ni dividend in tantijem. Ali so merodajni morda premisleki radi povečanega političnega vpliva vsled strankarsko ori-jentiranega zadružništva? Zdi se mi, da praksa kaže povsod nekaj nasprotnega. Pri naših zadrugah, in najsi že bodo pri katerikoli zvezi, so gospodarski oziri prvo. Je še ostalo po oni dobi, ko so se posamezni politiki prekiicli na zadružnem polju, mnogo nezaupanja, ki ga bo izlečil čas ali pa pogum onega, ki bode jasno in precizno izjavi!: Čas je tu, slovenski zadružniki, da stopite v en tabor, v eno samo organizacijo, ki bi bila impozantna in bi pomenila za naše narodno gospodarstvo naj večji blagoslov. To je moje mnenje. AH bode kaj odmeva v naši javnosti? PoStne In brzojavne pristojbine. Tuzetnstvo. 1. Pisemske pošiljke. z odgovorom....................................................... pisma do teže 20 gramov....................................................... za vsakih nadaljnih 20 gramov več za (teža neomejena) . . . . vzorci do 100 gramov................................................ • . . . za vsakih nadaljnih 50 gramov več za (dopustna teža 500 gramov) tiskovine (dopustna teža 2 kg) za vsakih 50 gramov............................ poslovni papirji do 250 gramov................................................ za vsakih nadaljnih 50 gramov več z a (dopustna teža 2 kg) . . mešano pošiljke do 100 gramov (brez poslov papirjev).......................... do 250 gramov (s poslov, papirji).......................................... za vsakih nadalinih 50 gramov več za....................................... tisk za slepce za vsakih 500 gramov (dopustna teža 3 kg) . . . . pokaznina za povzetne pošiljke do Din 1000'— » » poštne naloge » » 1000' preklic pošiljke, izprememba naslova ali povzetja povratnica, zahtevana pri predaji................... » » po » ................ ekspresnina........................................... izkaznica o istovetnosti.............................. 2. Nakaznice. Nakaznica (blanket)................................................ pristojbina do Din 25' Din —'20 » » » 50 — ...... ........................» —‘20 » » » . 100—................................ * —50 » » » 300' —.......................» —‘50 » » » 500 —...............................* —’50 » » » 1000 » -—‘50 čez Din 1000 — do Din 2000'— » V— » » 2000'— » » 3000’— » 1'— » » 3000' — » » 4000’— » 1*— » * 4000'— » » 5000'— » 1'— nakaznice dovoljene le ob povzetju pri paketih izplačilno potrdilo Din — 50 » 1 — » 1 — » —•50 » —•50 » —‘20 » —'20 » r— » —‘20 » —‘50 » 1 — » —'20 » — 10 » 2'— » 2 — » r— » v— » 2 — » 2’— » 4‘— » 2 — » 4'— pristojbina Din —"15 » r— » 1*50 » 2'— » 3‘— » 4'— » 5 — » 5‘— » 7'— » 9 — » 12 — 2 — » 2 — » 4 — izplačilno pooblastilo, podaljšanje izplač. roka......................... razun tega pa kolek po Din 3 na dotično prošnjo. 3. Paketi. Pakete in denarna pisma do 3 kg in Din 250'— vrednosti dostavlja pošta na dom v vseh večjih krajih države. Brez ozira na težo in vrednost se dostavljajo paketi in denarna pisma v Celju, Ljubljani, Mariboru, Dubrovniku, Kotorui Metkoviču in Splitu. Leto XXX Z A D R U G A Stran 67. Pristojbina Uradni list, št. 104 iz I. 1921). Treba za težo znaša za vrednost do znaša dostav- obvest- ekspres- obvestilo torej paziti pri kreditnih pismih, ki se do kg Din Din Din nina nina nina o nevročlj. sedaj večkrat rabijo, najemninskih in 5 8 — 100 — V“l Din Din Din Din drugih pogodbah, dolžnih pismih itd. 10 20 — 500 — 2 — 15 30- 1000 - 5- 3 — —'30 5'— —'25 16 Zakon o zavarovanju delavcev, 20 40 — 5000 — 10 — ki je važen osobito za naše produk- za vsakih nadaljnih Din 1000 — 1 — tivne, komzumne in druge nabavne Poštna spremnica (blanket).................................................Din 4 Vrednostna pisma. Pristojbina '20 za težo za vrednost do znaša dostavnina obvestnina ekspresnina Din Din Din Din Din kakor za 100'— r— priporočeno 500'— 2'— pismo iste 1000'— 5 — 2 — I CM 0 1 teže 5000'— 10'— za vsakih nadaljnih Din 1000- - r—, OPOMBA : Kjer se dostavljajo vrednostna pisma, se plača pri odpošiljatvi dostavnina brez obvestnine, v krajih, kjer mora naslovljenec dvigniti pismo pri pošti, se plača pri odpoSiljatvi obvestnina brez dostavnine. 5. Brzojavne pristojbine. Brzojavni blanket .............................................•..............Din —'50 Najmanjša brzojavka stane (10 besed)........................................» 5'— sicer pa vsaka beseda..........................................•...............» —'50 nujne brzojavke, vsaka beseda...............................................» 1 50 » » najmanj.....................................................» 15'— plačan odgovor (10 besed RP) najmanj........................................» 5'— sicer pa za besedo..........................................................» —'50 plačan odgovor nujno .........................................................trikratno potrdilo (priznanica) ......................................................» —'50 privatne brzojavke se računajo od sobote 20. ure do pondeljka 8. ure trikratno. Razun tega se zaračunajo posebej potnirie, sporočila, kilometrine, če naslovljenec ni v kraju telegr. postaje. Novi zakoni in naredbe * 14. Kolkovanje meničnih golic. Od 1. julija 1922 je dodatno kolkovanje meničnih golic dopustno samo v smislu čl. 13 taksnega in pristojbin-skega pravilnika (Uradni list, št. 104 iz 1. 1921); vporabljati se smejo izključno, in sicer tudi ob tem dodatnem kolkovanju, samo monopolizirane menične golice nove emisije. (Uradni list, Št. 53 iz I. 1922). Nato važno določilo opozarjamo vse posojilnice, ki sebavijo z meničnimi posojili. Gornja iz- *Ker naš list ne izhaja redno, bodo nekatere nižje navedene naredbe že nekoliko zastarele, vendar pa jih radi popolnosti in priročnosti navedemo. Op. ur. jema čl. 13. taksnega in pristojbin-skega zakona se tiče menic za zneske preko 500.000 dinarjev, ki pa pri po-sojilničnem poslovanju praktično ne pridejo vpoštev. 15. Taksa za listine, izdane v privatnem predmetu. Generalna direkcija posrednih davkov je razglasila z razpisom štev. 7778 z dne 18. maja 1922 (Urad. list, št. 61 z dne 10. junija 1922), da ako se pojavijo nekolkovane listine pri oblastih kot dokumenti, bodisi zaradi tožbe (pravde), bodisi radi zahteve zavarovanja itd, se smatra, da je bila taksa prikrajšana in mora stranka plačati poleg koleka petkratno kazen (§ 131 taksnega in pristojb. pravilnika, zadruge, je priobčen v »Uradnem listu«, št. 62 iz l. 1922. Zadruge, ki so na tem vprašanju interesirane, si naj to številko »Uiadnega lista« še naknadno nabavijo. Izvršilna naredba je pa bila priobčena v »Uradnem listu«, št. 70 z dni 30 junija 1922. Praktično bi bilo. da napravijo zadruge kratek izvleček glavnih določil ter ga v poslovnih prostorih nabijejo. 17. Ustanovitev sveta za kmetijski poduk. V »Uradnem listu«, št. 65 z dne 20. junija 1922 je naznanjena ustanovitev sveta za kmetijski poduk. V ta svet se imenuje za člana tudi predstavnik »Glavnog zadružnog saveza«. Želeti bi bilo osobito, da bi se ta svet, ako je že sestavljen, brigal za dober pouk v zadružništvu na kmetijskih šolah. 18. Uvoz obveznic za predvojna iri vojna posojila bivše avstro ogrske monarhije je ministrski svet z odločbo z dne 12 maja 1922, D. br. 10.840 zopet dovolil in ukinil s tem prepoved uvoza z dne 8. avg. 1920, D. br. 3916. (Uradni list«, št. 67 z dne 24. jun. 1922). Kar se tiče uvoza teh papirjev iz Avstrije, je odločba bez vrednosti, ker Avstrija izvoza ne dovoli, dokler se ne reši vprašanje sekvestrov in tako-zvanih starih naložb. 19. Zakon o pokojninskem zavarovanju z naredbo o izpremembi plačilnih razredov je priobčen v »Uradnem listu«, št. 68 z dne 26. ni j;.- 19Ž.2. se opozarjajo znov nameščenci. Ob pr in tam opazili, d zavarovanje name jeno. Naj se te teresu zadrug, kaznim, in nameščencev. Statut Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se nahaja v »Urad. listu«, St. 103 z dne 4. okt. 1922. 20, Osnovna vloga pri čekovnem uradu znaša Dir. 100'— (določba ministrstva za pošto ni brzojav ? dne 17. maja 1922, št. 22,222 (»Urad. list«, št. 70 z dne 30 junija 1922). 2i Finančni zakon za leto 1922 1923 je pviobčen v »Uradnem listu« z dne 9. okt. 1922. Važna so za naše zadruge sledeča določile 1.) Invalidski davek st: od onih vlog, čijih letno obresti ne zna?s jo v tč ko 100 dinarjev, sploh ne pcbiia. Do obrestnega iznosa po 666 66 Din znaša Invalidski davek 2 Din. Do 1,666'66 Din letnih obresti znaša invalidski davek 6 Din, do 3-333’33 Din obresti 12 Din, do 6.666’66 Din letnih obresti 24 Din, do 9.999 99 Din letnih obresti 3? Din in do 16.666'66 D:n letnih o- bresti 62 Din. Vloge, od katerih -e plača samo po 2 Din invalid, kega davka, se ukažejo skupno; viS;o vlog:-? se izkažejo z vložnimi Številkami posamezno Tiskovine za napoved dobijo pri Zadružni Zvezi v Celju, invalidski davek morajo placat: vse zadruge, Če tudi so drugače oproščene davkov. Davek lahko plačajo aii zadruge f.ame ali ga pa zaračunavajo po svoječasno danern navodilu vlagateljem. 2.) Posebno pridobnino odmerjata zadrugam na Kranjskem davčna administracija v Ljubljani, na štajerskem davčno okrajno oblastvo v Mariboru. Davčne prijave in prizivi se izročajo pri navedenima oblastvoma. Pridobni-na se odmerja Se vedno po določilih li. poglavja zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220. (Kar je za današnje ra* nore .silno neugodno. Op. uredn) 3.) Izmera rentnine je ostala stara, to je torej $ % od izplačanih ali ka-pitaliziranih obresti hranilnih vlog. Ta davek morajo plačati vse zadruge, tudi : l-; ' :ie davkov oproščene, ali , ,&a, ali pa na račun vložnikov, i.*efim se davek pri izračunanju obresti odtegne. Da se zadruge izognejo iztir-javanju, naj napovedo in plačajo ta davek takoj ob bilanci pri svoji davkariji. 4.) Rok za prizive je skrajšan na 15 dni. 5.) Važen za zadruge je člen .262 finančnega ?akona za 1 1922/23, ki se glasi sledeče: »Členi 95, 96 iri 98 srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah se razširjajo na vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter veljajo za vse one zveze najmanj 20 zadrug in njih zadruge, ako tudi dotič-na zveza in njene zadruge po svojih Statutih ne dele Članom ne zadružne deleže dividend niti ne dajo članom svojif\ upravnih in nadzorstvenih od-horo ranttem in vrhu tegn, ako se njih rezervni zakladi nikakor in nikoli se smejo deliti med člane. Ti pogoji oprostitve morajo biti zavarovani s Statuti zadrug tako, da se smejo iz-premeniti samo z odobritvijo zvez; dotične zveze pa morajo take odredbe Statutov vzdrževati neizpremenjenetako glede sobe kakor tudi glede svojih zadrug. Do sedaj neplačani davki in takse tako opuščenih zvez in zadrug se ne izterjujejo « Opozarjamo na svojo tozadevno okrožnico z dne 20. oktobra 1922, na ustna in pismena navodila revizorjev in pojasnujemo na tem mestu še enkrat sledeče; ,■ Ta člen finančnega zakona ?.al ni tako jasen, da bi bil o posameznih določilih izključen vsak dvom, »Dividend naše zadruge itak nikoli ne dele, temveč le obrestujejo tu in tam zadružne deleže. »Tantijema« se deli, kolikor nam je znano, le pri dveh po sojilnicah, za katere zavoda se pa ne ve, ali sta še zadrugi ali pa že banki. Ali se lahko smatrajo za »tantijeme« nagrade, ki jih tu in tam dobe posamezni člani načelstev za svoje delo v zadrugi? Ali sc mora ves čisti dobiček pripisati rezervnemu zakladu ali pa so dovo’jeni darovi v dobrodelne in kulturne namene? Pri nadalnjem razmotrivauju bi se morda našlo še več nesoglasij z obstoječimi razmerami pri našem zadružništvu. Prosili smo radi tega poljedelsko kakor finančno ministrstvo za uradno interpretacijo citiranega .^'ikonskega člena. Rešitve ni in sedai si moramo pomagati po lastem prevdarku — oziroma uživamo te ugodnosti le vtoliko, kolikor to dopuščajo interpre-tanti čl. 262 pri naših davčnih obias-tvih. Ti interpretanti se tudi že trudijo, da bi našim zadrugam kolikor možno otežkočali uživanje gori naštetih ugodnosti (V Členu 95, 96 in 98 navedene ugodnosti so citirane na str. 40 te številke.) Tako je finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru mnenj«, da smejo uživati davčno in prUtojbinsko. prostost le ons zadruge, čijih člani so samo kmetovalci aii samo obrtniki, češ da že ime samo (»srbski zakon o poljedelskih in obrtnih zadrugah*) to do kazuje. Če bode to mnenje v praksi obveljalo, io drugo vprašanje. Najbolj praktično je, kakor smo Že zadrugam sporočili z okrožnico dne 2 0, okt. 192 2, da nam one zadruge, ki žele biti davkov in pristojbin proste, pošljejo semkaj svoja pravila, da potem nasvetujemo s p i e -membe. Ker imajo zadruge različna pravila, je težko kar paušalne spremembe nasvetovati. Pri novih ustanovitvah ie pa najbolje določila čl. 262 kar a pvlori upoštevati; doseže se v tem slučaju tudi brezplačna registracija. 22. Razveljavljeni koleki. V »Uradnem listu« št, 111 z dne 26. oktobra 1922 je razglasila finančna delegacija, da so se pojavili falzifikati 10 in 20 dinarskih koiekov, vsled česar so bili dne 16. septembra 1922 dosedanji 10 in 30 dinarski koleki vzeti iz prometa. Listine, ki bi bile po tem datumu z navedenimi kolki opremljene, se smatrajo za nekolkovan?. 23. Nova notarska tarifa je priobčena v »Ur. listu« št. 112 z dne 28. oktobra 1922. Ker imajo oso-bito večje zadruge velikokrat z notarji posla, je dobro, da si to te: fo pregledajo. 24. Zakonita smrt krone. V »Uradnem listu« Št. 114 z dne 4. novembra 1922 je priobčen sledeči: »Zakon o končnem razmerju kronskega bankovca proti dinarskemu.« Čl. 1.Za bankovce Avstro- ogerske banke, ki so bili sprejeti kot naš nacijonalni denar s tem, da so bili žigosani, potem kol-kovani in nato zamenjani za kronsko- dinarske bankovce po razmerju: 4 kolkovane krone za 1 dinar, se določa kot stalno in končno razmerje krone proti dinarskemu bankovcu: 4 krone za 1 dinar, po katerem se je tudi zamena izvršila. Čl. 2 Ta zakon stopi v veljavo takoj po razglasitvi v "Službenih Novinab.'< S tem je usoda krone definitivno zapečatena in sani o repariranju razmerja 1 ; 4 konec. Konstatirati treba, da je naša ožia domačija definitivno zgubila s tem tri četrtine svojega premoženja. 25. Raba dinarske veljave v trgovskih knjigah. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odrediio z določbo VI št. 4 493 z dne 30. sept. 1922, da morajo vsi zavodi, ki so zavezani javnemu polaganju računov, voditi po 1. januar u 1923 svoje knjige v dinarski veljavi. (»Ur. list« št. 115 1922.) 26. Olajšave za prevoz žita v Slovenijo. Ministrstvo za promet je izdalo, dne 3, oktobra 1922. pod št. 30. 162 sledeči pravilnik o olajšavah za prevoz žita v pasivne krajine, med katere spada tudi Slovenija: Čl. 1. Po odiočbi ministrstva za promet se dovoljujejo olajšave zniža« « železniške tarife za 3000 vagonov zr nate hrane in mlinskih izdelkov. Za zrnato hrano in mlinske izdelke sc računi tarifa, ki je veliala do dne 30. junija t. 1. (popust 33 %) Čl. 2 Pravico do olajšave znižane tarife imajo samoupravna telesa, občine, zadruge in druge ustanove, ki se bavijo s preskrbovanjem živi jenskih potrebščin v pasivnih krajinah ob kontroli vlade v omenjenih poslih. Čl 3. Tarifna olajšava se uporablja samo, če je tovorni list naslovljen na ustavo, ki se bavi s preskrbovanjem pasivnih krajin ter je pod kontrolo vlade. Čl. 4. Tovornemu listu se mora priložiti potrdilo (unikat), izdano po ministru za socijalno politiko, v katerem je označeno, da je pošiljka določena za preskrbovanje pasivnih krajin. Potrdilo mora biti žigosano in nume-rirano tudi po ministru za promet. Duplikat potrdila, istotako žigosan in numeriran po ministrstvu za promet, mora prejemnik, preden prevzame blago, izročiti' postaji- Čl. 5. Če unikat potrdila ni priložen tovornemu listu ali če se duplikat ne predloži ob izdaji pošiljke, se za-računi celotna voznina Čl, 6. Potrdila, predpisana z& znižano tarifo, izdajajo: Za Srbijo in Čino goro ministrstvo za socialno po -litiko (oddelek za javno pomoč), za druge pokrajine pa odseki oddelkov za socialno politiko v Zagrebli, Sarajevu. Splitu in Ljubljani. Čl. 7 Potrdita tarifno olajšavo veljajo do dne 1. avgusta 1(?23. 27. Kurz avstro-ogrskega ‘kovanega drobiža. Avstro-ogrski kovani denar po 10 in 20 vinarjev iz niklja in pakfonga se je izenačil s kovanim drobižem po 10 iu 20 para, železni 20 vinarski novci pa so izenačeni s 5 parskimi kovanimi novci naše države. (»Uradni list« št. 128 z dne 19. decembra 1922.) nehajo vlogah zs upis s zadružni register. Kako hitro se je na občnem zboru skrenila sprememba v načelstvu ali v pravilih, je ‘.(‘Staviti vlogo za vpis te sprememba v zadružni register pristojnega okrožnega kot trgovskega sodišča. Ker se večina zadrug obrača v vsakem takem slučaju na nas za pojasnila in za sestavo prošnje, podaje-mo v naslednjem tozadevna navodila s prošnjo, da si prizadete članice to številko »Zadruge« tako shranijo, da jo bodo imele v slučaju potrebe na razpolago V bodočt na tozadevno vprašanie ne bodemo več podajali polastili, temveč sc bodemo sklicevali le na ta članek. Tiskovina za registracijske vloge se dobi pri Zadružni Zvezi v Celju. Na prvi strani te tiskovine je zgoraj izpolniti z »okrožno«, ali pri onih članicah, ki spadajo pod ljubljansko sodno okrožje, z »deždno« ter hedež sodišča Nižje, na prostoru s petimi črtami, se spiše natančen naslov vlagajoče ali proseče zadruge, čisto spodaj pa Število prilog k vlogi. Navadno je priloga le prepis zapisnika o občnem zboru. Če gre le za spremembo v načelstvu, se »2, za vpis spremembe pravil« črta. Na drugi strani je v prvi na praznopuŠčenem prostoru vstavili iiog »iz«, ako se je sprememba sklenila n s. izrednem občnem zboru, sicer se potegne !e vodoravna črtica, v drugi vrsti se izpolni datum dotičuega občnega zbora ter po besedi »izstopil« odgovarjajoče z ozirom na število izstopivših članov’ načelstva, v tretji vrsti in eventuelno v nadaljnih dveh je navesti imena in funkcije izstopivših članov načelstva, v šesti se naj spopolni stavek z ozirom na število novih članov. Na vrste, numerirane z »1. 2. 3. i. t. d.« je spisati ime, poklic In natančno bivališče novoizvoljenih članov in sicer taku da sc :-:a vsakega člana porabi le ena vrsta, dožim ostane druga vrsta z besedilom »ki bo podpisoval sledeče«': prosta za podpis dotičmka pred sodnim uradnikom ali notarjem. Čez vse ostale nerabljene črte se potegne poSevna črta. Na tretji strani se pri prošnjah *a spremembo samo v načcistvu potegne v drugi vrsti po »§§« vodoravna črta, dočim se v nasprotnem slučaju navedejo (samo številkoma) spremen] r.-.i paragrafi pravit, za '-'Prosimo torej: Kr-« se zopet vstavi »okrožno« ali »deželno«, kakor na prvi strani, na sledečem prostoru za izpolnitev se navedejo zopet ista imena kakor na drugi strani; v tretji in sledečih dveh vrstah, po besedah »in vpisati novoizvoljene • • čian . . . načelstva gg.'- pa one na nu-meriranih črtah na drugi strani navedene čiane načelstva ter njih funkcije. V zadnjem odstavku je eventuelno neod-govarjajoče(»vpisati spremembo pravil«) črtati, nakar se prošnja datira in podpiše v smislu določbe pravil (štambllja, podpisi dveh že registriranih Članov načelstva). S tako izpolnjeno vlogo se podajo na najbližje okrajno sodišče vsi novoizvoljeni člam načelstva v svrhct da oddajo tam pred sodnim uradnikom svoj podois. Ako Zadruga v smislu § 262 finančnega zakona za 1,1922/3 ni spioh kolkov oproščen«, morajo vzeti seboj tudi toliko koikov, kakor sledi iz članki) v tej številki »Zadruge* pod naslovom »Kolekovanje registracijskih vlog«. Po izvršenem uradnem potrdilu o pravilnosti lastnoročnih podpisov ali legalizaciji istih se priloži prošnji še prepis zapis nika dotičnega rednega ali izrednega občnega zbora. Ta prepis se mora dobesedno strinjati z izvirnikom ter morata na koncu prepisa to istinitost potrditi dva že registrirana člana načelstva (navadno načelnik in njegov namestnik) r lastnoročnima podpisoma, toda brez štampiljke, pod sledečim : »Midva podpisana N. N. posestnik v............, in N N. posestnik v......... . .potrjujeva kot člana načelstva Hranilnice in posojilnice v .............. registrovane zadruge z.................ome- jeno zavezo, z ozirom na ministrsko naredbo z dne 23. maja 1895, drž zak. 5t. 74 z dne 8. junija 1895, da se ta (delni) prepis zapisnika o občnem zboru natanko strinja z izvirnikom (oziroma z dotičnimi točkami izvirnika)«. Dostaviti se mora datum in sledita zgoraj omenjena dva podpisa. — Prošnji za registracijo novoustanovljene zadruge je priložiti razun zgoraj navedenega poverjenega zapisnika še izvirna pravila in eri poverjen prepis istih. Postopanje pri prvotni registraciji novo ustanovljenih zadrug preskrbi v vsakem slučaju Zadružna Zveza sama, vsled česar ne navajamo glede tega nadaljnih podrobnosti. Po registraciji spremembe pravil mora zadruga poslati takoj en izvod popravljenih pravil svojemu pristojnemu okrajnemu oblastvu. Ta izvod pravil ie kolka prost. Sklicanje občnih zborov, njih vpšites in sestava zapisnika o obilnih zborih. Kakor hitro se napravi pri zadrugi letni zaključek in bilanca, je treba misliti na sklicanje občnega zboia. Termin, do katerega se občni zbor mora rbdržati, je več ali manj točno določen v pravilih in je različen. Denarne zadruge, ustanovljene po Zadružni Zvezi v Celju, imsjo večiidel na pr. določbe v svojih pravilih, da morajo sklicati občni zbor do konca marca, pridobitne gospodarske zadruge zopet do 30. junija, dočtrn predpisujejo pravila zadrugam, za katere veljajo vzorna pravila graškega »Verbanda«, vršitev občnega zbora v spomladi. Vsaka zadruga se mora termina, določenega v svojih pravilih, točno držati. Vabilo na občni zbor mora obsegati dan, uro in kraj, kjer se vrši občni zbor ter dnevni red. Vse to se določi prej v načelstveni ali skupni seji. Po sebno važnost je polagati na sestavo dnevnega reda. Občni zbor more namreč veljavno sklepati le o onih predmetih, ki jih je obsegal dnevni red na vabilu Pravila sicer navajajo več predmetov, vendar pa nobena pravila ne morejo predvidevati vseh možnosti, ki morejo v življenju zadruge postati predmetom občnega zbora, zatorej se jih v tem oziru ni mogoče točno držati. Dnevni red je pred vsem odvisen od materiiala, ki se je za občni zbor nabral tako z ozirom na določbe pravil, vsled potrebe, nastale iz poslovanja zadruge in z ozirom na zadevne zakonite določbe. Kar se tiče ožita na pravila, se je treba vprašati, če je že potekla doba, za katero je bilo izvo Ijeno zadružno načelstvo ali nadzorstvo, da se v danem slučaju stavijo na dnevni red volitve. Semkaj spada tudi točka »poročilo načelstva in nadzorstva o preteklem poslovnem letu«, ki se mora vsako leto staviti na dnevni red občnega zbora ter »čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in njega odobritev«. Predmeti dnevnega reda, katere je rodila poslovna potreba, so najrazličnejši. Oglejmo si glavne: spremembe obrestne mere, nastavitev ali odstavitev uradnikov in določitev njih plač, določitev najvišjega zneska, do katerega sme odbor dovoljevati posojila (velja po večini le za bivše članice graške Zveze), sprememba pravil, odstavitev načelstva, reševanje sporov v zadrugi, pristop k Zadružni Zvezi ali kaki drugi zadrugi z omejeno zavezo ter odstop od nje, nakup ali prodaja nepremičnin, likvidacija zadruge itd. Zakonite določbe, na katere se je treba ozirati pri sestavi dnevnega reda, so: odobritev računskega zaključka, čitanje revizijskega poročila, poraba dobička, kritje zgube itd. Način, kako se vabilo na občni zbor razglasi, določajo tudi pravila. Ti načini so zelo različni. Nekatera zadruga mora raglasiti v izrecno določenih listih, druga v časopisih, ki jih prei določi načelstvo ali skupna seja, tretja z nabjtjem vabila na pisarniški ali občinski deski, četrta z oznanilom pred cerkvijo, z dopisi itd., itd. Za vsako zadrugo je edino tisti način razglašenja merodajen, katerega ji predpisujejo pravila. Kakor je to dejstvo samopo-sebi razumljivo, opažamo vendarle, da se proti tej določbi pravil največkrat greši in celo od strani takih zadrug, katere vodijo dolgoletni odborniki, izkušeni zadrugarji. Pri tem opozarjamo, da zadruge z nepravilnim sklicanjem občnega zbora riskirajo vsaj to, da jim registrsko sodišče sklepe občnega zbora razveljavi ter zahteva novo sklicanje, s čemur nastanejo zadrugi nepotrebni stroški, osobito če so vložile predlog za registracijo kake spremembe v pravilih ali načelstvu. Nepravilno sklicanje pa zelo lahko dovede tudi do sporov v zadrugi, da ne govorimo o drugih neugodnostih, ki lahko iz tega nastanejo. One zadruge, ki po svojih pravilih lahko v slučaju nesklepčnosti kakega občnega zbora zborujejo in pravove-Ijavno sklepajo eno uro pozneje, morajo na vsakem vabilu na občni zbor dostaviti še sledečo klavzulo: Opomba. Ako bi ta na uro sklican občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uto pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, kateri občni zbor sklepa veljavno, ne glede na število navzočih članov. Pravila v največ slučajih določajo tudi, koliko dni se mora vabilo objaviti pred vršitvijo občnega zbora. Ta med-čas znaša po navadi 8 dni. Ob napovedanem času in na razglašenem prostoru otvori občni zbor predsednik Kot takega določajo pravila razen izjemnih slučajev načelnika zadruge, ali v slučaju neizogibnega zadržka istega, njegovega namestnika. Le ako je občni zbor sklicalo nadzorstvo iz razloga, ker ga načelstvo v nujnem slučaju ali na zahtevo v pravilih določenega števila članov ni hotelo sklicati, ali če gre za razsojanje obtožb načelstva ali slično, predseduje občnemu zboru predsednik nadzorstva, Otvori se občni zbor z običajnim pozdravom na navzoče, na kar je kon-štatirati, da se je občni zbor pravilno sklical (tukaj je navesti tozadevne točne podatke: v številki . . . tega in tega lista z dne ... ati slično) ter da je sklepčen, ker je navzočih toliko in toliko udov. Število navzočih, ki je potrebno za sklepčnost zadruge, določajo pravila in znaša pri večini naših članic deseti del članov zadruge, pri nekaterih pa peti del. To število pa zadostuje pri zadrugah z našimi vzornimi pravili le tedaj, če ne vsebuje dnevni red sklepanja o razpustu zadruge, pri bivših članicah graške Zveze pa v slučaju, da ne gre za spremembo pravil in za razpust zadruge. Za ta izjemna slučaja je potrebna večja udeležba; večina se zahteva pri prvi skupini zadrug dvetretinska udeležba, pri zadrugah, bivših članicah graške Zveze, pa polovica vseh članov zadruge. Po konstataciji pravilnega sklicanja in sklepčnosti občnega zbora preide predsednik na razpravo dnevnega reda. Ako pa je predsednik ugotovil, da se ni zbralo za sklepčnost občnega zbora potrebno število udov, se je ravnati zopet po zadevnem določilu pravil. Na podlagi te določbe se pri enem delu zadrug vrši drug občni zbor eno uro pozneje, na kar se je opozorilo že na vabilu. Na občnem zboru take zadruge le prekine predsednik prvo zborovanje s pozivom, da se udeležniki istega po preteku ene ure zopet zberejo v svrho, da se more vršiti drug občni zbor. Pri prvih zadrugah pa, ki morajo v slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora drugega na novo sklicati, se nesklepčen občni zbor zaključi in se konštatira to v zapisniku. Pri ponovnem zborovanju se postopa natančno tako, kakor pri prvem sklepčnem občnem zboru, razen s to razliko, da se pri ponovnem zborovanju n! treba ozirati na število navzočih članov. Pri obravnavanju dnevnega reda se reši točka za točko. Kot prva točka stoji navadno čitanje in odobritev zapisnika o prejšnem občnem zboru. Kot druga točka dnevnega reda je navadno poročilo načelstva in nadzorstva za preteklo poslovno ieto. V tem poročilu poda načelnik ali v njegovi odsotnosti načelnikov namestnik podatke o gibanju članstva, o gibanju vlog. posojil in naloženega denarja, koliko sej se je vršilo v preteklem letu, vzroke napredovanja ali nazadovanja poslovnih uspehov, kaki so izgledi za tekoč« poslovno leto in tako dalje. Po končanem poročilu mora predsednik vprašati navzoče, če Želi ktk ndel-ženec k istemu kaj pripomniti, sicer da poročilo na glasovanje. Ko je zbor to poročilo odobril, poroča predsednik nadzorstva o po~ slovanju načelstva: da je nadzorstvo toliko in tolikokrat pregledalo poslovanje v zadrugi, da je to in to grajalo, da je našlo gotovino vselej v redu, da je pregledalo računski zaključek, ga primerjalo ?. vsemi prilogami ter ga našlo v popolnem redu. Iz tega razloga predlaga, da podeli občni zbor načelstvu odvezo. Kot nadaljna točka dnevnega reda je navadno odobritev računskega zaključka za pretečeno leto ter even razdelitev dobička oz. pokritje zgube. Ako ni dala zadruga računskega zaključka tiskati ali razmnožiti v svrho razdelitve med člane, se isti v celoti prečita pred občnim zborom ter se važnejše postavke podrobneje raz- tolmačijo n. pr. takole: koncem pred-idočega bilančnega leta je znašalo stanje hranilnih vlog toliko, v obravnavanem poslovnem letu se je toliko na novo naložilo, toliko dvignilo, tedaj so vloge koncem pretečenega leta narasle ali padle za toliko in toliko. Vzroke je navedel že prej član na- čelstva v svojem poročilu. Ista primera se napravi glede posojil in naloženega denarja, ozir. izposoji!. Glede naloženega denarja je navesti zavode, pri katerih je naložen in po kaki obrestni meri. Specificirajo se tudi do podrobnosti upravni stroSki s primerno utemeljit vijo nenavadnih stroškov (potnih, podpor, nagrad itd.). Iz računa izgube in dobička se povdarja razlika med zasluženimi in dolgujočimi obrestmi, utemelje odpisi, glede bilančnih postavk se opozori na eventualne zneske, ki so potrebni nadaljnih odpisov itd. ter se koriečno stavi predlog za porabo dobička. Pri posojilnicah rajfajz- novkah ter ostalih zadrugah, ki so po svojih pravilih dolžne pripisati čisti dobiček v celoti rezervnemu zakladu, se to dejstvo le konštatira, dočim mora pri zadrugah s pravico delitve dobička občni zbor storiti sklep o načinu razdelitve. Navadno se od dobička določi v prvi vrsti primeren odstotek za obrestovanje deležev za dobrodelne namene, za stvaritev posebnih fondov za kurzne ali drugačne predvidevajoče zgube, za eventuelne na-daljne odpise od dvomljivih bilančnih postavk itd. En del se mora zmiraj določiti za pripis k splošni rezervi, ker ta pri nobeni zadrugi ni tako močna, da bi ne prenesla nadaljnih dotacij. V slučaju, da je bilanca zadruge končala z izgubo, jo je oduisati od rezerve. Ako pa bi rezerva ne zadostovala za popolno kritje, ;;,ora odbor s pomočjo Zveze pravočasno izdelati načrt za sanacijo zadruge, katerega je predložiti občnem zboru v odobritev. Da ohrani odbor zadrugi zaupanje med ljudstvom in jo obvaruje eventuelno pred polomom, naj prevzame zgubo na sebe, to se pravi, naj člani načelstva sorazmerno porazdeie zgubo med seboj in jo pokrijejo. To lahko storijo na ta način, da podpišejo veljavno garancijsko izjavo, da jamčijo solidarno za iztiri ji »ost zgube z obrestmi vred s celim svojim premoženjem. To garancijsko pismo izroči zadruga Zadružni Zvezi v depot. Garancijska svota se kot taka vstavi med aktiva v bilanco in se od nje vsako leto odpiše iz čistega dobička. To je ena možnost kritja zgube. Druga obstoji v tem, da odborniki vplačaio zgubo takoj v jednakih delih, zadruga se pa napram njim zaveže, da lini bo te svote vračevala iz dobička. Ta drug način je za današnje nesigurne valu-tarne razmere bolj priporočati. Kajti visoke zgube zadruga ne more kriti v enem ali dveh letih iz dobička, daljšo vrsto let trajajoča zaveza pa vsebuje nevarnost, da pride do realizacije v času, ko bo denar predstavljal znatno višjo vrednost in bi torej ob-vezanec veliko težje plačal, kakor ob času, ko je prevzel obvezo. Pri drugem načinu je pa rayno narobe: odborniki bi plačali zgubo takoj v slabi valuti, povrnila bi jim pa zadruga to garati cijsko posojilo čez leta v dobrem de narju. Seveda pomeni tako plačilo za posameznika, posebno ako je slabše situiran, večjo ali manjšo žrtev, ker mora plačati nekai, od česar ni imei nikake koristi. Toda s t?m momentom, ko je sprejel kak član zadruge izvolitev v načelstvo* je tudi prevzel soodgovornost na seba za redno vodstvo poslov v zadrugi. Če se ie pa torej tako slabo gospodarilo v zadrugi, da je nastala večia zgubn, je vsak posamezni odbornik na tej zgubi vsled zanemarjanja svojih dolžnosti napram zadrugi sokriv, tedaj tudi doi an nositi breme za kritje take zgube. Za slučaj, da se odbor nikakor ne more odločiti za kritje zgube, se predloži, kakor že zgoraj omenjeno, občnemu zboru načrt za porazdelitev zgube med člane. Tukaj gre po navadi še veliko težavneje, ker se zadružniki s popolno pravico izgovarjajo, da zadene krivda za neuspeh odbor. Vendar je pa treba predočiti navzočim udom naravnost pogubonosne posledice za vsakega posameznega za sluča; otvoritve kom kurza. Če se občni zbor tudi po tem že we more odločiti za predlog in je izključena vsaka možnost mirne poravnave, mora načelstvo takoj po občnem zboru naznaniti konkurz zadruge. Pri obravnavanju revizijskega potočila se isto z eventualnimi dostavki Zadružne Zveze dobesedno prečita. Potem poroča predsednik nadzorstva o korakih, ki jih je podv/elo načelstvo m odpravo nedostatkov in ugoditev revizorjevim ozir. Zve z in itn zahtevam. Radi morebitnih pojasnil je otvoritl o poročilu debato, ki se mora vzeti na zapisnik. Pri volitvah se ie treba natančno držati zadevne določbe pravil. Nekatera predpisujejo volitve po listkih, druga z vzklikom ali dviganjem rok, večina pravil pa omogoča oboje ozir. prepušča odločitev občnemu zboru. Stavi se tozadevni predlog. Istotako določajo pravila število glasov, potrebnih za izvolitev. V svrho, da se morejo člani pogovoriti med seboj *!ede volitev, prekine predsednik za nekaj minut zborovanje. Pri volitvah z vzklikom predlaga potem kak ud volilno listo, ki jo da predsednik na glasovanje. Voli se načelstvo, ločeno od nadzorstva. Števca glasov, katera določi predsednik občnega zbora, ugotovita, če ja za listo glasovalo zadostno število giasov. Pravilno izvoljeni odborniki morajo izjaviti, da izvolitev sprejmejo. Večjidei se izvolijo stari odborniki. Zatorej so nekatere zadruge mnenja, da dokier ne nanese potreba spremembe, sploh volitev ni potrebna, dasiravno je poslovna doba odbor-nikom že potekla. Posebno se to rado prakticira glede nadzorstva. Tako na-ziranje je seveda pogrešno. Vodstvo ne more zmiraj natančno vedeti, Če si udje ne ždijo sami kake spremembe v odboru, zatorej jim morajo dati v predpisanih intervalih možnost za udejstvitev njihovih pravic. Sprememba pravil je le redek slučaj' pri zadrugi. Je produkt izgleda na izboljšanje poslovnega uspeha ali iz poslovnih ozirov nastala potreba ali posledica zakoniti hoziroma oblastvenih odredb. N pr. zvišanje deiežev v svrho povečanja več ali manj stalne obratne glavnice, ki omogoča večji dobiček, ali pri zadrugah, ki ne uživajo davčnih prostosti, za znižanje donosnosti v davčnem oziru, prilagoditev pravil novim zakonitim določbam za dosego davčnih in oristojbinskih prostosti, znižanje števila odbornikov vsled pomankanja porabuih oseb za dopolnitev predpisanega Števila čianov, oziroma zvišanje tega števila radi boljše razdelitve deia pri zadrugi Potreba spremembe pravil vsied ukaza oblasti je nastala n. pr v I. 1910 in 1911, ko je finančno ravnateljstvo zahtevalo, da spremene rajfajzenovke tisto določbo pravil, ki ureja pripadnost premoženja, preostalega po likvidaciji kake zadruge. Sočasno je aktuelna sprememba pravil v onih točkah, ki nasprotujejo določbam § 262 finančnega zakona zn I. 1922/23, Te določbe predvidevajo prostost vseh davkov in pristojbin za one zadruge, ki ne dajejo dividend, ki ne obrestujejo deležev, ki v nika-koršni obliki ne dele čiste?« dobička, kojih odborniki ne dobivajo v kakor šnikoli obliki tantijem, ki pripadajo zvezam z najmanj dvajset članicami in kojih .pravila dovoljujejo spremembo tukaj navedenih določb pravil ie s predhodnim odobrenjem Zadružne Zvege. Rajfajznovke, ki hočejo postati deležne oprostitve od kolkovanja zadolžnic, registracijskih prošenj in slično, morajo v gornjem smislu spremeniti svoja pravila. Zadruge, bivše članice graške Zveze morajo spremeniti ra-zventega praviia še v vseh onih točkah, ki se nanašajo na graško Zvezo v tem smislu, da vstavijo na njeno mesto »Zadružna Zveza v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo«. Rajfajznov-kam, kakor tudi vsem ostalim vrstam zadrug pa je priporočati konečno spre membo pravii še v svrho zvišanja deležev. Opozarjamo tozadevno na poseben Članek v tej številki »Zadruge« ped naslovom »Zvišajmo deležno glavnico«. Vsako besedilo spremembe pravil mora biti točno stilizirano, da odgovarja popolnoma svrhi, v dosego katere se je zadruga odločila za spremembo pravil. Zategadelj priporočamo, da se zadruge obrnejo pred vršitvijo občnega zbora na Zadružno zvezo v svrho pravilne Stilizacije za spremembo določenega besedila ter priložijo dopisu en izvod pravil z vsemi prejšnjimi spremembami. Na občnem zboru se potem dotično besedilo predloži v odobritev ter se natančno vpiše v zapisnik. Za veljavnost sklepa je potrebno predpisano število glasov. Vzorna pravila graške Zveze dajejo občnemu zboru nekoliko večjo kompetenco kakor pravila po vzorcu slovenskih zvez. Omenimo tukaj zvišanje obrestne mere, določitev najvišjega zneska, do katerega sme načelstvo in onega, do katerega sme nadzorstvo dovoljevati posojila, dočirn sme čez to mejo dovoljevati posojila le občni zbor. Dasi ima ta slednja določba to slabo stran, da se premalo varuje uradna tajnost, ima nje točno upoštevanje vendar to dobro, da se zadruga ne more pri enem zadružniku preveč zadolžiti, temveč mora dovoliti le manjša posojila, pa teh zato več osebam. Ta meja se mora praviloma do ločiti vsako leto znova. Vendar pa sf te določbe skoro pri nobeni prizadeti zadrugi ne izpolnjuje več, temveč si pomagajo nekatere na ta način, da pustijo že izplačana posojila naknadno odobriti od občnega zbora, dočim nekatere niti tega ne store. Te slednje svarimo pred takim omalovaževanjem pravil, ker prevzema načelstvo skupaj z nadzorstvom s tem odgovornost za zgubo pri kakem posojilu popolnoma na sebe in so člani teh organov dolžni tako zgubo kriti iz svojega. Občni zbor določi tak najvišji znesek po razmerju razpoložljivega denarja. Tozadevni predlog mora iziti iz odbora. Pri tej priliki svarimo vsako zadrugo pred prezadolževanjem in pred posoie-vanjem v špekulativne svrhe. Bolje manjši zaslužek, pa tisti siguren, kakor pa momentani visok obrestni dobiček, pozneje pa izguba glavnice. Vsaka zadruga skušaj izhajati z denarjem, nabranim z vlogami. Izposojilo kjerkoli podraži silno poslovanje in ne prinese osebam, za katere je namenjeno, no- • bene koristi. Obrestno mero si uravnaj zadruga po krajevnih razmerah in po visokosti obrestovanja naloženega denarja. Kal-kulira se naj tako, da ni potrebna sprememba med letom, ker to povzroča precej dela in truda. Kako je postopati pri sklepanju o likvidaciji zadruge, o tem tukaj ne bodemo razpravljali. Prvič so taki slučaji zelo redki, drugič pa itak vsaka zadruga prej vpraša za svet svojo Zvezo, predno se za tak korak odloči. Kot zadnja točka dnevnega reda so zmiraj slučajnosti, da se da zborovalcem prilika za kaka pojasnila, ki so sicer v zvfczi z zadrugo, a niso tan-girale nobene izmed obravnavanih točk. Pri tej priložnosti se tudi more skleniti sklicanje drugega občnega zbora, ako se je pokazala potreba ter datum vr-šitve istega. Po končani debati se zahvali predsednik za lepo uspelo zborovanje ter zaključi občni zbror. Ker se zapisniki vobče, posebno pa še ti o občnih zborih, pišejo čestokrat zelo površno, podajemo v naslednjem vzorec, kako se zapisnik sestavi: »Zapisnik o občnem zboru Hranilnice in posojilnice v , registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 24. februarja 1923 ob 10. uri dopoldne v pisarniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1922. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Predsednik g. N. otvori ob določenem času občni zbor, pozdravi navzoče ter konštatira, da je bil ta občni zbor pravilno sklican v št. 1 lista »Zadruge« z dne 15. januarja 1923 ter da je sklepčen, ker je izmed 1500 deležev in 298 članov zastopanih 350 deležev po 35. članih. Za zapisnika imenuje člana načelstva g. N. Nato preide na dnevni red. Ad 1. 'Fajnik prečita zapisnik o zadnjem občnem zboru, kateri se odobri. Ad. 2. Poročilo o poslovanju načelstva poda predsednik sledeče: Cenjeni zborovalci! Poslovno leto 1922 je končalo v znamenju velikega povpraševanja po denarju. Za posojila je zaprosilo 214 oseb, od katerih pa je načelstvo moralo odkloniti nad polovico. Izplačali smo le 89 novih posojil v skupnem znesku po 46.500 dinarjev. Med odklonjenimi je velika večina raznih lesnih ali drugih prekupčevalcev ter prošnjikov, ki nam niso mogli nuditi dovolj garancij in ki so rabili denar v spekulacijske namene. Posojilne prošnje smo reševali v 30 načelstvenih sejah ter v osmih skupnih sejah. V slednjih smo obravnavali prošnje za zneske nad 15.000 dinarjev. Delo načelstva pri tem ni bilo lahko. Oglašali so se zelo dobri prošnjiki, a za visoke vsote, ki so natu dali razumeti, da jim lahko računimo najmanj 3 %nad našo obrestno mero za posojila. Dasiravno bi si zavod s takimi posojili svoj dobiček lahko znatno zvišal, smo vendarle morali odkloniti vse prošnje nad 50.000 dinarjev, da smo mogli na eni strani zadostiti vsem potrebam gnotno šibkejših prosilcev, ki so pa vsled njihove treznosti in pridnosti bili vredni posojila in so nam nudili tudi dobre poroke, na drugi strani pa smo morali paziti, da ne zabijemo preveč razpoložljivega denarja, ker bi sicer lahko prišli pri dvigih vlog v zadrego. S tem bi pa lahko zgubili zaupanje pri vložnikih. Tudi vloge so se močno dvigale, znamenje, da med ljudstvom zmiraj bolj primanikuje denarja. Kljub temu pa so še. vloge zmiraj presegale dvige, kar. bodemo slišali pri obravnavanju računskega zaključka. Na novo smo sprejeli tekom lanskega leta 45 članov s 305 deleži. Izstopilo pa je 16 članov, deloma vsled smrti, deloma v.sled odpovedi. Koncem leta je naraslo število udov torej na 285 z 1350 deleži v skupnem znesku po 27.000 Din. V imenu nadzorstva poroča predsednik istega g. Y ter navaja, da je nadzorstvo v štirih sejah in sicer z dne 5. marca, 11, junija, 20. septembra in 2. decembra pregledalo vse poslovanje načelstva in zadruge sploh. Pri prvi preskušnji blagajne ni našlo denarnih listkov, vsled česar je naročilo načelstvu, da jih v bodoče spisu je, kar je načelstvo tudi točno storilo. Pri preskušnji knjig nismo našli nobenih nepravilnosti, temveč smo se prepričali, da so se vodile vselej tekoče in pravilno. Zadolžnica in menica ni manjkala nobena; posojila so s poroki zadostno krita. Za nekaj malo hipotečnih posojil, ki jih je posojilnica do zadnjega pregledovanja dala, nudijo zastavljene nepremičnine zadostno varnost. Zaostalih obresti za več kakor eno plačilno dobo posojilnica nima. Tudi ostalo poslovanje smo našli v redu, kar bode razvidno tudi iz revizijskega poročila. Zategadelj predlagam občnemu zboru, da da načelstvu absolutorij s pohvalo. Sprejeto. Ad. 3. Revizijsko poročilo prečita zadružni tajnik od točke do točke, nakar izjavi predsednik nadzorstva, da je odbor v skupni seji z dne 15. okt. 1922 storil potrebne korake za odpravo v poročilu konstatiranih nedo-stavkov. Manjkajoči podpisi v zapisnikih so se že pri tej priliki preskrbeli, naložen denar se je takoj od drugih zavodov prenesel ves na Zvezo, manjkajočo pristopilo izjavo št. 225 je dotičnik že podpisal, za menice se je naložila posebna skadenčna knjiga, dočim bo o zvišanju deležev sklepal današnji občni zbor. Revizijsko poročilo kakor tudi izvajanja predsednika nadzorstva vzame občni zbor odobruje na znanje. Ad 4. Tajnik prečita računski zaključek za leto 1922 in pojasni posamezne postavke, pri čemer opozarja na znatno napredovanje napram letu 1921. Predsednik nadzorstva poroča, da je nadzorstvo pregledalo računski zaključek, ga primerjalo s pripomočki in knjigami ter ga našlo v popolnem redu. Občni zbor riato računski zaključek odobri. Ad 5. Predsednik nadzorstva poroča nadalje, da je skupna seja z dne 20. febr. 1923 izdelala načit za razdelitev dobička po Din 40.16030 ter predlaga občnemu zboru, da ta načrt sprejme. Glasi se: Za dijaško kuhinjo v Celju Din 1000'— » » podporno društvo » 5000 — » Vošnjakov sklad Zvezi » 202 80 » Podporni » » » 202 80 » bilančna dela » 1000 — » 5°/o obrestovanje delež. » 1350'— » dotacijo rezervnega zaklada za kurzne zgube » 10.000'— dočim se ostanek po » 21.80470 pridene splošni rezervi. Občni zbor sprejme ta predlog brez debate enoglasno. Ad 6. Predsednik opozori navzoče, da je funkcijska doba Članom načelstva in nadzorstva potekla, vsled česar so potrebne nove volitve. Pozove občni zbor, da se izjavi, če želi, da se voli z vzklikom ali po listkih. V prvem slučaju mora to občni zbor .veljavno skleniti. Na predlog člana N. N. sklene občni zbor enoglasno, da se vrše volitve z vzklikom. Nato prekine predsednik za pet minut zborovanje v svrho pogovora o kandidatni listi. Po zopetni otvoritvi predlaga ud A, da se izvolijo vsi do- sedanji udje načelstva in nadzorstva razen umrlega člana nadzorstva B, mesto katerega predlaga uda C. Ta predlog občni zbor soglasno sprejme, s čemer so izvoljeni v načelstvo gg-: N. N. pos. v H. kot načelnik » » » » » » načel, namestnik » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » » pa kot udje načelstva; v nadzorstvo pa gg.: N. N. pos. v H. kot predsednik X> » » » » » » » » » » » » » » kot Člani nadzorstva. Vsi izvoljeni izjavijo, da izvolitev sprejmejo. Ad 7. Predsednik občnega zbora obrazloži potrebo po zvišanju deležev z ozirom na devalvacijo denarja ter iz davčnih ozirov'in predlaga spremembo § .. pravil v toliko, da se dosedanja vrsta deležev v kronah spremeni v dinarje. Predlog soglasno sprejet. Ad 8. Ker se pri slučajnostih nikdo ne oglasi k besedi, se predsednik zahvali za lepo uspelo zborovanje ter zaključi občni zbor. V . . . . , dne 23. febr. 1923. N. N., zapisnikar N. N., predsednik N. N., ud N. N, ud Potreba kontrole v zadrugah. Ker se važnost pregledovanja poslovanja po nadzorstvu pri zadrugah na splošno preveč podcenjuje, se nam zdi potrebno opozoriti na nekatere okolnosti, iz katerih sledi, kako potrebna je stroga in večkratna kontrola v letu od strani nadzorstva. En primer. V načelstvu zadruge so osebe, ki gospodarsko slabo stoje. Pravila te zadruge slučajno ne otežkočajo dajanja posojil članom načelstva, zatorej si najmejo posojilo pri lastnem zavodu. Prvič manjše svote. Draginja raste, de narja zmiraj bolj primanjkuje. Eden član načelstva zida, drugi rabi za na-