Izhaja v mak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzl 10/L, Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. Čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. Ur 20,—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Ogiasi po dogovoru
Sptdizionie in abb. postale I. Kr.
ŠT. 72	TRST, ČETRTEK 6. OKTOBRA 1955, GORICA		LET. IV
	ŽALOSTNA BILANCA PRVEGA LETA		
Ob ob	letnici londonskega spo	raz	uma
Obljube min. Rossija in Palamarovi ukrepi - Neenako izvajanje šolsKib zakonov
Dne 5. oktobra je minilo eno leto, odkar so vlade Italije, Jugoslavije ,Združenih držav in Velike Britanije podpisale v Londonu sporazum o tržaškem vprašanju. Ta pogodba je tedaj izzvala veliko potrtost in razočaranje v vseh onih, ki so bili pristaši tržaške samostojnosti in neodvisnosti, to se pravi v večini tržaškega prebivalstva obeh narodnosti. Globoka je bila tudi nezadovoljnost med laškimi nacionalisti, ker po sporazumu je bila izročena cona B v stalno upravo Jugoslaviji in so s tem bili odrezani tamkajšnji Italijani od svoje matične države.
Edina svetla stran londonskega sporazuma so bila njegova določila o zaščiti narodnih manjšin. Slovencem in Italijanom je bilo zajamčeno šolstvo v materinščini, dvojezičnost na sodnijah in v vseli javnih uradih, e-nnkopravnost v gospodarstvu in zagotovljena pravica, da bodo v primernem številu nameščeni v javnih službah. V 7. členu je bilo določeno, da se narodnostni sestav in značaj našega ozemlja ne sme spreminjati v škodo ene ali druge narodnosti, tako da je bila Slovencem in Italijanom zavarovana njih zemljiška posest.
Vsaktera nacionalistična hujskanja je bila strogo zabranjena in kdorkoli širi sovraštvo med Slovenci in Italijani, naj se kaznuje.
V pogodbi je bila poleg tega določba, za katero so nas druge manjšine, n. p. južni Tirolci. zavidali: posebna italijansko-jugoslo-vanska mešana komisija naj stalno čuva in skrbi, da se pravice, dane manjšinam, resnično spoštujejo, in kdorkoli misli, da se mn godi krivica, se labko nanjo pritoži.
Če smo že zgubili neodvisnost — so se ljudje tolažili — bomo vsai živeli na naši remiji kot svobodni in enakopravni državljani.
ENOLETNI OBRAČUN
Od tega ie minilo točno eno leto in napočil je čas, da napravimo vsaj kratek obračun.
'Kar so nam Angleži in Amerikanci ob odhodu pu«tili. ie v glavnem ostalo, vendar so vse najvažnejše nove določbe iz posebnega statut« na žalost še vedno le — na papirju
Vladi se po enem letu ni zdelo niti potrebno. da objavi besedilo sporazuma v uradnem listu, in vsi oni fašistični zakoni, ki žalijo in ponižujejo Slovence ter onemogočajo Uresničenje londonske pogodbe, so še vedno V polni veljavi.
O dvojezičnosti na sodniiah. v državnih, deželnih in tržaških občinskih uradih ni nikjer ne duha ne sluha. Nikjer ne vidiš še v *ne*tu kakega slovenskega napisa, saj so celo v podeželju odstranili nekatere, ki so jili bili dovolili zavezniki, čeprav se niso ravno
odlikovali s preveliko ljubeznijo do Slovencev.
V javnih uradih ni nameščen danes niti en odstotek Slovencev in dr. Palamara je jasno in bistro izjavil, da slovenskih uradnikov ne more imenovati, češ da so pri nas vsa mesta že tako prenapolnjena.
Po enem letu ni še rešeno vprašanje slovenskih kulturnih domov, ni še začela delovali važna jugoslovansko-italijanska mešana komisija in Slovenci nismo še dobili obljubljenega denarnega zavoda v Trstu.
Edina svetla stran je videmski dogovor o obmejnem prometu, ki je napolnil z zado'-voljstvom vse naše prebivalstvo. Toda tudi ta dogovor je prišel za mnoge Italijane iz cone B prepozno, zakaj tisoči in tisoči beguncev, ki so se medtem naselili v naših krajih, se na žalost ne mislijo več vrniti na svoje domove. Ravno tako prekasno sklicuje rimska vlada mednarodni sestanek za ureditev proste tržaške luke. Dežele iz našega pri-rodnega zaledja so si medtem pomagale na drug način: sklenile so razne dogovore s se-vernonemškimi pristanišči in z Reko in tako ie Trst pretrpel ogromno škodo', ki se bo dala le težko popraviti. Medtem so tisoči njegovih sinov vzeli culo na rame in šli iskat kruha v — Avstralijo.
KRŠITVE STATUTA SE NADALJUJEJO
Kar Slovence najbolj boli, je neprekinje-no in čedalje hujše razlaščevan je njihove kmečke zemlje, so tuja naselja, ki rastejn
kot gobe v vaseh, ki so bile skozi več ko tisoč let vedno čisto slovenske.
Mi imamo za istrske begunce polno razumevanje. Ničesar ne zahtevamo zase, česar bi ne hoteli tudi njim priznati. Mi in oni imamo isto sveto pravico ne le do življenja, temveč tudi pravico do lastnih bivališč. Nikdar in pod nobenim pogojem pa ne bomo priznali, da smo tukajšnji Slovenci nekak narod talcev, nad katerim bi se smel kdorkoli znašati zaradi dejanj, ki jih naše ljudstvo ni zakrivilo.
Taka nemoralna in protikrščanska načela iz dna duše odklanjamo. Branijo naj jih, če hočejo, razni predstavniki tukajšnje Italijanske kršč. demokracije.
V tej stvari je z nami vsak kompromis nemogoč. Razen na krščanstvo se v naši borbi oslanjamo tudi na črko in duh posebnega slatuta, ki v 7. členu nadvse jasno prepoveduje katerokoli namerno spreminjanje narodnostnega sestava našega ozemlja.
Če so begunci prisiljeni iskati nekje nova bivališča, naj jih poiščejo na ozemlju LASTNEGA NARODA in ne tujega, najmanj pa na skopem in skalnatem slovenskem Krasa, ki niti SVOJIH OTROK NE MORE PRE-2IVLJATI. Zakaj jih silijo med naše kamenje? Iz gospodarskih razlogov prav gotovo ne. Tu gre za očitno raznarodovanje, gre za gole politične račune, iki so v kričečem nasprotju z londonskim sporazumom in le zastrupljajo odnose med sosednima narodoma.
Tujci na domači zemlji
službe, z drugim bodo s 1. januarjem 1956 odpuščeni vsi ostali nameščenci bivše ZVU. ki so jugoslovanski državljani, to je tujci.
Kakšni »tujci« so med njimi, smo ravnokar povedali. Namesto da bi preganjancem dali kako zadoščenje, so jih proglasili za ino. zemee v lastni domačiji.
Toda to še ni vse. Odpuščeni učitelji in profesorji so bili postavljeni na cesto brez vinarju odškodnine, češ da so pač taki zakonski predpisi. Nekateri so tu v službi že eno desetletje, vzgoji naše mladine so žrtvovali najboljša moška leta, sedaj pa ravnajo z njimi slabše kot z vsakim vajencem. Tako ravnanje je kljub vsem zakonom nečloveško in skrajno nesocialno.
MINISTROVA IZJAVA
Pred kratkim je močno razburila našo javnost nova kršitev londonske pogodbe, ki jo je zagrešil generalni komisariat.
V Londonu so pred enim letom dali v sporazum tudi člen 8, v katerem je rečeno, da bodo vse osebe, ki so bile nekoč pristojne na našem ozemlju in so se semkaj vrnile, uživale enake pravice kakor ostali stalni prebivalci teh krajev.
Koga so s tem mislili? Očitno one osebe, ki so bile nekdaj tu pristojne, a so se morale zaradi fašističnega nasilja izseliti ter sprejeti jugoslovansko državljanstvo, da so prišle do kruha. Med njimi so člani starih tržaških družin, toTej pravi in pristni domačini. Prirodno in pravično je zato bilo, da so tem žrtvam fašističnega preganjanja s sporazumom ne samo dovolili, da se vrnejo domov, temveč jim priznali obenem iste pravice kot \sem ostalim domačinom.
V nasprotju s to pogodbo je pa izdal dr. Palamara dve navodili: po prvem je prišla z novim šolskim letom skupina učiteljev ob
Politika generalnega komisariata je po našem mnenju tudi v nasprotju z najnovejšimi izjavami ministra prosvete Paola Rossija, ki jih beremo v ljubljanskem mesečniku »Tovarišu«.	Nadaljevanje	na	3.	strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
VOLITVE SE BLIŽAJO
Stranke, ki sede s Kršč. demokracijo v vladi, zahtevajo, naj se spremene obstoječi volilni zako-ni, in sicer tako, da bi vsaka stranka imela, če je le mogoče, toliko zastopnikov, kolikor odgovarja številu njenih volivcev.
Vlada je že pripravila načrte in bi po' njih Kršč. demokracija izgubila približno 12 poslancev.
Občinske volitve bodo najbrž spomladi. Po vladnih predlogih bi v Trstu in Gorici imela vsaka stranka natančno toliko- svetovalcev, kolikor bo znašalo število njenih volivcev, to se pravi, da bi Kršč. demokrati izgubili dosedanjo večino-. V občinah z manj ko 10.000 prebivalcev bi pa dobila tista stranka, ki ima največ glasov, dve tretjini sveto valcev, ostalo tretjino pa druga najmočnejša lista.
Povezava med listami naj bi po novem za-ko-nu odpadla.
STRINJAMO SE!
Diego De Castro je pretekli torek priobčil v turinski Stampi uvodnik, ki proti koncu vsebuje tele misli: Pomisliti je treba, da ima Italija le malo več ko 1 odstotek drugo-rod-cev . . . Ker smo v dejanskem življenju eno-rodna država, se lahko čutimo varne in zato moramo- »na vse načine pospeševati svobodno širjenje jezika onih laških državljanov, ki ne govore italijanščine«: njihov jezik je tre. ba torej pospeševati, podpirati, širiti in ne samo »dovoljevati«.
S temi De Castrovimi nazori se popolno ma strinjamo, ker niso samo v korist Slovencev, temveč tudi Italije. Edino na ta način je mogoče DANDANES reševati vprašanje narodnih manjšin in obenem braniti svojo državo- pred iredentizmom.
DOMOV!
Bulganin je držal besedo, ki jo je dal A-denauerju, da spusti domov vse nemške u-jetnike. Te dni se vrne na svoje domove 8877 ujetnikov. V sovjetskih zaporih obdrže le 749 vojnih zločincev, a tudi te le za nekaj časa; po dogovoru jih bodo izročili nemški vladi, da jim sodi po domačih zakonih.
POMEMBEN DOGODEK
V nedeljo je bil v Vidmu ustanovni občni zbor prvega prosvetnega društva beneških Slovencev. Najbolj razveseljivo je, da se ga je udeležilo mno-go narodno probujene mladine. Novo društvo nosi ime največjega pesnika in pisatelja beneških Slovencev Ivana Trinka.
Če bo zgodovinsko važno društvo prešinjal Trinkov duh, uspeh in napredek ne bosta izostala.
GORICA V ŠTEVILKAH
Po mirovni pogodbi iz leta 1947 se je tudi občina Gorica zmanjšala. Od nje so odcepili Solkan, Kronberg, Šempeter in Vrtojbo. Od 51.475 prebivalcev v 1. 1936 je število padlo na 42.500 duš, površina se je pa skrčila od 10.206 na 4050 hektarov. Hiš je Gorica prej imela 6196, danes jih ima le 4689.
Hujše pa je, da je zgubila svojo živahno trgovino s slovenskim zaledjem. O tem nimamo še uradnih številk.
NEMIRNA SEVERNA AFRIKA
Četudi se francoski ministrski predsednik Eaure na vse načine trudi, da bi pomiril Ma-joko, in se je s tamkajšnjimi političnimi voditelji v načelu tudi že sporazumel, se v deželi ponavljajo iz dneva v dan vse večji nemiri in neredi.
Berberski uporniki se z oro-žjem v roki bore proti Francozom in so v zadnjih dneh obkolili razne francoske posadke, ki se obupno branijo pred napadalci. V boj so posegla maroška gorska plemena, znana iz zadnjih uporov po svoji posebni krutosti:	brez u-
smiljenja so klala otroke, starce in žene. Obkoljenim francoskim vojakom so prihitela na pomoč bojna letala, a jih niso še mogla osvoboditi.
Nemiri v Maroku ogrožajo obstanek Fau rove vlade. Vse težave so nastale zaradi tega ker se Francija ni znala pravočasno sporazumeti z maroškimi domačini.
PAPAGOS JE UMRL
Predsednik grške vlade maršal Papagos je iznenada umrl. To je mož, ki se je 1. 1940 na čelu grške vojske boril proti Hitlerju in padel nato v roke Nemcev. Ti so ga vlačili i>; taborišča v taborišče, kjer je mnogo trpel. Iz internacije ga je osvobodila v Nemčijo prodirajoča ameriška vojska.
Pa-pagosova zasluga je, da se je ustanovil-Balkanska zveza ter obnovilo staro prijatelj stvo med Grčijo in Jugoslavijo.
TITO JE OBOLEL
Po končanih razgovorili med Jugoslavijo in Združ. drž. Amerike so jugoslovanski listi objavili vest, da je maršal Tito nenadoma zbolel za revmatizem. Odšel je nai otok Brioni pri Pulju, kjer se bo dalj časa zdravil. Tito bo- sicer še naprej opravljal predsedniške posle, a najbrž ne bo mogel sprejemati toliko gostov kakor doslej.
POMANJKANJE UČITELJEV
Državni odbor za Ijudskošolske učitelje je na svojem sestanku v Zagrebu ugotovil, da v Jugoslaviji še vedno- primanjkuje učnih moči. Zato je med že nastavljenimi še danes 18 od sto učiteljev brez popolne strokovne izobrazbe.
SKREGALI IN PRETEPLI SO SE
Mladi poslanec Pozzo, ki je v Trstu pri manifestacijah proti zaveznikom tako sukal bombo, da se mu je v hlačniku razpočila, ;je tedaj zaslovel kot bodoči voditelj neofašiz-ma. Sedaj se je pa z vodstvom skregal in u-stanovil z mladimi prijatelji novo, še -bolj fašistično stranko.
Sprti črni bratje so se začeli v Rimu cel( med sabo pretepati in zasedati s silo drug drugemu društvene prostore. Drugače ne znajo in ne morejo', nasilje jim je v krvi.
STRIC IZ AMERIKE
Od časa do časa se sliši, da v Ameriki res umre kak pravi stric ter zapusti težke milijone sorodnikom v Evropi. Tako se je zgodilo te dni zemljemercu Tortori pri Amal-fiju, kateremu je padlo- od rajnega strica v Ameriki čez noč v naročje kar 700 milijonov lir. Škoda, da nimamo mi takih stricev!
PISMO SEGNIJU
Slovenski župani in očinski svetovalci Tržaškega ozemlja so v soboto, 1. oktobra, poslali predsedniku italijanske vlade pismo, v katerem ga o-pozarjajo na zle posledice, ki ga bo vzbudil med tukajšnjimi Slovenci sodni postopek proti bojevnikom briško-bene-škega odreda.
Možje, ki jih danes kličejo na odgovornost, so po 8. septembru 1943 zgrabili za o-ložje ter se borili proti nacistom in fašistom za skupno zavezniško- stvar. Zato je proces v Vidmu v kričečem nasprotju s členom 16 mi--rovne pogodbe ter obenem z duhom in cilji londonskega sporazuma, ki je imel namen pomiriti tu živeča naro-da ter ju privesti do prijateljskega sodelovanja.
Župani in občinski svetovalci prosijo predsednika, naj njihovo pismo vzame v resen pretres ter ukrene, kar mu njegova vest narekuje.
ISTO VELJA ZA ISTRSKE BEGUNCE
Južni Tirolci — piše Diego- De Castro v turinski Stampi — so imeli prav, da so se borili proti raznarodovanju, s katerim jih je ogrožal fašizem, čeprav so pri tem sami pomagali, ker se je 1. 1939 kar 80 odsto-tkov južnih Tirolcev odločilo za nemško -državljanstvo ter sklenilo, da se izseli v Nemčijo.
Isto bi lahko rekli o italijanskih beguncih iz cone B. Razlika je le v tem, da so južne Tirolce gnala z rojstne zemlje Hitler in Mussolini, medtem ko Lahov iz cone B ne žene nihče z nasiljem z njihovih do-mov. Izseljujejo se prostovoljno, ker ne marajo živeti pod komunisti in biti manjšina pod vlado Slovanov.
AVSTRIJA IN ITALIJA
Med obema državama je nastal spor, ker je avstrijski kancler Raab pretekli teden v dunajskem parlamentu izjavil, da je Avstrija na podlagi pogodbe De Gasperi-Gruber iz leta 1946 ne samo upravičena, temveč naravnost dolžna se zanimati za nemško prebivalstvo južnega Tirola ter braniti in zastopati njegove koristi.
Rimsko zunanje ministrstvo je izjavilo-, da se Avstrija hoče s tem vmešavati v notranje razmere italijanske države, čeprav ne taji, da ima Dunaj neoporečno pravico »se zanimati za uresničenje De Ga-speri-Gruberjeve-ga sporazuma«.
To je prazna igra z besedami. Če ima Avstrija pravico zahtevati izvedbo te pogodbe, ima tudi pravico »se vmešavati« v notranje zadeve sosede. Kako naj drugače sploh brani zapisane pravice južnih Tirolcev?
GORA ISEL
Na tej gori je za časa Napo-leona vodil junaški Andrej Hofer Tirolce v boj proti Francozom. Z istim imenom »Berg Iscl« so ustanovili sedaj v Avstriji organizacijo, ki ima namen »braniti naro-dni značaj nemške zemlje, zlasti na južnem Tirolskem«. V oktobru bo ta zveza priredila velika zborovanja po vseh večjih krajih Avstrije.
LEPO VREME
Vremenski preroki pravijo, da bo lepa je-sen še nekaj časa trajala. Zato se vinogradniki ne morejo še odločiti, da bi kar skraj-' trgali. Raje puste, da jagode cekinasto- dozore. Pripravljeno pa imajo že vse, da shranijo žlahtno kapljico, ki kaže, da bo obilnejša kot lani.
NOVICE
OBOROŽEVANJE GRE NAPREJ
Kanec oktobra se sestanejo v Švici spet zastopniki Sovjetske zveze in zapadnih velesil. Razpravljali bodo predvsem o zedinjenju Nemčije in o splošnem razoroževanju.
Medtem se pa velesile naprej oborožil jejo: ameriško vojno ministrstvo je predložilo proračun za prihodnje leto, ki izkazuje 34 milijard dolarjev več stroškov kot lani. 0-brambni minister Wilson je dejal, da potrebuje te milijarde za velikanska raketna letala, iz katerih se lahko spuščajo atomske bombe.
Če se velesile ne sporazumejo, bomo seveda v kratkem brali, kako so tudi druge drža-1 ve določile nekaj več milijard za »obrambo«, in tekma v oboroževanju pojde neusmiljeno naprej. Vsi pošteni in miroljubni ljudje žele, da bi se velikani v Ženevi pobotali.
TI IZPITU
Šolski izpiti so res huda muka za profesorje in dijake. Profesorji prejemajo grozilna pisma, ob koncu izpitov so se primerili celo uboji in samomori. Na liceju v Milanu je pa pretekli teden kar med izpraševanjem zadela kap predsednika komisije prof. Insole-ra. Menda se je nekaj razburil, pa je bilo konec.
»GEOFIZIČNO LETO«
To ime bodo uradno dali letu 1957-58, ker mislijo tedaj vse mednarodne zemljepisne družbe proučevati po enotnem načrtu našo zemljo. Predvsem gre za temeljitejše raziskovanje krajev večnega ledovja, za tako zvano Antarktiko, ki krije v sebi neizmerna bogastva. Že letos pojde tja več tisoč maž. Drugo, kar učenjake zanima, so plasti ozračja v silnih višinah od 80 do 400 tisoč metrov. Te hočejo preiskali posebno vremenoslovci in oni, ki pripravljajo polete na luno in drugo zvezde.
»NIKOLI VEČ«
Albanski ministrski predsednik Enver Ho-dža je izjavil, da je albansko ljudstvo srečno, ker so se oblaki, ki so zatemnjevali naše prijateljstvo z bratskimi narodi Jugoslavije, za vedno razpršili. Sovraštvo zadnjih bridkih 7 let »se ne bo nikoli več povrnilo«.
Hodža je na mig iz Kremlja postal naenkrat spet velik prijatelj Jugoslavije.
NOVO ŠOLSKO POSLOPJE
Deželni zbor v Gorici je odobril 200 milijonov, da se zgradi nasproti bolnišnice usmiljenih bratov veliko moderno šolsko poslopje, v katerem bo prostora za 800 dijakov, ki hočejo postati geometri ali se posvetiti trgovski stroki.
Kako lepo bi bilo, ko bi enako ljubezen izkazovali slovenskemu šolstvu!
ITALIJANSKI DELAVCI NA ANGLEŠKEM
V Veliki Britaniji dela precej Italijanov največ v rudnikih in zidarski stroki. Tako jih je v Bedfordu zaposlenih 2000 v opekarnah. Mezda znaša nekaj več ko 20 tisoč lir na teden. Od tega je neki delavec v 2 letih poslal družini v Italijo pol milijona lir in sam dal na stran 350 tisoč.
Italijani so dobri delavci, vendar se an,
gleške strokovne organizacije močno proti-vijo, da bi jih podjetja jemala v službo. Pravijo, da se ne znajo prilagoditi navadam dežele: preveč kričijo na cestah in v gostilnah, v stanovanjih loputajo z vrati in delajo hrup na radio sprejemnikih, tako da gredo na živce sosedam.
V resnici so pa angleški delavci sploh nasprotni tujcem, ker sc ti skromni in malo-zahtevni ter pritiskajo navzdol plače domačinom.
RESNIČNO BREZNO
V bližini Perpignana v južni Franciji je majhno jezero, ki je pravi čudež. Z vsemi najmodernejšimi pripravami so skušali izmeriti njegova globino, a so se zaman trudili. Doslej niso še mogli priti do dna. Takih jezer je malo na svetu.
DAVČNA MORALA
V Italiji so uvedli novost, da oblastvo objavlja, kakšne dohodke so navedli poedini davkoplačevalci sami in kakšne je nato odmerila davkarija.
Taka je knez Torlonia prijavil 26 milijonov letnih dohodkov, davkarija je pa ugoto vila 800 milijonov. Igralka Lollobrigida jr prijavila 40 milijonov letnih zaslužkov, obla sivo ji je ugotovilo 70. Tako gre po vrsti pr? bogatinih.	x
KONČNO JE ODFRLEL
Ivanu Peronu so šele preteklo nedeljo dovolili, da zapusti deželo. Trinajst dni je čakal na paragvajski ladji v pristanišču Buenos Airesa v stalni skrbi, ali se njegovi zmagoviti nasprotniki marda ne premislijo. Sedel je v kletki, iz katere je končno sfrlel v sosedni Paragvaj, kjer se je globoko oddahnil.
AMERIŠKI DAR
Po odhodu poslednjega ruskega vojaka iz Avstrije so sedaj začeli zapuščati deželo tudi Ainerikanci. Vse stanovanjske hiše, vojašnice, radio postaje in druge naprave, ki
Ob
Nadaljevanje s 1. strani Urednik je vprašal med drugim ministra: »Kako bodo zaščitene pravice učiteljev, ki so že doslej opravljali to službo? Posebej mislim na učitelje, ki ne ustrezajo formalnim predpisom za izvrševanje učiteljskega poklica, kakor tudi na tiste, katerih državljanstvo ni še rešeno?«
»TUDI TI« — je odgovoril minister »BODO OSTALI NA SVOJIH SLUŽBENIH MESTIH ŠTIRI LETA . .. Ostali bodo lahko tudi pozneje, če bodo v tem času zado’. stili predpisanim študijskim pogojem.«
Zakaj jih torej sedaj odpuščajo? Zato — nam bodo odgovorili — ker je na žalost premalo učencev in je treba pač zmanjšati število razredov. Mi, Italijani, nismo tega krivi, zakon je zakon.
K temu pripominjamo naslednje: formalno imate prav, vendar ka gre za italijanske šole in manjšine, znate iste zakone tudi drugače izvajati.
V rokah imamo uradni seznam italijanskih ljudskih šol na južnem Tirolskem iz leta 1952. Tu beremo prav zanimive podatke: v okraju Brixen so delovale tedaj italijanske
so jih sezidali v zadnjih 10 letih, bodo prepustili brezplačna Avstriji. Zanje so Ameri-kanci bili potrošili 22 milijonov dolarjev. Razen tega mislijo darovali avstrijski vojski vse svoje orožje v vrednosti 40 milijonov dolarjev.
ŽELEZNICE SE PODRAŽIJO
Pravijo, da bo na italijanskih železnicah ukinjen tretji razred. To je lepo in prav, saj smo vsi ljudje enaki in vsakdo1 se rad u-dobno vozi. Sitno je le, da nameravajo pri tem zvišati potnino za 25 od sto. Ker avtobusi ne smejo biti bolj poceni kot železnice, bi se skoro gotovo zvišala tudi na njih voznina.
Kar nameravajo, se zdi na oko zelo demokratično, v resnici bo pa postalo potovanje dražje.
RAZJARJENI BIK
Iz mestne klavnice v Livornu je ušel bik. Ves razjarjen je dirjal po ulicah in nevarna ranil tri osebe. Nenadoma se je ustavil pred avtomobilom in se tudi nanj ujezil. Z vso silo se je vanj zagnal, a pri tem so se mu rogovi zapletli v stroj, da jih ni mogel več potegniti ven.
Koliko bikov je tudi med nami, ki se zaletijo in ne morejo več nazaj!
»REGIMENT PO CESTI GRE«
Prejšnji teden je po dunajskih ulicah korakala prva četa nove avstrijske vojske. Dunajčani so kar noreli od veselja in metali cvetje na vojake, ki so strumno tolkli pete za vojaško go'dbo spredaj.
i VOJNI ORJAK
Ameriška mornarica je dobila novo nosilko letal Forrestal, na kateri je nameščenih 100 letal za atomske napade. Na ladji je v službi 3500 inženirjev in tehnikov. Stala je državo kar 125 milijard lir.
Kaj bi s tem denarjem vse lahko storili za reveže, če bi se velesile začele razoroževati!
obletnici londonskega sporazuma
iole z naslednjim številom učencev: V Neu* ftiftu v enem razredu 8 učencev, v St. Andra 3, v Afersu 2, v Tschoetschu 2, v Albeinsu t učenec. Isti položaj je bil v okraju Bruneck: vas Kieins je imela v laški šoli 5 učencev, Onaeh 4, St. Sigismund 4, Ehrenburg 3, Mon-lal 2, Oberrasen enega. V okraju Taufers so imele italijanske šole v St. Johannu in A-bon 3 učence, v Steinhausu 2, v Luttachu 1, v Prettau-u- 1 in v Gaisu I. In tako bi lahko nadaljevali.
Iz tega spoznamo vsekakor, da vlada iste zakone tolmači lahko strogo po črki, če hoče, lahko pa tudi bolj širokogrudno.
Zakaj naj bi ne bila s šibko slovensko manjšino ravno tako velikodušna, kakor je z italijansko na južnem Tirolskem? To bi bilo zelo potrebno in človeško posebno na Tržaškem, ki se bori s težko gospodarsko krizo in hudo brezposelnostjo.
Če bi dr. Palamara svoje ukrepe še enkrat premislil in jih — kakor je na tiskovni konferenci sam namignil — spremenil, bi mu bili Slovenci hvaležni, obenem bi pa zelo koristil ugledu Italije med našim narodom to- in onstran meje.
SLof ribi h 'T,iznft Is t*ijn
DOLINA
Pretekli petek je generalni vladni komisar dr. Palamara obiskal dolinsko občino. Na županstvu so ga sprejeli župan in odborniki, ki so visokemu goslu obrazložili najnujnejša in najvažnejša gospodarska vprašanja naše občine. Po razgovoru, ki je trajal približno ure in četrt, se je dr. Palamara o-dpeljal v Zgonik. Predstavnika italijanske vlade v Trstu sla spremljala njegov tajnik dr. Santini in ravnatelj za javna dela dr. Palomba.
Na tiskovni konferenci, ki je bila pretekli ponedeljek, je dr. Palamara med drugim poročal, da bo država tudi letos krila primanjkljaj dolinske občine, kateri znaša 32 milijonov lir. Za javna dela pa so določili 55 milijonov, ki jili bodo uporabili do konca prvega polletja 1956.
Ne poznamo sicer do podrobnosti gospodarskega načrta naše občine, vendar menimo, da bi od 55 milijonov lahko določili potrebni znesek za napeljavo vodovoda v Jezero. To delo1 je brez dvoma najnujnejše in bi moralo imeti prednost pred katerokoli drugo gradnjo v naši občini. Upamo, da bodo naši občinski možje naredili vse potrebno, da prebivalci Jezera pridejo v doglednem času do zdrave pitne vode.
PREBENEG
Silno smo se razveselili, ko smo v torek v časopisih brali, da so oblastva določila Ul milijonov lir za obnovo naših požganih poslopij. Čeprav je o'd konca vojne minilo že 10 let in smo med tem časom utrpeli neprecenljivo gospodarsko škodo, smo sedaj kljub vsemu zelo zadovoljni, ker upamo, da se bliža konec našega velikega gorja.
Ker pa prav dobro poznamo upravni ustroj italijanske države, se nas sedaj loteva strah, da se bo stvar zavlekla ali celo obtičala v številnih predalih tržaškega tehničnega urada. Bojimo se, -da bo minilo še dolgo časa, preden se obnovitvena dela dejansko prično.
Zato prosimo vsa oblastva, predvsem domačo občino, naj poskrbe, da se določeni znesek čimprej uporabi. Kdorkoli nam bo v tej zadevi pomagal, naj bo prepričan, da ga bo> spremljala hvaležnost vseh prebivalcev Prebenega.
Naj izrazimo še priznanje Novemu listu, ki je večkrat posvetil mnogo pažnje prav vprašanju obnove naše vasi, kakor tudi drugim perečim gospodarskim potrebam tržaškega podeželja.
ZGONIK
Pretekli petek je bil na uradnem obisku v Zgoniku generalni komisar dr. Palamara. V občinskem domu so’ ga sprejeli župan in odborniki, ki so se z visokim gostom zadržali > daljšem razgovoru. Po pozdravnih besedah jr župan Obad dr. Palamari podrobno orisa’ najbolj pereče gospodarske potrebe naše ob čine ter prosil za pomoč države. Generalni komisar je obljubil, da bo vsem vprašanjem posvetil največjo pozornost ter jih skušal zadovoljivo rešiti.
In res je dr. Palamara držal besedo, saj je že tri dni kasneje novinarjem:	med drugim
sporočil, da bo naša občina dobila 16 milijonov in 500.000 lir za kritje rednega proračuna ter 46 milijonov in 500 tisoč za izvedbo gospodarskega načrta.
Del zadnjega zneska bodo uporabili za gradnjo novega šolskega poslopja v Zgoniku. Danes bi radi ponovno sprožili vprašanje redne kmetijske šole ali tečaja, o katerem smo že nekajkrat govorili. Takale šola se bo prav gotovo laže uresničila, kadar dobimo nove prostore. Naj naši občinski možje, ko bodo pripravljali načrte za novo poslopje, vzamejo v resen pretres živo potrebo slovenskega kmečkega življa po temeljiti strokovni izobrazbi.
NABREŽINA
Na žalost je smrtna kosa zadnje tedne pri nas bogato žela. V torek, 27. septembra, je ponovno zamahnila po življenju mladega človeka.
Zaradi nesreče, ki se je pripetila na delu, je preminil 28-letni domačin Marijan Radovič. Pokojnik je bil zapo-slen kot vozač pri gradnji avtoceste Nabrežina—Tržič. Ko so
7.	dvigalnimi stroji nakladali kamenje na tovornik, se je mladenič za hip pomaknil pod žerjav, odkoder mu je ko-s kamna padel na glavo ter mu ranil lobanjo. Zatekel se je v tržaško bolnico, kjer pa je kljub negi in pri-
zadevanju zdravnikov po 5 dnevih trpljenja izdihnil.
Pokojni Marijan izhaja iz znane Mohorink-ne družine. Ril jc družaben in narodno zaveden fant, ki se je lotil vsakega dela. Razumnega in razgledanega mladeniča bo zato marsikdo pogrešal.
Pretekli četrlek se je iz hiše žalosti vil pogreb na domače pokopališče. Na zadnji poti jc pokojnika spremljalo mnogo Nabrežincev in okoličanov. Domača godba jc igrala žalo-slinke. Opazili smo veliko vencev in cvetja, med temi tudi venec s slovenskimi trakovi, ki so mu ga poklonili njegovi sovrstniki — fantje in dekleta. Ob odprtem grobu so mu v slovo zapeli nabrežinski pevci.
Užaloščeni družini, ki je ob težki in nepričakovani izgubi tako prizadeta, izrekamo i-skreno sožalje. Blagemu pokojniku pa naj Bog dodeli večni mir.
REPENTABOR
Naši občinski možje so se prav gotovo oddahnili, ko so zvedeli, da bo' država tudi letos krila redni proračun naše občine. Dr. Pa-liimara je na zadnjem tiskovnem sestanku med drugim izjavil, da so Repentabru določili 4 milijone in 500 tisoč kot dopolnilo proračunu ter 17 milijonov za javna dela. S slednjim zneskom bodo izvršili dela, ki jih predvideva zadnji gospodarski načrt.
Javna dela n. devinsko-nabrežinski občini
V torek je generalni komisar dr. Palama-ra imel tiskovni sestanek, na katerem je o-svetlil državni proračun za Tržaško' ozemlje, in sicer za tekoče polletje ter za prvih šest mesecev 1956. Omejili se bomo tu le na podatke, ki zadevajo devinsko-nabrežinsko ob-
čino.
Država bo letos nudila 36 milijonov in pol kot dopolnilo k rednemu proračunu. Za javna dela pa so določili 73 milijonov.
Zadnjo vsoto bo občina uporabila za izvedbo gospodarskih načrtov, ki v glavnem predvidevajo naslednja nova dela: gradnjo občinske hiralnice, nov otroški vrtec v Nabrežini, novo šolo v Sesljanu, asfaltiranje cest Vižovlje — Mavliiuje in Šempolaj — Prečnik ter napeljavo vodovoda na železniško postajo v Devinu.
Če k temu dodamo dela, ki jih bo izvršila ustanova Selad, lahko rečemo, da stojimo pred živahno gradbeno dejavnostjo.
Najbolj nas veseli, da so oblastva končno uslišala prošnje naših Mavhinjcev, ki so dolgo vrsto let brezuspešno moledovali, naj se jim dokončno in temeljito uredi cesta za Vižovlje. Vse kaže, da se bo to vprašanje, hvala Bogu, v kratkem rešilo.
Nova hiralnica bo nekaka krona štiriletnega delovanja sedanje občinske uprave. Sedaj nastane vprašanje, kje naj se hiralnica zgradi; a o tem bo v kratkem sklepal občinski svet.
Šola v Sesljanu in otroški vrtec v Nabrežini nista pravzaprav novi deli, ker je zanju bilo nekaj denarja že nakazanega v prvem polletju t. 1. Sedaj so določili še zadnji obrok.
O sesljanski novi šoli bi se dalo marsika' napisati. Naj le rečemo, da se je rodila pod slabo zvezdo-. Najprej je nastala huda bor ba za prostor, ker je občinska uprava proti volji ogromne večine Sesljančanov in Vižov-cev hotela šolo zidati onkraj glavne ceste,
ob morju. Ko so se dokončno zmenili za stavbišče, je pa cestna uprava temu nasprotovala, češ da pojde po parceli nova cesta.
Treba je bilo najti novo zemljišče in se je zato gradnja šole zavlekla. Slišali smo, da je zadeva sedaj že dobro napredovala in da lahko upamo' na skorajšnji začetek del.
Naj ob koncu sporočimo še vest, ki prav gotovo ne bo razveselila marsikaterega občana. Te dni je občinska uprava dobila sporočilo, v katerem ji tehnični urad v Trstu sporoča, da je obnova v Cerovljah, Mavhi-njali, Vižovljali in Medji vasi dokončno zaključena. O tem vprašanju bo-mo pisali prihodnjič.
ZAČETEK SOLSKEGA LETA
Učenci im učenke Učiteljišča iji Trgovske akademije s« z/berejo y soboto, 8. 1. m. ob 8.30, v cerkvi pri sv. Ivanu k otvoritveni službi božji. Redni pouk se začne v ponedeljek, 10. oktobra.
Na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami se začne novo šolsko leto 1955/56 v ponedeljek,
10.	oktobra ob 9.30, s sv. mašo v cerkvi sv. Antona starega.
TOVARNA
/Plincic
KRMIN - CORMONS — I TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
Sb&pihi	iz hite
IZ DOBERDOBA
Vsi Kraševci želimo, da se tudi za naše vasi otvori posebna obmejna avtobusna proga. Najprimernejši bi bil blok Jamlje—Klaričj. ker je tu najugodnejša zveza med vsemi v s-
ZA PRAVICE IN KORISTI GORICE
V ponedeljek je bilo v trgovinski zbornici važno zborovanje zastopnikov vseh gospodarskih in socialnih združenj ter političnili sl ran k. Izvolili šo dva posebna odbora, ki imata nalogo, da ščitita koristi Gorice proti železniški upravi. Kot važno prometno središče bi bila Gorica močno oškodovana, če bi se nova železniška proga Zagraj—Sv. Ivan ob Nadiži dejansko izvedla. Odbora se bosta borila, da se na progi Trst — Gorica — Videm zgradi dvojni tir, in sicer lam, kjer ga še ni, ter da se čimprej postavi železniška zveza med južno in severno postajo v Gorici. V tehničnem odboru je med drugimi tudi inženir Caccese, novi predsednik gori-škili industrijcev.
NOV PREDSEDNIK INDUSTRIJCEV
Društvo industrijcev je pretekli četrtek izvolilo za novega predsednika inženirja Franca Cacceseja. Dosedanji predsednik je bil g. Mucchiut iz Gradiške. G. Cacceseja poznamo goriški Slovenci prav dobro, a žal le od slabe strani. Saj nosi ta mož glavno zgodovinsko krivdo, da nam je iašizem leta 1929 uničil Zadružno zvezo, našo’ najvažnejšo in najmočnejšo gospodarsko organizacijo, v kateri je bilo včlanjenih nekaj stotin dobro uspevajočih zadrug. Tedanje načelstvo Z. Z. je bilo odstavljeno in so namesto svobodno izvoljenega vodstva to prevažno ustanovo vodili razni komisarji, ki so poskrbeli, da so bile Zveza in njene podeželske članice uničene Med komisarji je bil tudi Caccese. Škoda, ki smo jo Slovenci zaradi tega velikega ropa našega narodnega premoženja pretrpeli, gre pr današnji valuti v milijone.
V njenem ponosnem poslopju na Korzu posluje danes šolsko skrbništvo.
Slovenci še vedno čakamo, da nam obiastva vrnejo izropane gospodarske in kulturne domove, zlasti poslopje Zadružne zveze, bivši Trgovski dom, Alojzijevišče in še marsikaj drugega, kakor tudi povrnejo vso ogromno gospodarsko škodo, ki nam jo je povzročil fašizem. Dokler ne bodo med nami vsi ti računi pošteno in pravično poravnani, ne more priti do resničnega pravega sožitja med sosednima narodoma. Tu gre za pravice go-riških in tržaških Slovencev, katerim se ne bomo nikdar odrekli.
ZAGRAJ
Posestniku Floreaninu Francu so tatovi posekali kar 120 akacij. Ko je mož to ugotovil, je takoj odšel v vas in povabil štiri prijatelje, da gredo z njim v gozd. Prepričan je bil, da se bodo tatovi vrnili po svoj plen. Zato se je skril s prijatelji v gozdu. Čakali so precej dolgo in se že hoteli vrniti domov, ko zagledajo pred gozdom tri sence na kolesih. Bili so trije mladeniči; ko so vrgli kolesa na tla, so z akacij porezali veje, debla so povezali v šest snopov in jih privezali na kolesa.
V tem trenutku so jih domačini napadli, nekaj časa so se z mladeniči pretepali, slučajno se je pa pojavila še orožniška obhod-nica. Tedaj so trije tički obupali in se spustili v beg, eden izmed njih je na kolesu zbežal proti Sovodnjam.
Kmalu nato so orožniki ugotovili, kdo so tatovi, ter jih odvedli v zapore. Goriško sodišče jih je pretekli petek obsodilo na pet do šest mesecev zapora in 4 tisoč lir denarne kazni. Toda le eden izmed njih bo kazen res odsedel, ker sta druga dva bila obsojena le pogojno.
Človek ima vtis, da je pognala obsojence v tatvino brezposelnost.
SOVODNJE
Pred dnevi so vse Sovodenjce vznemirili orožniki iz Gabrij, ker so izvedli hišne preiskave pri nekaterih naših domačinih. Izvršili so jih baje po nalogu goriškega državnega pravdnika. Razlogov za preiskave pa niso prizadetim hoteli razodeti. Gospo-da prefekta naprošamo, da vso zadevo dobro preišče, ker je končno on odgovoren za upravo go-riške dežele in mir v njej.
Želimo, da se javno pojasni, zakaj se naši mirni in pošteni ljudje brez potrebe vznemirjajo s tako bučnimi hišnimi preiskavami. Upamo, da se to ne bo več zgodilo, niti pri nas niti drugod med goriškim prebivalstvom. Saj je več ko dovolj, ako se s političnimi preiskavami mučijo in strahujejo naši bratje v Beneški Sloveniji in na Tržaškem.
PRAZNIK GROZDJA
Preteklo nedeljo smo ob najlepšem jesenskem vremenu tudi v Gorici uživali žlahtno grozdje furlanskih in briških vinogradov. V ljudskem vrtu so ga precej prodali; tudi po-kušavanju raznih domačih vin se nismo od rekli. Vso zabavo so nam še poživili plesale' iz Ločnika.
Z veliko srebrno svetinjo in diplomo so odlikovali trgovko Debenjak Marijo iz ulicr Carducci št. 18, gostilničarja Karla Brumate na Kornu, bar v ulici Carducci št. 10 in bar Cremonese v ulici Mazzini št. 3.
Slavje grozdja je ob navzočnosti vseh najvišjih oblastnikov svečano otvoril prefekt dr De Zerbi.
POGREB DR. F. JAKONČIČA
Pretekli četrtek so na šempetrskem pokopališču pokopali priljubljenega goriškega zdravnika dr. F. Jakončiča. Pogreba se je u-doležilo veliko ljudi iz Brd in Nove Gorice. Pa tudi njegovih prijateljev in poklicnih tovarišev je bilo precej. Od pokojnika sta se na grobu poslovila prof. Marij Bratuž in zdravnik dr. Lambert Mermolja. V svojem govoru sta orisala pokojnikov značaj in njegovo delo za goriško ljudstvo.
Krepak pevski zbor mu je zapel v cerkvi veličastno žalostinko Nad zvezdami, na grobu pa žalostinki Vigred se povrne in Gozdič je že zelen.
Naj blagi pokojnik mirno počiva v dobrem Stvarniku.
IZ DOLA
V dopisih Novega lista smo že večkrat o-pozarjali na potrebo naših osmero vasic po električni luči.-Mi zares ne moremo razumeti malomarnosti oblastev, da se na glavni prometni žili prav nič ne poskrbi za primer, no razsvetljavo naših vasic. Skoro povsod v naši okolici, daljnji in bližnji, že sveti elek-trika, le pri nas se še vedno mučimo s slarn-dobno petrolejko. Zato je že skrajni čas, da se ta zaostalost odstrani.
mi nase občine, Tržiča in ‘Štarancana ter / naselji na jugoslovanski strani. Blok naj bi bil odprt tudi ob nedeljah, saj imamo navadni ljudje čas za obiske le ob nedeljah ir praznikih. To je volja vsega kraškega ljudstva in je prav, da se na obeh straneh, \ li liji in v Jugoslaviji, spoštuje in upošteva.
PLEŠIVO
V listu smo svoj čas poročali, da m si' -minska občinska uprava napeljati elektrik preko Subi.de do naše vasi. Prav tako so ria tudi obljubljali podaljšanje vodovoda d.i Pleši vega.
O obeh zadevah je ponovno razpravljal kr-minski občinski svet. Zelo se pa bojimo, d i bo vse ostalo le pri prijaznih besedah. Zato ponovno dvigamo svoj glas in pričakujem.' da se obljube zares čimprej izpolnijo.
VESELA VEST
V ponedeljek, 3. oktobra, sta si v cerkvi sv. Roka v Gorici obljubila večno zvestobo gdč. Boža Černe in g. dr. Mervič Danilo. Mnogoštevilnim čestitkam se pridružuje tudi naš list. Nevesta je iz znane narodno zavedne družine Lojzeta Černeta.
SPREMEMBE NA SREDNJIH ŠOLAH
Na goriških srednjih šolah je v preteklem tednu višja šolska uprava odredila nekatere spremembe. Dosedanji zaslužni ravnatelj dr. Jcsip Nemec, ki je deset let vodil tri slovenske .srednje šole, je razbremenjen dolžnosti ravnatelja na liceju - višji gimnaziji. Opravljal bo pa še nadalje ravnateljske posle na učiteljišču in nižji gimnaziji.
Za ravnatelja na liceju in gimnaziji je postavljen dr. Mihael Rožič, naš rojak iz Pevme, ki je pred nekaj tedpi napravil izpit za ravnatelja višjih srednjih šol.
Obema čestitamo v zavesti, da bosta složno delovala za prospeh našega šolstva!
letošnja matura
Kljub izredno slabemu uspehu letošnjih maturantov v poletnem roku ,so y jesenskem vsi kandidati hvala Bogu maturo izdelali.
Maturirali so: Bednarik Slavko, Ceščut Ivan, Co-tar Zorka, Devetak Emil, Debenjak Jožef, Gravner Marija, Faganel Katerina. Sgubin Gvido.
Vsem iz srca čestitamo in jim želimo mnogo sreče ter uspeha v življenju.
CEPLJENJE PROTI KOZAM IN DA VICI
Županstvo razglaša, da morajo biti v jesenskem roku cepljeni vsi otroci, ki so se rodili v prvem polletju 1954 ali tudi prej, če doslej še niso bili cepljeni.
Cepljenje bo v občipski ambulanti v ulici Mazzini št. 7 od 3. do 8. oktobra, in sicer od 9. do 10 ure Tu bo zdravnik cepil otroke iz Gorice tp Standreža’ Otroci iz drugih naselij goriške okolice pa pridejo na vrsto 10. in 11. oktobra v podgorski ambulanti.
Starši, ki ne poskrbe za cepljenje otrok, bodo Kaznovani, njihovi otroci pa pe morejo obiskovati otroških vrtcev in šol.
ZNANA URARNA IN ZLATARNA
M. Šuligoj
GORICA • BI. Carducci IS
(6oapoal» ulica]
Bogata izbira švicarskih ur, moderno in lično izdelana zlatnina
Cene zmerne - Popravila z jamstvom
DOLENJE SEVCE (SV. LENART)
Naša vas stoji na vrhu skalnatega hribčka 550 m nad morjem. Polja imamo zato malo. Obdelujemo ga le z lopato in motiko. A vendar smo veseli in zadovoljni, če nam naša zemljica rodi dva koša »panogi«. Letos ne bomo na žalost imeli niti toliko, da bi enkrat skuhali polento. Cele trume divjih pra-scev se vsako noč podijo po naših nasevih, polomijo koruzna stebla in razjedo še mlečne storže. Ker nam je lov na zverjad prepovedan, smo se obrnili na občinska oblastva in tipamo, da nas rešijo hude nadloge. A kdo nam bo povrnil veliko škodo? Prefektura bi morala vsekakor skrbeti, da lovci narede svojo dolžnost. Ker se to ni zgodilo, je nujno potrebno, da se ljudem v njihovi bedi pomaga.
IZ REZIJE
Do prve svetovne vojne je vsa Rezija spadala pod eno župnijo in eno občino s sedežem na Ravenci. Župna cerkev na Ravenci je posvečena Materi vnebovzeti. V tej župniji so bile še podružnice Sv. Jurija na Bili, v Oso ju (Osseaco) in Stolbici (Stolvizza). Za dušno pastirstvo Rezijanov so skrbeli trije duhovniki, župnik in dva kaplana; stanoval’ so na Ravenci in so do prve svetovne vojne' bili vsi trije Slovenci. Tedaj pa sta se kapla-
na nastanila v Osoju oziroma Stolbici. Pozneje sta kaplaniji postali samostojni vikariji. Danes pa sta samostojni župniji.
Pod Osoje spada tudi nad pet ur težavne hoje oddaljena vas Volčja (Uccea) ali »Bjeli patok«, ki se nahaja v pusti dolini med Slo lom, Muzcem ter Kaninom. Duhovnik iz 0-soja je nekajkrat poleti hodil v Volčjo, kjer je po več dni učil krščanski nauk, krščeval in blagoslavljal grobove. Pozimi je bila Volčja nedostopna in so le poleti mogli njeni prebivalci po živež daleč na Žago ali pa še dalje t Tarčent. Bili so brez dvoma zelo revni. Po prvi svetovni vojni se je njih stanje nekolike izboljšalo, ker so bili povezani s svetom po cesti, ki pelje iz Tarčenta na Žago, v soški dolini. Dobili so šolo in ob nedeljah je škofija večkrat pošiljala motoriziranega duhovnika, ki jim je maševal v cerkvici sv. Antona Padovanskega.
Sedaj smo zvedeli, da so v Volčji ustano vili posebno kaplanijo, ki je podružnica osoj-ske fare, ter da so tja poslali za kaplana g Vita Ferrino. Doslej je ta duhovnik kapla-noval v Njemah. Tamkajšnji ljudje so prvega kaplana sprejeli z velikim veseljem, četudi vedo, da ga vsi ne bodo niti razumeli. Do slej so se v »Bjelem patoku« rodili, živeli ir umirali brez duhovnika. Prvi »jero« (duhov nik) bo živel s poučevanjem v šoli.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 162: Črvi (tarme) mi razjedajo pohištva in deske y sobah. Kako bi jih odpravila?
Odgovor: To niso črvi (črvi so vedno brez nog), temveč ličinke nekih metuljev. Takih metuljev, katerih ličinke sč zalijejo v les in ga razjedajo, je več vrst. Za odpravo ličink iz pohištva je najučinkovitejše sredstvo ogljikov žveplec (solfuro di car-bonio), katerega uporabljajo tudi proti piškavosti žita. To je hud strup, ki se v bližini ognja tudi rad vpame. Zato je pri uporabi potrebna skrajna previdnost. Ko ga uporabljaš, priporočamo, da imaš pokrita usta ip nos z ruto; na noben način pa ne smeš takrat kaditi. Ličinke delajo v lesu rove, njihovi vhodi ali izhodi pa so vidni kot male ali večje luknjice. V te -luknjice moramo spraviti kapljice ogljikovega žvepleca, ki škodljivca umori. Nekatere ličinke bodo tudi pritekle iz luknjic, brž ko zavohajo žveplec. Kako spravimo kapljico žvepleca v luknjice, ko so pekatere tako majhne? V ta namen se poslužujemo injekcijske igle (iste kot za injekcije pri ljudeh), ki gre v najmanjšo luknjico. Po-trebpo pa je paziti, da kake luknjice ne izpustimo, ker bi mogoče ravno v tisti bil škodljivec, med em ko bi druge bile prazne. Manj zanesljivo sredstvo, a mnogo uporabljeno, je navadni ben in, s katerim ravnamo tako kot z žveplecem. Dober je tudi najnovejši tekoči »ki-lling«, ki vsebuje poleg DDT še druge močnejše snovi. Ko smo spravili kapljico žvepleca v vsako luknjico, jo zamašimo s cepil-njm voskom ali tudi z voskom za parkete. Tega voska (potrebuješ prav malo, saj ga panosiš le z malo krpo, s katero dotično mesto narahlo obdrgneš.
m
Eli GR
AKLETi GRRI
S smrtjo Maksimilijana je padlo zagrinjalo po prvem dejanju miramarske žaloigre.
Ladja »Novara«,.ki je 1, 1857 vozila sanjavega nadvojvodo okoli sveta in je zmagoslavno jadrala z novim cesarjem leta 1864 v Mehiko ter se potem junaško borila pri Visu, se je v januarju 1868 žalostno in v črno ovita pomikala čez Atlantik z mrtvim truplom moža, ki je sanjaril o novem cesarstvu Karla V. Zaradi tajnega prokletstva se je sen razblinil in ostal je le spomin ...
n.
Komaj se je izpolnila usoda prvega z mira-marskim prokletstvom zaznamovanega moža, je že začela teči usoda drugih; ki so prišlr pod vpliv gradu ob morju.
Najprej je zadelo cesarico Elizabeto, ženo Franca Jožefa, ki je hladno gledal, kako se ujegov brat pogreza v grob. Elizabeta, vre-novana po smrti tudi cesarica žalosti- ie pri-šla v Miramar in s tem se pričenja
DRUGI DEL ŽALOSTNE POVESTI V Miramaru je morilec Lucheni prvič o-prezoval za svojo žrtvjo cesarico E-lizabeto. Ko se je sprehajala po grajskem parku, je oko anarhista izza žive meje ogle-dovalo njo, katero je pozneje zabodel v prsi z bodalom.
PET MINUT
n Z gani se vendar,« se jezi mož na ženo, »Preden se napraviš, mine cela večnost!«
»Ti si pa- res neznosen!« se ona odreže. »Saj ti že eno uro dopovedujem, da bom t petih minutah oblečena.«
Zdi se, kakor da bi bil z ženino smrtjo kaznovan cesar, ki ga ni prej ganila bratova usoda.
Tudi Elizabeta je (kot Karlota v blišču in sijaju stopila komaj šestnajst let stara na cesarski prestol. Lepa bavarska princezinja, »Sisi« so jo klicali na dvoru, je na prvi pogled vnela srce mladega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Sanjavo in romantično dekle, dobrega srca, a malo čudaško, je bilo prav tako pretirano v dobroti kot v nestrpnosti a-li antipatiji; veselje in globoka žalost sta se vedno menjavali v njenem značaju.
Poroka se je obhajala leta 1854 z vsem sijajem španskega obreda. Toda mlada cesarica, prva lepotica tistega časa, je prišla v zlato kletko. Na vsak korak so stare dvorne dame opominjale živahno dekle, da to in ono ni prav, da mora življenje do sekunde natanko teči po predpisih, da ni več sama svoja gospodinja, ampak last države. Sitni predpisi in večne dvorne ceremonije so Elizabeto zakrknile. Zaprla se je sama vase, začela pesnikovati in risati.
Najbolj ji je pa šla na živce tašča, nadvoj-vodinja Sofija, ki se je vrinila med sina in snaho. Oblastna gospa je hotela cesarici vse predpisovati in polagoma sta se popolnoma odtujili. V svojem dnevniku imenuje Elizabeta Sofijo »hudobno«. Zakonca pa sta prva leta živela v popolni slogi; posebno ko so se rodili otroci: Sofija, Gizela in prestolonaslednik Rudolf.
Zlata kletka je pa postajala cesarici Elizabeti vedno bolj tesna. Ne le dvorne spletke, tudi politični položaj jo je dušil vedno
bolj. Po porazih Avstrije v Italiji in kasneje 1. 1866 pri Kraljevem Gradcu, je začelo vreti tudi na Madžarskem. V ta politični vrvež so povlekli tudi cesarico, češ da je zaradi svojih liberalnih idej bolj naklonjena Madžarom kot pa Nemcem v Avstriji. Avstrijsko visoko plemstvo ji ni bilo naklonjeno, o-grški velikaši so ji pa vpili »eljen«. Cesar je začel ženo malo sumničiti. Toda njena lepota in ostroumje sta cesarja premagali, tako da se je žene začel posluževati celo v politiki. Z njeno pomočjo je dosegel popolno spravo z Madžari. Kronanje kraljevske dvojice v Budimpešti 1. 1867 je bilo še bolj ve-ličastno kot cesarsko na Dunaju.
Vse razkošje, lepota in oblast niso pregnali tihega črva, ki je ril v njenem srcu. I-skala je pozabe v strastni predanosti jezdar-jenju. Po cele dneve je jahala, na konjih. Postala je odlična jahačica, tudi če je par-krat padla s konja in si pretresla možgane. Potem je začela romati po svetu. Kot Maksi, milijana jo je gnalo iz kraja v kraj. »Le narava mi nudi pozabe in me reši spon dunajskega vzdušja,« si je zapisala,
Na enem takih beganj je prišla v zdravili, sče Kissingen. Tu je nastopala, kar je bilo njeni naravi vrojeno, kot »angel usmiljenja«. Vsak dan je vozila na sprehod slepega voj-vodo Meklenburškega. Srečala je tudi ohrn. inelega angleškega pesnika Collefta in poti-skala njegov voziček po sprehajališču. Le*„ viščarji so s spoštovanjem opazovali to čud no trojico. Ni se bala obiskovati niti bolniš-nic, kjer so ležali bolniki za kolero. Njen« ljubezniva prikazen je prevzela celo blazneže v dunajski norišnici, da so ob njenem r» bisku kar krotki postajali.
Vendar je vse to beganje z višin v nižino ni rešilo globoke otožnosti in slutenj nesrečne smrti.
(Se nadaljuje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
IZ	MMnatiM
Pariški književpi 'tednik Figaro je priredil natečaj za določitev 12 najboljših romanov v zadnjih 100 iletih.
Dela so izbirali takole: ‘Najprej je 16 francoskih književnikov, kritikov ip drugih znanih kulturnih in javnih delavcev izbralo iz svetovne književnosti. 35 najboljših romanov, nakar so bralci tednika do ločili med njimi najboljša dela. Ti so imeli pravico, izločiti ali vpisati kako .novo delo.
Razsodišče 16 francoskih kulturnikov je izbralo naslednja dela: Th. Mann: Čarobna gora (Nemčija, objavljen 'leta 1924), Stefan Zweig: Štiriindvajset ur življenja neke žepe (Avstrija, leta 1953), J. Peter Jacobsen: Niels Lyhne (Danska, leta 1880), Nat-haniel Hawtihorne: Škrlatna črka in. Marmorni favn (Amerika 1850) in 1860), Herman Melville: Moby Dick (Amerika 1851), Henry James: Portret neke dame (Amerika 1881), Fr. Scott Fitzgerald: Veličastni Gatsby (Amerika 1925), John Dos Pasos: Manhattan Transfer (Amerika 1925), E. Hemingway: Zbogom orožje (Amerika 1929), William Faulkner: Svetloba v avgustu (Amerika 1931), John Steinbeck: Sadovi jeze (Amerika 1939), Henry Miller: Max in Fagocjty (Amerika 1939), C. Dickens: Veliko pričakovanje (Anglija 1860), John Meredith: Bushanova kariera (Anglija 1875), Stewenson: Otok zakladov (Anglija 1882), Thomas Hardy: Cista žena (Anglija 1891), C. Butler: Pot vsake poti (Anglija 1903), Conrad: Lord Jim (Anglija 1900), R. Kipling: Kiim (Anglija 1909), Katarina Mamfield: Garden party (Anglija 1922), Virginia Woolf: Mrs. Dalove (Anglija 1925), Lawrence:	Sinovi	in ljubimci (Anglija
1913), James Joyce: Dedalic (Anglija 1916), D’An-
Književna delavnost
Po podatkih Društva književnikov Jugoslavije je bilo od leta 1945 do letošnjega poletja objavljenih v Jugoslaviji 1280 domačih književnih del. Od teh je bilo 310 pesniških zbirk, 294 povesti, 254 mladinskih knjig, 187 esejev, potopisov in monografij, 125 romanov in 110 dramskih del.
V vsej Jugoslaviji je okrog 400 književnikov, ki jo v zadnjih treh letih imeli 779 literarnih večerov Jn nad 200’ predavanj. Književniki so včlanjeni v Zvezi društev književnikov Jugoslavije, ki vsako leto sklicuje splošna zborovanja. Tak sestanek je bi.l pred nedavnim v Ohridu. Udeležilo ise ga je 130 zastopnikov društev književnikov iz vseh republik. Na sporedu so bila poročila o domači književnosti po letu 1945, o uspehih in problemih makedonske književnosti, o dramskem književnem ustvarjanju, o otroškem slovstvu itd.
IZ RUSKE KNJIŽEVNOSTI
'Zanimiv je pogled pa sodobno rusko književno delavnost. O njej je navedel nekaj podatkov tajnik Zveze sovjetskih pisateljev. Ljudstvo bere še vedno najraje stare pisatelje. Na prvem mestu je Gorki, potem slede po vrsti delaj: Puškina (70 milijonov izvodov), Tolstoja (60), Čehova (40), Turgenjeva (33), Gogolja (29). Izmed sodobnih pisateljev pa najbolj berejo Mihaela Solohova, ki je z nap po veličastnem romanu »Tihi Don«; Alekseja Tolstoja, potem šele Simonova In Fadejeva, ki skušata včasih prilagoditi umetnost političnim razmeram. Ljudstvo ima tudi v tem oziru tenek čut, da odklanja »la voce del padrone« v vsaki življenjski problematiki.
Zadnje čase so se začeli v Sovjetski zvezi uveljavljati tudi tuji pisatelji. Lani so natiskali 420 del v 25 milijonih izvodih. Najbolj segajo po francoskih romanopiscih.
Zagrebško Študentsko gledališče je doseglo velik uspeh v Eriangenu v Zahodipi Nemčiji, kjer je sodelovalo na festivalu študentskih gledališč. Ob koncu prihodnjega meseca miamerava to mlado gledališče gostovati v Benetkah. Mladi zagrebški igralci bodo uprizorili v Benetkah Držičevi komediji Novela od Stajica in Tripče de Utolče.
* * •
V Philadelphiji bodo do poletja prihodnjega leta zgradili največji amfiteater na svetu. V njem bodo vsako leto avgusta in septembra nastopali najslavnejši operni pevci, simfonični orkestri in baleti. Prireditve bodo Imenovali festivale upanja in bodo nekaka ameriška protiutež salzburškim festivalom.
Razsodišče desetorice dečkov je izglasovalo za letošnjo najboljšo francosko mladinsko knjigo roman Paula Bernarda »Konj brez glave«. Pisatelj je dobil veliko književno nagrado »Salona detinstva«.
nupzio: Ogenj (Italija 1899), Pjrandello: Pokojni Matija Pascal (Italija 1904), Alberto Moravia: Brezbrižni ljudje (Italija 1929), Knut Hamsuju: Glad (Norveška 1888), Turgenjev: Očetje in sinovi (Rusija 1860), Dostojevski: Bratje Karamazovi (Rusija 1876-1881), Tolstoj: Vojna in mi,r (Rusija 1864-1869), Ana Karenina (1873-1876)", Cehov: Navadna zgodovina in druge zgodbe (Rusija 1889), Selma Lager-liif: Gosta Beri ing (Švedska 1891), Legerkwiist: Ke-pec (Švedska 1944), Gottfried Keller: Zeleni Hen-rink (Švica 1854-1880), Franz Kafka: Metamorfoza in dvuge novele (Češkoslovaška 1912-1914).
Od teh so bralci izbrali naslednjih 12 romanov: Dickensovo Veliko pričakovanje, Tolstojevo Vojno in mir, Hardyjevo Cisto ženo, Dostojevskega Brate Karamazove, Havvthomejevo Škrlatno reko, Harn-sunov Glad, Kafkipe Metamorfoze, Jacobsenov Niels Lyhne, Ma-nsfieldov Garden party, Hemingwayevo delo Zbogom orožje, Kiplingov Kim in Čehova Navadno zgodovino in druge zgodbe.
Zborovanji slavistov
Mednarodna komisija za slavistična vprašanja je priredila v začetku septembra v Rimu sestanek, katerega se je udeležilo več slavistov iz raznih dežel. Vsa poročila so bila ubrana na temi »Družba in nastanek književnega jezika pri slovanskih narodih« in »Pojmovanje kritike v slovstveni zgodovini slovanskih narodov«. O prvi temi je poročal zastopnik jugoslovanskih slavistov prof. Aleksander Bje-lič. Iizmed slovenskih slavistov sta govorila vseuči-llška profesorja iz Ljublajne dr. Anton Ocvirk »O razvoju slovenskega jezika« in prof. Anton Slodnjak »O razvoju kritike pri nas«. Na sestanku so govorili tudi o Enciklopediji slovanskih narodov, ki jo sestavljajo v Miinchnu. Ob koncu so za novega predsednika izvolili italijanskega slavista prof. Gio-vannija Maverja.
Od 15. do 21. septembra ]e bil v Beogradu Mednarodni sestanek slavistov, ki so se ga udeležili znanstveniki iz sedemnajstih držav, med njimi ruski slavist Vinogradov, češkoslovaški Havranek, avstrijski Jagodič itd. Razpravljali so o sedanjem položaju slovanskega jezikoslovja in o zgodovini slovanske književnosti.
»SEMINAR ZA AMERIŠKE ŠTUDIJE«
Schloss Loepoldskron, Salzburg (Avstrija), razpisuje študijske štipendije za naslednje tečaje v letošnjem polletju: »Ameriška zamenja politika« (od
8.	januarja do 4. februarja 1956); »Pisateljevanje in publicistika v ameriški družbi« (od 12. februarja do 10. marca 1956) in »Ameriško gespodarstvo« (od 18. marca do 14. aprila 1956). Glavni pogoj za podelitev štipendije je dobro znanje angleškega jezika. Vsi, ki se za tečaje zanimajo, se lahko obrnejo za podrobnejša pojasnila na tukajšnji urad Poročevalske službe Združenih držav (USIS), Via Galatti, 1/1T tel. 38-367, oziroma neposredno pa ravnateljstvo seminarja v Salzburgu. Dne 13. decembra se bo mudil v Trstu pomočnik ravnatelja seminarja, dr. Robert O. Mead, ki se bo v tukajšnjem uradu USIS-*a pomenili s prosilci.
Vadi se v vztrajnosti
Vsakdanje življenje nam nudi nešteto prilik, da krepimo svojo voljo, toda ravno toliko priložnosti, da slabimo in drobimo svojo energijo. Več je odvisno od tega, ali znamo izpeljati do kraja, kar smo sklenili, ali se pa navadimo na to, da že ob prvi težavi, ob prvi utrujenosti, ob prvi oviri popustimo ter vržemo puško v koruzo, namesto da bi s« naša moč tem mogočneje napela, čim večje posta jajo zapreke in nevšečnosti v nas samih in izven nas.
»Deilo je služba božja« — pravi neki pregovor. Toda delo samo po sebi ni še služba božja, kajti opravljaš ga lahko tudi tako nemamo iin zanikrno, da z njim le dokažeš, kako si raztresen, nezar nesljiv, površen ip nestalep. Samo tako delo je »služba božja«, pri katerem zmagujejo v tebi najvišje duhovne sile nad lenobnostjo in nestalnostjo tvoje narave, samo delo, ki ga opravljaš ne le z rokami ali umom, temveč tudi z vestjo ip ljubeznijo.
Kulturne vesti
Konec 'januarja bo gostoval v Hrvatskem narodnem gledališču italijanski koreograf, člap milanske Scale Ugo deH’Ara, ki bo v Zagrebu priredil večer italijanskega baleta.
• * *
Beograjska Opera snema za angleško podjetje z gramofonskimi ploščami »Deka« štiri opere ruskih skladateljev, in sicer Čajkovskega Evgenija Onje-gina ter Pikovo damo, Glinke Ivana Susanjina in Rimski Korsakova Sneguročko. 'Na ploščo bodo posneli tudi opero »Mozart in Salieri«.
¥ * *
V Benetkah so v palači Biemvala odprli razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti. Razstavljenih je 83 fresk iz Srbije in Makedonije.
* * *
Pariški časopis Pacific je prod kratkim priobčil obširno reportažo publicista Leya Hiana o Jugoslaviji. V njej Ley Hian prikazuje kulturni napredek jugoslovanskih narodov.
* * *
V Zurichu so odprli razstavo 60 del jugoslovanskih umetnikov. O jugoslovanski umetnosti in slikarjih je govoril predsednik par’amentarne komisije za kulturne stike s tujino dr. Hans Oprecht.
# * *
Izmed knjig, ki so jih italijanski knjigarnarji letos največ prodali, je bilo na prvem mestu malovredno delo »Bonjour - tristesse« (Dober dan, žalost), ki ga je spisala francoska dijakinja Francoise Sagan. Od leta 1950 dalje je imela prvenstvo knjiga Egipčan Sinuhe, delo finskega pisatelja Mika Waltarija. Zdaj :e prišla na drugo mesto. Za tretje mesto se borijo številni romani: Mittfordova Angleška žena, Douglasova Ttunika, Woukov Upor na ladji Caine, Selinkove Desirče itd. Na zadnjem mestu so italijanska dela: »Prezir« Moravie, »Metello« Pratolinijia in »Nevesta« Cicognanija.
* * *
Italijanski časopis Tempo je zaprosil trideset italijanskih najuglednejših umetnostnih kritikov, naj izberejo dvajset najboljših slikarskih del iz zadnjih petdeset let. Od kritikov, ki so odgovorili na vprašanja, se jih je največ izreklo za Matissea, ip sicer za delo Mornar. Nato slede razna dela naslednjih slikarskih mojstrov: Picassa, Modiglianija, Carraja, Morandija, De1 Pisisa, Brakleeja, Bonnarda, De Chi-rica, Scipioneja, Kokoschke, Boccionija, Cezannea, Kandin-skega, Rouaulta, Soutinea, Utrilla, Chagalla in Mondriana.
* * *
Znani nemški režiser E. Piscator je pred kratkim režiral v Berlinu dramatizacijo Tolstojevega romana Vojna in mir. Po izjavah nemških gledaliških kritikov je bila uprizoritev ena najboljših dramatizacij in odrskih interpretacij Tolstojevega romana.
STARA UMETNOST 2IVI
V Italiji že več let deluje poseben državni zavod, ki skrbi, da se predstavljajo tudi stare igre. Letos bodo v nekdanjih rimskih amfiteatrih v Pompejih ip v Ostiji predvajali »Oblake«, starodavno komedijo grškega pisatelja Aristofama, in »Pseudolo«, ža-loigro rimskega dramaturga Plauta, ki je živel v 3. stoletju pred Kristusom. Vsa ta deJai so skozi tisočletja ohranila svežost in življenjsko silo. To je res prava umetpost!
Resnično dragoceno in polnovredno delo prihaja iz zvestobe. V tej zvestobi je vsa čast dela.
V naši dobi so se ljudje tako navadili misliti pri delu samo na zunanji uspeh, samo na denar in pla-čilo, da popolnoma pozabljajo, kako odločilpo vpliva na ves naš značaj način, kako v vsakdanjem življenju opravljaš delo. Dandanašnje razmere so na žalost take, da kdor ne stopi v svet z že utrjenim značajem, zgubi prav kmalu y njem poslednji ostanek tankovestnositi.
Značaj se gradi in razvija ob najpreprostejših in najmanjših navadah vsakdanjega življenja. Vsaka dobra navada je kakor pionir, ki v pragozdu naše duše čisti in orje divjino ter jo pretvarja v plodno zemljo. Le kdor se izvežba opravljati dap pa dan v najmanjših stvareh skrbno, patančno in temeljito vse prevzete dolžposti ip naloge, lahko postane trden in velik značaj, ki se nato tudi v važnih zadevali ip preizkušnjah življenja zmagovito uveljavi in izkaže.
VZGOJNI K01HČEK
GOSPODARSTVO
M&hefr 1'ocjftt phviiiciii
Pšenica ima v Italiji zadovoljivo' ceno in se jo zato izplača gojiti ne le za kritje domače, družinske potrebe, temveč tudi za prodajo. Zato naj sejejo pšenico vsi, ki imajo na razpolago primerno' zemljo.
Na našem ozemlju uspeva pšenica povsod, ni pa za vse kraje primerna oziroma najbolj dobičkonosna ista sorta. Izbrati jo moramo po kakovosti zemlje in lege. Če kdo ne ve, katero sorto bi sejal, naj vpraša na Kmetijskem uradu, kjer so vprašalcem dolžni dati pravilni nasvet. Vsako leto pa zamenjaj se? me.
DOBRO PRIPRAVI ZEMLJO!
Vse sorte pšenice zahtevajo, da zemljo čim globlje zrahljaš, ker pšenične korenine segajo zelo globoko, celo do enega metra. Največje pridelke imajo- v krajih, kjer zemljišče preorjejo na globino 35 cm, kar je seveda mogoče samo s traktorjem. Pri nas, posebno na Krasu, ni mogoče take globoko o-rati, ker v splošnem ni plast zemlje tako debela, vendar orji čim globlje in pravočasno! Mnogi žal orjejo oziroma rahljajo zemljo komaj tik pred setvijo. Bolje je, da je zem-]ja prej pripravljena, to je prej preorana in tudi pognojena, ker v preorani zemlji bo-lje delujejo’ zemeljske bakterije. Teh sicer ne vidimo s prostim očesom, a so v zemlji. V enem naprstniku zemlje jih je na milijone. Brez delovanja bakterij bi ne bila zemlja rodovitna. V začetku oktobra bi morale biti pri nas že preorane vse njive, kamor mislimo sejati ozimno pšenico.
S ČIM GNOJITI
Bogat pridelek da samo rodovitna zemlja. Rodovitnost pa je odvisna predvsem o’d gnojenja, za katero je najvažnejši hlevski gnoj. Ta namreč prinaša zemlji gnojilno moč, poleg tega jo rahlja in s tem omogoča dostop zraku v njene plasti, veže vlago ter prinaša v zemljo črnico-humus, ki je prvi pogoj delovanju bakterij. Te razkrajajo hlevski gnoj in umetna gnojila v enostavnejše oblike, ki skupno z vlago tvorijo raztopine, katere po tem rastlinske koreninice vsrkajo.
Zato mora biti vsako' zemljišče pognojeno s hlevskim gnojem. Če sledi ozimna pšenica krompirju, kateremu smo bogato pognojili s hlevskim gnojem in je zemlja od tega še črna in rahla, polagamo večjo pozornost na u-umetna gnojila. Če pa nismo prejšnjemu pridelku bogato gnojili z umetnimi gnojili, potem moramo zemljišče pognojiti z obilnim hlevskim gnojem. Na vsakih 100 kv. m zemlje moramo podorati najmanj 300 kg dobrega hlevskega gnoja; bolje bi bilo, da bi ga podorali 400 ali celo 500 kg.
Ker pa je hlevski gnoj precej enostransko gnojilo, moramo gnojenje dopolniti z umetnimi gnojili. Tu pridejo v poštev predvsem superfosfat (perfosfato), kalijeva sol {sale potassico) in žveplenokisli amoniak (solfa-to ammonico). Na vsakih 100 ikv. m moramo potrositi 0’d 6 do 8 kg superfosfata, kalijeve soli in žveplenokislega amoniaka pa po 2 kg. Ta umetna gnojila lahko tudi zmešamo in jih istočasno raztrosimo. Namesto
navedenih umetnih gnojil lahko raztrosimo tudi kako sestavljeno gnojilo, ki vsebuje v pravilnem razmerju dušik, fosforno' kislino in kalij. V trgovini je več takih gnojil.
Gnojenje s hlevskim gnojem in z navedenimi umetnimi gnojili naj bo izvršeno vsaj nekaj dni pred setvijo. Če bi pa kdo hote"! gnojiti z apnenim dušikom ali s črnim prahom (calciocianamide), mora to opraviti vsaj 8 dni pred setvijo. Apneni dušik mora nekoliko zgub iti na jedkosti, iki bi drugače znala škoditi nežni pšenični kali. Apnenega dušika raztrosimo na 100 kv. m površine po 2 kg.
KAKO IN KDAJ SEJEMO?
Če je le mogoče, sejemo s sejalko. S strojem lahko vsejemo le natančno določeno količino' pšenice, ki je za dotično sorto priporočljiva. S tako setvijo dobimo enako gostoto po vsej njivi in ker je seme v vrstah, je s tem olajšano tudi obdelovanje, n. pr. pletev.
Kdaj sejati? V Furlaniji to opravijo sredi oktobra. Ta čas je tudi za nas najbolj priporočljiv. Na vsak način naj se dokonča setev do konca tega meseca, samo v skrajnih primerih v prvi tretjini novembra.
V vsakem gospodarstvu je uspeh odvisen od nizkih proizvodnih stroškov. Kdor pridela 100 kg pšenice z najmanjšimi stroški, ima od tega pridelka največji dobiček. To
V
ortni pregled —
NOGOMET
Po zadnji silno razburkani nedelji, ko sta A in B moštvo Jugoslavije doživeli popolno zmago nad Nemčijo, svetovnim prvakom, in po neodločenem izidu medi Rusijo in Madžarsko je v nogometu nastopilo zatišje. Pomembna je 1® dvojna zmaga Madžarske proti A in B moštvu Češkoslovaške. V Pragi je namreč madžarsko A moštvo premagalo domače moštvo s 3:0 in B moštvo z 2:1. Obe zmagi kažeta, da madžarska nogometna zvezda še ni zatonila1.
Tudi v (italijanski A ligi ni bilo velikih presenečenj. Fiorentipa je celo na tujem igrišču pokazala, da je letos najresnejši kandidat za naslov državnega prvaka, saj je premagala Juventus kar s 4:0. Triestini se je topot sreča nasmehnila. Zmagala je proti Laziu z 1:0. Obe moštvi sta pokazali precej slabo igro. Izstopal je zopeit Bernardin. Ostali izidi: Atalapta - Torino 1:2; Bologna - Novara 3:2; Inter-Prapatria 4:0; Napoli - Genoa 2:1; Milan - Padova 5:1; Roma - Spal 1:1; Sampdoria - Lanerossii 1:3.
V Jugoslaviji to nedeljo ni bilo tekem za državno prvenstvo, ker so se nadaljevala srečanja za jugoslovanski pokal. Lepo je topot zaigral Hajduk, ki je premagal Zagreb na njegovem igrišču s 3:0. Najbolje sta' igrala Vukas in Koheza. Med BSK in Rad-ničkim tekma ni bila mti zanimiva niti lepa. Zmagal je BSK z 2:1. Crvena zvezda je premagala Dinamo s 4:1, potem ko so dvakrat morali podaljšati igro, Spartak pat Vojvodino z 2:0. Tako so prišli v polfinale: Hajduk, Crvena zvezda, BSK in Spartak. Po nedeljskih tekmah sodimo, da bo dobilo jugoslovanski pokal Vukasovo moštvo.
ATLETIKA
V Bukarešti je biil te dni velik mednarodni miting, katerega se je udeležilo kar 17 evropskih držav.’ Od tega nastopa so si vsi obetali novih rekordov. Toda dež je prekrižal račune. Od Jugoslovanov se je najbolje odrezal Štritof, ki je ,po 4000 m izgubil šprintarico in Kljub temu prispel tretji na cilj - 5000 metrov. V metu diska je Krivokapič za-
pa dosežeš, če se držiš zgoraj navedenih na-> odil.
PAZI NA TOPLOTO V KLETI
Mošt bo pravilno kipel, če bo v kleti in v sodu pravilna toplota, ki ne sine biti prenizka, a tudi ne previsoka. Za klet, v kateri kipi mošt, je najbolj primerna toplota od 15 do 20 stopinj C. V sodu bo seveda toplota višja, saj doseže v dobi burnega vrenja tudi 10 stopinj nad toploto v kletnem prostoru. Najboljše vino pa dobimo, če kaže toplota v sodu 23 do 25 stopinj C.
Če je toplota v kleti prenizka, to je izpod 15 stop. C, moramo pač kuriti in vzdrževati toploto med 15 in 18 stop. C. Če mošt v sodu kaže isto toploto, pusti ga pri miru, ker v lem primeru tiho vre. Če pa je toplota v sodu nižja in ne čutiš nobenega gibanja mošta, ga je potrebno segreti. V ta namen vzemi večjo posodo (kotel) z vodo in vanjo potopi manjšo z moštom ter postavi na ogenj. Grej toliko časa, dokler ne pokaže mošt od 45 do 50 stop. C. Tedaj ga zlij k ostalemu in premešaj.
Če pa je toplota v sodu previsoka in sili čez 28 ali celo 30 stop. C, iztoči iz soda nekaj mošta in ko se ohladi, ga zopet prilij. Pazi, da ne bo toplota v sodu niti četrt ure višja od 28 do 30 stop. C, ker se pri tej toploti prične kvarno kipenje, ki povzroči grenko-sladko vino (manitnoi kipenje).
Toploto med 15 in 18 stop. C moraš v kleti vzdrževati toliko časa, dokler mlado vino ne zgubi vsake sledi sladkorja, to se pravi en mesec po trgatvi. Potem boš klet pre-mrazil in se bo vino začelo čistiti; v začetku decembra pa ga boš prvič pretočil. (Seveda to ne velja za teran, ki zahteva posebno kle-tarsko tehniko.)
sedel 4. mesto, Moguša pa v teku na 1500 m peto.
Veliko zanimanje je bilo za teki na 10.000 m. Tu je Rus Kuts nameraval posekati svetovni rekord, ki ga ima zaenkrat znani tekač Zatopek. Toda zaradi slabega vremena je zaostal za rekordom samo pet sekund. S tem je pokazal, da Zatopekov rekord ne bo več dolgo držal.
V Parizu je bil atletski troboj med Francijo, Finsko in Poljsko. Prva je bila Finska s 154 točkami, druga iPbljska s 135 iti zadnja Francija s 123. Pomembnejši uspeh je dosegel Finec Helstem, ki je pretekel 400 m v 47”2, iim Poljak Sidlo, ki je vrgel kopje 78,61 m.
Madžarski at lot Razsawoglyi je v Budimpešti postavil nov svetovni rekord v teku na 2000 m s časom 5’02”2. Drugi je bil Taborin s 5’03”. Prejšnji rekord je imel Belgijec Reiff s 5’07”.
DVIGANJE UTEŽI
V soboto se je v Ljubljani začelo 8. prvenstvo Jugoslavije v dviganju uteži. Nastopilo je skupaj 41 tekmovalcev. V skupinski lestvici je zmagala Ljubljana z 39,5; 2. je bil Srem s 35,3; 3. Železničar (Sarajevo) s 24 točkami. Slovenci so zmagali v srednji kategoriji (Rozman je dvignil skupno 259 kg), v poltežki (Colarič 327,5 kg) in, v težki kategoriji (Dolenec 310 kg). Največ je dvignil Sara iz Telepa — 375 kg!
MARATON
V Atenah je bil 'tradicionalni maratonski tek, na katerem so sodelovali znani tekači, med njimi lanski evropski prvak Finec Karvoneu, ki je tudi letos bil daleč pred ostalimi. Zmagal je s 12 minutami naskoka pred dvema Egipčanoma, Jugoslovanom Škrinjarjem in Italijanom Bcrtijcm. Zmagovalec je pri®p©l na cilj v 2:27’30” in v tem času pretekel 42,2 kilometra!
WATERPOLO
Novi jugoslovanski prvak je postal splitski Mornar. Slede mu Miladost, Jadran (Split), Jug, Primorje in Jadran (Hrc).
KOLESARSTVO
Z zmago, ki jo je dosegel v nedeljo v Varese, je Coppi zaključil svoj sijajni kolesarski poklic. Ko si je ponovno zas.otovil naslov državnega prvaka, se je odločil, da odjlej več ne nastopi.	O.	B.
ljubljeni
ZA NASE NAJMLAJSE
št. 33
7?afaz&4%, kiat{ džungle-----------------------------------------------------------------------------------
/VVVVVVVVVVlVVV^WV^A/V^A^VVVVVV\^\^A'VVV\^/^WVVV^A0/V7VVVVVVVVVYVVVVVVVVVVVVV^A^VVV^A VA/AA/AAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAA A/AAAAA/^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
| Skrivnost -=_ _
 D™A_FU-MA NČUJA ||
ROMAN • Spisali Sax Rohner - Prevedel: A. P.
»Bog iz Calhaya, čuj me!« je dejal z nizkim goltnim glasom. »Prisegam . ..«
Najstrahotnejši obiskovalci, kar jih je kdaj ogražalo Anglijo, je bil Fu-Manču, in konec tega obiska je bil svojevrsten — grozen — nerazložljiv. Čudno se čuje, toda niti malo ne dvomim, da je to nenavadno bitje kazalo neke vrste občudovanja ali spoštovanja do moža, kateremu je storil peklensko krivico. Bil je zmožen takih čustev, saj jih je podobno gojil do mene. Kmečka hiša, ki je stala prazna ob vaški cesti še niže ko Weymouthova, je v zgodnjem jutranjem svitu postala prizorišče najčudovitejših dogodkov. U-bogega Weymoutha, ki je še vedno spal, smo spravili tjakaj. Mislim, da še ni nikoli tako nenavaden zdravnik strokovnjak obiskal svojega bolnika — prav gotovo ne pod takimi okolnostmi. Zakaj v hišo, ki je bila okoli in okoli obdana s policijo, smo spustili dr. Fu-Mančuja. Pripeljali so ga sem v zaprtem avtomobilu, ki ga naj potem, ko bo ozdravil Weymoutha, spet pelje v ječo — v smrt!
Postava in pravica sta po mojem prijatelju določila, naj so-
vražnik belega plemena ozdravi enega tistih, ki je bil njega preganjal. Sonce še ni vzšlo in nikakega radovednega občinstva ni bilo blizu; nikakih razburjenih študentov ni bilo, ki bi opazovali roko mojstra; toda v tisti obkoljeni kmečki hiši je bil izvršen eden izmed takih čudežev znanosti, ki bi v drugačnih prilikah porodil neumrljiv sloves dr. Fu-Mančuja. In tako je prišel ven nadzornik Weymouth, ki je bil sicer omamljen, zanemarjen in ki se je držal za glavo, kot človek, ki je šel že skozi dolino smrti — a je bil zdrav — zdrav!
Pogledal nas je — z divjimi očmi, ki pa niso izražale bojazljive divjosti blazneža.
»Mr. Smith!« je zavpil — in se opotekel po stezi ... »Dr. Petrič! Kaj . . .«
Zdajci je zadonel oglušljiv tresk. Skozi sleherno vidno okno zapuščene hiše so švignili ognjeni zublji!
»Brž!« je zaukazal Smithov skoraj vreščeči glas. »V liišo!« Zakadil se je po stezi mimo nadzornika Weymoutha, ki je stal na mestu in se majal ko pijan človek. Bil sem Smithu tik za petami. Za nama pa je drvela policija. Vrata so bila neprehodna! Zakaj že so bruhala smrtno vročino, ki jo je prinašal dušeči dim. Vlomili smo eno okno. Vsa notranjost je bila v enem plamenu!
»Moj Bog!« je zavpil nekdo. »Saj to je nadnaravno!«
»Poslušaj!« je zakričal nekdo drug. »Poslušajte!« Množica, ki jo vselej podnevi ali ponoči od nekod iz praznine skliče požar., se je pričela zbirati. Toda vsakogar je objela mrtvaška tišina.
Copyrigbt, 1929, by Edgar Rlc« Burroughs,
Pobijal je divjake, kakor da bi bili ovce. V prvem trenutku je La pozabila pa žrtev. A preden se je utegnila zavesti, je stal Tarzan pred njo in držal žensko, ki jo je vzdignili z oltarja, v naročju. »Miruj iLa!« je zaklical, »nočem ti žalega!«
Krenil je mjmo nje v podzemeljske kleti. »Kdo je ta ženska?« je vprašaja La in pokazala na Jane. »Moja je.« je rekej Tarzan. Oparsko dekle je ob-•stnmelo. Nato so se ji pepolnile oči z brezupnim gorjem im je z bolestnim krikom omahnila nazaj.
Truma pobesnelih divjakov je tedaj planila, da bi zgrabila velikana. A preden so prišli do njega, ga že ni bilo več videti. Kakor mačka je bil skočil v hodnik, ki je vodil v podzemeljske prostore. Divjaki so se zakrohotali, prepričanj da od tu ni izhoda.
Tarzan je bolestno zaječal, ko je spoznal obraz. Brazgotina pa čelu mu je vzplamtela kakor škrlat, megla mu je legla na oči. S strašnim rjovenjem pobesnelega opičjega samca se je kakor lev zakadil med divjake.
Z požem, ki ga je iztrgal najbližjemu iz roke, je mesaril kakor pravi peklenšček ter si utiral pot k oltarju. Lajina roka je bila zastala, kakor hitro je začula prvi hrup. Ko je zagledala povzročitelja zmešnjave, je prebledela.
Ko je bila La zaprla Tarzana v ječo, mu ni mislila dovoliti, da bi zapustil mesto. Bila je prepričana, da bo raje ostal jetnik in se tolažil z njeno ljubeznijo, kakor da hi se vrnil na krvavi oltar. In zdaj se je vrnil, kakor da bi padel iz zraka!
"MBSl
RADIO TRST A
Nedelja, 9. oktobra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10 Prenos maše iz katedrale sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Janez Prepeluh: Ogenje rdečega kamna, I. del; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Slavni pevci; 17.00 Koncert zbora Tanče iz Nabrežine; 18.00 Čajkovski: Labodje jezero; 19.15 po domovih naših dedov: Rado Lenček: Kozolec — kralj slovenske domačije; 20.30 Gounod: Faulst, opera v 4 dejanjih.
Ponedeljek, 10. oktobra ob: 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Iz opernega sveta; 18.00 Jacobi: Koncert za violino in orkester; 19.15 Mamica pripoveduje;
20.30 Lipovšek: Orglar, kanita'a; 21.00 Okno v svet: Sodobni načini barvanja; 22.00 Jz italijanske književnosti in umetnosti: Franz Jeza: Giovanni Comis-so ini njegova zbirka novel; 22.15 Brahms: Simfonija št. 3.
Torek, 11. oktobra ob: 12.00 Kramljanje o krajih in ljudeh; 13.30 Glasba .po željah; 18.00 De Failla: Triogelnik, balet; 19.15 Radijska univerzal: Tečaj biologije: 19. sestavek; 20.30 Poje ženski duet ob spremljavi harmonike; 21.00 Radijski oder: Georg Buech-ner-Mirko Javornik: Dantonova smrt, drama v 3 dejanjih:
Sreda, 12. oktobra ob: 13.30 Lahke melodije igra duo Harris-Primani; 18.00 Mozart: Koncert za flavto in orkester; 19.15 Zdravniški ve dež; 20.30 Poje ženski tercet Metuljček; 21.30 Koncert pianistke prof. Mirce Sancin; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti: Rado Lenček: Osmi letnik »Slovenskega .etnografa«; 22.15. Lalo: Španska simfonija za violino in orkester.
Četrtek, 13. oktobra ob: 12.00 Dežele Italije: Piemont; 13.30 Pestra operna glasba; 18.00 Alan Shul-man: Koncert za čelo in orkester; 18.40 Lajovičeve samospeve poje baritonist Marjan Kos; 19.--5 Radijska univerza: Soodbna država: ‘7. sestavek; 20.30 Lepe slovenske pesmi; 21.00 Dramatizirana zgodba: Wagner - Gruenfeld - Beličič: Wa'lkira; 22.00 Glasbeno predavanje.
Petek, 14. oktobra ob: 12.00 S področia tehnike;
13.30 Glasba po željah; 18.00 Gershwin: Koncert za klavir in orkester; 18.30 Z začarane palice: Vera Po-
lak: Prijateljstvo pri živalih II. 19.15 Sola in vzgoja: Marija Polak: Iz mojih šolskih spominov; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Poje moški kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti i,n. umetnosti: Beličič: Mauserjev roman »Kaplan Klemen«; 22.15 Schumann: Fantasiestueeke.
Sobota, 15. oktobra ob: 12.00 Naša vina; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Lepe operne arije; 14.45 Igra ritmični orkester Svvingimig Brothers; 15.30 Pogovor z žepo; 16.15 Kavarniški koncert orkestra Pac-chiori; 18.00 Brahms: Koncert za vidimo in orkester v D-duru; 19.15 Radijska univerza: Tečaj astronomije - 10. zaključni sestavek; 20.30 Gotovac: Ero s onoga svijeta, opera v 4 dejanjih.
TEDENSKI KOLEDARČEK
9.	oktobra, nedelja: 19. pob., Dionizij
10. oktobra, ponedeljek: Frančišek B., Stremil
11. oktobra, torek: Njkazij, Negoslav
12. oktobra, sreda: Maksimilijan, Drugislav
13. oktobra, četrtek: Edvard, Rosica
14. oktobra, petek: Kalist, Nostrana
15. oktobra, sobota: Terezija, Radislav
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 5. oktobra si dal
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
oz. dobil za:
626—628 lir 22,50—23,50 lir 65—70 lir 164-168 lir 1630—1680 lir 146—147 lir 15—18 lir 146—146,50 lir 713—716 lir 4150—4250 lir
NE ZAMUDITE ROKA!
Osebe, ki so bile od fašistov preganjane ter zgubile zastran tega 30 odstotkov delovne sposobnosti, lahko vložijo, kakor smo že pisali, na Zakladno ministrstvo v Rimu prošnjo zn pokojnino. Rok zapade 10. oktobra. Prizadeti, pohitite!
I
T
Dne 4. oktobra zvečer nas je za vedno zapustil
GAŠPERŠIČ ing. ANTON
Žalostno vest naznanjajo: žalujoča soproga, sin dr. Tonči in ostali sorodniki.
Trst, 5. X. 1954
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi našega nadvse ljubega sina, brata in nečaka
MARIJANA RADOVIČA
se najlepše zahvaljujemo mladini in ožjim prijateljem iz Nabrežine za priprave in sprem* sivo pri pogrebu, č.g. župniku, g. županu in svetovalcem, gdč. Delki, g. Zadnikevi, družini Frankovič, nabrtžinski godbi, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so z nami sočustvovali in spremili našega nepozabnega Marijana na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina Radovič in sorodniki
Nabrežina, 4. oktobra 1955
izdaja Konzorcij Novega nsta Odgovorni urednik Drago LeglSa
Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ultca Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
Iz osrčja plamena se je razlegel glas — dvignjen glas, a ne glas mukepolne boli, temveč zmagoslavja! In glas je pel, barbarsko je pel — in .umolknil. Nenavadni ognjeni zublji so švigali više in više, skozi vsako okno.
»Vzbuna!« je dejal Smith zamolklo. »Pokličite gasilce!«
Prihajam k zaključku svojega poročila in zdi se mi, da sem razočaral bralce. Zakaj, četudi sem naslikal peklenskega kitajskega doktorja z vsemi razpoložljivimi barvami, ne moTem končati svoje naloge, kakor bi želel.
Včasih mislim, da mi je pero začasno obstalo, da sem se u-kvarjal le z enim razdobjem gibanja, ki .ima sto razdobij. Vsekako pa upam na nadaljevanje, vzlic vsej zapadnjaški miselnosti in za-padnjaškim predsodkom. Če se pa bo moje upanje uresničilo, tačas še ne morem povedati.
Bodočnost, ki je polna mnogih skrivnosti, mi še zakriva to mojo žlahtno skrivnost. Oprostite mi torej, če slabo končam; zakaj vsaka radovednost, ki jo zapusti ta pripovedka v bralcu, teži v enaki meri tudi pisca. Prav namenoma sem pohitel z vami iz stanovanja profesorja Jennerja Monda do zaključnega prizora v zapuščeni hiši; storil sem to zato, da bi vam s temi zadnjimi stranmi svojega poročila podelil nekoliko tiste blazne naglice, s katero so se dogodki odigrali. Moja slika se vam bo zdela bežna; toda takšen je bil name vtis resničnosti. Nikakih podrobnosti o dejanjih tiste noči nimam v spominu: Fu-Manču aretiran — Fu-Manču gre vklenjen v tisto hišo zdravit — Weymouth, ki je na čudežen način ozdravljen, stopi iz hiše; hiša v plamenu.
In potem? Hiša je pogorela s tako neverjetno brzino, da je dala misliti na neko tajno sredstvo. Pogorela je, a na požarišču ni bilo nobenega sledu o človeških kosteh ! Pa so me vprašali: ali ni bila dana kaka možnost, da nas je Fu-Manču v splošni zmedi ukanil? Ali ni bila kje skrita možnost za pobeg?
Kolikor sem mogel presoditi, ne bi niti podgana mogla neopaženo zapustiti poslopja. Vendar pa ne dvomim, da je Fu-Manču na neki nepojasnjen način in z nekim zagonetnim sredstvom ustvaril tisti nenavadni požar. Ali si je prostovoljno zažgal smrtno grmado?
Ko to pišem, leži pred menoj pomazan in zmečkan list papirja. Na njem je napisano nekoliko vrst s trdo, čudno in jedva čitljivo pisavo. Ta list so našli v žepu razcapane obleke nadzornika Weymoutha, ki je do danes duševno zdrav človek.
Kdaj je bil list napisan, ne morem reči. Kako je prišel tja. kjer ga je Weymouth našel, je tudi nejasno.
»Mr. Nayland Smith in dr. Petrie!
Pozdravljena! Poklican sem domov po Nekom, ki ga ni zanikati. Marsikaj, zaradi česar sem prišel, se mi je izjalovilo. Marsikaj, kar sem storil, bi hotel popraviti; nekaj malega sem popravil. Prišel sem iz plamena — iz kadečega se plamena stvari, ki bo nekega dne vse zajemajoč plamen. V plamen se vračam. Ne iščite mojega pepela! Jaz sem gospodar plamena! Srečno!
F u ■ M a n č u.«
Ali je to bilo pismo blazneža, ki se je z neznanimi sredstvi hotel sam ugonobiti, ali pa zasmeh nadnaravno razumnega učenjaka in najpretkanejšega bitja, kar se jih je kdaj rodilo v deželi skrivnosti — Kitajski, prepuščam sodbi drugih.
Za zdaj vam ne morem drugače pomagati, da si ustvarite sodbo. Morda nastopi dan — dasi prosim Boga, da ne bi nastopil — ko mi bo dano osvetliti marsikaj, kar je ostalo temnega. Tisti dan pa bo, kolikor morem soditi, napočil le, ako je Kitajec ostal živ. Zato molim, da bi se koprena s te skrivnosti nikoli ne dvignila. Toda, kakor sem dejal, je še neko drugo nadaljevanje te zgodbe, ki ga pričakujem vse drugače. Kako naj torej končam to svoje poročilo ?
Mar naj vam povem, kako sem se slednjič ločil od ljubljene temnooke Karamanehe na krovu parnika, ki jo je odnesel v Egipt?
Ne, namesto tega končam z besedami Naylanda Smitha:
»Petrie, jaz odjadram čez štirinajst dni v Burmo. V Sueškem prekopu moram pretrgati potovanje. Kako bi se takle izlet navzgor po Nilu ujemal s tvojim sporedom? Sicer je še malo zgodna letna doba, toda morda boš našel nekoga, ki te bo razveselil.«
Konec