Poštnina pavšallrana.
r*
a
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilni£arskih zadrug na Slovenskem".
List izhaja 20. vsakega meseca. =«
Za člane v »Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5’—; posamezne številke 2 Din.
Cena inseratom: */« strani D 5’— vključno davek.
Štev. 2.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave j c pošiljati do 10. vsakega me-i = aatesac« seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — ■
V Ljubljani, 20. februarja 1924.
Leto XI.
Zvezina poročila.
Dne 15. februarja t. 1. se je vršila skupščina celotnega zvezinega odbora ob 10. uri v prostorih g. Kavčiča v Ljubljani. Zastopane so bile skoro vse zadruge; odborniki, ki so bili zadržani, pa so poslali pismene ali telegralične izjave. Ob določeni uri otvori g. predsednik Kavčič zborovanje in razloži namen.
Zvezin tajnik pojasni, da se tako številno zastopane plenarne seje pač ne morejo pogosteje zahtevati, ker so potni stroški dandanes ne mali. Ker je v pravilih predvideno, da za sklepanje zadostuje 8 članov odbora, teh pa reprezentujeta že ljubljanska in okoličanska zadruga, se zveza v navadnih zadevah poslužuje te ugodnosti. V zadevi pa, ki je danes na dnevnem: redu, se je moralo pozvati ves odbor. Cast tako številnemu odzivu. Naznani, da so organizacije iz Skoplja, Splita, Dubrovnika, Sarajeva, Novega Sada, Osje-ka in Zagreba poslale poročila o akcijah, ki jih podvzamejo proti novemu zakonu o taksah. Poroča, da je naša zveza že ob času, ko se je zvedelo, da se snuje tak zakon, podala svoje proteste proti raznim postavkam in predložila te finančnemu ministru, klubu SLS, demokratskemu klubu in gospodu ministru Puclju, ter prečita dotično spomenico. Zadeva, o kateri se mora danes sklepati, je tako važna* za zadruge k.jt posameznike, da se mora podvzeti najod-ločnejše stališče v obrambo pravic organizacij in v obrambo ogrožene eksisten ce poedincev. Zveza je pripravila v to že Primerno spomenico, katero naij skupščina no raznih nasvetih in predlogih še izpopolni in sklene.
Zborovalci želijo, da se resolucija takoj prečita in o njej otvori debata. Po temeljitem razmotrivanju vseh točk ter znatnem razširjenju posamnih zahtevk in pritožb se ta soglasno odobri. Resolucija se glasi:
Ministrstvu financ, generalni direkciji po-srednjih davkov
v Beogradu.
Na skupščinski seji upravnega odbora Zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo danes zbrani zastopniki 48 gostilničarskih zadrug Slovenije konstatiramo, da je zakon o taksah in pristojbinah in pravilnik k temu zakonu V gotovih točkah za gostilničarsko obrt neznosno obremenilen, okorno razsežen, vodi v popolno zapostavljanje in ignoriranje naših organizacij, dejansko težko izvedljiv in podreja gostilničarsko obrt že kar naravnost finančnemu monopolu, da smo primoranj podati proti gotovim postavkam tega zakona in pravilnika ugovore in predloge za spremembe, ki so v naslednjem utemeljene.
Ko smo zaznali, da se snuje zakon o taksah, ki bo gostilničarski obrti močno na kvar in v težkočo, smo podali po svojih organizacijah proti temu že v naprej spomenico dne 3. oktobra 1923 z ugovori in prosili, da ako se državne finance ne dado brez zvišanja dohodkov spraviti v ravnotežje, naj se poiščejo drugi viri — kakor pa ravno vedno le gostilničarstvo, koje nosi itak že ogromne davke na obrt, občinske davke na trošarino, dohodninske davke, prometni davek, invalidski davek in še nebroj drugih poreznih dajatev.
Naš glas ni bil upoštevan in zakon o taksah je izšel kakor je. Iz vsega dela pa
se vidi, da modernizem ali zboljšanje te obrtne panoge ni bil namen snovatelja tega zakona, ampak je zakonodajalec šel daleč nazaj v turške čase in običaje brez vsake strokovne vede in smisla s tem zakonom koristiti ne le državi ampak upoštevati tudi onega, ki državo vzdržuje s svojim delom in svojo davčno plačilno zmožnostjo.
Aparat, ki ga finančna uprava vzdržuje za svojo kontrolo, je tako drag itn absorbira vse še tako drastično zamišljena obdavčevanja obrtnikov in ljudstva Zuga-nja s kaznimi kar mrgolijo pred očmi skoro pri vsakem členu, da se obrtniku vzbuja dvom, ali je še na varnem ali ne, biti vsak trenutek z eno nogo v kriminalu.
Pri podeljevanju pravic ima po pravilniku vse drugo besedo, samo informirana stanovska organizacija ne, ki je edina v položaju dajati točne informativne podatke.
Skupščina, ki je ta zakon dovolila, nima ni jednega obrtno strokovnega člana v sebi, zato je temu pritrdila nezavedajoč se, kako globoko bo ta nazadnjaška nared-ba rušila blagostanje pa tudi lojalnost prebivalstva. Tar. post. 34.
To beračenje naj se ukine in nadomesti m agar i z 100% poviškom davka na vinsko trošarino, ki bo enakomerno zadela vse sloje, bogate in revne, ne pa samo delavca in uradnika, ki mora jemati prehrano v gostilnah.
Občinstvo z ogorčenjem odklanja za vsako malenkost, ki jo zaužije v gostilni, plačevati to davščino. Gostilničar pa tudi ni tisti ovaduh, ki bo svoje goste denun-ciral. V kopališčih in letoviščih ni v zim-
skem času nikogar razen maloštevilnega domačega prebivalstva, ki šteje le par sto duš, ki se, sklicujoč na 6. odstavek pripombe 3 odločno brani tem plačilom.
Ker absolutno ni mogoče izsiliti od gosta teh para, ako jih prostovoljno ne plača, je tedaj način gladkega pobiranja te takse neizvedljiv, naj se torej pripomba 3 tar. post. 34 ukine ali zamenja s primerno povišano trošarinsko davščino na vino in žganje.
Tar. post. 62.
Ta postavka nalaga naravnost krivične dajatve gostilničarski obrti. Ali ni dosti, da mora obrtnik, če dobi koncesijo, isto ta-korekoč kupiti od finančne oblasti (tar. post. 61) potem pa plačevati najemninski davek, obrtni davek, dohodninski davek, davek od prometa, invalidni davek, avtonomne doklade, bolniško blagajniške itd., in sedaj še to takso za to, da sme delati, se mučiti od zore do pozne noči, ako hoče preživeti sebe in svojce.
To ni le nasilno izžemanje obrtnika, ampak vsega konzumujočega ljudstva države. Kajti gostilničar sam ne more tega utrpeti iz svojega, marveč mora gledati, od kod bo to dobil in zopet ni drugega izhoda kot zvišati cene jedi in pijači. Z nalaganjem takih bremen dela država draginjo, slabejši konzum in neposredno manjšanje davčne možnosti z opešanjem obratov in s tem v zvezi revščino v nekdaj cvetoči obrti.
Ravnokar slišimo iz ust tovarišev iz Štajerske, da se ondi pri popisovanju gostilniških obratov v svrho odmere uvrstitve, v skupine v krajih, ki nimajo 2000 prebivalcev, godijo kričeče krivice. Primer: v kraju, ki pride pred ocenitev, so tri gostilne, ena boljša, srednja in slabejša. Boljša se takoj oceni za takso Din 750.— za pol leta, druga Din 500.—, tretja Din 300.—. Šteje se vedno od najvišje postavke doli, tako da v najmanjšo postavko sploh nobeden ne pride.
Po pravičnosti pa bi od teh niti eden ne spadal v prvo pa tudi ne v drugo postavko. Zakaj? Najboljši točilec je potočil celo leto 60 hi vina, drugi 30, tretji pa samo okrog 20 hi. Pravično bi bilo tedaj, najmanjšega postaviti v plačilo Din 200.— , srednjega na 300 in najboljšega v Din 500.— takse, to vzamemo samo po golem računu. Z ozirom na malenkost vseh teh obratov pa tudi to ne odgovarja pravičnosti.
Pojdimo v drugi kraj, ki tudi nima 2000 prebivalcev, ondi iztoči pa prvi najboljši točilec 300 hi vina na leto, drugi 200 in tretji 100 hi, pa bodo dejani isto tako v iste kategorije po točki c člena 13 pravilnika, kakor drugi iz krajev, koder je obrat desetkrat slabejši.
Ako je še kaj pravičnosti na svetu, naj se to popisovanje oziroma ocenjevanje takoj ustavi in izmisli zboljšani, pravičnejši način tega ocenjevanja, ker sicer mora roditi ta način nejevoljo in srditost po vsej deželi. To je napad na obstoj, premo-
ženje in eksistenco številnih rodbin in gostilniške obrti.
Tudi poseganje nazaj za leto 1923 za plačilo teh taks člen 13 točke 19, 20 in 22 je nasilna krivičnost. Kje naj se vzame ta denar, ko gostilničar ni mogel preje za to ^ vedeti in ga dejati v kalkulacijo stroškov.
Zato 'udi temu načinu poseganja po našem tornem premoženju ugovarjamo.
V ocenjevalne komisije je vsekako poklicati zastopstvo pristojne gostilničarske zadruge, ker vsakdo drugi iz animoz-r.csti neljubemu tovarišu lahko škoduje.
Kdor ima gostilničarsko pravico, imej tudi pravico oddajati v vsaki poljubni mno-?ni pijače na debelo, kakršno pravico smo do sedaj imeli, ker mali gostilničar kaj rad vzame od tovariša eno posodo 200, 300 ali na 500 1 vina dobre kvalitete, da mu ni treba hoditi iskat vsake malenkosti k veletrgovcu. koder je le redko dobiti kaj zanesljivega.
Ta utesnitev podana v členu 2 pravilnika se naj za gostilničarje prekliče.
Mali obrati bodo morali jenjati, ker so že doslej komaj zmagovali neznosne davščine in to bo sedaj poslednji »bat«, ki jih ubije.
Finančni minister si bo moral znova glavo beliti, od kod vzeti kritje za nove primanjkljaje, ker bode nebroj dosedanjih davkoplačevalcev izginilo. Zato kličemo še v pravem času, odjenjajte s takim pretiravanjem tega taksovnega vijaka. Tar. post, o2 naj se ukine in zadostuj tar. post. <61 in 63.
K pravilniku za izvrševanje predpisov iz tar. post. 61 do 67 taksne tarife zakona o iaksah imamo sledeče pritožbe in zahtev amo:
K členu 6 se mora na koncu tretje vrste dodati še — in pristojne Zadruge ali Zveze gostilničarjev.
V členu 7 se mora istotako po besedah knez muktar dostaviti — in pristojna Zadruga ali Zveza, — ter zadnji vrsti tega člena pa dostaviti - ■ in zastopnik gostilničarske Zadruge. K tej zahtevi imamo sledeči razlog:
V Sloveniji imamo do zadnjega vse gostilničarstvo organizirano v Zadrugah. Te imajo po obrtnem redu pravico pri vsaki spremembi v gostilniško-obrtnih zadevah, bodisi ob podelitvah ali prenosih koncesij podajati svoja mnenja ter morajo obrtna oblastva dobiti tudi od Zadrug informativno mnenje in ga upoštevati.
Ker si svojih vzakonitenih pravic ne damo odvzeti, pravilnik pa o teh naših pravicah nima nobene omembe, bi sc znalo domnevati, da smejo politična oblastva odslej Zadruge ignorirati, zato zahtevamo in hočemo, da si ohranimo dosedanje pravice, da se pravilnik v predlaganem smislu izpopolni, ker sicer se Zadruge razidejo, ako bi se oblast^om zljubilo na teh zakonito zajamčenih pravicah Zadrug kaj kršiti. Te pravice so velike važnosti in marsikako nepotrebno točilnico preprečile.
K členu 18 pravilnika predla? mo na koncu 1. stavka dodati še — t^r da je strokovno vsposobljen. Kakor tudi '4,pra vilniku za tar. post. 62, člen 3, toč,kv4 za besedo nezanesljivosti —- ter strokovne vsposobljenosti. Za to zahtevo imarrfe tele razloge:	's'
V Sloveniji daje dober del cfofiodka letoviški tujski promet. Slovenija je slovanska Švica. Gbstilničarstvo se teg& zaveda in je že od nekdaj stremilo zantem, izpopolniti svojo obrt po načelu zapadniii kulturnih držav Anglije, Francije, nadvse pa Švice ter žrtvujejo Zadruge v ta! namen velike svote za hotelsko-gostilnfčar-ske strokovne šole gostilniškega naraščaja in za gostilničarsko kuharske tečaje. Slovenci moramo biti v gostilniški obrti na višini kulturnih narodov, ako hočemo pridobiti tujca v naše kraje, nikakor ,>a se nas ne sme siliti v orijentalske razmere.
Slovenci poznamo samo 1.) hotelsk i podjetja z večjim številom sob za prenočišča z gostilniškimi oziroma z restavracijskimi, eventuelno še kavarniškimi prostori.
2.) Gostilne, ki so s prenočišči ali brez njih in pa
3.) kavarne, ki nimajo prenočišč in tudi ne davajo jedil in pijač, kakor gostilne, marveč kuhajo in prodajajo kavo, čaj, čokolado, alkoholne in druga gorka in mrzla poživila.
Kafana in mehana so za nas smešni-ce, ki spominjajo na Turka, ki za kakim oglom kavo vari, ali pa v primitivni beznici luk (čebulo) in rakijo prodaja.
Ker je za povzdigo tujskega prometa in s tem povzdigo blagostanja dežele strokovno dobro izvežbano gostilničarstvo glavni pogoj, smo upravičeni zahtevati, da oblastva stavijo pogoj, da je pred vsem potrebna za pridobitev gostilniške obrti strokovna usposobljenost, sicer pademo nazaj v srednjeveške turške razmere in hi sploh ne kazalo za izobrazbo gostilničarskega naraščaja izdajati niti ene pare več.
K 'členu 33 zahtevamo v 4. vrsti dodatek — pravico pritožbe ima tudi Zadruga, ako je pravočasno oddala svoje mnenje.
To zahtevo stavimo, ker to pravo po v Sloveniji veljavnem obrtnem redu posedujemo in se mu ne bomo nikdar odrekli.
K členu 10 naj se dodene — O vseh podelitvah posameznih pravic ali dovoljenih sprememb v gostilniški obrti je obvestiti pristojno Zadrugo. To zahtevo stavimo iz razloga, ker imajo Zadruge po svojih pravilih in določbah obrtnega reda dolžnost, da preprečajo ozir. odstranjujejo opravilne uredbe, ki motijo pošteno konkurenco, da imajo v razvidnosti vse člane po podeljenih pravicah, kategorijah in strokah ter, da urejujejo pravilno razmerje njihovega članstva.
In končno moramo izreči svoje začudenje, kako je moglo priti do tega, da spravlja zakon o taksah in pristojbinah gostilničarsko obrt popolnoma v področje finančne uprave, ki tira našo obrt v popol-
noina ciugo smer, kakor naši obrtni predpisi; utesnjujejo prosto gibanje dejanja in izvrir vanja prosto podeljene poštene obrti p< nega državljana obrtnika.
.)stilničarstvo je obrt s pretežno trgov '<o tendenco. Vse civilizirane države so podredile gostilniško - kavarniško obrt v sfero obrtno-trgovinskega ministrstva, samo zakonodajalec naše ljube Jugosla vije 'č šel po informacije na nekdanjo Madžarsko in pritegnil še nekoliko nekdanjih turških predpisov iz Bosne ter Macedoni-je (neliana) in podredil našo obrt liki pridelovalce duhana pod oblast finančne stroke, kakor bi bilo gostilničarstvo navadni državni monopol.
Proti temu dejstvu tudi še najodloč neje protestiramo in stavimo zahtevo, da bydi hotelska, gostilniška in kavarniška obrt podrejena ministrstvu obrti, trgovine in, industrije, vse agende v podrobnem pa imajo spadati v področje političnih oblasti. Finančne oblasti naj pobirajo svoje takse, vse drugo, kot podeljevanje obrtnih pravic itd. naj se izloči iz njih delokroga.	*
Te naše soglasne sklepe naj načelstvo Zveze razmnoži in dppošlje ministrstvu financ, ministrstvu trgovine in industrije, ministrstvu za notranje zadeve, delegacijam ministrstva financ, velikim županstvom, trgovskim zbornicam, mestnim magistratom, okrajnim glavarstvom, vsem stanovskim organizacijam v kraljevini in poslanskim klubom, da čim preje izposlujejo sprejemljive spremembe zakona o taksah in pravilnika k temu zakonu.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1924.
Zveze čeških gostiničarskih zadrug v Pragi
nam pošiljajo ta-le prisrčen poziv:
Spoštovano' predsedstvo!
V dneh 16. do 23. marca pripravlja naša osrednja gostilniška organizacija na Češkem velik delavni shod vseh organiziranih gostilničarjev iz cele Čehoslova-ške republike.
Ta shod, spoštovani prijatelji, bode brez preklica in brez vsakršne spremembe v torek, dne 16. marca 1924, ter bode istega dne otvorjen v Reprezentančnem domu glavnega mesta Prage ob enajsti uri dopoldne. Predmet posvetovanja bode samo eden in sicer: »Reforma obrtnega reda z ozirom na gostilniško in iztočilni-ško obrt.«
Na tem vprašanju dela češko organizirano gostilničarstvo že od prevrata na temelju trpkih izkušenj iz minulosti. Po tem delavnem shodu bode skupna pojedina, drugi dan pa pregled hotelirskih in gostilniških trgov« in to že tretjih trgov v okvirju praških vzorčnih veletrgov.
Spoštovani kolegi in mili bratje!
Hočemo pri tej manifestaciji našega češkega gostilničarskega stanu imeti tudi Vas okrog sebe, kot iskrene naše slovan-
ske prijatelje, kot prejšnje naše sotrudni-ke v stari Avstro-Ogrski za prava in zahtevke, gostilničarstva. Hočemo tudi, dragi kolegi in prijatelji, stisniti Vam zopet enkrat javno Vaše roke na svobodni grudi Čehoslovaške republike, pozdraviti Vas kot svobodne državljane v lastni demokratični državi. Hoteli bi se tudi spominjati našega stanovskega zbližanja za časa stare Avstrije, ko je tedaj že v letu 1912 naša osrednja organizacija »Jednota sva-zu českych společenstev hostinskych a vy-čeipniku v Praze« sklicala prvi slovanski shod za stare Avstrije in ko se je res na naš poziv odzvalo tako mnogo kolegov iz Kranjske in Hrvatske.
Želimo obnoviti, spoštovani prijatelji in bratje, z Vami iskreno tedaj navezane kolegijalne stike, hočemo se z Vami razveseliti in hočemo tudi iskreno povedano, pobahati se, kako daleč smo prišli v svojih stanovskih vprašanjih in kaj da smo dosegli.
Želimo pa seveda tudi slišati Vas, dragi kolegi irf bratje, kako se Vam godi, kako Vi delate, gospodarite in pripravljate boljšo bodočnost svojim naslednikom.
Zato Vas iskreno zoverno na ta shod in Vam v kratkem pošljemo še povabilo, na katerem bode že podrobni program celega tedna našega shoda in gostilničarskega sejma.
V kolikor bi bilo potrebno, pripravljeni smo odposlati svojega zastopnika na Vašo sejo, ki pa bi zato morala biti posebno sklicana in prirejena, našega sopodpisanega g. generalnega tajnika posl. F. Petrovickega, Vam nekaterimi gotovo znanega iz predvojnih časov.
Seveda bi morali prej vedeti kedaj in kje bi bila seja (shod), da bi bilo mogoče imenovanemu našemu zastopniku urediti si čas in potne zadeve tako, da bi se nemoteno’ lahko oddaljil na nekaj dni te Prage.
S prijateljskim pozdravom:
Ustrednja jednota Československega go-stilničarstva »Hostimil« za Češko, Moravo in Šlezko v Pragi in Jednota zvez čeških gostilniških in točilskih zadrug za Češko v Pragi. Anton Svoboda, prezident-, Jan Kvirih, prezident, Petrovicky, gen. tajnik.
Raznoterosti.
)
Kletarski tečaj na Grmu. V dneh 23. do 25. se je vršil pri drž. kmetijski šoli na Grmu, pod vodstvom ravnatelja B. Skali ck ega in s sodelovanjem strok, učitelja Fr. Simončiča trodnevni kletarski tečaj, ki je bil prav dobro obiskan. Poleg treh domačih učencev II. letnika zimske šole se je tečaja udeležilo 31 zunanjih udeležencev in sicer 14 iz Dolenjske, 7 iz E3elokra-jine, 6 Gorenjcev, 1 Notranjec in 3 Štajerci. — Po poklicu je bil 1 udeleženec du-hovnik-vinogradnik, 19 vinogradnikov oz. vinogradniških sinov, 2 nadučitelja, 7 gostilničarjev in vinskih trgovcev ter 2 vinska trgovca-vinogradnika. — Videti je,
da vlada za to važno gospodarsko panogo živo zanimanje. Posebno razveseljivo je, da so se začeli tudi Belokranjci zanimati za umno kletarstvo, ki je še posebno za Belokrajino velikega pomena.
Strokovni tečaji na Grmu. Vsled ne-prikladnega vremena se niso mogli vršiti' strokovni tečaji v kmetijski šoli na Grmu v času od 18. do 25. t. m. ter se vrše v pričetku prihodnjega meseca in sicer:
Vinarski tečaj dne 1. in 2. marca,
sadjarski tečaj dne 3., 4. in 5. marca,
tečaj za pridelovanje in vporabo krme
dne 6., 7. in 8. marca.
Za vinogradnike se vrši 24. in 25. februarja tečaj za delo v vinogradih in obrezovanje trt dne 7. aprila za spomladno cepljenje in tratificiranje trt in 10. in 11. junija za zatiranje škodljivcev in zeleno cepljenje trt. Kdor se hoče tudi v umnem vinogradništvu izvežbati, naj se udeleži teh tečajev in se priglasi koj pri ravnateljstvu (po dopisnici ali osebno).
Cimentiranje kletnih sodov. Na intervencijo Osrednje zveze v zadevi cimenti-ranjai hraminih sodov je izdaja delegacija ministrstva financ v Ljubljani povoljno rešitev in naslednji odgovor.
Z ozirom na tukajšnjo naredbo z dne 22. junija 1923, št. B III 272/23 priobčujem naslovu prepis dopisa meroiskusne-ga nadzorništva v Ljubljani z dne 22. avgusta 1923, št. 783 v vednost.
Ker se pojavljajo, kakor je bilo pričakovati, težkoče pri izvedbi zgorajšnje naredbe glede onih sodov, ki se iz kleti ali zidanic sploh ne morejo spraviti, naj se finančni kontroli naroči, da ji je postopati v tem vprašanju tako, da se navedbi z ene strani čim najbolje mogoče ustreže, prizadetim pa povzroči kolikor moč malo neprilik in stroškov. V ta namen veljaj za pravilo, da morajo biti posode, ki se porabljajo v točilnicah in za transporte brezpogojno pravilno cimentirane in da . žigi v obče ne smejo biti nad tri leta stari. V zalogah velja za manjše posode isto, za večje posode, ki jih ni moč spraviti iz kleti ter je klet ali zidanica tako nepriročna, da je merjenje na licu mesta težko ali pa z ozirom na okrožnico meroiskusnega nadzorništva sploh ne^vedljivo, bodisi ker nima lastnik primerne tehtnice ali pa ker ni vode na razpolago, ali kjer so se sploh pojavile nepremagljive težkoče, tam naj finančna kontrola po možnosti sode z Matičevičem sorazmerno izmeri ter o priliki natakanja oziroma iztakanja v te sode ali iz teh sodov primerja svojo izmero in naj strankam v tem pogledu ne povzroča neprilik. Ako je tudi izmera z Matičevičem nemogoča, naj se zadovolji finančna kontrola z rezultati opazovanja pri na-takanju in iztakanju. Paziti je pa, da se ta modus uporablja samo tam, kjer je pravilno cimentiranje res neizvedljivo ali pa prav težko izvedljivo in samo glede posod, kr so izključene iz prometa.
Vinarsko društvo za politični okraj novomeški v Novern mestu ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 24. t. m.
ob K 10. uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. Pri tej priliki bode spre jemalo nove člane. Ker je glavni namen društva, podpirati težnje vinogradnikov, je želeti, da je vsak zaveden vinogradnik v njegovih vrstah.
Vinsko pokušnjo priredi vinarsko društvo v Novem mestu o priliki svojega zborovanja v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob polenajsti uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. — Vabijo se tako vinogradniki, ki imajo dobro vino na prodaj, kakor tudi kupci, ki želijo dobro vino nakupiti, da to prireditev posetijo.
Prodaja vina v zaprtih steklenicah. Finančna delegacija je na pritožbe od naše Zveze glede trošarinjenja vina, ki se prodaja v zaprtih steklenicah po trgovcih in branjevcih izdala odločbo: Ker smejo trgovci prodajati vino sarnio v steklenicah, ki so zaprte po trgovskem običaju, ker bi sicer izvrševali vinotoč, je po sebi umevno, da morajo plačevati trošarino po 50 par od steklenice. Če se je doslej postopalo drugače, je bilo to nepravilno. Kvaliteta navadnega vina, ki se prodaja v steklenicah, za trošarino ni merodajna. Finančna kontrola ne bo zahtevala, da se vsa množina po trgovcih nakupljenega vina takoj pretoči v steklenice, zahtevala pa bo, da se zatrošarini po večji postavki vsa množina, ki se pretoči v steklenice. Če trgovci nočejo od vse množine, ki je namenjena za pretočenje v steklenice, takoj plačati večje trošarine, se jim bodo nepretočene, a za pretočenje namenjene množine morale vzeti pod strogo uradno evidenco, eventualno pod zaporo, ker bi drugače državni interesi ne bili zadostno zaščiteni. Trošarino po postavki za vino od soda je vsekakor plačati takoj ob prejemu po občih predpisih. Vsako pretakanje v steklenice je p r e d h o d n o prijaviti oddelku finančne kontrole, in sicer šest ur pred izvršitvijo. Steklenic pečatiti ni treba. Za vsako vino, ki se prodaja v zaprtih steklenicah, se mora torej plačati po 50 par trošarine za vsako steklenico, ki nima več nego 7-10 1, po 1 Din pa za vsako steklenico, ki drži sicer več nego 7-10, pa vendar ne več nego 1.4 litra itd, S tem bo le nekoliko odpravljena umazana konkurenca, katero so uganjali doslej taki po sili točilci, ki so zdržema prekora-čalii izdana jim dovoljenja — pa jih še bodo. Gostilničarji, ki opazite, da se kateri takih šušmarjev ne drži predpisov in nataka kar sproti1, ovadite ga finančni kontroli.
Aviso! Finančna oblastva bodo izdala prihodnje dni pozive županstvom, katera bodo imela razglasiti, da se ima vse gostiničarstvo in točilci pijače v 10 dneh po razglasu javiti pri pristojni finančni kontrolni postaji v svrho naznanila svojega obrata za odmero plačila takse po tar. post. 62 zakona o taksah in pristojbinah. Vsakdo si mora kupiti v trafiki, ki je najbližja finančne postaje, tiskovino za do-tično prijavo in s to stopiti v urad finančne kontrole, kjer se bo vršil popis. Seboj
mora prinesti koncesijsko listino, ali pa navesti ustmeno oblast, kraj in čas podelitve, izmero obratnih prostorov na široko, dolgo in visoko,, to je podrobni opis točilnih prostorov, tudi vrta, ako se porablja v gostilniške namene, koliko ima miz, stolov, klopi in slednjič, koliko je potočil v preteklem letu na drobno in na debelo vina, piva, mošta, žganja itd. — Na podlagi teh prijav bodo komisije ocenile, po kateri stopinji člena 13 pravilnika k zakonu o taksah lit. a, b in c bo plačevati polletno takso za pravice točiti pijače na drobno.
Važno za domače obrtne zadruge In obrtnike. Po naredbi g. ministra za trgovino in industrijo z dne 21. novembra 1923, V. št. 17004, se razširi veljavnost čl. 140 srbskega zakona o radnjama z dne 29. junija 1910 na celo državo. Dotični člen se glasi: »Pri nabavljanju za državo, okroge, sreze ali občine ocenjujejo se prvenstveno ponudbe obrtnih zadrug, za njimi pa domačih obrtnikov, industrijcev in trgovcev. Te ponudbe, če obsegajo domače proizvode pri drugače enakih pogojih dobave, se sprejemajo prvenstveno, če so cene višje do največ 5 do 10% od najnižje ponudbe ponudnikov tujih proizvodov vštevši carino in transport. Pri razpisu licitacij je paziti na to, da se omogoči udeležba tudi manjšim industrijcem in obrtnikom. V inozemstvu se morejo naročati samo one količine dotičnih predmetov, ki jih je nemogoče izgotoviti v tu-zemstvu v odrejenem roku.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani razglaša sledeče:	Prijave to-
čllcev In prodajalcev alkoholnih pijač radi plačila takse za točenje. Prijave radi odmere takse po tarifni postavki 62. (Uradni list, komad 116, številka 378 iz 1. 1923) za leto 1924 in drugo polletje 1923 treba, ker je rok za to že minul, v izoglb kaznim opraviti od 27. februarja 1924 dalje najkasneje v 10 dneh pri pristojnem oddelku finačne kontrole. Seboj treba prinesti listine o točilni pravici, podatke o dimenzijah točilnih prostorov z.verandami, dvoriščem in vrtom v decimetrih, o številu miz, stolov in klopi, o količinah iztočenih pijač po njih vrstah v letu 1923 in o izkupičkih zanje (posebej na drobno, posebej na debelo), izkazila o obrtnih pravicah poslovodje in zakupodajalca in kolek za 5 Din. Ako točilec (prodajalec) absolutno ne more priti, naj pošlje legitimiranega namestnika z listinami in podatki.
IV. Ljubljanski velesemenj. Ta eminentno narodno - gospodarska prireditev se vrši letos od 15. do 25. avgusta. Ogledalo gospodarske sile vsakega naroda so njegovi proizvodi v poljedelstvu, obrtu, oziroma industriji. To je dvoje očes, skozi katera se gleda v njegovo bodočnost. Mi Jugosloveni smo mlada država, ki je polna naravnega bogastva: polje, gozdovi, rudokopi, živinoreja, morje za plovitev in trgovino, vodne sile za električno moč. Ves svet gleda sedaj, ko smo dobili svobodo, na nas, če smo sposobni in priprav-
ljeni, da vse te naravne dobrine izkoristimo v obrtu in industriji ter naši mladi državi pripravimo boljšo bodočnost.
TOVARIŠI! Pri zaračunavanju občinskih doklad na trošarino se zgodijo kjer-sibodi precejšnje napake na škodo plače-valcev. Mnogim takim slučajem se je prišlo že na sled in smo v položaju, take škode izslediti ter povračilo izposlovati.
Kdor ima količkaj suma, da mu je bilo nepravilno plačilo naloženo, naj se javi osebno ali pismeno v zvezni pisarni Ljubljana, Gosposvetska cesta 16, kjer dobi brezplačno informacijo.
1. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in cltronov »oh, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovoc, nektar,	,<i.l*ronad?j_i!j°!:
. fcnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Gostilničarji pozor!
Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM Ima v svoji zalogi 40 hektolitrov
SILVANCA
in 20 hektolitrov domače črnine iz leta 1921, Istotako tudi letnik 1922 črnine visoke barve. Cena po dogovoru pri sodu.
pf* Pozor *•*
gostilničarji!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
—dalmatinca—
črnega kakor belega, katerega oddajam po :: konkurenčno nizkih cenah, n
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar
Gosposka ni. 3 „Zlatorog“. Ealoga Spodnja Stika Kavikova ni. 255.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, SiniatshSh In Štajerskih vinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
JH
<P
■S-JL
%1
Vinarska zadruga
Ljutomerčan
r. z. z o. z.
v Sv.Bolfenku Pn Ljutomeru
je otvorila svojo
•	,	r
podružnico
v Ljubljani 2
Stom pot st. O
poleg vojne bolnice
ter priporoča c. g. gostilničarjem svoja zajamčeno pristna
ljutomerska vina
po™najni2jih cenah.
jo
’ Zaloga stekla, porcelana Id svetim
Fr. Kollmann
v Ijubljani
dovoli gostilničarjem In tovarnarjem prl_večjl naročbi tsdatno zniiane cene.
fi. Jaj« $
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo« ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TBNKOCZT, lekarna, Uubljana Slovenija.
Vinska trgovina in restairaclja
Peter Stepic
Spodnja Slika itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorišklh, Istrskih In štajerskih vinskih gode. Telefon it. 2S2.
Slivovko
tropinovec rum
cognac-medicinal razne fine likerje
ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. ___
"k ¥Vtt V i M M X X X	XXX
I Ulil lalaii
pekarija, slaščičarna in kavarna
IH
m
w3
m
m
Stari trg 21
se p^poroča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutpk.
&
te
Ml
m
'M
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito 'izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Inserirafte o »Gostilničarju
€$
iEEDE
3ISG===E=al=l
m T     2L /*”i_ pivovarna in sladarna
1 Tomaž VlOtZ  v Mariboru----------------------------------------
priporoča svoja sploSno znana in priljubljena visokoodstotna
marina in Bock piva v sodih in steklenicah
V pod najugodnejšimi pogojil ffranko katerokoli postaja v Sloveniji.
5E
,BG
31=3 E
3EE3E
35
(zalogo)
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
Posredovalnica za sloi
gostilničarske zadruge v Ltubl anl
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, —	z dežele 1 Din. ... ■■■■.
Tovariši gostilničar!! I Poslužujte se »e ugodne prilike!
Z A m k E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
m
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
jDaaaaaaaaaamaaaaDDDDDDDaaa[x]DaDDDmDanDaannnar]rinnrinnnnnmncinnnnni „ m
GOSTILNIČARJI!
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO I
pr o
(P Raznovrstno
rudninsko vodo
©
priporoča	t
A. ŠARABON v Ljubljani.
A Glavna zaloga rudninske vode In Špecerijska veletrgovina. is.
V	Ceniki	na	razpolago!	WBT Ceniki na razpolago I	J
%___________________________________________________________
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
P?
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila bflezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
99
3ribuna“ J.Ji.C.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo jranko!
1
Interesentom v wednost!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti, Sp. Šiška, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921ii Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
i
B
I
Z vjp.ml v Špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namenim! in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Lfubij? na, vogal Sv. Petra ceste In Resljeve ceste.
Bras == Velaoraiarna la kavo ■ olaktrl Jnlm obratom. =====	 =	Zaloga mlnoralnlh «nd. =====
I
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi se tndl tropine In sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
Delniška pivovarna Laško]		
marčno pivo	dvojno marčno' . pivo |	temno porter pivo
		
», i» \f		' w
^ * V w r* V w •> ^ w •s /• v «S p \n v v •s (f •s p	Utemeljeno 1908. god. Utemeljeno 1908. god. Hrvatska središnja vinara Zagreb \ PODRUMIs Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva. Največe uzorne pivnice 1 skladište odleianih vina iz sviju vinogorja Jugoslavije: dalmatinsko, brvatsho, srljemsko, banatsko, 1 ljutomersko vino.	V ««• V ^ • V S *
\t y •> <• v	Fina izbrana j vina n bntUJama iz vlastitlh vinograda.	1
w 	 J/		
sprejme Osrednj* uinarska zadruga za Jufloslaolio r. z. z o .z. v ijuaiianl. Ponudbe naj se naslonijo na to zadrugo. Kongresni trg St. 2. — Obenem priporočamo suoja uina gg. gostilničarjem in zasebnikom ter zago-faoijamo najhuiantnejšo postrežbo. — Vinogradniki, hi bi hoteli postati člani zadruge, naj prijaoijo sooj nasloo pismeno. Delei znaša Din 25‘-, pristopnina Din 5*—.
A. & L Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete ih verande itd.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke Itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in kiota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd-
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik AvguStln Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".