Zlitina piačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din«
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XII.
Ljubljana, 7. novembra 1940.
štev. 45 (577)
Med dvema zloma se ne bo nihče za večje odločil.
Sokrat,
starogrški modrijan (468—399 pr. Kr.)
•DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. O r e d n I 6 t ? o In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal 6t. 345. Telefon fit. 33-32. — Račun poštoe hranilnice v Ljubljani Št. 15.893. — Rokopliov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne •prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti ra 8 din znamk.
NAROČNINA
*/• leta 20 din, leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov, v Amer*ki 2‘/i dolarja. Drugod forazmeroo. — Naročnino le plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen proitor (višina 8 mm in širina 55 mm) 7 din: v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglati: beseda I din. Oglasni davek povsod Še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
Dva maža - en sam program
(K ameriškim volitvam)
(GL str. 9)
Roosevelt v tretje prezident
fcfrnsiTOU v 1J
TfRBUf
FL0RINA
Kalmčo/ Ju''"
BERAT
Otomori
Moskopole
O
'	'~7 Dom b\a n i
/ KASTpRIA
Dardao\
KORCA
SASFMO
VALENA
oTuhuli
Oavlo , 	C
y
f	Klep>i
/ OVufbiani • Kasfanjani^-''''""^
leskovik )>	°^r'ia
or \ J?
0Samar,na	,
oti-jabovo r**V i
y	\L^—.	r
. “	1 o\
\
^^RGiROKAiTROhgk
OJavcta
DELVIN H.
^	Opai.ohori
icrvam	\
iT	v7	N
ERIKUSA
METSOVON
JU v ,
Markati \	(°Ž«hitoSoZ,tal	l
\ rs VJANINA
‘ Film!« V oHimka	\
F AhO
SAMOTHRAm
O Ltpmica
O Syraku
O Volandia PARAMVTHiA
N S K Q=^-
Dervicam O
F* J E
O Stanati
nnrnril n
tu ameriških volitev ob sklepu redakcije še ni. Toda iz vseh dosedanjih poročil se da z veliko verjetnostjo sklepati, da je Franklin Roosevelt v tretje postal predsednik Združenih držav.
Sam Roosevelt je izjavil, ko so ga davi ob 7. telefonsko vprašaji, kako je zadovoljen z votivnim rezultatom: It seems it will be ali righi. (Zdi se, da je vse ” redu.)
Franklin Delano Roosevelt je pn ’ ameriški predsednik, ki je trikrat po vrsti kandidiral in zmagal.
V Ljubljani, 6. novembra Včeraj in danes je svet skoraj pozabil, da divja v Evropi vojna. V ozadje so se umaknili boji na Grškem in letalski napadi na Anglijo
A. V. ALEKANDEU, britanski mornariški minister, je v soboto uradno izjavil, da so se Angleži izkrcali na grških otokih.
in Nemčijo, brez vtiska je šla mimo nas novica o Tangerju (čeprav stvar ni čisto nedolžna) in celo vest o bombah na Bitolj nas ni tako razburila, kakor bi nas bila vsak drugačen dan.
Včeraj in danes je svet upiral oči samo v Ameriko.-Instinktivno je ves svet čutil, da so vsaj te dni vsi drugi dogodki neznatni v primeri s tem, kar se dogaja onstran Atlantika,
Včeraj je Amerika volila novega prezidenta.
Roosevelt ali VVilkie? Demokrat ali republikanec? Preizkušen reformator ali neizkušeri novinec?
Tako se je izpraševala Amerika in z njo veš ostali svet. Samo enega vprašanja to pot ni bilo, vprašanja vojne ali miru. Zakaj oba kandidata sta odločna nasprotnika intervencije, kakor sta po drugi strani drug z drugim tekmovala, kdo se bo bolj zavzel za pomoč Veliki Britaniji.
Za tisto, kar res svet najbolj zanima — za vprašanje, kako se bodo Združene države orientirale nasproti vojskujočim se državam — tako rekoč pri teh volitvah ni šlo. Vsaj na zunaj ne.
In vendar je ves svet instinktivno mislil skoraj izključno samo na to. Problem namreč kljub vsemu le obstoji.
Roosevelt je star, rutiniran državnik. Njegova zunanja politika je jasna. Mož ve, kaj hoče.
Willkie je v politiki novinec. Še pred pol leta je bilo njegovo ime široki javnosti tako rekoč neznano. Mož je bil zgolj gospodarstvenik in finančni strokovnjak. In ljudje se nehote izprašujejo: ali mož ve, kaj hoče?
Zato so vsi tisti, ki simpatizirajo z Anglijo, želeli zmago dosedanjemu prezidentu, Zato so vsi tisti, ki simpatizirajo z diktaturami in s tako imenovanim novim sistemom, tiščali palce za Willkija.
e-
V trenutku, ko to pišemo, rezultat volitev še ni znan. Poročila današnjih jutranjikov sicer že z debelimi naslovi oznanjajo Rooseveltovo zmago. Prve brzojavke vedo res povedati o Rooseveltovi večini skoraj v vseh državah Unije. Toda te brzojavke še
niso uradne, zato ta trenutek se ni moči govoriti o končnem rezultatu.
Neizpodbitno je, da uživa Franklin Roosevelt velike simpatije ameriškega malega človeka. In kakor povsod v demokrastkih državah, je tudi v Ameriki gias malega človeka odločilen.
A tudi Wendell Willkie pri malem človeku ni osovražen. Le to je, da se ljubezen do njega še ni mogla prav zasidrati. Premalo časa je njegovo ime v ustih ljudi. Willkijevo ime še ni postalo pojem, kakor je pojem Franklin Roosevelt.
Volivna propaganda je bila tipično amerikanska. Tako je n. pr. dopisnik agencije United Press videl v New-yorku avtomobil nekega fanatičnega Rooseveltovega pristaša in na njem velikanski lepak z napisom: Ta avto mi je Hoover obljubil, Roosevelt pa dal. Naj me hudič jaha, če bom pustil, da mi ga Willkie spet vzame.
Stari boksarski prvak Jack Dempsey je še manj izraze izbiral. Ozmerjal je Johna Levvisa, radikalnega voditelja sindikatov, in črnskega boksarja Joeja Louisa prav po boksarsko, češ da sta prekleta norca, ker podpirata VVillkij a.
Celo zaljubljencev se je polastila volivna kampanja. Tako ve povedati že citirani dopisnik agencije United Press, da je neki mladenič, sedeč v mesečini s svojim dekletom na klopi v parku, šepetal svoji dragi na uho: »Tak bodi vendar dobra in reci mi Willkie!«
Uvodničar švicarskega lista Gazelle de Lausanne pripoveduje, da je bil pred več leti v Bostonu, ko so volili guvernerja države Massachusetts. Na ulicah je bil tak trušč in direndaj, da je mislil, da bo oglušel. Neki Američan, njegov prijatelj, je videl, da nesrečnež ne ve, kaj bi počel in kam bi se del, da se reši iz neznanskega šundra. Tedaj mu je zakričal v uho: »To še nič ni — počakajte, da boste priča predsedniškim volitvami« *
V prejšnji številki smo priobčili zemljevid Združenih držav z niansira-no označbo strankarske orientacije posameznih držav Unije. V današnji, številki (gl. str. 9) pa prinašamo zerr, ljevid USA z navedbo števila voliv-nih mož v posameznih državah. Primerjava obeh zemljevidov bo dala našim bralcem priložnost za preračunavanje volivnih šans obeh kandidatov in za primerjanje izida sedanjih predsedniških volitev s prejšnjimi rezultati.
Na 9. strani podajamo tudi kratek izvleček iz določil ameriške ustave o načinu predsedniških volitev. Kdor hoče prav razumeti številke, ki jih bodo danes in jutri objavljali dnev-
DRAGIŠA CVETKOVIČ, predsednik jugoslovanske vlade.
(Gl. njegovo izjavo na 2. strani!)
niki, mora te vrstice pazljivo prebrati. Videl bo, da milijoni glasov sami po sebi še ničesar ne pomenijo, videl bo pa tudi, da za končni rezultat ni glavno, ali je za katerega kandidata glasovalo toliko in toliko držav. Važno je namreč, za katere države gre.
Tako n. pr. vse jugovzhodne države skupaj (Arkansas, Mississippi, Louisiana, Alabama, Florida — same demokratske trdnjave) ne pomenijo niti toliko kakor sama republikanska država Newyork: le-ta ima namreč 47 volivnih mož (elektorjev), vseh onih pet držav skupaj pa samo 46. A po ame-rki ustavi zadošča en sam glas ve-ine v sleherni državi, da pobere zmagovalec vse elektorje, kolikor jih ima tista država.
* * *
Ko bo ta članek natisnjen, bo ameriški volivni boj že odločen in rezultat razglašen. Gornje vrstice, napisane pred uradno objavo o končnem izidu, kljub temu ne bodo zastarele: naši bralci bodo iz njih sklepali, kaj more svet pričakovati po ameriških volitvah in česa ne.	Observer
BUKAREŠTA
COMSTAMZA
e t RAiOvA
UJTRAKAtlTVi^-T-^
M u n i j k
)RU5CUK
C R n 0
S1ST0V $
i
plevda
SUMIA
<8/
BALCIK ERKEMt
VARNA
TlRMOVOTSs
MORJI
GRASOVO «
suivtn.
'/r r f f///// //
//////A KAZAN tl K*
'"m
BURCA5
% STA PA
>•»
i
PLOVDIV
ZAC.0RA
samakov
ODRIH
STAN8UL
ojttTOPLUNO VC	^
SOLUn
0 cl K Ih
,I|j|||,	PtlHIC A _	GOZDOVI
lil	KOAutA tn	Rožno oijc
innotiftADMiiivo	bom&až
*.v
<§, UASTUMA	INDUJTRIjA Q	b A K £ R
Zlit zo	Z £ L t Z N K	t
& PREMOG	Rt	ME
Gospodarski zemljevid Bolgarije. Pikčasto je označeno ozemlje, ki so ga Grki dobili leta 1919. od Bolgarov.
„ DRUŽINSKI 'TEr>\mr ,Majstor svašta'
Življenjska pot človeka, ki obvladuje šestnajst obrti
Kako dela in živi človek, ki mu ni do naslovov, pač pa do poštenega dela
Uradna izjava jugoslovanske vlade do italijansko-grškega spopada
»Se pred začetkom sedanje vojne v Evropi je Jugoslavija dosledno izvajala na Balkanu in v Podunavju konstruktivno politiko miru ter storila vse, da ustvari dobre in prijateljske odnose z vsemi sosednimi državami, zlasti s svojima sosednima velesilama Nemčijo in Italijo. Ko je nastal spor med velesilami, je Jugoslavija takoj proglasila strogo nevtralnost, ki ni slonela na ničemer drugem kakor na spoštovanju njene neodvisnosti in varnosti njenih meja.
Z lojalnim izvajanjem lake politike je Jugoslavija najbolje služila svojemu narodu in obenem docela zadostila svojim dolžnostim korektnega sosedstva in je zato tudi takoj dobila kategorična in odkrita priznanja Berlina in Rima.
Poslednji spor med Italijo in Grčijo Jugoslavija globoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih oc>aosih z obema državama; ta spor je prenesel ■vojno tudi na Balkan in razumljivo je, da mora Jugoslavija posvetiti novemu položaju čim več pažnje in uporabiti vse svoje sile, da obvaruje mir. Glede na svoje dosedanje zadržanje upa Jugoslavija, da ne bo nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu njenih interesov ogrožal od nobene strani.«
Govor predsednika vlade v Nišu
V nedeljo so v Nišu na svečan način krstili osem jadralnih letal. Svečanosti so se udeležili zastopnik kralja, pred-tednik vlade g. Cvetkovič in še druge visoke osebnosti. Pri tej priložnosti je imel Cvetkovič patrioticen govor in je med drugim dejal: »V današnjih težkih časih naj naša mladina pusti vse zahteve po zabavi in naj se ne vdaja raznim destruktivnim idejam, ampak naj se pripravlja, da bo požrtvovalno služila domovini, če boste tako delali, boste vredni tistih, ki so padli pri ustvarjanju te velike in lepe domovine. Toda domovina ne more biti domovina, če ni svobodna in neodvisna.
Mladina, služi našemu nebu in vpisuj se med jadralne letalce. Pojdite v višine z našimi mladimi ideali in z višine opazujte dogodke. Ne spuščajte se v nizke in nepotrebne spore in z vsem svojim bitjem se posvetite svojemu narodu. Verjemite, da boste samo tako ustregli svojemu kralju. Močna, zdrava mladina, prepojena z nacionalnim duhom, je edino jamstvo za bodočnost našega naroda. In danes so taki časi, da se moramo vsi z vsem prizadevanjem posvetiti splošnim interesom. Duhovna mobilizacija vseh nacionalnih sil za dobro in rešitev domovine, to je v teh časih vodilna ideja vsakega mladega človeka, zlasti pa vas, mladi jadralci!«
--------—i
i^olidjični deslgiik
Aiisleško-nemško bojišče. Proti kraju prejšnjega tedna je Anglija spet doživela srdite napade nemškega letalstva. Izmed mest je bil najhuje prizadet London, ki ie doživel že 300 napadov. Tudi angleška letala so redno obiskovala Nemčijo in zasedeno ozemlje in so po ameriških vesteh povzročila precej škode. Izgube letal so na obeh straneh čedalje manjše. Poslednje dni je bilo slabo vreme in so se letalski napadi skoraj docela opustili. Nemci vedo povedati, da so potopili več angleških ladij. Angleži pripominjajo k temu, da se je Nemcem posrečilo zbrati na neki prometni morski točki večje število podmornic.
Angleško-italijansko bojišče. Z afri-6kih bojišč ni nobenih vesti o kakih pomembnejših spopadih kopenskih vojsk, pač so pa na dnevnem redu letalski napadi. Angleži neutrudno bombardirajo zlasti Tobruk in Bidi Barani, ki sta doživela že več ko po 40 napadov. Italijanski bombniki se najbolj udejstvujejo nad Kenijo in Malto.
Italija se z Grčijo ne bo pobotala. Italijanska uradna tiskovna agencija Btefani je z vso odločnostjo zanikala yse vesti, po katerih je Italija pripravljena poravnati spor z Grčijo po di-plomatični poti. Agencija pravi, da Italija vojnega stroja ne bo prej ustalila. dokler ne bo v polni meri dose-ten cilj.
Stališče Rusije, Sovjetska vlada do-
Kj še ni zavzela uradnega stališča do sširitve vojne na Balkan. Iz pisanja ■ovjetskih listov se pa da sklepati da »o bili v Moskvi že vnaprej poučeni d namerah osi v Sredozemlju in da Eato niso bili presenečeni. Sovjetski tisk Je tudi v celoti in brez komentarja objavil govor turškega prezidenta, da so sovjetsko-turški odnosi prešli iz kritične stopnje v prijateljske odnose. Sovjetska Rusija še dalje vztraja na Bvojem stališču mirnega in nepristranskega opazovalca.
Diplomatski lov v Češkem lesu. Blizu fiumave v Češkem lesu so priredili velik lov, ki so se ga udeležili nemški in italijanski zunanji minister Ribbentrop in grof Ciano, nemški poslanik v Ankari Papen in višji uradniki nemškega in italijanskega zunanjega ministrstva. Pravijo, da so na lovu govorili o sedanji vojni na Grškem in o Turčiji. Govorice, češ da so obravnavali tudi vprašanje Papenovega posredovanja pri grški vladi zaradi poravnave z Italijo, je Italija medtem že uradno demantirala.
Diplomatski stiki med Italijo in Grčijo so že pretrgani. Tako italijanski poslanik v Atenah kakor tudi grški poslanik v Rimu sta z vsem osebjem odpotovala. Oba sta potovala skoz Ju-
Stara Pazova, oktobra.
Pavle Oreščanin iz Starih Banovcev je mojster za vse; zato so ga njegovi sovaščani kratko in malo krstili ,maj-stor svašta', Da to ime ni neupravičeno, priča okoliščina, da zna in izvršuje .majstor svašta' kar šestnajst obrti. Kajpak se ni v vseh teh obrtih izučil — sicer bi moral biti strašansko star — marveč sam se jim je priučil, da jih popolnoma obvladuje.
Pavle izdeluje pečice za kurjenje z oblanci, popravlja vodnjake, zna zidati, dela vsa čevljarska dela, prav tako pa tudi mizarska in mehanska dela. .Majstor svašta' zna popravljati ure, gramofone, radie, kolesa, motorje...
Ni dolgo tega, kar je slišal Pavle, da je neki pečar v Zemunu izdelal pečico za kurjenje z oblanci in da je ta pečica zelo praktična, ker je gretje z njo poceni in je dostopno tudi skromnejšim slojem. Hajdi, se je Pavle odpeljal v Zemun in si kupil pečico. Nekaj dni nato je že razstavil prav takšno v ,izložbi', to se pravi pred svojo hišo, in danes ima takšno pečico, ki stane 180 do 300 dinarjev, malone že vsak vaščan v Stari Pazovi.
goslavijo in se srečala na meji pri Rakeku. Grške interese v Italiji bo odslej zastopala Švica, italijanske na Grškem pa Madžarska.
Anglija bo pretrgala odnose z Romunijo, Po nemških vesteh je pričakovati, da bo angleški poslanik v Bukarešti prav kmalu z vsem poslaniškim osebjem zapustil Romunijo. Po istih vesteh bodo obenem z Angleži odpotovali iz Romunije tudi člani bivšega poljskega poslaništva.
Rusko-japonska pogodba o nenapadanju? Italijani poročajo, da je prav kmalu pričakovati podpis pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Vesti doslej niso demantirali ne v Moskvi, ne v Tokiu.
Gibraltarska obramba okrepljena.
Po angleških uradnih poročilih so v poslednjem času znatno okrepili obrambo Gibraltarja. Ta mogočna trdnjava, ki brani vhod v Sredozemsko morje, je zdaj polna topov največjega kalibra, ki branijo dostop z morja in s kopnega.
Amerika se oborožuje. Prezident Roosevelt je o priliki volivnega govora v Bostonu govoril o ameriški oborožitvi. Dejal je, da se je vojna mornarica znatno povečala, grade se pa neprestano šs nove ladje. Ladjedelnice so zato morale zaposliti šestkrat toliko delavcev, kakor so jih imele prej. Iz-
reden porast kaže izdelovanje letal. Večina letalskih tovarn je svojo produkcijo podvojila, mnoge pa izdelujejo pet do šestkrat toliko letal kakor prej. Zmogljivost tovarn je čedalje večja in prav kmalu bodo ameriške tovarne mogle izdelati 50.000 letal na leto. O angleških naročilih je Roosevelt dejal, da so v mnogem povzročila vsestransko izpopolnitev ameriške letalske industrije. Doslej je Velika Britanija naročila 26.000 raznih letal. S pomočjo avtomobilske industrije bodo Združene države izdelale
12.000	bombnikov več, kakor znašajo naročila.
Kitajsko-japonsko bojišče. Z odprtjem burmanske ceste se zdi, da se je kitajska delavnost znatno poživila. Na južnem bojišču so Kitajci povsod prešli v napad in dosegli pomembne uspehe. Japonci so se morali na več krajih umakniti. Največ uspehov so Kitajci zaznamovali v pokrajini Kvang-siju. Po sovjetskih poročilih niso japonska letala burmanske ceste nikjer
Listek ^Družinskega tednika1*
VADITE SVOJO DOMIŠLJIJO!
NAPISAL RAY G1LES
Eden izmed vzrokov dolgočasja, ki dela naše vsakdanje življenje topo, je prepričanje, da imajo ustvariteljsko domišljijo samo genialni ljudje. Ljudje običajno mislijo, da je človekova življenjska pot že v naprej določena. Vendar je pa domišljija, sposobnost zamišljati si stvari izven našega vsakdanjega življenja, prav tako potrebna umetniku kakor sposobni gospodinji ali sposobnemu trgovcu.
Dr. F. L. Wells s Harvardovega vseučilišča si je zadal nalogo, da ugotovi glavne značilnosti poslovnega človeka. Izbral si je dve skupini po sto ljudi: v prvi skupini so bili ljudje, ki niso zaslužili več ko 35 dolarjev (okrog 2000 din) na teden. V drugi skupini so bili pa ljudje, ki so zaslužili po 100 dolarjev (okrog 5500 din) na teden ali pa še več. Pri primerih
Tudi po vaseh so jeli ljudje kupovati radijske aparate. Kajpak se vča^ sih kakšen aparat pokvari in tedaj morajo poklicati na pomoč .mojstra za vse‘ Pavla. On zna hitro in točno popraviti tudi večje poškodbe na vseh vrstah radijskih aparatov.
Najbolj priljubljeno njegovo delo je pa popravljanje koles in motorjev. Že pogled v njegovo ,delavnico1, ki obsega dve veliki sobi, je zelo zanimiv. V tej delavnici najdeš in vidiš tako rekoč vse: od najmanjšega svedra za žepne ure pa do okvirov koles, do vseh sestavnih delov, ki jih potrebuješ pri popravljanju motorjev. Oči se ti bodo ustavile tudi na podplatih, platnenih krpah, delih radijskih aparatov, gramofonov, po stenah vise pa vse mogoče velike in majhne ure, ki čakajo, da jih bo mojster vzel v roko in jih vrnil življenju.
Zelo zanimivo je opazovati, kakšni ljudje zahajajo v delavnico .mojstra za vse* in kaj vse mu prinašajo v popravilo. Tukaj se res ne dolgočasiš; mojster dela ves dan. če je huda sila pa tudi ponoči, če je kakšno delo nujnejše od tistega, ki ga ima ravno v
tako poškodovala, da bi ovirala dovoz vojnega blaga.
Stališče Turčije do vojne na Grškem. Predsednik turške republike Izmet Ineni je med svojim govorom o turški zunanji politiki dejal, da se Turčija ne bo udeležila sedanje vojne. Ostala bo še nadalje nevojskujoča se država. Turčija ne more prepustiti ne pedi svoje zemlje, prav tako pa ne želi ne pedi tuje zemlje. Zato naj nobena tuja država ne misli, da jo turška politika ogroža. Odnosi med Turčijo in sovjetsko Rusijo so polni zaupanja, med Turčijo in Anglijo pa zavezniški in čvrsti ter neomajni. K tej izjavi pripominja turški tisk, da je sovjetska diplomacija zagotovila Turčiji, da Rusija ne bi mogla spoštovati nevtralnosti, ako bi šla Turčija zaradi koga drugega v vojno. Rusija bi pa nudila Turčiji moralno pomoč, če bi kdo Turčijo neposredno napadel na njenem ozemlju
Nemci in Angleži o letalskih izgubah. Nemško uradno poročilo pravi, da so v oktobru Angleži izgubili 419 letal, Nemci pa v istem času 138. Angleški ministrstvo za letalstvo je objavilo podatke o treh merečih letalske vojne. V dvanajstih tednih od 8. avgusta do prejšnje sobote so Angleži sestrelili 2443 nemških bomnikov in lovcev. Pri tem so Nemci izgubili 3000 letalcev, ki so bili ujeti ali pa so padli.
5:.'!:	V-	>	H	'C	i-	|
napadi nemških strmoglavcev in da j uporabljajo Nemci poslednje dni le še ! lovske Messerschmitte, ki nosijo le malo bomb. Po Churchillu, ki je dejal, da so izgube letal v razmerju skoraj 3:1, pri letalcih pa 10:1 v korist Anglije, so Angleži izgubili nekaj čez 800 letal in 300 letalcev. Slednje število-je precej točno, ker govori poročilo letalskega ministrstva o 353 padlih pilotov.
O bombardiranju Bitolja je agencija Avala objavila naslednje uradno poročilo: 5. novembra med 13.50 in 15.10 so tuja letala trikrat preletela naše ozemlje. Letala so nad Bitoljem ter vrgla na samo mesto 21 bomb. Od njih jih je 19 eksplodiralo. Bilo je 9 mrtvih in 21 ranjenih. Letala so povzročila tudi veliko stvarno škodo. Izdani so bili takoj najstrožji ukrepi, da se z vsemi sredstvi oborožene sile onemogoči vsak nadaljnji posku kršitve naše meje in napada na naše ozemlje. Strokovne komisije so bile po-
rokah, se oprime onega, ki je najnujnejše. Vendar pa gleda, da nikomur ne stori krivice, in ne dela samo za tiste, ki mu takoj plačajo, pač pa tudi na obroke.
Pavla Oreščanin je mlad človek in ima namen, dostojno preživljati svojo tričlansko družinico. Zato stremi za tem, da bi se kar največ naučil,' čeprav je že tako pravi vseznalec. Zanimivo je, da Pavle, ki je bil v, mladosti pastir, dolgo ni znal ne brati ne pisati. Pred kratkim se je pa obojega tudi sam naučil. Mladi mojster skrbi pa tudi za reklamo. Pred kratkim se je s kolesom peljal po dva metra visoki ograji iz opeke, in sicer široki samo toliko, kolikor je opeka dolga.
Vaščani so zelo zadovoljni, da imajo takšnega mojstra med seboj, in mu pridno nosijo v popravilo vse mogoče stvari. Drugi obrtniki niso jezni nanj, čeprav jim je konkurent; sicer pa sami potrebujejo včasih njegove spretne roke. Vidimo, da tudi pri nas človek zmerno živi, če je le spreten in zna prijeti za vsako delo.
slane, da po podatkih na kraju samem ugotove, čigava so bila ta letala. Po končani preiskavi bo kr. vlada storila potrebne korake, ki jih zahteva ta incident.
Grško bojišče. Na grškem bojišču do zdaj še ni bilo večjih spopadov. Po soglasnih obojestranskih poročilih prodirajo Italijani ob morski obali proti Epiru dočim so Grki izvedli protisunek
b -.5 ■•*>; s st i v smeri Korče. Tu se bojujejo na albanskih tleh. Italijani bombardirao zlasti pristanišča, Grki pa skupaj z angleškimi letali zaledje italijanske vojske, pa tudi Brindisi in Bari v Italiji. Angleži so se izkrcali na grških otokih Kreti, Samothrakiju, Mitilene, Chiosu in Ky-theri, kjer so uredili letalska in mornariška oporišča.
Churchill o vojnem položaju. V torek je angleški premier Churchill pred parlamentom govoril o vojnem položaju. Med drugim je dejal, da se ni uresničila Hitlerjeva napoved, da bodo angleška mesta zbrisana z zemeljske površine. V letalskih napadih je bilo doslej ubitih 14.000 in hudo ranjenih
20.000	civilistov, pri čemer odpadejo štiri petine na Lon"don. Važne javne naprave niso trpele. Izgube v letalih znašajo 3:i, v letalcih pa 10:1 v angleško korist. Letalska produkcija v imperiju bo kmalu izenačila številčno stanje z nasprotnikom. Podmorniška
I vojna je nevarnejša kakor letalska. V I poslednjih dneh je angleška morna-! rica potopila dve nemški podmornici, med njimi tudi ono, ki je torpedirala »Empress of Britain«. Angleško bro-dovje neprestano 'raste in je mnogo pridobilo z ameriškimi rušilci. O nevarnosti invazije je Churchill dejal, da je za zdaj minila, da sta pa angleška vojska in mornarica neprestano čuječi in pripravljeni. Angleži so močno okrepili vojsko v Egiptu. Položaj v Sredozemlju je precej težek, ker je Francija dovolila sovražniku kontrolo čez Sirijo, Tunis, Alžir in Maroko ter mu prepustila svojo vojno mornarico in pomorska oporišča. Dosedanji boji na tem bojišču kažejo po izgubah razmerje 20:1 v angleško korist. Anglija bo pomagala Grčiji kolikor bo le mogoče, ker mora upoštevati nevarnost napada čez Rokav in na Egipt. Churchill je svoj govor končal z obljubo, da bodo angleška letala odslej poostrila letalske napade na italijanska mesta.
Ljoticev »Zbor« razpuščen. Policija je izvršila preiskavo v strankinih prostorih Ljoticevega »Zbora« v Beogradu. Aretirala- je več strankinih funkcionarjev in prostore zapečatila. Nadaljnje delovanje »Zbora« je prepovedano.
Roosevelt tretjič prezident. Po zadnjih poročilih, ki smo jih dobili ob zaključku redakcije (v sredo ob 11. dopoldne) je Rooseveltova zmaga zagotovljena. Krajni izid še ni znan, vendar ni nobenega dvoma, da je dobil Roosevelt velikansko večino. Po zadnjih podatkih je dobil Roosevelt na svojo stran 453 volivnih mož, njegov nasprotnik Willkie pa le 92. Roosevelt ima večino v 36 državah, Willkie pa
S 1. novembrom so odpravili zaradi pomanjkanja bencina izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov ob 8. zjutraj. Odslej bodo nabiralnike izpraznjevali samo ob 12.30 in ob ‘20 h. Samo v sredini mesta bodo izpraznjevali nabiralnike tudi ob 18 h.
Štednjo z milom priporoča direkcija za prehrano in je izdala prebivalstvu tale poziv: Ker se je zaradi pomanjkanja tolšee milo zelo podražilo, zbirajte vse odpadke, ki vsebujejo tolščo, in jo prodajajte tvornicam za milo. Gospodarji na deželi bi morali izdelovati domače milo, ki je zelo dobro zlasti za pranje perila. Takšno domače milo je treba takoj, ko je skuhano, posušiti, ker je potem trpežnejše.
Za 70 do 80 odstotkov slabšo so obrodili letos vinogradi v Šumadiji kakor druga leta. Tudi pšenice je za polovico manj kakor lani, turščica je komaj dozorela, sliv pa niti ni za deset odstotkov toliko kakor sicer.
Dve novi srednji kmetijski šoli so ustanovili v Banjaluki in Kraljevu.
Močna košava je razsajala te dni v Beogradu in okolici in je napravila veliko škode na hišah in javnih nasadih. Na cesti v Zemun je bila ko; šava tako močna, da je bil na njej promet popolnoma ustavljen. Na periferiji mesta je vihar porušil neko garažo in je zasulo 15 tovornih avtomobilov. Na Savi in na Donavi je košava prevrnila mnogo čolnov in pretrgala vrvi, s katerimi so bile privezane ladje k bregu. Tudi restavracija na Kalemegdanu, ki je izmed najlepših, je močno poškodovana.
Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan slikar profesor A. Sirk, član Kluba slovenskih likovnih umetnikov	m
»Lade« v Ljubljani. Prof. A. Sirka so	j
odlikovali v Beogradu ob priliki letošnje pomladne razstave, kjer je razstavljal pokrajinske in figuralne slike iz Dalmacije in Južne Srbije.
65.000	dinarjev ,ie zak«'- >1 v zemljo tat Jova Dragaš, ki ga je te dni policija prijela v neki zagrebški kavarni. Denar je tat izmaknil iz žepa indu-strijcu Arnoldu Bauerju, ki je popotoval z osebnim vlakom proti Zagrebu.
Na policiji je Dragaš takoj priznal, da j‘e denar ukradel, trdil je pa, da ga je že vsega zapravil. Ko so zaslišali tudi njegovega prijatelja, je ta izpovedal, da je Dragaš denar zakopal na nekem mestu ob bregu Save. Ko so na naznačenem mestu kopali, so res našli v globini 25 cm zakopanih 65.000 dinarjev.
OKVIRJI
za
SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE,
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
n i ■■ m ■■■!■■!! ■iiwii	■ wwnrnr~
svoji domišljiji, da si izmišlja najbolj nemogoče reči.
Charles Darwin je imel navado, da se je igral z različnimi mislimi-Tudi vi si zadajte takšne zapletene in nemogoče probleme, ki vaš razum nanje ne more odgovoriti. Tako se vadite v reševanju različnih nalog in odstranjevanju stvari, ki ne morejo pomagati vaši ustvarjalni inteligenci. »Bedasta domišljija« je že pogosto rešila mnogo problemov, ki jih ni moglo rešiti sistematsko in resno razmišljanje.
Vaje za razvoj domišljije ne za' htevajo od nas posebnega napora, niti spremembe v načinu razmišljanja. Te vaje lahko delate poleg svoje redne delavnosti. Z njimi se lahk° bavimo pri delu in pri igri.
Čut za razvedrilo, ki osvobaja razum konvencionalnega načina mišljenja, je glavni način za poživljeni® domišljije. Skupina newyorških P°' slovnih magnatov igra pri kosilu dvakrat na teden igro: »Denimo, da...«1 Zadajajo si takšnale vprašanja:
»Denimo, da se takse povišajo 25 odstotkov. Kako bi jih mogli pla' t čevati, če hkrati ne bi povišali cen in ne zmanjšali plač?« Ali pa drug0 vprašanje:
»Denimo, da vsi oslepimo. Kako v tem primeru opravljali svoje delo?“
za ugotavljanje splošne inteligence, poučenosti, agresivnosti in drugih poslovnih lastnosti, sta skupini kazali skoraj enako sposobnost. Pri preizkušanju domišljije teh ljudi se je pa pokazalo, da so se pred vsem odlikovali tisti ljudje, ki so veliko zaslužili. Na zapletena in sporna vprašanja, kakor je bilo na primer vprašanje: kaj bi bilo treba ukreniti, kadar bi se začela atlantska obala spuščati za 50 čevljev (=15 m 25 cm) na leto, so ti ljudje bolj iznajdljivo odgovorili.
Sposobnost za pridobivanje denarja pa ni edino merilo uspeha. Če hočete napredovati ali uživati v življenju, potrebujete domišljijo. Tolažilno je vedeti, da imamo domišljijo vsi ljudje in da jo lahko povečamo z vajami, ki jih predlagajo psihologi. To niso nezanimive gimnastične vaje, temveč je pravo razvedrilo, ki nas prijetno izpodbuja, da koristno uporabimo svojo vsakdanjo delavnost.
Ena izmed razumskih vaj za razvijanje domišljije je vaja, ki jo priporoča psiholog Harry A. Overstreet. Poglejte kakšen preprost predmet, kakršna sta na primer ključavnica na vratih ali ovratnica, in se vprašajte: »Ali mora biti tako?« Ne glejte na prve odgovore, ki so zmerom smešnil
Pred mnogimi leti si je neki uči-
telj, ki se je naveličal neprestano pomakati pero v črnilnik, zadal vprašanje: »Ali mora biti tako?« Odgovor se je glasil:
»Ne mora. Napolni votel peresnik s črnilom in napisal boš lahko tisoč besed, ne di bi se ti bilo treba ustaviti!« Plod te razumske vaje je nalivno pero.
Martin Gilman, ki je bil težak 71 kil, se je naveličal vaditi se na nogometnem igrišču. Ker se je pa moral vaditi, da bi obdržal svojo kondicijo, si je napravil lutko, ob kateri se je vadil v zaprtem prostoru.
Nič pa ne marajte, če si ne morete česa izmisliti. Truditi si morate, da razvijete zanimivejši pogled na življenje in da dobite nove oči, s katerimi boste z večjim razumevanjem gledali na vsakdanje probleme.
Boječe izrodke svoje nepopolno razvite domišljije pogosto ubijamo z neprepričevalnim izgovorom »zdravega razuma«. Ko se prepričamo, da naše prve domislice »ne veljajo«, jih neupravičeno zavržemo. Tega ne smemo storiti. Profesor Robert Woodward svetuje tole:
»Dajte svoji domišljiji razmaha, potlej pa koga vprašajte za svet!« V sebi moramo obnoviti otroško uživanje igranja z mislimi in dovoliti
Trgovina moderne obuke	tevlii
LJUBLJANA-PREŠERNOVA UGL.4S. (nasproti tvrdke „Elite“)
vabi cenj. občinstvo, da st ogleda izložene čevlje ter posefi brezobvezno našo trgovino, kjer boste vedno postreženi z najmodernejšimi in najsolidneišimi čevlji v veliki izbiri.
Naša vodilna skrb pa ostane: TRPEŽNI	ČEVLJI	ZA	NIZKE	CENE.	Za	cenj. obisk se priporoča
E. ŠEGA
Bratom in sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
<9an narodne zbirke CMD
VSAK TEDEN DRUGA
@
<9
Združenje gostilniških podjetij v
Ljubljani je razposlalo svojim članom nov cenik jedil in pijač. Cene so bile pa tako slane, da so jih morali na mestni občini nekoliko omiliti, vendar so pa še tako visoke, da se nekatere gostilne ne bodo mogle ravnati po njih, če nočejo izgubiti vseh gostov. Za primer navajamo nekaj novih cen, ki jih je določila mestna občina: Prikuhe in solate 8 din, goveje meso 9 din, svinjska pečenka 16 din, dunajski zrezek 18 din. Namizna vina
Nerodna s4o£Lca
upliva na ves organizem-Dobro sredsfvo za odvajati, ki zanesljivo deluje In ima prijeten okus, Je
vutnt
Darmol dobite v vsaki lekarni!
22 din, sortirana vina 30 din, pivo v steklenicah 8 din, čaj z dodatkom 8 din.
Elektrika je ubila 161etno Pepco Potočnikovo, posestnikovo hčerko iz Celja, ko je reševala psa. V noči od nedelje na ponedeljek se je po nesreči zapletel v žico in se pričel v bolečinah zvijati po tleh Pepca mu je prihitela na pomoč, pri tem se ji je pa žica ovila okrog vratu in rok, da je takoj omedlela. Kmalu nato je izdihnila.
Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga »Spo-lno življenje«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne jim zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažjo in zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek. Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo din 20'—. Namenjena je predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »Moj dom«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvorakova 8 b.
Vsak mora dati svoj odgovor in tako da svoji domišljiji priložnost za delo.
Ali ste kdaj skušali gledati svet z očmi svojega delodajalca, svojih odjemalcev ali ljudi, ki se jih izogibate? Če to storite, vadite domišljijo in povečate moč razmišljanja.
Zaključno pravilo poostritve domišljije je, da jo spojite s svojimi emocijami. Namesto nekoristne jeze lahko srd spremenimo v ustvarjalnost.
Na poti čez Atlantik leta 1851. zaloga mleka na ladji, na kateri je popotoval Geli Borden, ni bila hlajena in tudi ne zaščitena proti pokvari. Dosti dojenčkov, ki so pili to mleko, je umrlo zaradi zastrupljenja. Borden je bil hudo razburjen: rezultat njegove duševne vznemirjenosti je bilo konzerviranje mleka v pločevinastih posodah.
Pogosto obstaja nevarnost, da svoje simpatije in mržnje nespametno uporabimo za nekoristne razprave. Da se osvobodimo občutka ničevosti jn brezupnosti, moramo svojo domišljijo usposobiti. da se bo borila s so-cialnimi in osebnimi problemi. Takšno stališče bo povečalo našo preudarnost. Povečalo bo pa tudi vrednost koristnost našega življenja.
(Rcader's Diqest, PleasantvilleJ
Veliko žitno skladišče bo zgradila
oblast v zvezi s Prizadom v Mestinju pri Mariboru, kjer je prehrana prebivalstva zelo pereče vprašanje. Ob ustanovitvi tega žitnega skladišča nastane veliko vprašanje, kako se bo prehrana uvedla. Pšenico bodo iz tega skladišča prodajali na drobno vsem, ki so je potrebni. Ker so v teh krajih siromaki, ki tudi najnižje cene ne fyi mogli plačali, nastanejo nove ovire. Oblast bo skušala dati najsiromašnej-šim slojem zaslužka, da si bodo potem lahko kupili hrano.
Zagrebški tramvaj je povišal cene voznim listkom, obenem pa tudi plače svojim uslužbencem. S 1. novembrom je priznala mestna hranilnica, ki je lastnica cestne železnice, svojim nameščencem draginjske doklade od 160 do 400 dinarjev na mesec, hkrati je pa zvišala tudi poročenim uslužbencem doklado za otroke s 70 na 100 dinarjev. Sezonskim delavcem je pa zvišala mezdo za 50 par. Kljub povišani ceni voznih listkov je pa vožnja s tramvajem po Zagrebu še zmerom cenejša kakor v Ljubljani.
V Ljubljano je prispel bosanski ljudski pesnik J. Djukie iz Bosanske Krajine. Že kakšnih 20 dni popotuje po Sloveniji in so ga povsod prisrčno sprejeli. Te dni je prispel še v slovensko prestolnico, kjer bo ostal nekaj dni. Po krajih, kjer pismenost še ni tako razvita, si je pridobil Djukič velike zasluge, ker je zbiral stare pozabljene rokopise.
Z ogljikovim monoksidom sta se zastrupila dva mornarja motorne jadrnice »Bog z nami«, ki je te dni priplula iz Maslinice na otoku Šolti v splitsko pristanišče. Cvitko Pavetič in Cvitlco Glavušič sta hotela drugo jutro odpluti z jadrnico proti domu in sta noč prespala kar v svoji kabini. Ker sta pa za pogon motorja uporabljala oglje, so se razvili strupeni plini, ki so prodrli v kabino; tako sta se oba mornarja v sjjanju zadušila..
6'60 metra je narasla Sava v bližini Siska, Kolpa je pa dosegla že 7'62 m nad normalo. Obe reki sta doslej poplavili vse ozemlje ob svojem bregu in napravili veliko škode. Posebno ozemlje vzdolž železniške proge med Siskom, Lekenikom in Turopoljem je zelo prizadeto.
Invalidski doni bo gradil odbor Združenja vojnih invalidov v Delnicah. Zemljiško združenje je v ta namen poklonilo invalidom brezplačno zemljišče na najlepšem kraju v Delnicah, prav tako bodo dobili zastonj tudi les in drugi gradbeni material, tako da bodo dom začeli graditi v najkrajšem času.
Deset slepih popotnikov so odkrili na naši ladji »Serafinu Topiču«, ki se je te dni ustavila v Grtižu, bila je pa namenjena na potovanje po Sredozemskem morju. Slepi popotniki so se morali vtihotapiti na ladjo že na Su-šaku in so se preskrbeli z vsem potrebnim za dolgo popotovanje. Med njimi so zastopniki vseh mogočih držav: Čehi, Poljaki in Nemci.
Občinske urade za oskrbovanje ljudstva bodo odprli po vseh večjih krajih Slovenije. To bodo nekakšna konzum- ' v? društva, kjer bodo ljudje dobivali življenjske potrebščine po kupni ceni. torej tako, da ustanove pri tem ne bodo nič zaslužile. Te občinske urade bo delno vzdrževala občina sama, delno pa ravnateljstvo za prehrano. Te ustanove bodo prodajale po zmernih cenah zlasti fižol, olje, sladkor, mast in drva.
Mlekarsko društvo v Zagrebu je povišalo ceno mleku z dveh na tri dinarje za liter z ozirom na draginjo. Ta cena pa menda ravnatelju mlekarskih zadrug še ni bila dovolj visoka, ker je mleko povišal še za 50°/o, tako da so ga Zagrebčani morali plačevati kar po 4'50 dinarja za liter. Ko je na to prišla oblast, je seveda ravnatelja Ivana Derežiea prijela, ker se je pregrešil zoper naredbe o pobijanju draginje. Odslej' bodo Zagrebčani plačevali za liter mleka din 3’—, kar je za današnje dohodke že tako dovolj 'drago.
Štiri milijone nepismenih je danes v naši državi, predvsem na jugu. V ta namen so te dni na konferenci šolskih upraviteljev in nadzornikov v Beogradu sklenili, da bodo na področju Beograda, Zemuna in Pančeva začeli prirejati zasebne tečaje za nepismene. V teh tečajih se nepismeni ne bodo učili samo pisati in brati, temveč tudi računati in drugih potrebnih predmetov. Pri pouku bodo uporabljali tudi film in radio. Tečaji bodo trajali štiri mesece, potem bodo pa učenci delali izpite jn dobili tudi izpričevala.
lTčni načrt za zasebno nemško gimnazijo v Zagrebu je izdal ban banovine Hrvatske. Ta načrt vsebuje naslednje: V prvem razredu bodo poučevali nemški jezik pet ur na teden, v višjih razredih pa po štiri ure na teden. Šola bo imela za zdaj samo pet razredov. Domači hrvatski jezik bodo pa poučevali po štiri ure na teden. Ta učni načrl je že objavljen in je te dni izšel v »Narodnih novinah«, in sicer v nemščini.
Subotiški časnikarji so ustanovili gospodarsko zadrugo z namenom, da bi izdajala in prodajala časopise in knjige. Imela bo pa tudi oglasni zavod.
Slušatelj prava iz Runie je posta! izvošček, ker so njegovega očeta poklicali na orožne vaje iiy je družina ostala brez sredstev. Pravnik Vladimir Malaševič zdaj pridno prevaža pot-
FOTO-
GRAFIRAJTE
za »Družinski tednik!
nike in je s tem povzročil veliko konkurenco svojim novim tovarišem, ker vsi potniki hočejo, da jih vozi šiudent-pravnik.
Novi poveljnik dravske divizijske oblasti, brigadni general Ljubomir Stefanovič, je prišel v ponedeljek na svoje novo službeno mesto. Na postaji so ga sprejeli dozdanji poveljnik divizijske oblasti, njegov brat general Dragoslav Stefanovič, ban dr. Natlačen in številni častniki.
Velike poplave na Hrvatskeni je povzročilo deževje in so reke močno narasle. Reka Kolpa je prestopila bregove in voda se je razlila od Karlovca do Siska. Škoda je ogromna. Kmetje ponekod spravljajo koruzo s polja v čolnih.
Okrog 555.000 din škode je povzročil požar, ki je nastal v nedeljo v kozolcu gostilničarja in posestnika Ivana Kumna v Kapli pri Sv. Juriju ob Taboru. Zaradi vetra se je ogenj hitro širil in je zajel gospodarsko poslopje, hmeljsko sušilnico in dva kozolca. Rešili so le živino in nekaj poljskih pridelkov. Menijo, da je ogenj podtaknila zlobna roka.
SODOBNI VZDIHI
lil.
Zibel. Jok. Šola. Jok. Štola. Jok. Rakev. Jok.
Podjetje. Krah. Sramota. Strah. Rdeča luč. Življenje luč.
*
Mlad brez hlač. Pretepač. — Špekulant. Arestant.
*
Mož — sejmar. Moč. Denar. Polno jam.
Beg! Pa kam?
*
Grafolog. Astrolog. Zmeden čaz, ti in jaz.
*
Zapravljive^. Puf.
Paf. —
Pif!
Ivan Rob
108 let stari črnogorski rstaš Ignjat
Miloševič iz vasi Dragovcev pri Neve-sinju premeri vsakega prvega v mesecu 50 km dolgo pot, da sam dvigne pokojnino 418 din. Miloševič se je rodil leta 1832. in se je boril kot vstaš proti Turkom..
Slinavka in parkljevka ogrožata živino v krajih krškega sreza. Zato se bo zdaj nadzorovalo prevažanje živine, kupovanje živine v občinah Cerklje. Sv. Križ, Čatež in Velika Dolina pri Brežicah je pa strogo prepovedano.
701etnico je v nedeljo praznovala zadruga srbskih obrtnikov v Novem Sadu. Zadruga ima veliko zaslug za narodno in kulturno delovanje. Proslava je bila zelo obširna, zadruga je pa prejela nov prapor, ki ji ga je podaril novosadski bogataš Milosavljevič.
Vlak je povozil Stano Asanovičevo, ženo pletilca košar iz Vrbaskega Pri-boja, ko je s svojo hčerkico nabirala ob železniški progi vejevje in bičje. Ko je nabrala veliko butaro in hotela čez most, je privozil vlak iz Skoplja, zgrabil za vejevje in z njim vred potegnil nesrečno ženo pod kolesa. Hčerka, ki je videla materino žalostno smrt, se je na srečo rešila.
156 kil težkega merjasca je ustrelil pretekli teden zakupnik revirja Josip Kalin v bližini Bregane v krškem okraju. Divje svinje so že dolgo delale veliko škode kmetom po poljih. Na te škodljivce so priredili že več pogonov zagrebški, karlovški in brežiški lovci.
V Muro je skočila komaj 201etna kavarniška pevka Erna Vešligajeva. V poslovilnem pismu je napisala, da si je vzela življenje zato, ker je nedavno rodila nezakonskega otroka.
toda oče ni hotel priznati očetovstva in se poročiti z njo. Na grobu je ubogi mladenki 20 njenih tovarišic zapelo ganljivo žalostinko.
Neznani vlomilci so v noči na ponedeljek vlomili v znano ljubljansko trgovino Teokarovič in odnesli za približno 20.000 din blaga. Vlomilci so navrtali dvojna vrata na dvoriščni strani; blago, ki so ga pokradli, so pa spravljali prav lako skozi dvoriščno okno. Pod oknom so pustili nekaj bal blaga, ker je moral nekdo tatove pregnati. Tvrdka je pa bila za ukradeno blago zavarovana.
4 in pol milijona dinarjev bo stal invalidski dom, ki ga bodo v najkrajšem času začeli graditi v Ljubljani. Dom bo stal na vogalu Jegličeve ceste in Bohoričeve ulice in bo trinadstropen. Graditi ga bodo začeli že letošnjo jesen, tako da ga bodo dogradili v surovem stanju. Drugo jesen bo invalidski dom gotov.
Cvetočo jablano imajo na sadnem vrtu ge. Marije Pelkove po domače pri »Gašperju« v Toplicah pri Novem mestu. To je na vsak način zelo zanimiv naravni pojav, saj je na vsem drugem drevju že porumenelo listje in je ponekod že zapadel sneg.
Neznanega pritlikavca je našel mrtvega gozdar Zlodej iz Glažute pri Mariboru, v smolniških hribih. Pokojnik je bil velik komaj 1 in pol metra in star okrog 50 let. Gozdar ga je našel v gozdu pokritega s snegom. Mož je najbrž umrl od slabosti, vendar ga doslej še nihče ni prepoznal.
80 Židov se je vpisalo v prvem semestru na zagrebško univerzo, čeprav bi se jih smelo vpisati samo 35. Zdaj bo banska oblast določila, kateri židovski dijaki bodo lahko nadaljevali študij na univerzi. Skupaj je število vpisanih dijakov na zagrebški univerzi naraslo v zadnjem času že na 7.000.
Novo moderno ljudsko šolo so zgradili v Turju nad Dolom pri Hrastniku. H gradnji te potrebne šole je predvsem pripomogla domača občina in g. ban, ki je dovolil potrebno denarno podporo.
Štiri vlake so odpravili na progi Čakovec—Pragersko, tako da bodo odslej vozili iz Čakovca samo vlaki od 3.44, 6 33 in 16.06. Odpravili so tudi potniški vlak, ki vozi iz Čakovca ob 12.10 in so se z njim vozili v glavnem dijaki.
Kože in usnje morajo priglasiti najkasneje do 10. novembra vsi uvozniki, predelovalci, trgovci in osebe, ki imajo kože in usuje shranjeno v svojih skladiščih. Prijave zalog je treba konec vsakega meseca predložiti uradu za nadzorstvo cen v Beogradu. Pri kožah morajo posebej označevati kože domačega in kože tujega izvora.
54 kaznjencev iz kaznilnice v Sremski Mitroviči so pred dnevi pogojno izpustili. Pred odhodom vlakov je vladalo na postaji zelo veselo razpoloženje, ker so kaznjenci po svojem starem običaju pogostili vse ljudi, ki so bili na postaji, da bi tako dokazali svoje veselje, da bodo spet smeli uživati svobodo.
Za steklino je umrl Branko Tepsič iz okolice Slavonskega Broda, ki ga je že pred dobrim mesecem vgriznil stekel pes. Branko ni nikomur ničesar povedal, zato je moral zdaj v groznih mukah izdihniti. Poizvedbe so dognale, da je isti pes vgriznil še 23 drugih oseb, ki so jih zdaj cepili proti steklini.
Za štiri metre je narasla reka Bosna pri Sarajevu in poplavila vso okolico. Tovorni promet med Sarajevom in Mostarjem je zaradi poplav ustavljen. Med postajama Rame in Jablanico je voda zalila progo in je ves železniški promet začasno ustavljen. Vse hiše ob reki Bosni so v veliki nevarnosti, da jih voda ne odnese. Tudi v Sarajevu samem je voda poplavila, posebno na levem bregu Miljacke.
2.000 ljudi je bre* strehe zaradi poplave, ki jo je v zadnjem deževju napravila Neretva v Metkoviču. Vse vasi v okolici so pod vodo, pa tudi polovica mesta je poplavljena Veliko škode je poplava napravila tudi na Imot-sko-Bekinjskem polju in okrog Ma-karske.
Zaradi babjevernosti se je obesila ugledna kmetica Milka Mišičeva iz vasi Dubravice pri Požarevcu. Milka je že dalj časa zmerom nosila s seboj stekleničko, o kateri je bila prepričana, da ji prinaša srečo. Ko jo je pred dnevi na njivi izgubila, je bila prepričana, da jo je sreča zapustila, in se je iz obupa obesila.
800.000 hi vina so letos pridelali v
Dalmaciji, čeprav je povsod drugod slaba letina. Staro dalmatinsko vino je že razprodano in bo tako moral dalmatinec nadomestiti vsa ostala vina.
Šest naših parnikov se je potopilo v sedanji vojni, vendar je le malo mornarjev pri tem izgubilo življenje. Te dni se je spet vrnila posadka našega parnika »Rada«, ki se je pred nedavnim potopil v bližini irske obale. Naši mornarji so se na poti domov ustavili v Lisboni, pred nekaj dnevi so se pa vrnili v Zagreb.
Važna vijest za dame koje bojadišu kosu. Nije potrebno naglasiti, da je savršeno bojadisanje kose samo sa Imedia odličnom prirodnom bojom firme L’ Oreal iz Parisa. Obzirom na patvorine molimo Vas da pročitate oglas firme, koja Vas upučuje kako čete raspoznati pravu Imčdia bocu.
SLOVENSKO
žcccrfa našit* dni
odslej na 5. strani
Umetne zobe si je napravil ključavničarski samouk Ahmed Bejtovič iz Bosanske Dubice. Ahmed je zelo nadarjen za svojo stroko in uživa sloves najboljšega ključavničarja daleč na okoli. Ker so mu pred nedavnim izpadli iz gornje čeljusti vsi zobje, se je odločil, da si napravi nove. Iznašel je izredno uspelo mešanico aluminija in neke druge snovi in po lastnem modelu napravil samemu sebi umetne zobe, ki se nič ne ločijo od pravih.
100.000 dinarjev nagrade je razpisala policija za izsleditev morilca družine Poljokana iz Banjaluke. Dozdaj so prijeli že okrog 15 oseb, med njimi tudi služkinjo in kuharico tapetnika Matijeviča.
Na lovu se je ponesrečil Redžep Be-harič, lovec iz Banjaluke. S svojimi prijatelji se je udeležil nekega lova v banjaluški okolici, pa je tako nesrečno padel na svojo puško, da se mu je sprožila in ga zadela v glavo. Bil je takoj mrtev.
Bratom in sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
dan narodne zbirke CM D
Hrvatski jadranski zavod bodo ustanovili in zato je bila te dni seja pred-sedništva Jadranske straže v Splitu. Jadranski zavod bi bil za zdaj pod okriljem Jadranske straže, ki bi dala potrebne prostore, knjige in svoj muzej, banska oblast bi pa imenovala potrebne strokovnjake. Na čelu zavoda bosta ravnatelj in posvetovalni odbor, v katerem bodo zastopniki Jadranske straže. Glavna naloga jadranskega zavoda bo proučevati vse, kar je v zvezi z našim morjem, Primorjem in mornarslvom.
Z volkom se je boril 701etni starček Blagoje Grujič iz vasi Ranje nedaleč od Valjeva. Skozi okno je videl, kako mu'volk kolje ovce, in je šel sam nadenj. Nekajkrat ga je ranil, potem ga je pa volk podrl na tla. Starec je obupno kričal na pomoč. Na srečo je kmalu prihitel delavec Danilo Ne-škovič, ki je volku zadal nekaj smrtnih ran. Oba s starcem sta se potem rešila v hišo, volk je pa še dalje divjal in napadal še oba kmetova sinova. Ker sumijo, da je bil volk stekel, so vse tri ranjene kmete prepeljali v bolnišnico.
Dubrovčani so dobili svoj glasbeni zavod in je bila v ta namen v soboto zvečer »klicana seja mestne občine. Novi glasbeni zavod je bil ustanovljen s pomočjo banovine Hrvatske. Dubrovniška občina je določila v svojem proračunu 100.000 din na leto za vzdrževanje zavoda. Sklenili so, da se bo novi zavod imenoval Dubrovački muzički zavod.
Osebne veiti
Poročili so se: V Ljubljani: g. Mihajlo Dudukovič, kapetan 1. planinskega pehotnega polka v Bohinjski Beli, in gdč. Vlasta Orlova, učiteljica v Železnikih; g. Franc Pibernik, veletrgovec in posestnik iz Zagreba, in gdč. Mira Koserjeva iz Ljubljane. V š a b c u :	dr.	Samo Dostal, poštni
uradnik, in gdč. Jelka Barličeva, oba iz Ljubljane. Na Brezjah: g. Dominik Kužnik in gdč. Anica Dimni-kova. V Soteski na Dolenjskem: g. Ludvik Blatnik, mesar, in gdč. Anica Omahnova, šolska upraviteljica. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: Terezija Goriškova; Marija Kurentova; Martin Kovačič, paznik prisilne delavnice v pokoju; Katarina Kaškarova; Sabina Suševa; Viljemina Presslova, šivilja; 731etna Antonija Chalupnikova; 771etni Ivan Roger, ravnatelj zavarovalnic »Sava« in »Generali« v pok. V Celju:	Marija Podjavorškova;
7(31etna Neža Podgajškova. V Domžalah :	Josip	Oberwalder.	V Za-
breznici : 981etna Katarina Zupanova. posestnica. V Ptuju: Vinko Serona, učitelj v pokoju; 631etna Frančiška Nagodetova, bolniška sestra. V Savljah: Franc Kunaver, kovaški mojster in posestnik. V Mariboru: 721etni Franc Babič, hišni posestnik in okrajni tajnik v pokoju. V Zagorici: Janez Kralj, posestnik. V Košakih: SOletni Henrik Hetzl. pod-uradnik državnih železnic V Kropi: Ignac Ažman, lesni trgovec in posestnik. Naše sožalje 1
Majhno orožje za velika razdejanja: pogled v eno izmed britanskih tovarn za orožje.
Posledice vojne
Po 26 letfh je našla svojo matfer
Zgodba mladega dekleta
Velika Kikinda, novembra.
Se zmerom se javljajo posledice svetovne vojne; še zmerom se končujejo življenjski romani, ki jih je napisala vojna vihra, Enega izmed teh je doživela tudi Verica Petričeva.
Bilo je leta 1914., nekaj dni pred 'Začetkom vojne. V Veliko Kikindo so ■prav radi prihajali madžarski huzarski častniki, ker je bilo tam prav živahno nočno življenje in dosti lepih deklet.
Tako se je zgodilo, da je eden izmed častnikov, lep, postaven mož, srečal na promenadi lepo hčer nekega uglednega uradnika. Takoj se je do ušes zaljubil vanjo in se s pomočjo svojega prijatelja z njo seznanil. Kmalu se je med njima razvila velika ljubezen.
Dekletovi starši pa mladega častnika niso marali in svoji hčeri tudi poroke z njim niso dovolili. Mlada zaljubljenca sta se iz strahu pred ločitvijo odločila za beg. Mladi častnik je odpeljal svojo izvoljenko s seboj v Budimpešto in se z njo poročil.
Nekaj časa sta mirno živela v slogi tn zadovoljstvu, potem se je pa začela ■vojna. Tudi mladi huzarski častnik je moral na vojsko. Dolgo je mlada žena prejemala nežna pisma iz vojske, po-,tem so pa kar na lepem prenehala.
Med tem časom, ko se je njen mož boril na fronti, je povila zdravo hčerko. Zaradi velikega pomanjkanja je pa ni mogla vzdrževati in jo je oddala v otroški dom. Potem je odšla v Veliko Kikindo k svojim staršem. Kmalu je izvedela, da je njen mož padel.
Takšna sprememba velike sreče v še večjo nesrečo je mlado ženo popolnoma strla. Njeni starši so jo spet omožili z nekim višjim uradnikom iz Beograda. Njej je bilo popolnoma vseeno, kaj se z njo godi.
Leta so tekla. Mala Verica v dečjem domu je rasla in se razvijala. Ko je popolnoma dorasla, jo je vzel neki skromen uslužbenec za svojo. Siroti se je sicer dobro godilo pri njenih novih starših, vendar se je predobro zavedala, da ji manjka mamice. Prosila je zato svojega varuha, naj izve, kje je zdaj njena mamica. Dolgo je bilo njegovo poizvedovanje zaman; nekega dne je pa po naključju izvedel od nekega svojega prijatelja iz Velike Ki-kinde za ime Veričine matere. Poslal ji je pismo in ona je potem, ko je vse priznala svojemu možu, prosila svojo hčer. naj pride k njej v Beograd.
Tako se bosta po 26 letih srečali mati in hči, ki se doslej niti poznali nista.
Bencin iz parafina
Newyork, novembra.
V Združenih državah so patentirali feov način za pridobivanje bencina — Sz parafina. Po tem novem postopku izpostavijo parafin vplivu temperature od 450 do 540 stopinj. Pod pritiskom ta v veliki vročini se parafin raztopi ta iz njega dobe tekočino, ki jo lahko Se dalje destilirajo, ker vsebuje 40 odstotkov bencina.
Človek stotih pustolovščin
Budimpešta, novembra.
Madžarski listi so te dni obširno .pisali o tovarnarju Kolomanu Herce-gu, ki je s svojini pustolovskim življenjem prav gotovo prekosil vse junake iz romanov.
Med svetovno vojno leta 1914. se je Berce g odlikoval med pionirji tedanjega vojnega letalstva. Pri nekem poletu je pa dobil hudo rano in je zato moral opustiti svoje mesto. Sicer nerad je hočeš nočeš moral zapustiti svoje letalo. Ko se je pozdravil, ga je obšla nepremagljiva želja po daljnem »vetu in doživljajih. Ker ni imel denarja za popotovanje, se je kot slep popotnik vkrcal na neko ladjo, ki je plula v Južno Ameriko. Sele čez nekaj dni so ga našli v njegovem skrivališču in takrat je bilo že prepozno, da bi ga bili poslali nazaj. Izkrcali so ga v nekem južnoameriškem pristanišču.
V pristanišču se je prebrisani Madžar kmalu znašel in zvedel za neko znanstveno odpravo, ki je hotela raziskati nepregledne južnoameriške gozdove. Takoj se jim je pridružil in odpotoval z njimi. Vendar odprava ni bila zadostno opremljena in je imela slabe vodnike, tako da so kmalu ostali brez vode in hrane. Izmed njih je ostal živ samo Herceg, pa še ta je bil dolžan zahvalo samo svoji močni naravi. Dolgo je popotoval sam po pragozdovih in se hranil z raznimi plodovi. Nekega dne je pa le zagledal r daljavi indijansko vas.
Hercega tudi tu ni zapustila sreča, Indijanci so ga prijazno sprejeli in ga celo pogostili. Koloman se je kaj kmalu privadil njihovemu življenju in se celo oženil s poglavarjevo hčerko. Kmalu je znal govoriti njihov jezik in se je sploh vživel v novo primitivno življenje.
Po nekaj letih življenja med Indijanci je pa Hercegu le postalo dolgčas. Domotožje se ga je lotilo in to s takšno silo, da ni mogel več zdržati. Neke noči je neopažen* pobegnil iz vasi in odšel v neznano bodočnost. Dolgo je hodil po pragozdovih. Na nesrečo se je prav takrat začelo deževje. Pragozd je postal neprehoden, nevarnost bolezni je bila velikanska. Koloman ni mogel nadaljevati svoje poti in je nekaj mesecev preživel na drevesih skupaj z najrazličnejšimi opicami. Hranil se je prav po živalsko.
Tudi to je minilo. Dež je ponehal 5n Herceg je nadaljeval svojo pot. Po nekaj dneh je prispel v tako zaželeno civilizirano mesto. V mestu Tukumanu je dobil službo pri tamkajšnjem letališču. Toda tudi tu ni dolgo ostal. Pustil je službo in se naselil v najrazkošnejšem hotelu. Tu se je že i» nekaj dneh seznanil z bogatim indu-Strijcem in ostal pri njem za šoferja. Ker je bil vešč vseh mogočih poslov, ga je industrijec kmalu vzel za tajnika. Tako je z njim popotoval po svetu in nekoč prišel tudi v Francijo.
V Parizu se mu je takoj odprlo širše polje udejstvovanja. Spoznal se je z mnogimi visokimi političnimi osebnostmi. Oženil se je s hčerko ne-
kega znanega francoskega industrijca in obogatel. Kmalu je sam odprl tovarno za radijske aparate v Alžiru.
Sele nedavno je s svojo ženo odpotoval v svojo rojstno vas blizu Budimpešte, po kateri je že dolgo hrepenel.
Angležinje bodo nosile samo volnene nogavice
London, novembra.
Angleško ministrstvo je te dni za-branilo proizvodnjo svilenih ženskih nogavic, ker potrebujejo svilo za izdelavo padobranov.
Na Angleškem bodo zdaj vse ženske nosile samo volnene nogavice, ki so brez dvoma tudi mnogo praktičnejše za dobo, ki jo zdaj preživljajo Angležinje, ko se morajo skrivati po mrzlih zakloniščih. Londonske modne hiše imajo zdaj v zalogi samo Volnene nogavice, okrašene z najrazličnejšimi vzorci.
Če petelin požre bisere
San Francisco, novembra.
Igralki Heleni Richardsovi iz San Francisca so iz njene garderobe izginili dragoceni biseri, ki jih je bila pred predstavo pustila tam. Dolgo so ugibali, kdo bi mogel ukrasti dragulje. Ugotovili so, da so bila vrata zaklenjena, v garderobi pa ni bilo drugega ko igralka sama in njen petelin, ki je že večkrat igral na gledališkem odru.
Cim bolj so ugibali, tem bolj so bili prepričani, da je bisere pogoltnil petelin. Vsa stvar bi bila zdaj zelo enostavna, ko bi petelin ne bil' tako dragocen. Ker je bil pa ljubljenec vse gledališke publike in je izvrstno igral, si nihče niti pomisliti ni upal, da bi ga zaradi takšne nedolžne kraje zaklali.
Da bi bili sigurni, če je bisere res požrl petelin, so ga peljali k veterinarju, da ga je rontgeniziral. In res, rentgenska slika je pokazala, da ima petelin v svojem goltancu pet prekrasnih biserov.
Toda tudi zdaj se niso mogli odločiti, da bi petelina zaklali. Zivino-
zdravnik ga je narkotiziral in ga op; riral. Vzel mu je iz golše bisere, potem mu je pa vrat zašil nazaj. Tako so ostali petelin in biseri celi.
Ker je v Ameriki reklama glavno, so tudi ubogega petelina uporabili za reklamo. Pri kateri koli predstavi se pokaže petelin na odru, je gledališče nabito cIo zadnjega sedeža, ker hočejo vsi videti junaka živalstva.
Pes pri telefonu
Newyork, novembra.
Telefonistka v telefonski centrali v Saint Joseju v Kaliforniji je slišala po telefonu pasji lajež. Najprej je mislila, da je to neslana šala, in je nemoteno nadaljevala svoje delo. Toda klic iste telefonske številke ni prenehal.
V Saint Joseju nimajo avtomatskega telefona, temveč vse klice zvežejo telefonistke v centrali. Telefonistka je bila že vznemirjena in razburjena zaradi neprestanega zvonenja, zato je minulo več ko pol ure, preden je spet prijela za slušalko. Toda spet je slišala z drugega konca samo pasji lajež.
Vse skupaj se ji je čudno zdelo in pričela je že sumiti, da se je morda v hiši zgodil kakšen zločin. Zato je ta dogodek javila policiji. Policisti so se napotili v stanovanje prizadetega telefonskega naročnika, v njihovo veliko začudenje pa ni na njihovo zvonjenje nihče odprl. Zato so morali vrata s silo odpreti.
V stanovanju niso našli nikogar razen majhnega psa. ki se je bil med igranjem zapletel v telefonsko žico, prevrnil telefonsko slušalko in tako nehote povzročil stik s telefonsko centralo. Njegovo milo lajanje in zavijanje je bilo le privedlo ljudi, ki so ga rešili iz neprijetne pasti.
200 letna papiga podedovala veliko premoženje
London, novembra.
V nekem angleškem mestecu živi več ko 200 let stara papiga. Ker papige splošno dosežejo zelo visoko starost, ni to samo po sebi še nič čudnega. Zaradi čedne dediščine, ki jo je ta papiga te dni dobila, ji pa zavida prav gotovo vsak Anglež.
Tommjr, kakor se papiga imenuje, je bil ljubljenec in edini dedič neke zelo bogate Angležinje. Po njeni smrti so našli oporoko, v kateri zapušča vse svoje premoženje Tommyju; ko bo pa papiga poginila, naj denar prevzame država.
Stara dama je svojega Tommyja zavarovala celo proti napadom iz zraka. V svoji oporoki zahteva, da sezidajo Tommyju močno zaklonišče iz železa in betona, kamor se bo lahko zatekel ob bombnem napadu. Tako se bo 200-letnemu Tommyju mnogo bolje godilo kakor milijonom angleških otrok.
S pomočjo škatlice je dobila ženina
Stockholm, novembra.
Neka mlada Svedinja, delavka v tovarni vžigalic, si je na duhovit način našla svojega ženina. V eno izmed številnih škatlic je položila listek s tole vsebino: »Imam 19 let in sem prav čedna na pogled. Tako sem osamljena in tako rada bi šla v širni svet. Kdo bi me vzel iz te tesne delavnice, v ka-
Bratom in sestram na meji — pomoč!
DESEII NOVEMBER
dan narodne zbirke CMD
Nimb, ki je nekdaj obdajal avtomobile, je zadnji čas izginil. Bencinske črpalke, ki	so bile	njega dni zmerom uslužno	odprte, se zdaj odpro	samo
vsak teden	enkrat	ali dvakrat. Tedaj se usuje	množica ljudi z bencinskimi
kartami po	hranilo	za svoje stroje. Avtomobili	morajo tedaj čakati	svojo
hrano v prav pisani in nič kaj elegantni družbi	ciz, vozičkov, koles in	kant.
Foto: H. Kern
teri moram preživljati svoja najlepša mlada leta?«
Listek, ki ga je napisala mladenka, je dobil neki kjobenhavnski tovarnar. Njena domislica mu je bila tako všeč, da si je pričel z njo za šalo dopisovati. Toda delal je račun brez krčmarja. Dekle mu je pisalo tako duhovita in živahna pisma, da jo je tovarnar nekega dne prosil, naj mu pošlje svojo sliko. Tudi sam ji je poslal svojo.
Vsa zadeva se je lepo razvijala in kmalu bosta postala bogati tovarnar in revna delavka srečen zakonski par. Tako se bo še enkrat uresničila pravljica o ubogem dekletu in o bogatem ženinu.
Izgubljeni otroci
Pariz, novembra, časopisi zasedenega in nezasedenega dela Francije so polni dramatičnih člankov o otrocih, ki so v vojni zmedi izgubili svoje starše. Cele strani so polne slik otrok, po večini iz severne Francije in Pariza.
Listi hočajo na ta način opozoriti na nedolžne žrtve vojne. Otroci so v Parizu spravljeni v dveh šolah. V eni je približno sto deklic, v drugi pa približno toliko fantov. Povest vsakega teh otrok je tragedija zase. Toda otroci, posebno fantje, prenašajo svojo usodo hrabro z vero in upanjem, da bodo kmalu našli svoje najdražje na svetu.
6.500 ženitnih ponudb je dobila
Oslo, novembra.
Služkinja Julijana Svendersova je sedem let zvesto služila neki bogati starki v norveškem mestu Stavanger-ju. Ker ji je tako zvesto služila in jo negovala, jo je starka obilno nagradila. V oporoki jo je postavila za svojo edino dedinjo. Ker je bila starka milijonarka, je postala nekdanja služkinja kar čez noč bogata ženska.
Njeno srečo so objavili kajpak tudi norveški listi in Julijana je v enem samem tednu dobila kar 6500 ženitnih ponudb. To so bili sami moški, ki je sploh poznali niso in bi se bili radi polastili njenega denarja. Toda Julijana je preveč pametna, zato je vse takšne ponudbe takoj odklonila. Ker je še mlada in precej čedna, upa napraviti kariero drugje. Vse svoje življenje sanja, da bi postala igralka, zato bo zdaj poskusila svojo srečo.
Slon je zelo maščevalen
Mexico, novembra.
Donald Irting je prišedši s svojega dolgotrajnega popotovanja po Afriki pripovedoval prav zanimive doživljaje o slonih in njihovi maščevalnosti.
Lovec van Derner je že 30 let lovil po afriških pragozdovih divje zveri, zlasti slone, ne da bi se mu bila kdaj pripetila kakšna nezgoda. Mislil je, da, divje zveri dobro pozna, pa se je zelo zmotil. Nekoč je nekega slona samo obstrelil, potem mu je pa ta ves oter-vavljen pobegnil nazaj v pragozd. Lovec je bil prepričan, da bo slon V pragozdu poginil, in ga je še drugič iskal po gozdu. Vendar slona ni bilo nikjer. Prepričan je bil torej, da ie slon še živ.
Od takrat je minilo dve leti. Stari lovec je spet prišel na isti prostor, kjer je pred dvema letoma srečal slona. Samo da je Dernerja tokrat spremljal njegov sin. Zagledal je pred seboj slona, ki je sovražno buljil vanj. Takoj se je spomnil, da je tega slona že nekoč videl. Takoj nato se je slo« pognal z velikim skokom proti lovcu, ga zgrabil s svojim rilcem in ga s takšno silo vrgel ob drevo, da je 1)11 takoj mrtev. Potem je lovčevo trupi0 vrgel sinu pred noge in odmlahal.
Zanimivo je, da slon lovčevemu sinu ni storil ničesar žalega, čeprav je stal v njegovi neposredni bližini.
Zrcalo je povzročilo požar
Dunaj, novembra. _
V neki vasi blizu Knittelfelda v bivši Avstriji se je nedavno na zelo čuden način vnel požar. Neki delavec se J pri oknu bril, po britju je pa pusti na oknu izbočeno zrcalo.	,
Kmalu nato so sončni žarki paua na zrcalo in se odbijali tako, da J bilo žarišče prav na zavesi, ki se J vnela. Ko so domači dim zapazili' } bilo že prepozno. Vso sobo s0.?a‘,®1< ognjeni zublji, ki so sproti uničeva vse, kar jim je bilo na ooti.
POSLEDNJI POUUB
NAPISAL P. SCHOTTE
Jefferson Hughes, slavni junak ženskih src, se je s svojim svetovnozna-nim mladeniškim smehljajem nagnil nad nežni, kakor breskva puhasti obrazek lepega mladega dekleta, ki je sedela poleg njega na klopci zimskega vrta. In njegov glas, tisti globoki glas s komičnimi jasnimi toni, ki je očaral že na tisoče žensk, je šepetal:
»Sprejeli ste moje vrtnice, semkaj ste nu sledili — še nikoli v življenju nisem nobene ženske tako ljubil kakor vas!<
In dvignil je njeno glavico z zaprtimi očmi tik k svoji in jo poljubil. Toda še preden je končal, se je oglasilo iz ozadja velikanskega prostora: »Stojta — vse nekoliko tiše, posebno konec!« in režiser je dal ljubezenski prizor, poslednji prizor novega filma z obema zvezdnikoma, ki sta že mnogo let sodelovala: Jeffersonom Hughesom in Heleno O’ Mearovo sedmič ponoviti.
Jefferson je jezen dvignil široka ramena, dekle je utrujeno streslo glavo s plavimi kodri, poslednji šum v ateljeju je onemel, spet je režiser zaklical svoj: »Vrti!« in leseni poklopec s številko prizora se je zaprl. Težko izdihujoč se je Jefferson znova sklonil nad dekle in začel; »Sprejeli ste moje vrtnice...«
Toda medtem ko so njegova usta mehansko ponavljala predpisane besede, se je zgodilo nekaj čudnega: Helena O’ Mearova je utrujena slonela na njegovi rami, njen mili, vijoličasto-rožnato našminkani obrazek, ki ga je bil videl v desetih filmih, v tisočih prizorov ob svoji strani, smejočega se, jokajočega, jeznega, dobrikajočega se, ta spreminjasti lepi obraz svoje partnerice je v tisti sekundi zagledal prvič takšen, kakršen je v resnici bil: ne kot obraz po vsem svetu dobro znan, na neštevilnih lepakih oslajene in potvorjene igralke O’ Mearove, neločljivo zvezane z imenom Jeffersona Hughesa, temveč kot obraz utrujenega, nekoliko otožnega in preganjanega človeka. In v j^ti sekundi, medtem ko je še do konca govoril stavek: ». .nisem nobene ženske tako ljubil kakor vas!« in ko ga je režiser pohvalil zaradi posebno prisrčnega tona, se je Jeff Hughes prvič v svojem življenju zaljubil.
Z vonjem in občutkom tega sedmič ponovljenega in prvič občutenega poljuba na ustnicah se je dvignil, se poslovil z boječim pogledom in kratko besedo od svoje partnerice in se prav počasi peljal čez hollywoodski bulvar proti svoji vili, medtem ko je njegovo srce plaho trepetalo kakor dečku in se je v njegovih možganih svetov-njaškega zapeljivca izoblikovalo na stotine načrtov. Vse po vrsti je kmalu zavrgel: kako naj se tej ženski približa v ljubezni, ko ji je v dramah in komedijah prišepetaval na uho sleherno zaljubljeno besedo, ki si jo le morete misliti? Nobenega tona ni bilo, ki bi jo mogel prepričati, nobenega darila, ki bi jo mogel presenetiti, nobenega pogleda, ki bi jo mogel premagati. Neštetokrat jo je, ne da bi pri tem le količkaj čutil, držal v svojem objemu, jo poljubljal in ljubkoval; nobenega odtenka nežnosti ni bilo, ki mu ga ne bi predpisovala katera njegovih vlog. »Premagal« jo je bil kot Cezar in kot cowboy, kot pustolovec in kot Arabec, kot berač in bot milijonar, kot morski razbojnik in bot svetovnjak. Ne — si je moral ponavljati mož, ki je bil tako malokdaj zbegan, ko je prišel domov — tu bi se moral zgoditi čudež, če bi se mu posrečilo to, kar je pri vseh drugih ljudeh tako naravno: da bi mož ljubljenemu dekletu priznal svoja čustva.
Naslednje tedne so izgotovljeni film preizkusili in nobenega filmanja ni bilo, ki bi Hughesa osrečilo. Kajti svojo partnerico je videl le izven ateljeja — v njegovi in njeni pogodbi je bilo določeno, da naj se oba pogosto skupaj pojavljata v javnosti, pripravljena za fotografiranje. Tako sta se zdaj pa zdaj pojavila v kakšnem ele-Rantnem baru s prijatelji, zdaj na zabavi kakšnega producenta, včasih tudi na čaju v vilah svojih tovarišev. Zme-r°m znova je poskušal z dotlej neznano boječnostjo med smejočimi se in čebljajočimi ljudmi navezati z njo oseben pogovor. Toda zdelo se je, da njegovega spremenjenega tona ne ?Pazi, in odgovarjala je šablonsko prijazno, nebrižno.
Cez približno mesec dni je bil Jefferson tako potrt, da se je odločil tve-Rati nasilje. V veliki družbi je zme-r°m znova omenjal, da bo v kratkem Priredil vrtno zabavo za nekaj sto nseb, pri čemer je skrivnostno nami-Kfval na razna presenečenja, ki jih “‘ognejo pri tem doživeti. In lepega IJne je dal razposlati vabila, tiskana Qa pristnem pergamentu.
15. junija ob devetih zvečer (uro n r??no kakor navadno) se je Hele-0 Mearova pripeljala pred vilo °jega partnerja. Služabnik jo je pe-
»Betoniran kruh*
Najnovejša čikaška senzacija
Meščani so ves dan jedli kruh iz moke in cementa
čikago, novembra.
Te dni so doživeli čikažani res nenavadno in nevsakdanjo senzacijo. Kaj takšnega se v zgodovini Amerike prav gotovo še nikdar ni zgodilo. Ves dan so prebivalci Cikaga jedli po »zaslugi« lakomnega peka »betoniran kruh«.
Nekega jutra so pripeljali na čika-ško tovorno postajo kakšnih deset vagonov moke in nekaj vagonov cementa. Moko bi morali natovoriti v tovorne avtomobile, cement pa v skladišče na postaji, šele ko so delavci svoje delo opravili, so opazili, da je v skladišču na postaji premalo vreč cementa. Tedaj so postali pozorni. Ugotovili so, da so delavci pri delu zamešali nekaj vreč cementa med moko in so jih skupaj z moko odpeljali k največjemu člkaškemu peku, ki vse mesto zalaga s kruhom. Seveda so takoj od-
hiteli k peku, da bi preprečili pomoto. Bilo je pa že prepozno.
Medtem je bilo delo v tovarni za kruh že v polnem teku. Velike količine moke so se že mešale v strojih. Nihče ni opazil, da je med moko tudi cement. Uprava tovarne bi morala seveda takoj ustaviti stroje in moko skupaj s cementom vred vreči stran. Direktor tovarne je bil pa silno skop in tega nikakor ni storil. Menil je, da nekoliko vreč cementa med veliko množino moke pač čikaškim prebivalcem ne bo prav nič škodovalo. Uredil je vse tako, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo, in kruh se je delal dalje.
Morda čikažani nikdar ne bi bili izvedeli, da so tisti dan jedli »betoniran kruh«, če ne bi bila vsa stvar prišla na uho časnikarjem. Ti so veliko senzacijo takoj objavili v vseh popoldanskih listih.
Edino neki kemik je opazil, da ima ta dan njegov kruh poseben okus in še bolj čudno barvo. Ko ga je analiziral, se je močno začudil. Dognal je, da je moki primešana majhna količina cementa. Takoj je odhitel na policijo in prevaro javil. Prišel je pa prepozno. Policija je bila že po časopisih izvedela, kaj se je zgodilo, in je takoj začela raziskovati.
Takoj naslednji dan so ravnatelja tvornice za kruh in njegove pomočnike zaprli. Ravnatelja so zaradi »betoniranja kruha« obsodili na 250.000 dolarjev kazni, njegovi sodelavci so pa dobili nekaj manj. Kazen je torej mnogo višja, kakor bi bila izguba, če bi bil ravnatelj pokvarjeno moko zavrgel.
Senzacija se je s tem zaključila, vendar si bodo gotovo vsi čikažani zapomnili, kdaj so jedli kruh iz moke in cementa.
Biserna mrzlica na obali Avstralije
Sidney, novembra.
Nedaleč od avstralske obale so pred nedavnim ribiči ulovili čudno ribo. Dolga je bila osem metrov in široka okrog tričetrt metra. Ko so jo razparali, so našli v njenem želodcu prilepljene školjke. Ko so ribiči te školjke odprli, so ostrmeli. V vsaki je bil krasen rožnat biser.
Neki star mornar je pripovedoval, da so že za njegove mladosti ulovili nekoč prav takšno ribo. Tudi v njej so našli mnogo biserov. Ker so pa okoličani pripovedovali, da ta riba prinaša vsej okolici nesrečo, so jo spet spustili v vodo in takšnih rib niso več lovili.
To pripovedovanje pa hrabrih ribičev ni prav nič prestrašilo. Ko so izvedeli, da je takšnih rib še dosti ob avstralski obali, so se odpravili na lov. Kmalu so ulovili prav takšno ribo z biseri. Tedaj je vso vas zajela pravcata biserna mrzlica. Staro in mlado, vse je pohitelo s čolni na široko morje in iskalo »biserno ribo«. Vsak, ki jo je ulovil, je zaradi prekrasnih biserov | obogatel. To je ljudi čisto zmešalo.
Tisti dan so ujeli neki mladi ribiči še eno podobno ribo. Slučaj je nanesel, da je isti dan umrl v vasi neki otrok za neznano boleznijo in sta se v viharju izgubila dva ribiška čolna. Tedaj je završalo po vasi. Vsi so bili prepričani, da je to čudoviti vpliv »biserne ribe«, ki se jim je tako maščevala.
Stari ribiči zdaj te ribe ne lovijo več, mladi so pa vztrajni in se nočejo odreči veliki sreči. Ti ribiči so tako vztrajni, da love tako dolgo, da v čolnu omagajo in zaspe. Zato doslej v vasi pogrešajo že več mladih ljudi, ki so odšli na široko morje za srečo.
Z Bogom je šahiral
London, novembra. Canterburyski škof je moral v London, kjer ga je čakala večja vsota denarja, ki naj bi jo uporabil za svojo občino. Ko je popotoval skozi neki gozd, je zagledal na tleh ležečega človeka. Stopil je bliže ln se začudil. Mož je igral šah.
»Prijatelj, s kom pa igrate šah?« ga je vprašal škof. Neznanec je pa odgovoril: »Igram z Bogom.« škof se je nasmehnil in dejal: »Potem boste igro gotovo izgubili, ker je Bog pametnejši od nas vseh.«
»Prav imate,« je dejal neznanec. »Prav zdaj sem izgubil deset zlatnikov. Sreča, da ste prišli vi, tako vam lahko dam denar, da ga uporabite za dobre namene.« S temi besedami je dal škofu deset zlatnikov. Skof se je dolgo branil, potem je pa denar le sprejel.
Potem je nadaljeval svojo pot v
London. Ko je svoje posle dovršil, se je vračal domov. Iz radovednosti je šel spet skozi isti gozd, da bi videl, ali neznanec še šahira. Zagledal ga je prav tako ležečega na tleh, kakor ga je prejšnji dan pustil. Skof ga je radoveden vprašal: »No, mladi prijatelj, ali še igrate z Bogom?« »Seveda,« mu je odgovoril neznanec, »pomislite: sreča se je obrnila in sem priigral kar tisoč zlatnikov. Ravno prav, da ste prišli, zdaj mi lahko izplačate dolg, ki ga ima Bog pri meni, saj ste vi njegov namestnik.«
Skof se je silno začudil, še preden je pa mogel kaj odvrniti, so skočili izza drevesa trije razbojniki in ga obrali do kože. Pobrali so mu ves
cJcmčeA
neguje zobe z zobno kremo §
denar, ki ga je bil dobil v Londonu, potem so ga pa pustili domov.
Sele pozneje se je škofu posvetilo v glavi, čudaški šahist ni bil nihče drugi ko navaden ropar, ki je vedel za duhovnikovo popotovanje in njegov namen.
Zgodaj se poročite!
lJfewyoric, novembra.
V mestu Houstonu v državi Texasu živi star mož z imenom Fayt. Ta mož vsakemu mladeniču in vsaki mladenki prav rad pripoveduje o svojem dolgem življenju in pove. da je tako star, pa še zmerom tako čil samo zato, ker je zgodaj začel uživati življenje. Vsakemu priporoča, naj se zgodaj oženi.
Stari Fayt se je prvič oženil, ko mu je bilo deset let. Za ženo so mu izbrali 121etno dekle. Ko mu je bilo 20 let, je bil srečen oče petih otrok. Njegova prva ženo mu je umrla, ko ji je bilo komaj 20 let. 2e po dveh letih se je njen mož znova oženil. Njegova druga žena mu pa ni ugajala in zato se je od nje po dveh letih ločil. Njegov tretji zakon je pa bil popolnoma srečen in njegova žena še danes živi.
hakdo ve
da Je
Aspirin
sredstvo proti hripi in prehladu. Pri kupovanju treba paziti, da je vsak zavitek in vsaka posa^ mezna tableta obeležena z „Bayeru-jevim križem. Nikoli ne pozabite, da Aspirina brez! „Bayer”-jevega križa^ni!
O04M r*fl. p«d I. br 7287 od 21 marU 1*«L
Stari Fayt je zelo zadovoljen s svojim življenjem. Jezi ga edino zavest, da ne ve, koliko so njegovi otroci stari.
Imel je sicer spisek vseh svojih otrok in njihovih rojstnih datumov, nekoč mu je pa požar upepelil hišo in vsi njegovi zapiski so zgoreli.
Največjo žično železnico grade
Stockholm, novembra.
Na švedskem grade najdaljšo in najbrž tudi največjo žično železnico na svetu. Proga te železnice je dolga 42 kilometrov in po njej bodo lahko na leto prevozili 700.000 ton tovora.
Proga je zgrajena za prevoz apnenca iz nekega kamnoloma do nove tovarne cementa. Po žici bodo lahko vozili 550 vagončkov, ki se bodo avtomatsko praznili in	polnili. Največ težkoč
so imeli z	gradnjo te železnice čez
neko vodo. Tu so morali železnico napeljati 26 metrov visoko nad vodo, da bi lahko ladje po reki nemoteno vo-, zile. Tudi čez neko jezero so morali 2	Posebno	zjutraj	m	zvečer.
speljati to žično železnico. Tu so mo-* ? ie,.so se topleje oblekli m zavili rali v vodo zgraditi 45 metrov visoke Iv Plasče> feveda tisti, ki jih imajo. betonske stebre. Kljub velikanskimi Ostalo je pa mnogo revnejših Iju-stroškom, ki	jih imajo s to železnico, * di,	posebno delavcev,	ki	si *	skromno
upajo, da se	jim bo delo izplačalo, ker t plačo	pri	današnji	draginji	komaj
bo promet po njej zelo velik,	--	1	’■	.....
na&iji dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 29 din
Tudi špekulanti
Spet se bliža zima. Zmerom hlad-
Divje zveri v znamenju vojne
Tokio, novembra.
Na Japonskem se morajo tudi divje!
kupijo vsakdanji kruh. Živeti morajo v barakah ali kletnih stanovanjih, seveda, če niso predraga. Poznam njihovo trpljenje. Da so pa tudi v Ljubljani ljudje, ki ga ne poznajo, priča tole :
Kakor povsod na svetu, so tudi v
zveri prilagoditi vojnim prilikam. Do * Ljubljani hiše zato, da v njih ljudje zdaj so jih hranili z vsemi mogočimi t prebiva jo! Nekje v Ljubljani stoji le-dobrotami, ki jih imajo divje zveri*pa pritlična hiša, ki je že leto dni najrajši. Zdaj, ko	je	vojna,	so	jih	pa J prazna. Treba bi bilo samo stene po-
precej prikrajšali.	obeliti, vstaviti nove šipe namesto do-
Ker je na Japonskem zelo veliko * sedanjih razbitih in morda popraviti rib, so tigre, leve in leoparde začeli*še kakšno malenkost, pa bi bilo tu privajati novi hrani. Spočetka so si-Xkrasno stanovanje. cer divje zveri divje tulile in rib niso* y easu> ^ je v Ljubljani takšna hotele, zdaj so se jun pa že privadUe, * stanovanjska kriza, ko je med ljudmi ker so gotovo mnenja, da je bolje je-* toliko tarnanja o pomanjkanju zdra-sti ribe kakor gladovati.	*	viA stanovanj in se v časopisih pri-
. , tokijskem živalskem vrtu dobe ? tožujejo, da je največja sramota zdaj divje zveri mešani«) mesa, rib ln Z Ljubljane množica kletnih stanovanj, mleka m se baje prav	dobro	počutijo. *se najde v isti kulturni Ljubljani —
_	.	Z prazna hiša!...
1 uai 81011 go. roti	SV KO	* Mislim, da bi oblast tudi	takšnim
Filadelfija, novembra.	♦ malomarnežem, ki iz sebičnih ruzlo-
V filadelfijskem živalskem vrtu jetS'01’ puščajo svoje hiše prazne in pred nedavnim zbolel slon Bumbo. tuiiemar, lahko malo stopila na prste Bolel ga je želodec. Zivinozdravnik kit*™ dokazala, da tudi v današnjih ga je pregledal, je predpisal	vsak Han	jčasih velja načelo krščanske	ljubezni
nekaj požirkov ruma.	tdo bližnjega! ■	K. M.
Ko je bilo te njegove diete kanec,<
mu seveda zdravil niso več dajali. To] pa slonu nikakor ni bilo všeč. Raz-j grajal in tulil je tako dolgo, dokler 1 ni spet dobil svojega »zdravila«. Tako*šolo. Stane me dosti truda, ker od-je slon Bumbo postal pijanec in živi-* ha ja vlak že zgodaj zjutraj in se
Vožnja z vlakom
Že štiri leta se vozim z vlakom v
nozdravniki so v velikih skrbeh zanj. Zdaj ga skušajo odvaditi pijančevanja s tem, da mu dajejo vsak dan mešanico ruma in vode. Upajo, da se bo tako odvadil svoje razvadice.
Ijal čez stopnice v razsvetljeno, toda nikakor ne slavnostno razsvetljeno hišo. Tam jo je sprejel njen partner v njeno presenečenje v popoldanski obleki in jo pozdravil z medlim smehljajem. V trepetajoči roki je držal kitico evropskih alpskih cvetlic, encijana, planik in drugih, in ji dejal s tujim glasom, ki nikakor ni bil podoben glasu filmskega zvezdnika:
»Pred nekaj tedni ste govorili o svojem bivanju v Tirolali, Helena, in da ljubite alpske cvetlice. Dovolil sem si vam jih nekaj priskrbeti za nocojšnji večer!« Zahvalila se mu je, še zmerom igrajoč vlogo pogosto obdarovane obiskovalke, s prijaznim nasmeškom. Hkrati se je pa vendar zdelo, da so zbudili njeno pozornost njegovo vedenje, njegov glas, njegova nenavadna obleka, in vzkliknila je:
»Niste v večerni obleki, Jeff — prvo presenečenje vaše zabave, kaj?« Prikimal je in jo peljal na vrt, kjer so na preprosti pločevinasti mizici brez cvetlic stali čaj in slaščice, škotski sladkoslani sladkorčki, škotski kolači in drugo pecivo.
»Pripravil sem vam nekaj malenkosti iz vaše domovine, Helena; mislil
sem si, da bi vas to veselilo,« je dejal in vzel njeno roko med svoje le-denomrzle prste. Zelo presenečena ga
je pogledala:
»Torej dobi nocoj pri vas vsak gost izbrano darilo?« je vprašala in odgovoril ji je z obupanim pogledom:
»Ne — samo vi?« Toda ni ji dal časa, da bi kaj vprašala, temveč je sedel poleg nje na spleteno slamnato klopco, vzel njeno roko v svoje in dolgo časa ni mogel izpregovoriti niti zloga. Naposled je vzkliknila, da si ne zna razložiti njegovega vedenja in če se je morebiti zmotila v času, ker ne vidi še nič drugih gostov. Tedaj se je naposled obrnil čisto k njej in dejal polglasno — in v prav nič zapeljivem tonu:
»Draga Helena, nekaj čisto nerazumljivega se mi je zgodilo. Midva, vi in jaz, že leta in leta živiva drug poleg drugega. Zmerom iznova sem vas »osvojil« — brez srca, brez duše, brez čustva. Toda takrat, ko ste mi po zadnjem prizoru najinega zadnjega filma tako utrujeni omahnili v naročje, takrat sem se na lepem zavedel, da vas ljubim, resnično ljubim, čeprav ta be-
seda zveni iz mojih ust tako obrabljeno kakor vsakdanji pozdrav.«
Za sekundo je odprla oči, zelo, zelo pazljivo strmela vanj, potlej jih spet zaprla.
»In zato je vseh 178 gostov dobilo vabila za 16. junij, za jutri, samo za vas sem dal tiskati vabilo za nocoj. Kajti prvič v svojem življenju sem j; hotel biti sam z vami!«	*
Nato mu je s čudno nerodnim in; dekliško nezrelim gi’ om položila svojo roko, zaupno se smehljaje, na ramo in dejala tiho:
»Kajpak sem vašo majhno prevaro takoj opazila. Gospa Jeanette, moja šivilja, me je opozorila na datum, ker šiva za dosti drugih povabljencev.« Globoko se je oddahnila in približala svoj jasni, puhasti obraz njegovemu: »Jeff, vse skupaj je bilo nepotrebno, kajti jaz sem zvezdnica in ne smem imeti zasebnega življenja — toda ostala sem pristna ženska. In sem natanko čutila, da je bil poslednji poljub takrat, v sedmič ponovljenem prizoru čisto drugačen kakor tistih devet sto
vrača zelo pozno. V šoli sem 5 ali celo 8 ur, potem pa grem na postajo in v vlak.
Na vlaku se pa začenja preganjanje iz voza v voz. Delavci nas preganjajo in podijo v drugega, drugi pa spet naprej, pri tem pa ne manjka brc in klofut.
Mislim, da bi tu lahko posredovala železniška uprava in priskrbela vsem dijakom dijaški voz.
Prizadeta dijakinja.
Sličica vsakdanjosti
Z možem sva bila 8 kolesi na krajšem izletu. Ustavila sva se v »boljši« podeželski gostilni, da se pokrepčava z malo južino. Brž ko sva vstopila, sva opazila pri točilni mizi žensko srednjih let z dveletnim otrokom v naročju. Bila je že močno opita ter je zalivala tudi otroka z vinom.
Ni preteklo niti četrt ure, ko sva na lepem slišala silen trušč in strašen jok otroka, vmes pa ogabno preklinjanje. Pijana mati se je v veži opotekla in z otrokom vred padla po cementnih tleh. Hitro so ju pobrali in odvedli na najbližji senik spat.
Gotovo je vsega obsojanja vreden tudi gostilničar, ki že pijani materi
devet in devetdeset, ki mi jih je bil ;toži vilia> da zasluži nekaj dinarjev,
poklicno prisiljen dati Jefferson Hu-tmprda celo »kovača«.
ghes...«	Ll.
Chlorodont
Tvoj odnos do tujcev
Skoraj vsi ljudje upoštevajo in negujejo predvsem odnos do svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev, medtem ko nimajo do tujih ljudi nobenega pravega odnosa. Kateri ljudje so »tuji«. Vsi tisti, ki ti niso bili nikoli predstavljeni in ki z njimi nimaš nobene osebne zveze.
»Kaj naj počnem z njimi, če jih sploh ne poznam? Kako more biti v tem primeru govora o kakršnem koli ,odnosu' med menoj in njimi?« Takole vas slišim ugovarjati in vpraševati.
Ne prehitro; takoj bom pojasnila, kaj imam v mislih.
Gotovo si se že peljala v vlaku, polnem potnikov. Na neki postaji vstopi mlada gospodična. Brez škode bi bil lahko tudi mlad gospod, ker imajo tudi gospodje takšne napake, toda ostanimo pri gospodični. Prvič v življenju si jo videla, morda tudi zadnjič. Nikoli ni bilo med njo in teboj, med njo in tvojimi sopotniki ničesar skupnega. Gospodična se pa vede, kakor da tega ne ve. Takoj sama naveže pogovor s tistim, ki se ji zdi najmanj zapet in že jadra v toku pripovedovanja o raznih intimnostih iz svojega življenja.
Ali je komu izmed vas mar, da je bila že dvakrat na smrt bolna in da so jo komaj rešili? Nikogar ne zanima, kdo režira v njihovem trgu rodoljubne igrice, zakaj se učiteljica ne poroči, ali da prelepa nadučitelj šolske otroke in da poštarica odpira pisma. Še manj zanimivo je poslušati, da se bo zdaj učila v mestu kuhati in šivati, da se bo čez tri mesece poročila in da bi rada imela kopico otrok. So ljudje, ki ne mirujejo dokler ne odpro svojega srca na stežaj čisto • tujim ljudem, ki uživajo, če se široko ;razgovore v tujih družbah o svojih •osebnih zadevah. Takšne ljudi srečuješ povsod, kjer se srečujejo tujci: ;v vlaku, v zdravniških čakalnicah, v ;avtobusih, v predsobju šiviljskih de-; lavnic, povsod, kamor te popelje pot ; vsakdanjosti.
I Kako se vedeš v takšnem okolju in ',ob takšnih priložnostih?
I Ali si ena tistih zgovornih gospodičen, ki zabavajo vso čakalnico s
v tramvaju, čeprav mladenič poleg tebe trdno sedi. Zavedaj se, da je pač preslabo vzgojen in da imaš ti prav takšno dolžnost do starih ljudi kakor on.
Takšna vljudnost in prijaznost naj bosta pa na mestu res le samo takrat, če imaš opravka s starim človekom, z bolnikom ali z materjo v pričakovanju. Kaj lahko se namreč zgodi, da si kdo tvojo prijaznost, če pride preveč nenadoma, krivo razlaga. Bila sem že sama priča, kakšno neprijetno presenečenje je doživela neka moja znanka. Bili sva na počitnicah, nekje na deželi; ker je bilo poleti, sva bili preprosto oblečeni. Mimo naju je prišla neka gospa, obložena s težkimi košarami. Imela je nekaj čez trideset let. Moja prijateljica ji je hotela vseeno pomagati, ker se je vzpenjala cesta v klanec. Ponudila se ji je torej, da bo nesla eno košaro, in jo je hotela že prijeti. Bila je slučajno tista košara, ki je v njej imela gospa denarnico. Bogve, kaj si je tista ženska mislila o njej, česa dobrega že ne, kajti pošteno jo je nahrulila, naj se zanima za svoje stvari, njo pa pusti v miru...
Kakor vidite, je treba pri izbiri odnosa do tujih ljudi dosti previdnosti, taktnosti, pa tudi merico nezaupanja. Ne ravnajte se po prvem vtisku, temveč dovolite svojemu razumu, naj vam svetuje, kakšno struno boste ubrale pri svojem nastopu v tuji družbi.	Saška
KRIŽANKA
Pomen besed	;
Vodoravno: 1. veznik; mesto na; drškem. 2. mesto na Finskem; mesto; fea Grškem. 3. vaba; zaimek. 4. azij-; »ki polotok. 5. kemijski znak za lan-♦an; otok (turško); zlato (francosko). f. veda. 7. stara dolžinska mera;! ©gljikovodikovec. 8. tekoča voda; reka ■a Ruskem. 9. okop; površinska poera.
Navpično: 1. mesto na Grškem; kemijski znak za svinec. 2. jed; zelenjava. 3. vrsta pesnitve; vrsta cigaret. 4. vrsta pomorskotransportne-ga zavarovanja. 5. latinski predlog; žensko ime; veznik. 6. vas ob cesti
I.jubljana-Ctlje. 7. poškodba; moško ime. 8. semkaj (srbohrvatsko); mesto na Japonskem. 9. kratica za sal-■'lo; obrtnik.
Uh! Zgodnji sneg obeta sibirsko zimo; vsaj tiste dame tako trdijo, ki imajo doma plašče s kapuco. Takšen model vidite na gornji sliki, posebno zanimiv, ker je kapuca obrobljena s krznenim obrobkom, ki teče po obeh straneh plaščncga roba. Krzno je črno, dolgodlako in se zelo poda vsaki mladi ženski, ker dela obraz bolj zanimiv in polt svetlejšo. Edini pomislek je visoka cena, če kupite originalni skunks, toda spretna ženska si bo pomagala s poceni in prav tako lepim krznenim nadomestkom.
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek; Zelnata juha, zabeljeni makaroni. Zvečer: Cma redkev v solati, kava.
Petek: Krompirjeva juha, omlete. Zvečer: Ajdovi žganci, mleko.
Sobota: Goveja juha z nastrgano kašo, kisla repa, zabeljen krompir. Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava ali čaj.
Nedelja: Golaževa juha, vodni cmoki, solata. Zvečer: Vampi v omaki.
Ponedeljek: Pljučka s krompirjem. Zvečer: Mlečen močnik.
Torek; Paradižnikova juha z rižem, praženec. Zvečer: Možgani z jajci, kava.
Sreda: Goveja juha, pražen riž, solata. Zvečer: češpljeva kaša.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek; Porova juha,1 kislo zelje, kruhovi cmoki. Zvečer; Rižev narastek z brusnicami.
Petek: Krompirjeva juha, ohrovt s vse precej zgosti, pridenemo približno kostanjem 2 solata, oblečena jabolka, toliko pečenega olupljenega kostanja, Zvečer: Obloženi kruhki, kava ali kolikor imamo ohrovta, in vse skupaj čaj, pecivo.	pustimo, da še enkrat prevre.
Sobota: Goveja juha z ocvrtim gra- 3 špageti z jetri: Na masti zarume-hom, telečji zrezki, solata, kompot, nimo malo na drobno zrezane čebule Zvečer: špageti z jetri.’	in vržemo na mast zrezana telečja je-
Nedelja: Goveja juha z rižem, Špan- tra. Ko tudi jetra zarumene, jih poso-ske telečje prsi,* krompirjeva potica, limo, popopramo in zalijemo s tremi mešana solata, snežni žličniki.■-> Ocvrt žlicami juhe. Vse skupaj pustimo, da priželjc, solata, kompot.	dobro prevre, in zmešamo jetra s lcu-
Ponedeljek: Kruhova juha. seseklja- hanimi špageti, ki jih potresemo z ni zrezki, špinača, kompot. Zvečer: drobno sesekljanim zelenim petršiljem. Džuveč.	Preden denemo jed na miza jo po-
Torek: Fižolova juha, čebulova oma- tresemo s parmskim sirom, ka, pražen krompir, kompot. Z v e -	4	španske telečje prsi: Poldrugo kilo
čer: Gobova rižota, solata.	telečjih prsi kuhamo dobršno uro v
Sreda; Ričet, palačinke. Zvečer: slani vodi. Ko so kuhane, jim odstra-Goveji zrezki s papriko.	nimo rebra, jih povaljamo v moki, ste-
penem jajcu in drobtinah. Nato jih Pojasnila: '	ocvremo v masti ali pa na maslu.
* Porova juha: 4 do 5 porov očisti- 5 Sneženi žličniki: 3 beljake stepemo mo in zrežemo na tanke rezine. Vza- v sneg z 12 dekami sladkorja. Pol litra memo 8 dek masti in por spražimo, mleka damo zavreti in devljemo počasi Potresemo ga z 8 dekami moke, zali- z žlico snežne žličnike v mleko in pu-jemo, posolimo, popopramo in pusti- stimo, da se žličnik z obeh strani mo. da počasi vre. Približno pol ure, skuha. Potem jih vzamemo iz mleka preden denemo jed na mizo, skuhamo in jih pustimo, da se odtečejo. Odce-v njej še 30 dek na majhne kocke jene žličnike zdevljemo v skledo in zrezanega krompirja.	‘jih	prelijemo s kremo. Iz mleka, ki
* Ohrovt s kostanjem:	Očiščen	nam je ostalo od kuhanja, in 2 do 3
ohrovt parimo na masti z vodo, malo rumenjakov naredimo kremo. Kremi čebule, soli in popra. Ko voda povre, dodamo po okusu vanilijevega slad-ga potresemo z žlico moke in zalijemo korja. Žličnike lahko postavimo na s kostno juho ali krompirjevko. Ko se mizo tople ali mrzle.
POSETNICA
Avg. O. Kalan
Kaj je ta oseba?
Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja.
REBUS
SKRIT PREGOVOR
Maglaj — pravica — mazurka — agentura — kobilar — gradivo — znanost — bajka — Radovina — Majšperg — Koločep — Andora — Kosovo.
Vzemi iz vsake besede dve zaporedni črki in sestavi iz njih znan pregovor.
pripovedovanjem e ie/javih dogodivščinah svojih otroških let? Ali skušaš vsakemu čakale u natanko razložiti zgodovino svoje bolezni? Ali pa sediš togo, mračno, zapeto, zbujajoč občutje■ domišljavosti?
Težko je najti pravo pot pri nastopu med tujimi ljudmi. Mislim, da se ne bom zmotila, če rečem, da znajo ubrati to pot samo starejše, že uglajene dame z mnogimi izkušnjami v družabnem življenju. Nikjer pravilno vedenje ni tako težavno, kakor prav med tujci, če si prisiljen preživeti v njih družbi vse popoldne ali pd ves dan. Ker je razumljivo, da mlada dekleta ne morejo imeti še tako uglajenega, neprisiljenega nastopa niti razsodnosti, kakšen odnos naj si izberejo do tuje družbe, naj napišem nekaj smernic, ki naj jim olajšajo ta problem.
Če si mirna, plaha, občutljiva In negotova v nastopu, je najbolje, da si izbereš najpreprostejšo pol za nastop v tuji družbi; ostani le sama zase, molči in poslušaj druge. To posebno velja za družbe, kjer srečuješ ljudi, ki jih res prav nič ne poznaš: torej na potovanju, v letoviščih, kamor si koma/ prispela in pri vseh podobnih priložnostih. Če pa na vi-; dez poznaš ljudi, na primer v zdrav-; niški čakalnici, kamor pogosteje za-; hajaš, ali pa pri šivilji, kamor hodiš ^stalno k pomerjanju oblek, bodi ne-; koliko svobodnejša, saj si gotovo že ; sama pri sebi ugotovila, kakšnega ; kova ljudje so to In kako se vedi ; do njih.
; Mlada dekleta naj bodo posebno ; previdna v moški družbi. Človeka ne '.spoznaš po nosu, pa tudi po obleki , ne. Prav lahko je elegantni gospod, ! ki ti sedi v tramvaju nasproti slabo ; vzgojen in brez srčne kulture. Ne Igre torej, da bi mu v svoji notranjo-
• sli pripisovala več zaupanja kakor ! kateremu koli drugemu preprosto ob-! lečenemu človeku. Ne spuščaj se v lpriložnostne pogovore, ne odgovarjaj
• na ogovarjanje in ne smej se nesla-J nim dovtipom. Mnogi, na videz nič
hudega ne hoteči tujci postanejo po ; takšnih uvodnih preizkušnjah pogosto ; predrzni, če pade njih seme na rodo-; vitna tla.
; Zmerom in povsod bodi pa vljudna ; in postrežljiva do starih ljudi, tudi če ; si jih videla prvič v svojem življenju. Odstopi stari dami svoj prostor
OBRATNICA
Mokar — Roma — tabor — tatar
— Bela — Donar — sope — klop
— trese — vrč — noge — Ihan — nate — Bergen — Pale — Visla — liga.
Besede obrni tako, da dobiš nove besede, katerih začetnice dajo pregovor.
f Nekaj koristnega o pudianju
Naša koža neprestano izloča na svoji površini telesu škodljive in nepotrebne snovi, če torej čez dan uporabljamo razne kreme in pudre, smo znojnice na koži zamašili in je s tem ovirano njeno dihanje in prav tako izločanje potu in škodljivih snovi. Temu odpo-moremo samo z vsakdanjim čiščenjem kože. To najlaže in najceneje dosežemo s precej toplo vodo, ki raztopi maščobo in očisti zamašene znojnice. Potem si kožo izplaknemo še z mrzlo vodo, da se znojnice spet zapro.
Pudranje suhe polti je škodljivo. Najprej moramo kožo vselej namazati s kakšno dobro kremo, šele potem sc lahko previdno napudramo. Večina žensk misli, da se zna pudrati. Vendar to ni tako lahko, kakor si jih večina predstavlja. Zenske navadno za pudranje uporabljajo zmerom eno in isto krpico. Ta postane že po trikratni uporabi umazana in polna bakterij. Ce torej takšno krpico dolgo uporabljamo, smo zmerom v nevarnosti, da same nosimo na svojo kožo bakterije in da se nam koža vname. Uporabljajte za pudranje košček vate, ki ga pri vsakokratni uporabi izmenjajte.
Sicer pudranje samo po sebi ni Škodljivo, seveda če ne pretiravamo. Narobe puder celo koristi, ker varuje kožo pred prevelikimi toplotnimi iz-premembami in morebitnim okuže-Ai	m	»jem.
Nekateri ljudje uporabljajo puder celo za nekakšno suho umivanje glave in las. S tem seveda ne dosežejo po-Za športne pon«ve, ki se jim podajo polnega uspeha. Narobe, lasje so po-predvsem preproste črte, je prlporoč- tem še bolj umazani in mastni. Takšno ljlv gornji športni plašč. Odlikuje se pudranje je priporočljivo samo pri bol-po čistosti črt in po preprosti ele- nikih, ki dolgo leže in jim las ne mo-gancl. Plašč na sliki Je lz peščeno- remo umivati z vodo, ali če to odredi barvnega volnenega blaga la velblod- zdravnik. Edino v primeru prhljaja je dlake. Temna obleka z nagubanim 1® puder, pomešan z določeno količino krilom Je modra ali rjava. Klobuček žvepla, zelo koristna masaža.
Je v barvi plašča, samo trak se ravna Puder je popolnoma nenadomestljiv po obleki. Novost tega plašča so ljudem, ki se jim potijo noge. Prav dvojni lepki, ki pričajo, da Je bil tako je tudi za vsako masažo puder zelo plašč sešit letos in ne lani. koristen.
Izpadanje las
Izpadanje las je ena izmed najtrdo-vratnejših bolezni. Največkrat so pa ljudje temu veliko sami krivi, ker bolezni o pravem času ne zdravijo, oziroma ne poiščejo pravega vzroka njenemu postanku.
Največkrat je izpadanju las kriva slabokrvnost ali premajhna odpornost po kakšni dolgotrajni bolezni. Razen tega je vzrok tej zavratni bolezni lahko tudi še hitro hujšanje, motnje hormonov, pa tudi premastna ali presuha koža na glavi.
V glavnem je naloga vsakega, ki mu izpadajo lasje, da najprej točno ugotovi vzrok. Potem naj poskrbi za okrepitev svojega telesa z dieto, popolnim počitkom, kopelmi, športom in telovadbo; skratka, zdravi naj se s tistim, kar njegovo telo najbolj potrebuje. Telovadba in šport bosta v vsakem primeru samo koristila. Sele potem zdravite kožo in lase same. če imate mastno kožo, je dobro, če si večkrat masirate kožo s kakšno lasno vodo, ki ji je primešan majhen odstotek alkohola. Morda je izpadanju vaših las krivo lenivo kroženje krvi. V tem primeru uporabljajte zdravila, ki vsebujejo kinin ali arniko. Ako imate dosti, prhljala, bo najbolj zaleglo mazilo, ki vsebuje žveplo.
V zadnjih letih so delali na področju te bolezni veliktf poskusov. Največ uspeha so še dosegli z obsevanjem z višinskim soncem, ki pred vsem pospešuje kroženje krvi, V glavnem nikar ne poskušajte različnih zdravil, ki so morda temu ali onemu vašemu prijatelju pomagala. Ugotovite najprej tehtni vzrok svoje bolezni, potem p« vztrajno na delo.
ČAROBNI LIK
Pomen besedj navpično in vodoravno; 1. glas, 2. grško rimljanski bog, 3. mesni izdelek, 4. rabota, 5. žuželka.
OPEKE
čimIIrim!
Pravilna rešitev: pregovor.
Rešitev križank«
Vodoravno po v r h t i : J. im, 7.a muda. 2. tak, davi«. 3. orač, lun. 4. Jepenac, b. 5. ac, flah, nr. 6 r, Havinja. 7. kar, tac). «. konec, dne . 9. alf kar, ac.
Reftitev čarobnega lika
J. Tencrios, 2. narod, 3. merilec, 4. dolar, i. moderen.
Delitev številnika
a) tarok, b) obala, c) boter, C) Atene, d) Kanal; tobak, Karel.
Reftitev dopolnilnice
Ivan Tavčar.
Reftitev posetnice
Knjigarnar.
Rešitev skritega pregovora
Bres dela ni Jela!
ELITNA KONFEKCIJA
MAR/BOP
D m N ASA vedno najnovejše
moramo večkrat skrtačiti s uočeno v slani vodi, ali jih , soljo in potem skrtačiti.
garnituro
Tesni čevlji Janezek dobi so propast zdravih nog jnriT_ri
Zaradi stalnega pritiska na eno in U w U isto mesto se koža ožuli. To je začetek • pravega žulja, če je na mestu pritiska j kost, kakor je na primer na prstih na ; nogah, kjer se žulji najlaže in naj- ; Hlačke: Za hlačke potrebujete 90 gr pogosteje napravijo.	; modre in 5 gr bele volne. Preden za-
Žuljev se bomo pa obvarovali, če bo- ;cnete plesti, je zelo_ dobro, da si najino o pravem času zavarovali kožo »prej napravite vzorček m na podlagi
 __,	.	_,	,	.	,	-	,	!vzorčka izračunate potrebno število
pred pritiskom. To pa dosežete, ce da- J osnovnih zank. Ce pletete rahle je ali ste čevlje nekoliko raztegniti ali pa . z debelimi pletilkami, se bo pletenje če na določenih mestih, kjer vas tišči- ! rajši razširilo. Pri hlačkah sta levi in podložite košček vate. Včasih je pa že »desni del enaka, le paziti morate na prepozno žulj je že tu, kakor hitro!to, da ne gledata oba dela na isto ste prvič obuli pretesne nove čevlje. • stran Plesti pričnite na spodnjem rebu tv*	;s pletilkama st. 2. Nasnujte 90 petelj
To boli in otežuje hojo. So pa hvala in letite 2 desni in 2 levi 2 cm vi-Bogu nekatera sredstva, s katerimi se :soko. nato pietite s pletilkama št. 2 in je mogoče o pravem času obvarovati Spol 1X) kroju. Na eni strani (spredaj) žuljev. Včasih se pa tudi zgodi, da je : snemajte v prvi vrsti 2 petlji, v tretji, žulj na moč trdoživ in da ga morate »peti, sedmi, deVeti, enajsti, trinajsti in zdraviti po mesec dni in več, preden {sedemnajsti vrsti po 1 petljo, nato pa
se ca iznebite V resnih nrimerih ko • pletite naravnost do pasu. Na drugi m; ga iznemte. v lesmn pnmeiin, ko • lrani (zadaj) snemajte po 1 petljo v
žulj neznosno boli. je najbolje, če se ; drugi, četrti, deseti, šestnajsti in štiri-
zatečete k zdravniku, ki razpolaga- Sjindvajseti vrsti, nato pa na vsaka dva
kirurškimi zdravili za žulje.	; cm po 1 petljo vse do pasu. Pas mora
V vsakdanji borbi z žulji si pa po- {biti zadaj višji, zato spletite najprej
magate tako. da žulj najprej očistite j samo 50 petelj, nataknite zadnjo petljo
kože, potlej pa natrete z oljem za nego jn® drug°	'11
noc in »odložite noeavico na tistem Opletite takole 40, 30, 20, 10 petelj, nato nog m podložite nogavico na tistem ,pa spet eno vrsto vse zdaj vzemite
mestu z vato.	»pletilke št. 2 in spletite 3 cm visok
Nezadostna nega nohtov na nogah »rob: 2 desni, 2 levi. Drugo polovico prav tako lahko povzroči nepotrebne J spletite prav tako, samo pazite, da se bolečine. Nohtov na nogah ne bi smeli »bosta krili levi strani ali pa pravi, striči, temveč jih morate samo piliti, j Vzorec, v katerem pletete hlačke, je kakor delamo z nohti na rokah. To;kombiniran verigast.	.	..	,
„	.	,	.	,	-	.	,	»	1.	vrsta:	4	desne,	naslednji	dve
Pa zato, ker tako ne porežete ogalov, j petlji spustimo s pletilk, ne da bi jih kar pogosto povzroči, da začno nohti ;p0dpletli, tretjo in četrto petljo podrasti v meso. S tem si pa lahko na-Spletemo desno, nato desno onidve, ki kopljete kar resne bolečine.	j smo jih preje spustili, spet 4 desne itd.
Tesni čevlji in pretirano visoke pete • XI. vrsta: same leve.
*o uničile že dosti zdravih neg. De- t III- vrsta: tako kot I. vrsto, formirane voge so pa hudo nevšečne. j	J?'saeme de,ne.
Kadar vas ta nevsecnost doleti, ne ; VI vrsta. leve preostane nič drugega, kakor da se S vil. vrsta: prvo in drugo petljo spu-zatečete k zdravniku. Zdravnik bo do- j stimo s pletilke, podpletemo desno ločil primerno podlogo za noge in te- {tretjo in četrto petljo, nato desno prvi lovadbo nog, s čimer boste dosegli, da j dve, 4 desne itd. si boste prej ali kesneje noge popol-!	vreta:	lere
noma ali vsaj toliko pozdravili, da • IX' vlsta’ ta o vli' boste vsaj laže hodili.
Znano je, da pogosto tudi bolečine V hrbtu izvirajo od deformiranih nog,
X. vrsta: leve.
XI. vrsta: desne.
XII. vrsta: leve.
XIII. vrsta: tako kot I.
da ne govorimo o bolečinah v kolenih. ; Ko spletete oba dela. ju lepo se-Posebno od hoje v pretirano visokih .sijte in prišijte naramnice, okrašene petah in pretesnih čevljih.	iz be o ncx
Upognjena kolena napravijo vsako; Jopica: Za jopico potrebujete 140 gr hojo grdo in na tako deformirano nogo • modre in 15 gr bele ™'^e. Plet^ naj-je težko obuti normalne čevlje Takšna	rNasn1“t|a8f telj in pletite
kolena so bila nekoč za človeka velika i2cm Visok rob desnih petelj. V 11. vr-Tieprijetnost, ki je ni bilo mogoče od- • sti pričnite z vzorcem, ki smo ga spre-straniti. Zdaj je pa drugače. Seveda j daj popisali. Pletite po kroju. Ob rose je pa treba podvreči operaciji, pri {kavni odprtini snemite postopoma 6 čemer se pa marsikdo premisli.	;	na	ramenu	pa	^pletajte	\
»presledkih, da dobite ramo poševno.
 *	 {	Ko	imate	hrbet	gotov, nasnujte za
_	!sprednji desni del 52 petelj. 10 vrst
Krninnir	{pletite same desne, v 11. vrsti spletite
nrompir KOI CISIllO {£rvih 6	(v	Eredi	spredaj)	desno
Krompir — ta steber kranjske dežele | (teh 6 petelj pletite na vsako stran
— ni snmn irrlnfnr. hrnnivo temveč {desno vse do vratu), da dobite rob. -- m samo izdatno hianivo, temveč -Nato pričnite z vzorcem. Prve 4 petlje
imamo od njega tudi različne	diuae	„ desno druge	4 zaobrnite itd. Ob ro-
koristi. Vsebuje namreč neke	sesta-	»kavnem izrezu (v 58. vrsti)	snemite
Vine, ki lahko odiično služijo za čistilo, {postopoma 8 petelj. V 90. vrsti pri-
Te lastnosti pa zaslužijo, da z njimi »čnite delati izrez ob vratu. Na ramenu
seznanimo tudi naše bralke, preudarne {spet zapletajte v presledkih tako ka-
Cosnodinie temholi ker ie kron11311' »kor pri hrbtu. Ko imate oba sprednja gospodinje, tembolj Kei je Krompu »dela na.snujte za rokav 56 petelj. Za-najcenejse čistilo, ki si ga moremo ;čnite plesti ob zapestju. Najprej sple-misliti.	;tite rob < 10 vrst samih desnih), nato
Ce imate kakšno svetlo volneno oble-{vzorček. Dodajajte po kroju. Ko je ko, ki ste jo umazali, olupite	presen	»rokav dovolj	dolg, ga zgoraj	postopno
krompir. Ce čistite temnejše	stvari,	{zaokrožite s	snemanjem in	zapletite,
potlei krompir samo operite in obri- {Na notranji strani rokav sesijte m ga
situ vninpnp Htniiinp vseh vrst obleke Svšijte. Paziti pa morate, da rokav ne site. Volnene tkanine vseh vi st, obleke ; J	rokavne odprtine. Ko imate
in plasci bodo spet čisti, ce v pet litrov ^ s“šit0 vzemite kvačko, belo
vodo olupite kilo krompirja ali pa sa- !volno in jopico lepo okrasite. Okoli
mo opranega nastrgate. V rjavkasto {vratu napravite luknjice iz ovitih in
Penečo tekočino vtaknite obleko z ma- »šibičnih petelj, skozi katere potem na-
deži, jo večkrat stisnite in pustite le- {peljete vrvico.
žati v tekočini.	{ Cepiča: Za čepico potrebujete 45 gr
Naposled tkanino še enkrat pregne- »modre in 20 gr bele volne. Nasnujte tite in poščetkaite, še zmerom jo dr- {52 petelj in pletite 1 desno in 1 levo >eč v tekočini, ščetkajte pa glede naj 3 cm visoko Nato•	[uknjic^
kakovost tkanine bolj ah manj močno. »naredite°tako, "da podpletete prvo pe-Nato tkanino iztisnite m otresite vse »tl.j0 levo drugo desno, tretjo in četrto
majhne delčke krompirja. Ce so ostali S Skupaj desno, 1 ovoj itd., nazaj pa
Se kakšni madeži, čiščenje brez pc- {spet 1 levo in 1 desno. Ko imate vsega misleka ponovite. Naposled očiščene j skupaj 4 cm visoko, začnite z vzorcem, tkanine obesite v senco sušit. Gospo-S ki je isti kakor pri jopici. Na eni
s«* j« ■r.rr stersss	s«,	“‘..k
fena, ko bo tkanino še vlažno zlikala ;da /mJate v vjšini 17 cm 60 petelj, m videla, da je spet kakor nova. {Tako ste spletli polovico čepice. Ple-Umazano posodo očistimo, če v njej; tite dalje drugo polovico, le tako, da Pustimo kuhati presne krompirjeve ;na oni strani, kjer ste dodajali, sne-olupke s kuhinjsko soljo. Krompirjevka S mate na vsaka 2 cm 1 petljo do 52 pele zelo primerna za čiščenje zlatnine, {telj. Tedaj čepico upognite in spletite bronziranih predmetev, okvirov, vseh
fovin, razen tega pa s krompirjevko »gj^ s {,ei0 volno. Skozi luknjice pa tudi brez truda odstranite musje ma- »napeljite vrvico.
deže. Krompirjevko zato nikoli ne { copatki:	Za copatke ]X)trebujete
metujte, temveč zmerom uporabite za ;20 modre in 10 gr bele volne. Na-tiSienje.	j	................................
Problem M. 85
Sestavil A. W. Gallitzkv (1898.)
(B 33)
Mat v 3 poteiah
Problem st. 86
Sestavil Samuel Lovd (185?.)
Foto li. Kern
(B 51)
Mat v 4 potezah
Oviran v razvoju
španska partija
(NewYork 1897.)
i—»45 <—i	—I
i—>15 <—i >——'
v
snujte 48 petelj z belo volno in pletite s pletilkami št. 2 % v sledečem vzorcu:
1., III., V. vrsta: levo.
11., IV., VI. vrsta: desno.
VII., IX., XI. vrsta: desno.
VIII., X.. XII. vrsta: levo itd.
12 vrst spletite z belo volno, nato začnite z modro. Ko ste tako spletli 44 vrst, napravite y 45. vrsti luknjice, tako, da spletete 2 petlji desno skupaj, 1 ovoj, dve desni itd. V 49. vrsti vzemite dve novi majhni pletilki in na vsako pletilko predenite po 16 petelj s krajne strani; v sredi vam ostane prav tako 16 petelj. Zdaj pletite samo srednjih 16 petelj na ta način:
I. vrsta: same leve, obrnite.
II. vrsta: same desne. Prvi 2 petlji spletite skupaj desno in nataknite na pletilko ob strani, tako da imate na tej pletilki 17 petelj, na srednji pletilki vam jih ostane še 14. Prve štiri petlje spletite . navadno. desno, • peto. šesto, sedmo in osme pa spletite tako, da napravite iz vsake petlje dve. (Naj-
Tako imate na levi srednji pletilki še 6 petelj. Prve 4 spletite desno, zadnji;; 2 pa desno skupaj in dobljeno petljo < nataknite na levo stransko pletilko.* Zdaj vam jih mora na srednji pletilki ostati 16, na obeh stranskih ple-;; tilkah pa 17 petelj.
III. vrsta: leve.
IV. vrsta: tako kot II.
Vzorec je torej prav tak kakor v začetku. Paziti morate* da vsakih 6 vrst menjate, da vam pride tudi tako nagubano kot pri prvih 48 vrstah. Ko imate na vsaki stranski pletilki 30 petelj, začnite plesti okrog in okrog; to se pravi, da pletete vseh 76 petelj (v istem vzorcu). Ce se vam bo zdel copatek premajhen, lahko ob straneh dodaste nekoliko petelj. Ko spletete 32 vrst, vse petlje zapletite, zadaj se-šijte in napravite približen oris za podplat. Podplat pletite vse vrste desno in ga prišijte k zgornjemu delu. Da se vam ne bo prehitro obrabil, ga lahko podložite z močnim blagom ali klobučevino. Iz bele volne naredite še
Beli:	Cmi:
Showalter	Pillsbury
1. e4	e5
2. Sf3	Sc6
3. Lb5	Sf6
4. O—0	SXe4
5. d4	Sd6
6. La4	eXd
7. c3	dXc?
8. SXc3	Le7
9. Sd5	0—o
10. Tel!	Lf6
11. Lf4	Se8
12. TXe8!	DXe8
13. SXc7	De4
14. Ld6!	Tab8
15. Lc2	Dg4
16. LXf8	KXf8
17. Dd6 šah	Le7
18. Tel	g6?
19. Dd2	Dh5
20. Sd5	Ld8
21. Dc3	f6
22. SXf6	La5
23. Sd7 šah	LXd7
24. Df6 šah	Kg8
25. Lb3 šah	Dd5
26. LXd5šah	Le6
Aljehin je mojster v slepi igri
la slepe partije Aljehin—Feld
(Tarnopol 1916.)
prej spletite navadno desno, nato pa : vrvico in jo napeljite skozi luknjice, isto petljo še enkrat desno od zadaj.) |	Mara	Novakova.
Sol v gospodinjstvu
Pri želodčnih težavah, zgagi in podobnih nevšečnostih nam pomaga, če Spijemo počasi v požirkih skodelico mrzle slane vode. Pri zaprtju izpijemo Pa na tešče toplo, precej močno slano v°do. Tako dobimo preprosto, poceni In dobro domače zdravilo.
Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plisc fino In hitro izvrSi
HlateU&lfUUeš
UUBLIANA. Frančiškanska ulita nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
Ce se opečemo in na opečeno mesto takoj denemo plast soli, obvežemo in mirujemo, se nam ne bo nikdar naredil mehur.
Proti vnetju v grlu, še posebno pri otrocih, je slana voda z nekaj kapljicami limonovega soka izborno sredstvo za grgranje. Tudi, če otrok požre nekaj te slanice, mu ne bo škodovala. Ce vročo slano vodo vdihavamo skozi usta in nos, blaži kašelj, katar v nosu in žrelu.
Vlažen zrak v bolniški sobi dobimo, če denemo žareče poleno v mrzlo slano vodo. Pomagamo sl pa tudi tako, da pomočimo rjuhe v slano vodo in jih potem v sobi obesimo.
Pri krvavenju iz nosa: V nos srknemo slano vodo.
Krvavenje iz dlesni: usta izpiramo s slano vodo.
Pri zastrupljenju vzamemo 5 žlic soli in pol litra tople slane vode, pustimo,
da se sol stopi, in jo potem izpijemo, da s tem pospešimo bljuvanje.
Zmrzle šipe, ki jih zdrgnemo z mlačno slano vodo in časopisnim papirjem, postanejo spet čiste.
krtačo, namočeno v
»DRUŽINSKI lEDNir
v vsako
SLOVENSKO HIŠO!
Porabili nasveti
Da se apnenec ne nabira v kotlu,
loncu ali drugi posodi, v kateri se
zmerom segreva voda, denemo v po-
sodo dobro očiščeno ostrigovo školjko.
školjka bo pobrala ves apnenec, ki se
drugače nabira po posodi.
Da petršilj ohrani lepo zeleno barvo,
ga vrzimo za dve minuti v vrelo mast.
Hrapava koža na lakteb je zelo
grda. Zato je nikar ne pozabite vsak
dan namazati z mastno kremo, da bo-
ste tudi na lakteh imele mehko in
gladko kožo.
15. Se5—171! (Grozi DXe6 In potlej Sh6šah, DgSšah in 8f7 mat) Kg8Xf7, 16. DXe61! (In kljub temu) Kf7—g6,
17. g2—g4	IA>7—e4,
18. Sf3—h4 mat.
Rešitev problema it. 83
1. Df6—b6 ‘	g4—g3
2. Sgl—f3 šah Kh2—h3(hl)
3. Db6—e6(gl) mat.
1..... Kh2—hl(g3)
2. Sgl—e2	karkoli
3. Db6—h6, gl ali e3 mat.
Rešitev problema St. 84
1. Lb3—dl	d3—d2
2. Kh7—g7	kar koli
3. Ldl—b3(g4) mat.
1. ....	Ke6—f6
2. Dc7—d6šah	karkoli
3. Dh6 ali Lh5 mat.
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA
PREVEDLA K. N.
na
RAZPOTJU
28. nadaljevanje
Naslednji dan je prejel Sabinin oče brzojavko in takoj sedel na vlak za Berlin. V svojem oddelku sedeč je bral neki berlinski dnevnik in šele iz njega izvedel, kaj se je bilo zgodilo njegovi hčeri. Zmerom znova je bral, da je njegovo Sabino v mraku nekdo napadel v njenem stanovanju. Izvedel je tudi, da je rana nepomembna; toda to ga je le malo potolažilo.
Neznanec je v Sabinino stanovanje gotovo vdrl zato, da bi jo umoril, in dokler ga ne primejo, bo neprestano v skrbeh, da bi utegnil napad ponoviti. In morebiti bi imel drugič več uspeha.
Toda kdo je njegovega lepega otroka tako zelo sovražil, da mu je stregel po življenju? Strahovito razburjen je prišel v Sabinino stanovanje. Sabina je ležala v postelji in mala Ločica je sedela pri njej. Sabina ni vedela, da je služkinja očetu brzojavila, naj pride v Berlin. Zato se je na moč začudila, ko je zagledala pred seboj očeta.
»Ali je tvoj obisk slučajen, očka? Saj sem vendar danes hotela domov,« mu je zaklicala.
»Služkinja mi je brzojavila, Sabina,« ji je kratko pojasnil. »Razen tega sem bral v jutrnjih listih, kaj se je zgodilo.« Zaskrbljen se je nagnil k njej. »Kako se počutiš, dete moje?« Glas se mu je tresel od razburjenosti. Sabina se je nasmehnila.
»Cisto dobro se počutim, očka, le zdravnik meni. naj nekaj dni ostanem v postelji, sicer me sploh ne bi našel ležeče.«
»Ali res ne slutiš, kdo te je napadel?«
Odločno je odkimala. Niti pomislila ni na to, da bi kateremu koli človeku izdala, kar je izvedela; tudi svojemu očetu ne. Bilo bi grozno, če bi smrt moža, čigar ime je nosila, spravljala v zvezo z l^ibe-zensko afero. In na otroka bi padla senca. Pozneje, ko bo Lota dorasla, bi utegnila slišati kaj o tem. In ona ji je hotela očetovo sliko prikazati zmerom v kar najlepši luči.
»Kakor hitro boš smela vstati, moraš priti domov. Niti minuto dalje, kakor je potrebno, ne smeš ostati v tem stanovanju. Spomladi ti bom pa doma na najlenšem prostorčku ob bukovem gaju zgradil hišico. Na zunaj bo podobna hišicam stanovanjske kolonije, znotraj bo pa pravi razkošni gradič. Iz tega Babilona moraš pa čimprej odpotovati, sicer ne bom imel miru ne podnevi ne ponoči.«
Prikimala je.
»Da, oče. S preselitvijo se strinjam in ti prepuščam, da vse urediš. In že zdaj se veselim hišice, ki si mi jo obljubil sezidati.«
Še tisti dan je Robert Tann odpovedal Sabinino stanovanje in uredil vse potrebno za preselitev. Svoji ženi je pa telefoniral, da se vrne naslednji dan in da bo hkrati lahko objela svojo hčerko, ki bo odslej z malo Lotico za vselej ostala pri njiju.
Osem dni pozneje je mala Lotica že uživala vse prednosti, ki jih je imelo zanjo majhno podeželsko mestece. Zdaj je smela tekati in skakati po mili volji.
Idealnejših starih staršev, kakor sta bila Robert Tann in njegova žena, si ni mogla želeti. In mala Lotica jima je bila po krvi vendar popolnoma tuja.
Zdaj je bila Sabina spet doma in preteklost je s tem spet oživela. Njena ljubezen do Egona Sterna se je spet prebudila to nehote je morala pogosto pomisliti, zakaj je vse prišlo tako drugače, kakor je tako trdno upala.
Čeprav si je zelo prizadevala, vendar ni mogla pozabiti preteklih srečnih dni, ko jo je Egon še ljubil.
XXX.
Sabinina vrnitev v rojstno mesto Je zbudila veliko senzacijo.
Vrnila se je vendar kot grofica, obdana s čarom romantične poroke. Njena svetlolasa lepota je bila
v črnini še bolj podčrtana. Povsod so strmeli vanjo in marsikdo je začuden mislil, da Je bila Sabina Tannova sicer že poprej dedna stvarca, a takšne lepote ni nihče pričakoval.
Seveda so Jo pa tudi obrekovali. Ugibali so, kdo neki Je bil moški, ki je Sabino napadel v njenem stanovanj u v Berlinu. Ali ga res ni poznala, kakor je zatrjevala policiji, ali pa ni hotela izdati, ker je bil kdo izmed njenih bivših ljubčkov. Ugibali so na vse mogoče načine in kajpak prišli do neverjet-
nih zaključkov, ki niso niti zdaleč odgovarjali resnici.
Tudi trgovec Porst se je z naj-večjim zanimanjem udeleževal tega ugibanja in je nekega večera pri stalnem omizju napeljal pogovor na to, potem ko je po grlu spravil že več poličev. S skrivnostnim glasom je povzel;
»Jaz pa vem, kdo je tej napihnjeni kraljici mode stregel po življenju. In kdor ima vsaj nekoliko soli v glavi, mora takoj pomisliti na to.«
Gostje stalnega omizja so z vsemi znaki radovednosti staknili svoje od zaužite pijače zardele obraze in se vprašujoče zazrli v Forsta. Ta je pa še nadalje skrivnostno namigaval in s tem še stopnjeval njihovo radovednost. Naposled je pa le dejal:
»Marsikakšna stvar se nam zdi pogosto skrivnostna in zapletena, ker človek spregleda tisto rešitev, ki je najbližja. Poznam storilca in večina vas ga tudi pozna. Na primer vi, tovariš Klimann. Spomnite se, da ste lepega pomladanskega dne opoldne zaman čakali, da bi vam nekdo od mojega podjetja prinesel zavitek z dvajsetimi tisočaki.«
Vsi so se spogledali in se strinjali v tem, da napadalec ne more hiti nihče drugi kakor Egon Štern. Sprva so pač nekoliko ugibali, kaj je na govorici, da je odpotoval v tujino; toda Porst je namignil, da se je prav gotovo skril nekje v berlinskem podzemlju in zdaj uživa njegove tisočake. Tako so bili naposled prepričani, da je bil mož hudo zaljubljen v svojo bivšo ljubico, in vest, da se je poročila z grofom Werdnom, ga je tako razkačila, da se ji je hotel maščevati. Porst je naposled pribil:
»Človek, ki je tako prebrisano izmaknil dvajset tisočakov, je zmožen tudi umora. Kajti, da jo je hotel umoriti, je nedvomno in grofovska kraljica mode je imela vražjo srečo, da je še tako odnesla.«
Popili so še polič za poličem in razpravljali o tej velezanimivi snovi. In posledica teh razgovorov je bila, da sta trgovec Forst in stavbni podjetnik Jacobi, ki je bil jezen na Roberta Tanna zaradi njegove konkurence, napisala dve anonimni pismi. Drug za drugega nista vedela in oba sta napisala pismi na pisalni stroj in ju oddala v Berlinu zato, da ne bi zbudili pozornosti.
Jasno je, da to, kar so govorili pri stalnem omizju, ni ostala skrivnost. Večina gospodov je povedala zanimivo novico svojim ženam in te so vest kot gotovo dejstvo raznesle na vse strani.
Nič čudnega ni, če je zadeva prišla na uho tudi časnikarjem. Kmalu je neki berlinski listič, ki ni bil nič kaj na dobrem glasu In se je specializiral za objavljanje škan-dalčkov iz berlinske družbe, objavil vest, da je bivši ljubimec kraljice mode lepotico napadel in jo skušal umoriti. Očitno iz ljubosumnosti do umrlega grofa Werd-
na, morebiti pa tudi iz manj romantičnih nagibov.
Policija je pa Egona Sterna, ki ni bil nikjer prijavljen, iskala po Berlinu.
Tudi Robert Tann in Sabina sta izvedela za govorice. Tann je bil razburjen, ker je mislil, da mu ne bo treba nikoli več slišati imena Egona Sterna. Preveč ga je spominjalo na preteklost, zato se ga je bal.
»Ko bi le vedel, kdo je sprožil to obrekovanje.«
»Da, ko bi vedela,« je menila Sabina.
XXXI.
Podjetje Gonzales in Štern je bilo prijavljeno in oba sodelavca sta se z veseljem in dejavnostjo lotila dela.
Egon Štern je s svojo dolgoletno prakso v žitni trgovini dal podjetju novo, modernejšo podlago in že prvi tedni so pokazali, kako prav je Gonzales storil, ko je Egona Sterna vzel za sodelavca. Olvida je igrala tolmača.
Trgovsko šolo je obiskovala samo še nekaj popoldanskih ur, sicer je pa sodelovala pri novem
V 24 URAH
barva, plisha in kemično čisti obleke, klobuke itd. škrobi in Bvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
podjetju. V Egonu Sternu je našla odličnega učitelja.
Toda po tistem usodnem večeru, ko je zbežala v hišo, se nista nikjer več sestajala razen v pisarni. Egon je ravnal z Olvldo zelo nežno in obzirno, skoraj nekoliko boječe. Imel je občutek krivde nasproti njej.
Jaime Gonzales pa ni niti slutil, kako sta se oba človeka spoznala. Sprva je bil prepričan, da gre za mlada zaljubljenca; toda kmalu je bil drugačnega mnenja. In tako se je zgodilo, da je začel Olvido zaljubljeno gledati. Zaradi trpečega izraza v njenem obrazu se mu je zdela še bolj privlačna in pogosto je premišljeval, kaj bi utegnilo malo Olvido tako hudo mučiti.
Vprašal jo je po njenih rodbinskih razmerah in izvedel, da nima ne staršev ne bratov in sester. Bila je sama samcata na tem velikem svetu.
On sam je imel pa razen staršev še celo vrsto bratov in sester in še drugih sorodnikov. In ker se mu je zdela veriga sorodnikov potrebna za pošteno življenje, je bil kar prestrašen, ko je izvedel, kako sama je Olvida.
»Toda, senorita, tega si skoraj predstavljati ne morem. Jaz imam štiri sestre in bi vas prav rad seznanil z njimi. Moje sestre imajo razen tega velik krog prijateljic in tako boste lahko po njih spoznali celo vrsto ljubeznivih deklet.«
Olvida se je na tihem zdrznila. Zdaj, ko je Jaime Gonzales omenil svoje sestre, jo je na lepem spreletela misel, ki se je že dolgo ni polotila. Mislila je na svojo preteklost. Zabičila si je, da nima pravice občevati v pošteni meščanski rodbini. Pa ne morebiti, ker je bila nekoč revna delavka, ne, temveč zato, ker se je potikala po beznicah in zloglasnih barih.
Prijazno Gonzalesovo vabilo je na lepem povzročilo, da si je bila na jasnem, kako daleč stran mora biti od vsega, kar se imenuje »rodbina«. In hkrati jo je še močneje obšlo hrepenenje po prijateljicah in tovarišicah njenih let, po dobrodejnem miru domačega ognjišča.
Solze so ji ob tej misli spolzele po licih. Ko je Gonzales to videl, se mu je še bolj zasmilila. Začel ji je prigovarjati.
»Kakšno nedeljo bi morali k nam priti. Verjemite mi, ugajalo bi vam. Moji starši imajo svojo hišico. Bratje in sestre so vsi dobro preskrbljeni in tako prav udobno živimo. Ob nedeljah je pri nas tako dobrodejno živahno. Skoraj vsako nedeljo nas obiščejo tudi strici in tete in prijateljice mojih sester.« Olvidi se je na lepem zdelo tako zapeljivo, da bi smela biti tudi ona v takšnem toplem rodbinskem okolju; toda Gonzalesu je odgovorila:
»Hvala vam za prijazno vabilo, senor. Toda najbolje se počutim, če sem sama, nobene želje ne čutim po veliki družbi.«
Toda Gonzales ni popustil, še jo je silil:
»Ce imate rajši manjšo družbo, nas obiščite kakšen delavnik zvečer. Takrat smo sami v družini. Svojim domačim sem že pripovedoval o vas. Tudi gospod Stem je bil že pri nas in mislim, da se je dobro počutil.«
Olvida je prisluhnila. Najbolj jo je zabolela novica, da je bil Egon pri Gonzalesu na domu, a njej tega ni niti z besedico omenil. Toda z njo že dolgo ni govoril ničesar razen poslovnih stvari. Po novem letu bo zapustila trgovsko šolo. Kako se je doslej veselila, da bo smela delati z Egonom pod isto streho; zdaj ji je bila pa že misel na to prava muka.
Jaime Gonzales ji je znova skušal prigovarjati, toda ostala je pri svojem ne. Bilo mu je žal, da ni hotela obiskati njegovih staršev. Tisto opoldne je zamišljen odhajal h kosilu, škoda, da ni hotela priti. Ce mu ne bi osebno tako ugajala, je ne bi bil nikoli povabil na svoj dom. Morebiti je že imela zaročenca?
Olvida je pa tisti večer med Jokom zaspala. Kako žalostno je bilo, da je morala vleči za seboj preteklost, ki jo je morala skrbno prikrivati pred očmi svojih soljudi. Ne! Dekle kakor ona ni spadala v družbo mladih deklet, ki se z moškim, ki ga poljubljajo, navadno tudi poroče.
Čutila se je zapuščeno na tem velikem svetu in je zavidala vsem ljudem, ki so imeli kakega človeka, za katerega so živeli. In kako vesela je bila še pred kratkim, ko je upala, da bo Egon zaradi njene
Poznavalec psov
»Ponudili so ml tega jazbečarja v nakup. Ali se kaj spoznate na pse?«
»Da, tega prav dobro poznam. To je Poki gospoda 2olne iz šiške.«
Nedeljski lovec*
Gospod Žužek se vrne z nedeljskega lova. čez ramo mu visi velik zajec. Žužek ga ponosno zavihti na mizo, rekoč:
»Dobro sem ga zadel, ali ne?«
»Izvrstno, saj je šel strel natanko akoai ceno,« ga pohvali gospa Žužkova.
Zlobno
On: »Tale Kovič je sicer prijeten človek, samo preveč govori.«
Ona: »čudno, kadar je s menoj, pa komaj da odpre usta.«
On: »Je že predobro vzgojen, da M ti segal v besedo!«
Spalna srajc« Henrika VIII.
Marsikdo se bo Se spomnil zgodovinskega filma .Henrik VIII.‘( ki so ga vrteli tudi pri nas. V njem je prizor, ko se odpravlja Henrik VIU. z eno svojih žen k počitku. Slavni kralj sedi na postelji v modemi spalni srajci, ki prav zanesljivo ni točen zgodovinski posnetek tedanjih spalnih srajc.
Na Angleškem so takoj ugotovili to filmsko netočnost in po ovinkih je kritika Angležev prišla tudi v Holly-wood. Tam so najprej ugotovili, kakšne spalne srajce so bile v modi za vlade
EH3
ANEKDOTE
Henrika VIII. Dognali so, da takrat sploh še ni bilo spalnih srajc in da so ljudje legali v posteljo nagi.
Režiser filma .Henrik VIII.‘ je torej sporočil na Angleško, da je vseeno bolje, če je legel igralec Charles Loughton — ta je namreč igral Henrika — v posteljo v moderni spalni srajci kakor pa v originalnem Adamovem kostimu...
Dober odgovor
Zenona, filozofa In ustanovitelja sbolške šole (živel okrog 315 pr. Kr.) je dal neki tiran mučiti, da bi izdal svoje tovariše-zarotnike.
»če bi jih imel,« mu je dejal Zenon, potlej tl ne bi bil tiran.
Ponosni premaganec (367—344 pr. Kr.)
Neki Strakužan je obiskal Dioniza mlajšega, potem ko so ga pregnali v Korint. Da bi ga zasramoval, je pri vstopu v njegov skromni dom razgalil obleko, hoteč pokazati, da nima orožja, kakor da bi še vedno stal pred vladarjem. Dioniz se je nasmehljai in dejal:
»Bolje bi bilo, če bi to storil, ko boš šel domov.«
»Zakaj?« ga je začudeno vprašal zasramovalec.
»Da bom videl, ali nisi česa odnesel!«
šegavi Diogen
Diogen se je nekoč mudil v nekem mestecu, ki je imelo izredno velika mestna vrata. Med pogovorom je Diogen šegavo dejal:
»Ej, meščani lepo zaprite vrata, da vam mestece ne bo lepega dne pobegnilo skoznje!«
O Teokritu
Teokrita, znanega grškega pesnika (okrog 305 pr. Kr.) je vprašal neki pesnik-početnik, za kritiko svojih stihov:
»Mojster, kateri stihi so ti bili najbolj všeč?«
»Tisti, M jih nisem prebral,« je odgovoril Teokrit.
Duhovita Kleopatra
Antonij in Kleopatra sta nekoč lovila ribe. Oba nista ničesar ujela. Drugi dan sta spet poskusila srečo. Antonij je pa na skrivaj podkupil nekega potapljača, da mu je na trnek nataknil ribo. Ponosno je Antonij potegnil trnek iz vode, na njem se je zvijala prekrasna riba.
Kleopatra se je naredila, kakor da ni bila opazila prevare. Naslednji dan sta šla z Antonijem spet na ribolov. Ko je potegnil Antonij trnek iz vode, čuteč, da je riba prijela, je nemalo ostrmel, ko je zagledal na trnku lepo ocvrto ribo.
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni ie za zdravega človeka z e i o važno, temveč tudi a bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
*
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
P ospekte in vsa potrebna navadila ioil|e gratis in z veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
vroče ljubezni pozabil na lepo svetlolasko.
*
Naslednji dan je imel Egon Štern opravka na nemškem konzulatu kakor pogosto prej v zvezi s trgovino. Olvida je ostala sama z Gonzalesom. Narekoval ji je nekaj pisem, potem pa, ko jo je nekaj časa opaaoval, je spet začel:
»Ne vem, kaj vas teži, senorita, toda svojemu včerajšnjemu vabilu bi rad dodal, da bi se moji starši in bratje ter sestre vsi veselili, če bi vas spoznali.« Olvida se mu je hvaležno nasmehnila, ker je čutila, da ji dobro želi; pri tem je pa zmajala z glavo.
»Ne morem priti. Prosim, ne sprašujte me zakaj; toda verjemite mi, da ne morem, kakor rada bi to storila.« Gonzales pa s tem ni bil zadovoljen.
»Toda kaj vas zadržuje, da bi nas obiskali? Meni se lahko zaupate.« Rada bi bila zakričala: moja preteklost! Toda namesto tega je odgovorila:
»Najrajši ostanem sama.« Ko je pa še nadalje prigovarjal, mu je odgovorila:
»Ne morem vam tega pojasniti, senor. So stvari, o katerih človek ne govori. Zato vas prosim, da me ne bi mučili.«
Stal je pred temno, nerazrešljivo uganko; saj si ni mogel misliti, kaj bi svobodnega človeka oviralo, da ne bi storil nekaj tako nepomembnega, kakor je obisk pri njegovih starših.
*
Egon Štern se je precej pozno vrnil s konzulata. Olvida je takoj opazila, da je nejevoljen, čeprav je skušal to prikriti. Rekel je Olvidi, ko je imel Gonzales opravka drugje, da mora med opoldanskim počitkom z njo govoriti, češ da je nekaj važnega. Najbolje bi bilo pri njej doma; zato jo je prosil, da bi jo smel spremiti tja.
Pred odhodom je bilo treba opraviti še nekaj neodložljivih zadev. Naposled sta le pričakala poldneva. Egon in Olvida sta skupaj zapustila pisarno in stopila v tramvaj. Toda niti slutila nista, da jima Gonzales na skrivaj sledi; tako je ugotovil, da Egon spremlja Olvido na njen dom. Po tem je bil prepričan, da sta mlada človeka res zaljubljena.
V preprosti snažni Olvidmi sobici sta si nekaj minut nato stala nasproti Olvida in Egon.
»Kaj ti je, Egon? Saj si čisto iz sebe, siromak! Takšnega te še nikoli nisem videla,« ga je nagovorila Olvida.
Dvignil je pogled, poln jeze M onemoglega obupa.
»Kaj se je zgodilo, Olvida? O, tega vse svoje življenje ne bi uganila. če ne bi bilo tako tragično, bi se zasmejal. V domovini so m« obdolžili poskusa umora.«
Olvida se je zdrznila.
»To ni mogoče, Egon!« Stem j« pa vzel iz žepa časopis in ji s stisnjenimi ustnicami pokazal članek, ki naj ga prebere. Olvida je prebrala, kar je berlinski listič serviral svojim senzacij željnim bralcem kot posebno pikantnost. Naposled je dejala:
»Kakor je strašno, da tvoje im® spravljajo v zvezo s poskusen in1 umorom, ti vendar nič ne morejo-Saj vendar lahko dokažeš, da od spomladi nisi bil v domovini.«
»Seveda, to lahko dokažem! Konzul ml je napisal potrdilo, da sen* imel tisti usodni dan opravka celo na konzulatu.« Potlej je pa skoraj zakričal:
»človek bi ponorel! Tu delam »J se mučim v tuji deželi kar mirno in vdano in se trudim, da bi pozabil preteklost. Doma v domovini se pa trudijo, da bi človeku, ki so ga obdolžili prikrivanja denarja, naložili še poskus umora. Razen tega sem pa iz članka 1*' vedel, da se Je milostljiva kraljica mode med tem poročila z nekim grofom, ki je pa že umrl. Priznat* ji moram, da se je hitro sprlja® nila z usodo in pozabila na Pr® teklost. čedalje bolj mi je ja^n ’ kako siromašna je bila njena ta* imenovana ljubezen.«
N Dakota
Minne
sota
S Dakota
' Vermont (3J . Nevv	ffs
Hampshire vy
Massachusetts^ 7/
Rhode Island \ 4.
Connecticut (b
' Nevv Jersey (16
'Delavvare (p
Maryland u3
iVViscon-“v srn
ichigan;
Nebrask
Cotorapo
Illinois
Kansas
Arkan
s as
Ala-
bama
Loui/
Isiana
Dva moža — en sam program
Kako so Američani volili
Franklin Delano Roosevelt je naj-?ečji reformator ene izmed največjih držav na svetu, ameriških Združenih držav. Ob njenem krnjilu je stal v hajburnejši dobi. kar jih je kdaj preživljalo in jih še preživlja človeštvo. Saj je bodočnost vsega sveta v veliki Hleri odvisna od odločitve Združenih držav in njihovega prezidenta.
Rodil se je 30. januarja 1882. v Hyde-Parku v državi Newyorku, kjer ima se zdaj rodbinsko posestvo in kjer najrajši preživlja svoj prosti čas. Po rodu je iz stare in bogate nizozemske družine, ki se je preselila v Ameriko že leta 1649, Bivši prezident Theodore Roosevelt 11901—1909) je bil njegov daljni sorodnik. Tako mu je bila odprta pot v naj višje družabne plasti. Študiral je pravo na Harvardovem vseučilišče do leta 1904. in na Colum-bia-Law-Schoolu do leta 1907.
28 letni senator
Postal je odvetnik. Pridružil se je demokratski stranki in že leta 1910. So ga kot 281etnega moža izvolili za senatorja newyorške države, ki jo je Prav uspešno zastopal. Leta 1912. je Podprl kandidaturo Woodrowa VVilso-ha. Med prvim Wilsonovim predsednikovanjem je postal pomočnik mornariškega ministra. Leta 1918. so ga poslali v Evropo na vojaško inšpekcijo *n vnovič leta 1919. ob demobilizaciji ameriške armade. Ko je pri podpredsedniških volitvah leta 1920. pogorel, je posvetil svoji odvetniški praksi v Newyorku. V avgustu leta 1921. ga je kakor strela z jasnega napadla huda bolezen, otroška paraliza, in mu ohromila roke in noge, da je bil za dolgo vrsto let prikovan na bolniško posteljo.
Marsikdo, kdor dodobra pozna delo prezidenta Roosevelta, se vprašuje, kje je izvor njegove neizmerne energije in kakšne okoliščine so izklesale njegov značaj in temperament. Odkod izvira njegova vera. da delo premaga vse Zapreke in reši sleherni problem? Ljudje, ki žive v neposredni preziden-tovi okolici, zatrjujejo, da je vir Rooseveltove moči prav v njegovi hudi bolezni,, ali bolje, v njegovi volji do življenja, ki je to bolezen premagala. Rto sredstvo, s katerim je Roosevelt Premagal svojo bolezen, uporablja v boju proti sleherni bolezni, notranje-arzavni, socialni, politični, mednarodni.
Boj z boleznijo
Dolgih 13 let je trajal njegov boj z zavratno boleznijo. Roosevelt se je tc borbe lotil z besedami: »Bilo bi smešno *n strahopetno, če bi kot odrasel človek dopustil, da me premaga otroška bolezen.«
Roosevelt bolezni ni samo premagal, temveč je med vsem bojem ohranil vse odlike svojega značaja:	humor,
Prikupnost, prijateljstvo nasproti ljudem, optimizem, voljo do družbe in življenja sploh. Tudi med boleznijo se ni nikdar zapiral pred ljudmi, temveč le zahajal v družbo. Tako si je ustvaril tisto veliko energijo, ki je potrebna za tako velika dela. Bolezen, ga ll|di ni motila, da se ne bi še dalje Politično udejstvoval.
Brž ko je bolezen nekoliko populila, se je Roosevelt vrnil v ameriško javno življenje. Ko je njegov prijatelj Al Smith 1. 1928. kandidiral za Prezidenta, je želel, da ga na mestu guvernerja države Newyork nadomesti Roosevelt. Al Smith je pri prezident-skih volitvah propadel, Roosevelta so Pa izvolili za newyorškega guvernerja. Del tod se je povzpel na prezidentski ®o°l leta 1932., a oblast je prevzel šele *• marca leta 1933., štiri mesece po
izvolitvi.
Takoj je začel izvajati svojo veliko reformo na socialnem in gospodarskem Področju, ki jo poznamo pod imenom New Deal (.novi način, novi sistem, novi red).
New Deal
Z New-Dealom je hotel Roosevelt fotreti veliko gospodarsko krizo, ki se s® v Ameriki začela na koncu leta 29., pokončati z načrtnim gospodarstvom. Vlada je pod njegovim vodstvom uvedla nov sistem v industriji m v državnem gospodarstvu, čeprav “Pada USA med tiste države, ki ničesar bolj ne mrze kakor vmešavanje v fasebno trgovino. Vlada je začela svoj Program s poživitvijo industrije z jav-nnri deli, s povečanjem kreditov in jTpjo kupno močjo. Stanovanjska po-‘hka je poskrbela za velike stanovanj-r?6 zgradbe. Dolar je vlada umetno uzvrednotila za 40 odstotkov. Der.ar-Cf>iZavod’ so dobili vladna posojila, etv vrsta ustanov in družb pod vod S]p°nr vlade je skrbelo, da so nezapo-dar11	deia in da. se je gospo-
Somi delavnost pomnožila. Delavci la f organizirali in zavarovali na po-d-si samopomoči. Posebna poljedelska je n*.ova Je podprla ameriške farrnar-• Vlada je uvedla strogo nadzorstvo
bankah in denarnih zavodih in zlo-nila moč zloglasnega Wall-Streeta, iewyorške ceste denarnih zavodov, inonima ameriškega bančnega in fi-lančnega sveta.
jfew Deal je kajpak kakor vsaka no-ost naletel tudi na nasprotnike. Si-er nezaposlenosti ni popolnoma iztrebi, zmanjšal je pa število brezposel-lih s 17 na 7 do 10 milijonov. Kljub emu pa. da so nasprotniki nadaljevali vojo politiko, ne oziraje se na odredbe 7e\v-Deala. so osnovne izpremembe te tospodarske reforme obveljale in mar-ikatera nova odredba je postala prav 'ažen člen moderne ameriške zakono--la je.
Tako se Roosevelt še zmerom bori ; boleznijo: zmagal jo je v svojem :asebnem življenju, v veliki meri v notranjepolitičnem življenju Amerike in storil bi rad vse. da bi se bole--zen premagala tudi zunaj meja Združenih držav.
Večni optimist
Prezident Roosevelt opravlja danes vse svoje delo sede. Kadar govori, mora paziti, da ne bi preveč mahal z rokami, da ne bi padel, kar se mu je nekoč že pripetilo. Toda prav njegova pozornost in vedno obvladovanje telesne hibe, njegov večni optimizem, njegova originalnost in humor so vzrok J nepopisne simpatije, ki jo prezident* Roosevelt uživa v vseh slojih ameri-t škega naroda. Zakaj, njegovi poslu-} šalci zmerom čutijo, da je njegova } duševna sila tem večja, ker je ener-* gijo preizkusil sam na sebi. In prav* zato ga imajo radi tudi vsi njegovi! politični sodelavci in celo strankarski} nasprotniki.	♦
Kot demokrat ni prezident Roose-* velt nikoli odobraval diktatorstva in je vedno simpatiziral z glavnima evropskima demokracijama, Veliko Britanijo in Francijo. Zato je tudi izposloval ukinitev nevtralnostnega zakona v sedanji vojni kljub opoziciji izola-cionistov; saj je bil ta zakon v škodo predvsem Angliji.
Rooseveltova največja zmaga •
Do trenutka, ko to pišemo, nam re-! zultat ameriških volitev še ni znan.j Najnovejša anketa slovečega Gallupo-J vega zavoda za javno mnenje je do-< gnala, da je 53% ameriških volivcev za< Roosevelta in samo 47% za njegove -' ga glavnega nasprotnika. Willkija. Ver-j jetnost je precejšnja, da bo Roosevelt] prodrl, če se to zgodi, bo izv oje val« na j več jo zmago v ameriški zgodovini;! saj bo zmagal nad nečim, kar veljaj za najbolj zakoreninjeno na tem sve-j tu: nad človeškimi predsodki. Nepisan] ameriški zakon pravi, da nihče ne sme; biti trikrat po vrsti prezident. Zmago-J viti Roosevelt bo prvi Američan, kij bo trikrat po vrsti predsedoval drugi] največji državi sveta.
Predsednika Združenih držav volijo vsaka štiri leta, in sicer prvi torek
1 po prvem novembrskem ponedeljku. ♦ Republikanska stranka pač ni mo-
■ Volitve so posredne. V vsaki izmed »Bla med svojimi ljudmi izbrati bolj-
48 držav voliio volivni uDravičenci	kandidata za prezidenta Zdruze-
. z	vonjo volivni upravičenci* ih držay kakor je Wendejj Lewis
najprej volivne može (elektorje). Usta-? willkie. Kdo je ta mož, ki ga imajo
novitelji ameriške ustave so pac do-»danes prav tolikokrat na jeziku kakor
mnevali, da se bodo tako izognili ne-»Roosevelta?
prijetnostim volivne borbe in da bo* VVillkie ni politik, ampak je jioslo-izvoljen za prezidenta zares najvred-»ven človek, in to ne kakršen koli po-neiši	Jsloven	človek,	temveč	»boss«. predsed-
' 7	,	,	...	.	,	 »nik	ene izmed največjih trgovskih
Pri volitvah obeh prvih prezulentov jdrugd v ysej Cmerim. O njem je znani bilo opozicije. Vsi volivni upravi-}mel-nti ameriški časnikar Raymond čenči so vedeli, da bodo elektorji gla-}ciapper dejal:
sovali za VVashingtona. Ta precedenč-; ni primer je odtlej veljal kot pravilo. Elektorji so se morali že vnaprej zavezati, koga bodo volili: tako volivci: vedo, katerega kandidata volijo.
»Hudo mi bo žal. če bodo republi-»kanci izvolili Willkija za prezidenta. IV tem primeru se bo moral odreči [tistih sijajnih, ostrih in treznih besed [o sedanjem položaju, ki jih vsi s ta-► kim uživanjem poslušamo, in se bo
V nekaterih državah (v Iowi, Ne-1 moral zadovoljiti s prostaškimi bese braski, Wisconsinu, Illinoisu) napišejo Idami agitatorja volivne kampanje.« volivci imeni predsedniškega in pod-}
predsedniškega kandidata. £)ek(or;e}Skromen, a samozavesten moz imenuje nato država; glasovati morajo} v.si njegovi navdušeni pristaši pra-v skladu z izidom ljudske volitve. Ivijo o njem. da imajo vtisk, kakor Število volivnih mož, kj jih v vsaki Ida je visok 4 m in da iz njegovih državi volijo ali imenujejo, se točno*°či švigajo iskre, čeprav je dejansko ujema s številom poslancev te države*'’*?0^ 188 cin*n težek 110 kil Tak
  „ *	^	   „	»vtisk	je	posledica	nenavadne	lahkote
zveznem kongresu. Kongres se une-*in moži njegovjh zanosnih govorov.
nuje parlament Združenih držav; se-* wiiikie je izredno skromen, obenem stavljata ga senat in reprezentančna*pa človek, ki o sebi ne dvomi, zbornica. V senatu je vsaka država* Vsi se čudijo čudovitim Wiilkijevim zastopana po dveh senatorjih, repre-Isposobnostim. Čeprav je predsednik
zentančna zbornica ima pa 435
velike ustanove s -kapitalom ene mi-
slancev Skunai s 96 senatorii šteietlllarde dolal'Jev in Preobložen z ne-siancev. snupaj s no senatoiji stele| prostanimi odgovornimi pogovori s ti-
kongres 531 članov in prav tolikšno,šoči poslovnih oseb, najde še zmerom je tudi število elektorskih glasov., dovolj časa, da sc bavi z zadevami, Njih razdelitev na posamezne države} kakor so na primer gospodarski pro-kaže spodnji zemljevid.	}	blemi juga pred državljansko vojno,
Ameriška posebnost je, da morajo} zunanjetrgovinski pomen New-Deala. pri volitvah prezidenta prav vsi vo!iv-}k°i'ba za državljanske pravice itd. ni mnžie iste države voliti lisleoai WUlkie je svojevrsten moz. Iz ne-T	.	1	•	•	,	...	®g } znanih vzrokov se hudo boji new-
kandidala, ki je v njihovi državi do-»jenskih vratarjev. Nikdar ne nosi zabil večino. To se pravi, da mora de-2pestne ure, nikdar ni bil lastnik avto-mokratski elektor glasovati za repu-lmobila. Enkrat na mesec prekine svo-blikanskega kandidata, ali narobe —2 je delo in se odpelje na veliko pra-kakršen je bil pač izid v njegovi! šičjo farmo. Tu se prav rad pogovarja
državi 7atn ie raznmtiivo da le vn «z nadzornikom o reji svmj, o zidanju državi, zato je razumljivo, da je vo-{noyih hlevov in sploll 0 poljedelskih
livna kampanja najbolj ogorčena v| stvareh. Sto dni na leto je na potova-
najgosteje obljudenih državah, kakorlnju in obišče okoli 2000 mest, ki so
v državi New-York (47 glasov), Pen-lv zvezi z njegovo družbo. Med jžotjo
silvaniji (36) in Illinoisu (29).	}se pogaja ne le z višjimi državnimi
Stranka, ki zmaga, ima navadno ve-* funkcionarji, ampak tudi s slehernim
liko večino elektorskih glasov. Ko JefgLi'ak° Pre>>rostim Poslovnim clove-
Roosevelt leta 1932. dobil 22'8 mili-*
jona glasov, je imel na svoji strani* Sin obubožanega očeta 472 elektorskih glasov, njegov glavni* Na potovanju je zmerom zatopljen protikandidat Hoover pa s 15 7 mili-* v grmado knjig ali pa v svoje misli, jona glasov le 59 volivnih mož. * Nekoč se mu je prijietilo. da je se-Volivno pravico imajo v Združenih* del v vlak, namenjen v Newyork, in državah vsi polnoletni moški in žen-t^opi!. šele v Washingtonu. Njegove ,t,. T, torek"), b,l. vo.,v„,h
cencev vec ko 50 milijonov.	}	tajniku. Willkie dela namreč vse s
Novi prezident je prej nastopil svo-* silovito naglico in nima časa, da bi jo funkcijo šele 4. marca, štiri mesece} si zajiel suknjič. Njegova hoja spo-po izvolitvi. Pred nekaj leti so ta}minja na medveda in sploh je v vsem termin premaknili na 20. januar.
Številke povedo, koliko volivnih mož (elektorjev) imajo posamezne države USA pri predsedniških volitvah.
Usodne	dvajse
Vsi prezidenti Združenih držav, izvoljeni v letih 1840., 1860., 1880., 1900 in 1920., so umrli kmalu po izvolitvi — vsi nasilne smrti ali pa za kakšno skrivnostno boleznijo. Letos se že v šesto vrsti takšna dvajsetletnica...
Žrtve tega skrivnostnega kroga smrti so bili prezidenti Harrison, Lincoln, Garlield, McKinley in Harding. Sleherni izmed njih je začel svoje predsednikovanje točno 20 let po svojem nesrečnem predniku. Leto 1940. je nov obroč v tej skrivnostni verigi.
Prva žrtev je bil William Henry Harrison. Ko so ga leta 1840. Izvolili, so priredili v Washinglonu velike svečanosti. Ljudje so celo spali na stopnišču prezidenlovega stanovanja. Harrison, vajen mirnega življenja na larmi, je od razburjenja zbolel in mesec dni po izvolitvi za pljučnico umrl.
Dvejset let pozneje je postal prezident Abraham Lincoln. Med svojim drugim predsednikovanjem je šel dne 14. aprila 1865. k neki slovesni predstavi v gledališče. Med dejanjem je počil strel, ki ga je. oddal gledališki igralec John Wilkes Booth. »Smrt trinogom!« je zakričal atentator in zbežal. Lincoln je še tisto noč izdihnil.
Dvajset let po prvi Lincolnovi izvolitvi je prišel v Belo hišo James Abram Garfield. Vstopajočega v vlak Sta ga zadeli dve krogli, ki ju je izstrelil slaboumni Charles Guileau, Garlield je z.a posledicami dobljenih ran umrl.
Učitelja, vojaka in odvetnika Wil-liama McKinleya so izvolili za prezi-denta 1. 1900. V poznem poletju je obiskal Niagaro. Na političnem sestanku se je rokoval z navzoinlmi, Pristopit je tudi k nekemu vitkemu
mladeniču z obvezano roko. Iz obveze sla zdajci počila dva strela. McKinley je po osmih dneh podlegel. Policija je odkrila veliko mednarodno anarhistično družbo, ki se je bila zaklela, da bo pomorila državne poglavarje 6 držav. Prva žrtev je bil italijanski kralj Umberto, druga McKinley.
Naslednja žrtev je bil prezident Warren Gamaliel Harding. Med njegovim predsednikovanjem so prišle na dan velike korupcijske alere. Osebni sovražniki so napadali tudi Hardinga. Odšel je na dopust na Aljasko. Vračaje se v Washington, je prejel šitrirano pismo, ki ga je hudo potrlo. Javnost ni nikdar izvedela kaj je bilo v pismu. Harding je resno zbolel in kmalu umrl. Zdravniki niso mogli ugotoviti, za čim je bolehal.
Letos je vnovič na vrsti predsedni ška dvajsetletnica.„
vedenju jx>doben preprostemu malo-meščanu. Med razgovorom — hudo rad ima ostre debate — dvigne noge na svojo pisalno mizo ali jih pa ovije okoli stola.
Willkie se je rodil 18. februarja 1892. Njegov oče Herman je imel knjižnico s 6700 knjigami in je vsako jutro na pamet citiral Shakespearove izreke, ko je šel budit svoje otroke. Leta 1885. se je naselil v Elvvoodu v Indiani. Ko je leta 1893. izgubil premoženje, je začel študirati pravo, v prostem času se je pa ukvarjal z vzgojo svojih šestih otrok (4 sinov in 2 hčera). Wen-dell je bil tretji sin. Willkijeva hiša — njegova žena je postala prva ženska odvetnica v Indiani — je bila zmerom polna gostov iz pravniških krogov. Kosilo pri Willkijevih je bilo neprekinjena politična debata. Politični nazori, ki jih je sin »Win« podedoval od svojega očeta, so sloneli na Bryanovih demokratskih idejah.
Revolucionar
Ko je bil Win VVillkie star 15 let, se je vpisal na visoko šolo v Indiani. Prav kmalu je zaslovel kot radikalec in izvrsten govornik. Hud nasprotnik slehernega bratstva, je postal voditelj »barbarov«. Zmerom je nastopal proti bratstvu in proti fakultetnemu redu, zanikoval sv. pismo, jirojjo vedo val prvi teden socializem, drugi pa Jeffersono-vo demokracijo. Zagovarjal je načelo, da je treba vse dedinske pravice ukiniti, češ da niso dostojne za one, ki jih sprejmejo.
Družinska mržnji v j * 2r.-'.V je Willkija gnala da se je prijavil za prostovoljca takoj prvi dan po vstopu Združenih držav v svetovno vojno. Pred odhodom v pripravljalno častniško taborišče je obiskal novo upravnico knjižnice v svojem mestu in ji rekel: »Edita, nenavadno drago bi mi bilo, če bi izpremenili svoj priimek Willk v mojega — VVillkie.« Preden je odšel na Francosko, se je z njo poročil. Na drugi strani oceana je poročnik VVillkie služil v 325. polku jžolj-skega topništva in kmalu dobil stot-niški čin. Zmerom je bil nasproti vojakom pravičen in jih branil proti samovoljnosti predstojnikov.
Po vrnitvi v domovino je stopil v demokratsko stranko v Acronu. Odkrito se je boril proti Ku-Klux-Klanu (tajni družbi proti črncem za zaščito angloameriškega plemena). Postal je ugledna osebnost.
Strasten kadilec
V Newyorku ima VVillkie pisarno na Faynovi cesti št. 20 v dolnjem Man-hattanu. Tu je vedno polno rejžorter-jev in politikov. VVillkie jjosluje prav po ameriško. Zajtrkuje zmerom v navzočnosti obiskovalcev. Na teden dobiva po 1000 političnih pisem. Prečita vsako in odgovori na vsako, in sicer s tako naglico, da so morali njegovi stenografi izumiti posebne krajšave. Strasten kadilec je, ki pokadi na dan po tri zavojčke cigaret, kadar ima pa seje ali javne govore, pokadi celo 6 zavojčkov. Strastno tudi knjige požira.
VVillkie je seveda zadovoljen, da mu posvečajo tolikšno pažnjo. »Ko sem pred sedmimi leti začel.« je rekel nekoč, »je bilo drugače. Na neki debati v VVashingtonu so jioslanci na kongresu neprestano gledali na uro. da bi čim prej jenjal. Zdaj ni več tako,«
Spoštovalec Roosevelta
Američani se političnim kampanjam smejejo, a VVillkijeva odkritosrčnost in prestodušnost delujeta nanje kakor košček ledu v osvežujoči pijači. Vsi republikanci vedo, da se kriza ni začela šele z Rooseveltom in da ni on kriv nezaupanja proti VVall-Stree-tu; a VVillkie je morda edini Američan, ki to smelo prizna pred vsemi. Prav tako zelo spoštuje Roosevelta in meni, da sta zgolj maščevalnost in neprenašanje kritike ovira, ki brani, da Roosevelt ne postane ena izmed največjih osebnosti v zgodovini Severne Amerike.
Zakaj VVillkie nasprotuje New-Dealu? Zato, ker so Rooseveltovi ljudje jx> njegovem sicer ubrali pravo pot, a so šli predaleč.
čeprav je VVillkie že premenjal stranko, je še zmerom v imeniku demokratov. Nima svoje organizacije niti posebne kampanje za volitve. Njegova kandidatura je v rokah nekega amaterskega društva, v katerem sodelujeta odvetnik Oran in urednik Rus-sell Davenport, ki sta se docela posvetila volitvam.
Eden izmed najbolj znanih poklicnih politikov v Ameriki je pred kratkim v zasebnem razgovoru dejal:
»VVillkie je sposoben človek in bi bil lahko sijajen prezident. To leto pa ne more jiostati, ker ga premalo ljudi pozna. A postavite ga v ministrski svet za štiri leta in nikdar več ga ne boste mogli zaustaviti v njegovem velikanskem delu.«
VVillkijevi pristaši pravijo na to: Zakaj bi to ne bilo že zdaj?
mojega
Skrivnost japonskega vohuna	f	H.	I.	ANDERSEN:	ZGODBA	0	KRESILU
ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA I
RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE 1
E ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ
16. nadaljevanje
Pri prvem kozarcu iz druge steklenice izbornega francoskega vina sem bil toliko drzen, da sem omenil:
»Vtis zbujate človeka, ki je mnogo potoval.«
»Iz česa tako sklepate?«
»Iz dejstva, da govorite brezhibno angleški, čeprav morda z ameriškim naglasom. Tako ko vi znajo angleški samo ljudje, ki so mnogo potovali in živeli dolgo časa med Angleži ali Američani.«
Sef me je gledal nekaj časa, nato se mu je izraz zresnil.
»Morda imate prav... toda žal vam ne morem odgovoriti. Nihče, kdor je v japonski tajni službi, naj ima kakršen koli čin, nima pravice povedati svojega imena, svojega čina, svoje preteklosti, ničesar, kar je v zvezi z njegovim življenjem. Mi vsi smo samo številke, brez imen, brez slave, brez družabnega življenja.«
»Oprostite mi mojo nediskretnost... Govoriva rajši o službenih zadevah.«
»Ravnokar sem mislil na to. V dveh, treh dneh boste videli, kaj morete storiti za osvoboditev naših ujetih vojakov. Verjetno je, da boste imeli z razbojniki opravka več dni; zato sem sklenil, da vam dam nekaj časa za odpočitek. Tako, če se ne zgodi kaj posebnega, vas ne bomo klicali v službo.«
21. poglavje OBISK V TABORU IREGULARCEV
Štiri dni pozneje je šef poslal pome.
Dobil sem ga v njegovem uradu skupaj z nekim polkovnikom, ki je povedal, da je pravkar prišel iz Cang-čuna, glavnega mesta marionetne države, ki so ga Japonci prekrstili v Hsinčing. Polkovnik me je premeril od nog do glave in nekaj omenil šefu, ki se je nato obrnil k meni:
»Šef vojnega štaba je nad vse zadovoljen s spretnim ravnanjem, ki ste ga pokazali pri osvoboditvi japonskih vojakov. Zdaj želi, da se ne bi samo pogajal z iregularci glede izmenjave ujetnikov, temveč nam oskrbel tudi vse informacije, ki jih nujno potrebujemo, če hočemo obr koliti in uničiti eno izmed njihovih največjih tolp. Kaj pravite k temu?«
»To ni lahka stvar,« sem odvrnil. »Pogajanja, ki so trajala več ko dva mesca, so se docela izjalovila samo zato, ker so iregularci vedeli, da je japonskim odposlancem mnogo več do tega, da zbirajo informacije o gibanju njihovih čet, kakor pa, da bi dosegli osvoboditev svojih ujetnikov. Zato so tudi tako oprezni... Ne bi šel rad in igral vlogo norca, ki ga utegne čakati strel v hrbet.«
Sef in polkovnik sta se nato deset minut razgovarjala v japonščini. Po nekaj prestreženih besedah sem spoznal, da se mnenje mojega šefa razlikuje od polkovnikovega. Polkovnik se je nato šefu dvakrat ali trikrat priklonil in odšel.
Nato sva nekaj minut oba molčala. Sele ko je ropotanje motorja naznanilo, da se je polkovnik odpeljal, me je šef spet ogovoril:
»Pozabite na predlog, ki sem vam ga stavil vpričo polkovnika. Jutri od-potujete v Muling, kjer vas bo čakal zastopnik iregularcev. Popolnoma vam zaupam in vem, da boste storili vse, kar boste le mogli. Pripravljeni smo zamenjati dva razbojnika za enega Japonca, toda plačati ne maramo ničesar. Poskušajte nanje vplivati z našo ogromno vojaško silo, in z močjo našega letalstva. Dajte jim razumeti, da jih lahko kaj kmalu uničimo. Ce vam uspe, da jih pregovorite k predaji, pa toliko bolje. Z eno besedo: dajem vam carte blanche.v
Osem in dvajset ur nato sem bil že v Mulingu. Komaj sem stopil iz vlaka, se mi je približal Kitajec, oblečen v ruskega kmeta, in me vprašal, ali sem jaz gospod Vespa. Ko sem mu pritrdil, me je pozval, naj grem za njim. Pred postajo sta naju čakala dva osedlana konja. Sedla sva vsak na svojega in odjezdila. Ko sva bila pri zatlnjih predmestnih hišah, naju je ustavila patrulja japonskih vojakov. Pokazal sem jim svojo legitimacijo, kjer je bilo zapisano, naj me vojaške ali civilne oblasti ne izprašujejo in naj me nikjer ne ovirajo.
Po nekaj urah ježe sva prišla v vas, kjer naju je čakal polkovnik C.
»Hej, vi Mandžukuanecf«
»Hej, vi bandit!« sem mu zasolil nazaj in skočil s konja.
Krepko sva si stresla roke, nakar me je predstavil nekaterim častnikom iz svojega spremstva; med njimi je bil marsikateri moj stari znanec.
»Kakor vidim,« je v smehu dejal polkovnik C., »ste postali diplomat, a mi smo... Da, mi smo banditi. Vendar vam prav nič ne zavidam in ni-
sem prav nič jezen na vas. Moje srce je še zmerom na pravem mestu... da vam to pokažem, sem pripravil krasno kosilce za vas.«
Nato nas je peljal v kitajsko hišo, ki je bila kakšnih deset minut stran. Prav zares sem bil presenečen. Miza je bila pogrnjena z belim prtom in obilno obložena z izbranimi vini in raznovrstnimi jedili. Oprava je bila kmečka, a čista, na mizi pa je stal krasen sprejemni in oddajni radijski aparat.
»Nikar se ne čudite, Vespa: vse, kar vidite tu, je japonsko. Radio, oprava, posoda, lonci, ponve, konzerve, hrana — sami darovi, ki smo jih dobili od Japoncev. Večina mojih vojakov nosi japonske uniforme. Imamo dva gorska topa, pa nič granat... cel kup konj... vse od Japoncev. Hudir-jevo potrebujemo letalo, a ga doslej še nismo mogli zapleniti... čeprav smo jih s svojimi protiletalskimi topovi sestrelili že pet, vendar so bila preveč poškodovana, da bi bila za rabo.«
Po jedi sva si šla s polkovnikom C. ogledovat hiše, kjer so prebivali njegovi vojaki. Govoril je resnico; bilo je, kakor da bi stopil v japonsko taborišče. Vse je bilo japonsko: uniforme, čepice, odeje na posteljah, samo da so iregularci odstranili japonske znake in znamke.
»Pomislite«, je rekel polkovnik, »Japonci dolže sovjetsko vlado, da nas oborožuje. Oni sami nas zalagajo z orožjem... in tako se bo godilo, dokler ne izginejo vsi odtod ali dokler ne bodo pobiti do zadnjega. Banditi!... pravijo nam banditi oni, ki so nam ukradli domovino in premoženje, razdejali naše domove in pomorili naše družine.«
»Kje so ujetniki?« sem vprašal.
FOTO-
GRAFIRAJTE
za »Družinski tednik!
»Nastanjeni so petnajst lijev* odtod. Tam je tudi večina mojih vojakov. Tu jih imam samo kakih pet sto.«
Iregularci so prebivali v kitajskih hišah in so se dobro razumeli s civilnim prebivalstvom. Nekaj čudnega je bilo na teh vojakih, ki so bili na oko prav zdravi in dobro disciplinirani. Kdor ni hotel, mu ni bilo treba služiti. Odšli bi bili lahko, kadar bi hoteli, vendar so vztrajali; vsak dan so prihajali novi rekruti, da nadomestijo tiste, ki so padli, in povečajo vrste iregularcev. Opazil sem nekaj obvezanih ranjencev.
»Kdo skrbi za ranjence?«
»Imamo štiri zdravnike... eden izmed njih je kirurg.«
Polkovnik je omenil njihova imena. Bili so sinovi samih odličnih kitajskih rodbin.
»Ko že govoriva o doktorjih,« je dejal polkovnik, »naj vam omenim, da je med iregularci šest sinov milijonarjev, trideset bivših vladnih uradnikov, trgovcev, študentov, tolmačev itd.... In drznejo si nas imenovati bandite!... Tisti, ki morč naše ljudstvo in uničujejo naše dežele. Mi smo Kitajci... in borimo se za svobodo svoje domovine. Nikogar ne ropamo. Japonce napadamo zato, ker smo tod doma, ker so ti kraji naši... Vsakdo ima pravico braniti to, kar je njegovo, pred tatovi in morilci. Napadamo vse, kar je japonsko, vlake, železnice, posestva. Isto delamo tudi s kitajskimi izdajalci.«
»Japonci si na vse kriplje prizadevajo, da bi prikrili svoje izgube, toda verjemite, da ne mine dan brez napada iregularcev... in kadar se spravimo nad kako stvar, da bi jo uničili, nam le redkokdaj izpodleti. Vztrajali bomo, dokler ne pojdejo odtod. Japonci si ne drznejo dalje ko nekaj kilometrov stran od železnice. Tu smo gospodarji mi... Videli ste, kako svobodno hodijo moji ljudje okoli... Japonci se boje priti blizu.«
Banditi?... Tako japonski propaga-torji nazivajo kitajske iregularce še danes po svoji agenciji ,Domei', Če so ti kitajski patrioti banditi, potem je treba reči, da je v Mandžuriji vse polno takih banditov, zakaj prav ti banditi so poveljniku japonske 7. brigade, generalu Hattoriju, kakor je v februarju 1934. sam poročal, uničili
* // (kitajska dolžinska enota) = 442 m.
520 mož v desetih bitkah. Če upošte-j varno, kako Japonci običajno pre-f računavajo svoje izgube, potem lahko* mirno trdimo, da je brigada generala* Hattorija popolnoma uničena.	J
Japonska propaganda in agencijat ,Domei‘ nazivata iregularce banditej zato, da bi jih diskreditirali v očehl sveta in zato, da bi opravičili prisotnost in delovanje japonskega voja-«
Zdaj so vedeli, da bi bilo vse iskanje nekoristno.
štva v Mandžuriji. Prej heroji kakor
banditi.
so ti patrioti, ki so zažgali« cesarsko palačo, kjer imajo Japonci! svojega ujetnika Pu-Jija; ki zažigajo! japonska letališča, japonske vojašni-t ce, japonske železniške postaje; ki* minirajo japonske vlake in napadajo japonske čete.
Na petnajstem zasedanju Zveze narodov 14. septembra 1934, je minister Kuo Tai-či delovanje teh takoimeno-vanih banditov takole označil:
To vrečico je napolnila z drobno ajdovo moko in jo privezala princeski na hrbet. In ko je to storila,
je vrezala v vrečico luknjico, tako da se je moka ves čas usipala iz vrečice in potresala pot, ki je po njej ponoči hodila princeska.
Spet je prišel pes kakor vsako noč, si naprtil princesko in stekel z njo
■u	.•	L.	,	*	Kraljica	je	bila	pa zelo modra žena, ki je znala še vse kai
»...gibanje zatiranega prebivalstva* drugega kakor hruške peči. v protest in odpor proti ogromnemu,} TT ,	 .	...	,	.	..
nezakonitemu pritisku militarizma. Pol mi w i5i ?. z škarje, razrezala velik kos svile in zgodovinski tradiciji pri vseh velikih« s®&la, drobno, ljubko vrecico. dogodkih nikoli ne priznajo, da je položaj brezupen, temveč vedno iz-nova zgrabijo za orožje, dokler prilika ne nanese, da dosežejo končno osvobojenje... Mandžurija kaže danes prav tako lice kakor v prvih časih zasedbe: japonska armada je v mobilnem stanju, ima v rokah glavne kraje in železniške proge in si prizadeva ostrašiti prebivalstvo z neprestanimi kazenskimi ekspedicijami.«
Eden najboljših dokazov, kakšne razmere vladajo v Mandžuriji, je poročilo, v katerem ravnatelj petih glavnih železniških prog v Manžuriji ugotavlja, da se je leta 1935. na mandžur-skih železnicah iztirilo 73 mednarod-* nih vlakov, da so z orožjem napadli 131 vlakov, požgali 74 železniških postaj, ubili 340, ranili 650 in ugrabili I 451 železničarjev.«	5
Če upoštevamo, da je bilo teh pet j prog leta 1935. v japonskih rokah,* vemo, da je večina izgub, ki jih omenja ravnateljevo poročilo, zadela Japonce.
22. poglavje PRIJETNO IZNENADENJE
Ko se je zmračilo sva s polkovnikom sedla na konje in v spremstvu dveh častnikov in desetih iregularcev odjezdila v dve uri oddaljeni kraj, kjer so bili zaprti japonski} ujetniki.
Po večerji v polkovnikovi hiši smo odšli v drugo poslopje, kjer je bila nekakšna zborovalnica. Hiša je imela eno nadstropje in tla iz velikih, kam-nitnih plošč. Prostorno dvorano so svoje dni bržkone uporabljali za kravji hlev. Zdaj je imela mize, klopi in lep radio; toda med ploščami je poganjala trava.
Približno 40 častnikov je v dvorani. Ti so kvartali, oni igrali mah-jong*, ostali pa so se pogovarjali in brali.
Ko smo s polkovnikom na čelu vstopili, je vse vstalo. Polkovnik me je predstavil, pojasnil vzrok obiska in začelo se je Vsi so bili za izmenjavo toda marsikdo ni zaupa! japonski besedi in se je bal, da jih hočejo Japonci izvabiti v past.
Zagotavljal sem jim, da se ni bati prevare ali tega, da bi jih kdo ljal, dokler so pogajanja in izmenjava v mojih rokah. Končno smo se po dolgem pregovarjanju pogodili, bodo poslali petdeset Japoncev na železniško postajo, oddaljeno dve uri hoda odtod, in jih izpustili. Ostalih petdeset ujetnikov bodo izpustili, bodo Japonci vrnili svobodo sto ire-gularcem.
Noč sem prebil v polkovnikovi hiši, kjer je bila zame pripravljena izvrstna vojaška postelja, seveda japonskega izvora. Toda več sva govorila kakor spala. Pogovarjala sva se o preteklih, sedanjih in bodočih dneh, o naših tajnih organizacijah, o tistih, ki z denarjem podpirajo iregularce, in o nekaterih rodoljubih, ki nekoliko preveč ljubijo svoj denar. Govorila sva o dobro izvedenem napadu pri Hengtaoju in Impiempoju. Seveda nisem pozabil polkovniku povedati, kako je šef naroči!, naj ga z velikostjo japonske armade, s gubonosnim japonskim letalstvom in z načrtom, po katerem naj bi Japonci prav kmalu do kraja iztrebili iregularce. Oba sva se smejala razposajeno kakor šolarji nri pikniku.
Polkovnik je užival, ko mi je pravil, da je naš dragi prijatelj Torque-mada II., junaški mesar inkvizicije v Hengtaoju vzoren jetnik in najponiž-nejši, najubogljivejši lopov, ki si ga je mogoče misliti. Za drugo jutro mi je bilo prihranjeno veselje, da se bom iznova srečal z njim.
* Mah-jong je kitajska igra s 144 kamni ali kartami. Iz 15 kamnov je treba sestaviti določeno podobo, imenovano mah-jong.
k vojaku, ki jo je ljubil
in ki bi se bil rad oženil z njo, da bi dobil tako lepo in mlado ženo in postal povrhu še pravi princ.
Pes ni prav nič opazil, kako se je moka usipala iz mošnjička vse od gradu pa do vojakovega okna, kamor je tekel.
Zjutraj sta kralj in kraljica takoj videla, kje je bila ponoči njuna hči.
In prijela sta vojaka in ga vrgla v ječo.
SPISAL EDGAR VVALLACE
PREVEDEL
11. nadaljevanje.
Joan se je čudila, zakaj tako opreza nazaj po poti, ki sta jo bila prehodila. Napeto prisluškujoč je sklonil glavo in njeno srce je začelo glasno utripati. Potlej jo je potegnil brez besede ob stran ceste in jo potisnil za ogromno deblo visoke smreke.
»Ostanite tu... in ne ganite se!« ji je spet šepetaje ukazal.
Trenutek nato je že izginil. Neslišno se je plazil po igličasti preprogi od drevesa do drevesa. Strme je gledala za njim, toda v temi dreves ni mogla zaznati drugega ko daleč tam zadaj bledo nočno nebo. Odsev nebesnega svoda v luži ob cesti se je zdel ko motno ogledalo.
Po navadi Joan ni bila živčna; cdaj je pa vendar začutila, da se ji kolena tresejo. Prsi so ji sunkovito valovale, čez nekaj minut je opazila, kako se je spet izluščila Cliffordova postava iz trde teme.
»Nič ni bilo,« je dejal, toda govoril je še zmerom šepetaje. »Zdelo se mi je, da sem nekoga slišal. Mislil sem, da naju nekdo zasleduje. še ta drevored bom dal jutri posekati; predobro kritje je to za nepoklicane klateže...«
Nekaj je završalo mimo njegovega levega ušesa... Z lahnim žvenketom je zadelo v deblo, potlej je bilo pa spet vse tiho. Clifford Lyn-ne je bevsknil kletvico v tujem je ziku, stopil korak naprej in izruval iz smreke sam bog si ga vedi ■ kaj. Joan je opazila samo to, da se je nekaj zasvetlikalo v bledi te mi.
»Nož!« je šepnil. »Rečem vam, tile yunnanski morilci so imenitni metalci nožev. Pa še v temi vidijo ti hudiči! Kje je najbližja stražnica?«
Kljub vsej svoji siceršnji pogum nosti je trepetala.
»Policijski obhod bo šele čez kakšno uro,« je zajecljala. »Ali je veljal nož nama?«
»Sele čez kakšno uro...« je skorajda veselo ponovil. »Usoda mi je naklonjena.«
V?el je nekaj te žepa... v Somraku je videla, da je bil predmet podoben debelemu srebrnemu valjku. Opazovala je Lynna, kako je natikal ta valj ec na cev dolge, črne pištole.
»Ne maram vznemirjati sosedov,« je menil. Spet se je oddaljil od nje in izginil v temo.
Neučakano je prislu§kovala v mirno noč in srce ji je utripalo prav do vratu.
»Klop!«
Votli pok je odjeknil v njeni neposredni bližini. Slišala je po peščeni cesti korake, ki so počasi zamirali. Ko ni bilo slišati nobenega šuma več, se je Clifford spet vrnil k njej in odvil valjec s cevi.
»Zadel sem ga, hudo menda ne,« je dejal. »Vesel sem, da ga nisem do mrtvega. Sicer bi ga moral kje v gozdu pokopati in bi tvegal škandal. Ali bi ga pa moral odnesti na stražnico... Tako bi spet časniki imeli svojo senzacijo.«
»Ali ste ga ranili?« je vprašala.
»Da!« je neskrbno menil. »Upam, da ni imel spremljevalcev.«
Spet jo je prijel pod roko in jo odpeljal dalje po cesti. Naglo sta stopala proti Slaters-Cottageu. V hiši ni bilo zaznati življenja; izza zaprtih oboknic ni prihajal niti pramen svetlobe. Cliffordovega gosta torej niti zamolkli pok in ne vznemiril ne zamikal, da bi prišel gledat, kaj je.
Na stopnicah je Clifford Lynne celo minuto prisluškoval.
»Rekel bi, da je bil samo eden,« Je naposled dejal z vzdihom olajšanja. »Bržčas je bil kakšen ogleduh; v temi ga je najbrže zamikalo, da bi preizkusil svojo spretnost v metanju noža. Ali vas je kaj strah, Joan?«
»Malo že,« Je odkritosrčno pritrdila. »Močno sem se prejle prestrašila.«
»Vrag naj vzame vse skupaj!« je dejal. »Pošteno jezen sem nase, da sem tvegal tole nočno pot z vami. Toda verjemite mi, mislil sem, da zdaj še ni nevarno...«
Odklenil je vrata In stopila sta v ozek hodnik. Ko je prižgal luč, je opazila, da drži dvoje vrat iz tega tesnega predsobja; ena na desni, druga na levi.
»Tu sva!« Stopil je naprej in odprl vrata na levi.
Soba je bila popolnoma na novo •n elegantno opremljena. Dve stropni svetilki sta skozi opalno »teklo razpršeno razsvetljevali ve-uko sobo.
Precl kaminom, ki Je v njem Plapolal živahen ogenj, je sedel ve-
lik možak. Na oko mu je Joan prisodila kakšnih šestdeset let. Bil je čudno oblečen. Čez skrbno zlikane hlače je imel ogrnjeno široko rdečo jutrnjo haljo in izza reverjev mu je gledala bela, trdo oškroblje-na srajca. Ni pa imel ne ovratnika ne ovratnice. Brezhiben suknjič je visel čez’ stolov naslon. Ko so se odprla vrata, se je ozrl, vzel kratko glinasto pipo iz ust in z resnimi pogledi premeril svoja obiskovalca.
»Pozdravi vendar Miss Joano Brayevo,« je na kratko dejal Lynne.
Veliki, Joani neznani mož, je počasi in premišljeno vstal. Obrnil je Joani svoj okroglolični obraz z dvojnim podbradkom in ji pogledal v oči kakor fantiček, ki so ga zasačili pri poredni šali.
»Zdaj, Joan,« je mrko dejal Lyn-ne, »stojite pred nekim svojim sorodnikom. Saj dovolite, da vas seznanim s pokojnim Joejem Bra-yem, ki je umrl na Kitajskem in je na Angleškem spet od mrtvih vstal!«
18. POGLAVJE
Joan je samo z odprtimi usti strmela vanj. Joe Bray! Da je videla duha, bi ne bila bolj osupla.
Joe je pomoči iskaje bolščal v Clifforda.
»Bodi vendar usmiljen, Cliff!« je poprosil s slabotnim glasom.
»Saj sem... vendar me poleg tega pamet še ni zapustila. Pustiti mi moraš to veselje, stari zarotnik!«
Joejeve oči so zletele s Clifforda na Joano.
»Pojasniti ti moram...« je glasno začel.
»Kar lepo sedi,« je dejal Clifford in pokazal na stol. »Tvojo zgodbo sem moral poslušati že sedemkrat, pa res ne verjamem, da bi utegnil te marnje še enkrat prebaviti. Joan,« je dejal, obrnivši se k Joani, »to je res živi Joe Bray, glavar yiinnanske družbe. Ako ste imeli na umu žalovanje, lahko zdaj z mirnim srcem oblečete najBolj kričeče pisano obleko.«
»Pojasnit: ti moram...« je spet povzel Joe.
»Nič ti ni treba pojasnjevati,« mu je skočil Lynne v besedo. Pri teh besedah so se mu zasvetile oči; nekoč je Joan že videla ta plamen.
»Tale Joe Bray je namreč romantik.« Obtožujoče je pokazal na strtega moža. »Prav toliko pameti še ima, da lahko sanja. Ena izmed njegovih blodnih misli je bila ta, da se moram jaz poročiti z dekletom iz njegove rodbine. In da bi me prisilil do tega, si je izmislil sleparsko zadevico o svoji smrti. Da bi se mi njegova bližajoča se smrtna ura zdela verjetna, si je z denarjem kupil — kakor mi je pravkar priznal — nekega pijači vdanega zdravnika v Kantonu, ki je zmerom pripravljen za dva kozarca whiskyja celo pred sodnikom potrditi, da je ta ali oni morilec blazen in da ni odgovoren za svoje dejanje.«	.
»Pojasniti ti moram...« je skusal Joe še glasneje uveljaviti svojo jalovo zahtevo.
»V tistem trenutku, ko je vedel, da sem odpotoval,« je spet povzel Clifford, ne zmeneč se za Joejev ugovor, »se je po tihem odpravil v družbi sleparskega zdravnika v Kanton in se odpeljal za menoj na Angleško. Pred odhodom je pa še
naročil nekemu prijatelju, naj odda brzojavko o njegovi smrti, ko bo na Angleškem že stopil z ladje na kopno.«
Tedaj se je začel Joe strastno braniti.
»Nikoli bi se ne bil odločil za poroko, da nisem storil te male sleparije!« je zarjovel vmes. »Kam-nitno srce imaš, Cliff! Želje umirajočega so ti toliko mar kakor madež od piva na stražnikovih škornjih. Moral sem umreti! In potlej... Mislil sem si, bom prišel na poroko in vas vse iznenadil.«
»Takšnih norij ne počenja pameten človek, Joe!« je resno menil Clifford. »Možak si, pa se vedeš ko otrok!«
Ko se je obrnil k Joani, se je moral ugrizniti v ustnice, da bi se na ves glas ne zagrohotal.
»Koj, ko nisem bral osmrtnice v angleških listih, se mi je zadeva zazdela sumljiva,« je menil Clifford. »Ne glede na to, da je živi Joe Bray užival veliko veljavo po vsem svetu, je imelo njegovo ime skorajda zlat žvenk na Kitajskem. Zato — če bi ničesar drugega ne našel — sem pričakoval v listih daljši članek od angleškega dopisnika iz Kantona. Pozneje sem pa
Svarilo damam, ki si barvajo lase
Če želite dovršeno barvanje las — zahtevajte izrečno, da vas barvajo z 1MEDIO, odlično naravno barvo firme Orčal iz Pariza.
Izvedeli smo, da se pod imenom Imčdia lasje pogosto barvajo s kakšno drugo barvo, čeprav stranke zahtevajo Imddio.
Pred takšnim postopkom se boste najlaže Zavarovali, če se sami prepričate, ali se uporablja Imčdia ali ne.
1. Na vsaki steklenički Imedie je originalna etiketa z imenom proizvajalca, t. j. firme OREAL in z imenom barve t. j. IMEDIA No. 2, nad tem pa etiketica s številko in nazivom nianse.
2. Na vsaki steklenički Imedie je nalepljena tale bela etiketa: »Odobreno od Ministrstva narodnega zdravja št. 20902 z dne 16. IX. 1936“.
Ce želite barvanje z Imedio, odklonite vse, kar nima zgornjih treh etiket, ker to ni prava Imčdia No. 2.
Na zahtevo pošljemo vsaki dami brezpjačno knjižico o barvanju las.
L’OREAL —32
ZAGREB I.
Poštni predal 3
DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
našel v ,North - China - Heraldu' opombo, da je naročil Mr. Joe Bray na parniku ,Kara-Maru‘ več kabin...«
»Na ime Miiller, dragi moj,« je zamrmral Joe.
»To ni važno, pod kakšnim imenom si se vkrcal, zakaj časniški poročevalec je videl, da so odnesli tvojo prtljago na parnik, vrhu tega te je pa še spoznal v pristanišču Tvoja preobleka ni bila tako imenitna, kakor si si mislil.«
Joe je zavzdihnil. Zdaj pa zdaj je kradoma pogledal Joano, zakaj bilo ga je na moč sram. Zdajci se je pa odločil, da ji pogleda naravnost v oči.
»Reči moram,« kar tresel se je od navdušenja, »reči moram, Cliff, da si si izbral najboljše med najboljšim. Na moč je podobna moji sestri Elizabeti, ki je že pred osem in dvajsetimi leti umrla. Razen tega je njen nos na las enak nosu mojega brata Georgea...«
»Ne moreš se izmazati, čeprav našteješ vse vrline svojega sorodstva,« mu je skočil Clifford Lynne v besedo. »Zloben starec si!«
»Premeten, dragi moj, zloben že ne!« je zamrmral Joe. »Pojasniti ti moram...«
Iz navade je po teh besedah že kar čakal, da ga bo Lynne prekinil, ker se pa to ni zgodilo, se
Sodobna ruska satira
je zmedel in pozabil, kaj je hotel
reči.
»Marsikakšno razočaranje sem že doživel, draga gospodična,« je začel z glasom preroka. »Vzemimo na primer Fing-Suja! česa nisem vsega storil za tega mladeniča; nihče razen mene tega ne ve. In ko mi je zdaj Cliff povedal, kakšna tiča je, bi me bila vaša sapa podrla. Pri moji veri! Dober sem in velikopotezen... Predober in preslep sem bil... priznam...«
Ko mu je beseda zastala, je Joan predla svoje misli. Ako je Joe živ, pomeni to konec vseh načrtov, ki jih je koval Stephen Narth. Razmišljala je, kakšne posledice bo to zanjo rodilo. Vzrok za poroko se je torej razblinil in to spoznanje jo je zabolelo. Pogledala je Clifforda in pobesila pogled. Uganil je njene misli...
»... Ko sem mu pojasnil, kaj sem storil, sem mu še to dejal: ,Cliff, pošteno žalosten sem!‘ No, Cliff, ali sem to storil? Potem sem mu še rekel: ,Ko bi bil vedel, kar zdaj vem, bi mu ne bil nikoli podaril ustanovnih delnic!* No, povej Cliff, ali sem ti to rekel. O, da sem samo slutil, da bo ta pes... O, še drugače bi mu rekel, da ni vas tu, gospodična... da bo ta pes imel tako nesramne in podle namene...«
Zdaj je šele začela Joan razumevati.
Za .romantičnega fantasta' je imel Clifford tega starega moža. Zdaj je izpregledala vso težo nerodne starčeve diplomacije, ki je ustvarila sedanji zamotani položaj. Joe se je skril za svojo lastno namišljeno smrtjo, da bi tako prisilil svojega ljubljenca k poroki z eno izmed svojih sorodnic.
»Ali Mr. Narth ve, da ste...« Kar z jezika ji ni šla besedica: »še živi«, zato je rajši skončala vprašanje takole: »...da ste se spet vrnili na Angleško?«
Joe je odkimal. Namesto njega je odgovoril Clifford.
»Ne ve, in vedeti ne sme! Joe bo ostal na varnem pri meni kakšnih par dni, dokler se zadeva ne bo razčistila. Kar je pa še važnejše, Joan, po nobeni ceni ne sme tega izvedeti Fing-Su. Temu lahkovernemu Kitajcu je gotovo že od koder koli prišlo na uho, da je Joe umrl. Zdaj je edina njegova skrb, kako bi dobil ustanovno delnico yiinnanske družbe, da bi si tako prisvojil kontrolo nad podjetjem.«
»Ali bi z eno samo delnico res imel vso družbo na vajetih?« je začudeno vprašala Joan.
Prikimal je.
»Neverjetno se sliši, pa je vendar tako,« je resno pripomnil. »Ako bi
narobe: svet
NAPISAL MIHAIL ZOŠČENKO
Učitelj Ivan Mihajlovič Trupikov je potegnil za svoj obnošeni pražnji suknjič, zakašljal v nastavljeno roko in nato odšel z obotavljajočimi se koraki v razred.
»Spet ste zamudili!« je dejal reditelj.
Ivan Mihajlovič je bil v zadregi; spoštljivo je pozdravil razred in tiho dejal:
»To je zaradi cestne železnice... zato, ker sem zamudil tramvaj...«
Boječe je sedel na rob stola in zamižal. Čudni spomini so se vsiljevali njegovim možganom. On, učitelj zgodovine, stopi v razred in vsi učenci vstanejo. In on, Ivan Mihajlovič Trupikov gre s trdnimi koraki h katedru, odpre razrednico in... oh, nenavaden mir se je tedaj razlil po razredu. In nato pogleda Trupikov zelo strogo v razrednico in pokliče ime: »Semenov Nikolaji«
Učitelj se je zdrznil, odprl oči in dejal tiho: »Semenov...«
»Kaj je že spet?« je vprašal učenec, ogledujoč si album z znamkami.
»Nič, nič!« je dejal učitelj. »Tako sem mislil. Prosim, ne pripisujte temu nobene važnosti!«
Ivan Mihajlovič je šel po razredu.
»Prosim oproščenja, mladi tovariši,« je dejal, »za danes ste imeli... to se pravi, reči sem hotel... predlagal sem vam, da preberite reforme nekdanjega Aleksandra I.,.. Jaz, verjemite mi, mladi tovariši... govorim o cesarjih <
Po razredu je nastal smeh.
»Samo tako sem mislil...«, je dejal učitelj. »To je... zelo hitro se razburim... mladi tovariši... Prosim, ne razlagajte si mojih besed napačno... Ne vztrajam pri tem. Kar vesel sem, če nočete pripovedovati, tovariši...«
»Molči no vsaj minuto!« je nekdo dejal. »Kraka kakor sraka!«
»Molčim... že molčim...« je dejal učitelj. »Jaz... samo prav tiho bi vprašal tovariša Zemečkina, katere poli' tične novice je prebral v časupisu .Pravdi'?«
Zemečkin je odložil časopis in de jal: »Kaj naj to pomeni? Namigava-nje? Menda naj bi odložil časopis? Da, kaj ne veste... da, zato vas lahko...«
»Nič... nič. Pri bogu, nič! To se pravi... o bogu nisem nič dejal. Prosim, ne razumite tega napaki«
Učitelj je ves razburjen jel koračiti po razredu gor in dol.
»Nikar mi kar venomer ne smukaj mimo oči!« je nekdo dejal, »postavi se k tabli!«
Učitelj je stopil k tabli in se pri čel, vsekujoč se v krpo za brisanje, tiho jokati.
Fing-Su dobil to eno samo delnico, bi me lahko vrgel na cesto. Vodstvo bi vzel v svoje roke — in čeprav bi bil po zakonu dolžan ves dobiček pravično deliti z navadnimi delničarji, bi vendarle lahko najmanj deset milijonov funtov porabil za svoje lastne namene.«
Pobito je zmajal z glavo.
»Clifford, saj je vendar popolnoma izključeno, da bi si kjer koli kupil tisto usodepolno delnico!«
Clifford je prikimal.
»Fing-Su ima zdaj eno edino pot, da si prilasti kontrolo,« je preudarno dejal. »Priznati pa moram, da sem prepričan, da ne bo žel zaželenega uspeha.«
Več ni hotel povedati. Prčcej nato je odšel v kuhinjo, da pripravi kavo. Dekle je ostalo samo s starim Joejem. Skoraj bi se bila iz tega izcimila zmeda, zakaj velikan je za Cliffordom skrbno zaprl vrata.
»Kako vam je kaj všeč?« je z razburjenim šepetom vprašal, ko je spet sedel na svoj stol.
Zanjo je bilo to vprašanje na moč neprijetno.
»Prav prikupen človek je,« je odgovorila, kar se da nedolžno.
»Da, tak je res!« je pritrdil Joe in se v zadregi popraskal po bradi. »Cliff je dober fant. Malo trd je z ljudmi, dober je pa vseeno.« Sijočih oči jo je pogledal, »Zdaj ste torej kar naši; to je pa res imenitno! Prav takšni ste, kakor da bi vas bil sam izbral. Kakšna so pa ostala dekleta?«
Neprijetni odgovor ji je bil prihranjen, ker je starec koj spet nadaljeval.
»Da, pribito je, da je Cliff pretrd. Kapljica gina še nikomur ni bila v kvar; mirne duše si lahko prisvojite ta moj nasvet, že za ledvice je zdravo, da samo to omenim. Toda Cliff je vzdržen, no, no, popolnoma ravno ne, toda... saj me razumete... steklenic ne more videti na mizi...«
Iz tega je Joan takoj presodila, da so Joeju ljubše polne steklenice ko prazne.
»Reči moram, res je tako, prav vesel sem, da si je vas izbral.«
»Po pravici moram povedati! Mr. Bray, jaz sem si ga izbrala,« je smehljajoče se dejala.
Joe je kar na široko odprl oči.
»VI ste to storili? Ali ste res vi to storili? Nu, kar potolaženi bodite, saj res ni napačen fant. Malce prenaglo seže po revolver, toda... mladost je mladost! Zmerom mora koga pobiti... S pravico sicer, toda meni taka reč ni kaj pri srcu! Prepričan sem, da bosta imela mnogo otrok, da, da, prav gotovo!«
V tistem trenutku se je na vso srečo vrnil Clifford Lynne. V roki je nesel bleščeč srebrn pladenj s srebrnimi skodelicami in kavno ročko. Ko je postavil pladenj na mizo, se je zaslišal lahen prasket. Sum je bil tako neposreden, da ga Joan še za mar ni Imela, misleč, da ga je povzročil Clifford s pladnjem.
Zdajci se je zdrznila, ko je opazila, kako se je Clifford ozrl na okna, ko da bi se hotel prepričati, ali so oboknice trdno zaprte. Dvignil je kazalec v znamenje, naj bosta oba popolnoma tiho.
»Kaj Jej Cliff?« Starec je ves preplašen in zmeden pogledal okoli sebe.
Clifford je odgrnil zaveso na oknu, in šele tedaj je Joan videla, da so okna zaprta z železnimi oboknicami. Vsaka oboknica je imela v sredini okrolasto buško za okrasek.
»Nikar ne govorita!« je šepnil Clifford. Iztegnil je roko in utrnil luč.
Soba je bila popolnoma temna, zdajci je pa Joan opazila majhno bledo odprtino prav tam, kjer je prejle videla na oboknicah buškastl okrasek.
Clifford je bil odmaknil zapah na strelni lini.
orkester 14.00: Poročila 14.10: Turistični pregled 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 10.25: Nac. ura 19,50: Turistovska oprema, II. del (g. dr. A. Mrak) 20.00: Ruska glasba 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. — Konec ob
Sremska Mitroviča, novembra.
Na pošti v Sremski Mitroviči je uslužben pismonoša Ivan Malički, ki je postavil svojevrsten rekord. Ivan Malički ima najdaljše brke v vsej Mitroviči, poleg tega je pa doslej v svoji službi prehodil kar 130.000 kilometrov.
Kakor so izračunali, je ta nenavadni mož trikrat »prehodil« zemeljsko kroglo ob ekvatorju in napravil desetkrat »izlet« od izvira pa do izliva Save. Malički nosi pošto že 32 let. Neštetim svojim rojakom je prinesel vesele in žalostne novice. Dnevno prehodi po 11 kilometrov in obide kar 32 ulic. Največje preglavice mu delajo uslužbenci carinskih postaj, ker ima do njih najdaljšo pot in dobivajo največ pošte. Zaradi njegovih dolgih brk ga Mitrov-čani kratko imenujejo tudi »Brkača Ivana«.
Kadar kupujete ko žno kremo_________
mislite na to, da samo N1VEA vsebuje okrepče-valno sredstvo za kožo EUCERIT. Zato se NIVEA ne da nadomeščati ali primerjati s kako drugo kremo. NIVEA prodira globoko v kožne luknjice in krepi kožno staničevje. Zato Vam ostane koža zdrava, nežna in bela kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu.
SREDA 13. NOVEMBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.30: Dijaška ura 18.00: Pojte z nami (g. L. Kramolc) 18.40: Visokošolke in mladinsko soc. skrbstvo (gdč. Marija Ker-žič) 19.00: Napovedi, poročila 1925: Nac. ura 19.40 Plošče 20.00: Violinski koncert: g. prof. L. Miranov, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 20.45: Plošče 21.15: Samospevi gdč. Mire Bašič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Bežigrajski pevski zbor. — Konec ob 23. uri.
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
Osrečil vas bom, prerokoval vam bom bodočnost, sedanjost, preteklost in vi boste izvedeli za svojo usodo, srečo v službenem vprašanju, znanstvenem problemu, političnem uspehu, v karieri, sreči v bogastvu, zakonu, ljubezni, loteriji, vašem potovanju, dedni pravici, sodnem vprašanju, kdo so vaši prijatelji in sovražniki, kateri srečni dnevi, meseci. leta, špekulacija, vaši osebni posli, bodoči načrti, zdravstveno stanje, vaš značaj in značaj vašega prijatelja, sorodnika, zaročenca, zaročenke in poslovnega sotrudnika, kakor tudi svet za vse.
Posilile nemudoma čilliivo izpisan lastnoročen naslov, mescc, dan in ielo svoiega rojstva i din IS’- « denarju al> znamkah.
Hatler: fltlro-ptlliogralo Bureau. no -. pr»d. 608. Beograd.
v raznih barvah in širinah nudi tvrdka
Gratološka pisarna Globočnik Feliks, grafolog Ljubljana, Pražakova 11
Izdeluje psihoanalize, experti/.e, ocene, dokazila itd. Strokovno delo, diskreciia zajamčena.
jana, Šeleuburgova ul. 5
POSOJILA dolgoročna pod ugodnimi pogoji
dobe državni, samoupravni, banovinski, most ni uradniki in uslužbenci, dalje železničarji, finarcarji, žendarmerija in njih upokojenci pri staroznanem renoviranem denarnem zavodu. Informacije daje zastopstvo Mihael Kreč, Ljubljana, TyrŠeva cesta 33.
Namesto ruskega čaja pijte naš aromatični
NEKADILEC POSTANETE » treh dnth l na Sim zanesljivim >n popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol« — VVlika steklenica din "o*—, mala din GO'— PoSilja po povzet ju »Jugopatent« IJubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike
POČITNICE DOMA Letos ni pravega vre mera Sončite se doma t na8o patentirano ultravioletno obsevalko Original Hub Po par obsevanjih dobite lepo špcrtno rjavo polt. Zahtevajte prospekte? »Jugopate(.r«. I.jublja na Dvorca kova 8 Sprejm* mo zastopnike.
cvetlični cal
Id ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno. Zahtevajte samo originalne pakete.
V vseh trgovinah.
Pro '.vaja :
Lekarna Mr. Bahovec — Ljubljana
REVMATIZEM, išijas, nt-vraigijo zamaščenost uspešno zdravite z našim masažnim aparatom »Vibrator« Izboren tudi za nego epote. Cena din 420'—. *Jugopatenta Ljubljana. Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike.
mmm lOJ^-Liubliena
testa 29. oktobra fRimska) it. 21
<e'e!on 44-90
NALIVNA PERESA i prozornim držalom, zlato pero z desetletnim jamstvom dobite od din 60’— naprej samo pri »Jugopatent«, Ljubljana. Dvoržakova 8 Iščemo zastopnike.
Ob.eke, perico, vetrni suknjiči, dežni plašči, fretiekoti in vsa praktična oblačila nudi v največji izberi, naiceneie
PUHASTE 0DE1E - specialno delo. svilene in klot odeje iz vate, perje vseh ~.v.;.';; ... vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER, Marijin trg 2
POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem Ugodni pogoji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi varčevalo* brezplačno zavarovani Zadruga »Moj dom« Ljubljana. Dvoržakova 8	—	Iščemo	poverjenike
Presker
Lfubl ana, S«. Petra c. 14
SIGUREN NASTOP omogoča le elegantna obutev V vseh različnih najnovejših modelih vam je na izbiro pri Brajkovič, Ljubljana, Igriška 3.
VOJNO ŠKODO
in druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12
Za Italijo jo dobite pri tvrdki G. Parovel, Tricste 9, Via F. Denza 3.
FR. P. ZAJEC
OKAMA MAZILO
kemično čiščeno po din 12'—, 25‘— 3V—, 55'—, gosje perje, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri Maribor, Glavni trg 24. — Vzorci brezplačno!
Posteljno perje
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda} Strltarfevo ul« ©
pri frančiškanskem mostu
vsakovrstna očaia, daljnogledi, toplomeri, barometri, nygrome!ri, itd. Velika izbira ur. zlatnine in srebrnine. Samo Kvalitetna optika	Ceniki	brezplačno	-
Iz Edravilnib tebflč. Čudovit uspeh pri ranah opeklinah ožuljei.jih volku, turih in vnetjih itd. za ne-ro dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih In hra •tab na temenu, za razpokane or8«ie bradavice.
Dobi le ? lekarnah in drogerijah.
Znameniti grafolog F. T. KARMAH, se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede na razdaljo meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje In presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kolti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti vec nego hi smatrali za možno. Kupci knjige „Naš život in okultne tajne*4 dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančni naslov in rojstne podatke ter v naprej din 30*— za knjigo *Naš život in okultne tajne** na čekovni račun 17.455, na točno in stalno adreso:
IZDELUJEMO GUMBE
Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14
ŠIVALNI STROJI
najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah
NOVA TRGOVINA
HRŽEVA (DUNAJSKA) CESTA STEV. 36
nasproti Gospodarske zveze
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARVI Liubliana, Židovska ul. 6. 48. T.
F. T. Karmah, Žalec
r ŠPORTNI TEDHIK ^
Jugoslavijo premagala Nemčijo
Najvažnejši dogodek prejšnjega tedna je bilo meddržavno srečanje med Jugoslavijo in Nemčijo. Blizu 20.000 navdušenih gledalcev je bilo priča pre-
Jiričevalne zmage naše enajstorice, ki e spet enkrat zaigrala, da jo je bilo veselje gledati. Tudi Nemci so igral; odlično in tako se je razvila tekma, ki je držala od prve do poslednje minute vse v napetosti. Po zmagi na Dunaju 2 2:1 je jugoslovanski nogomet z zagrebško zmago 2 : 0 vpletel novo lovoriko med svoje uspešne nastope.
Tudi slovenski nogomet je v Zagrebu doživel velik uspeh. Naši junior-eki reprezentanci se je namreč posrečilo zasluženo premagati hrvatske tovariše s 3 : 2.
Veliki dogodek na igrišču Concor-dije se je začel z juniorsko tekmo. Najmlajši slovenski nogometaši so pokazali prav dobro šolo. Njihova skupna igra je bila na višku, čeprav je bilo moštvo sestavljeno iz igralcev petih klubov. V tem pogledu so znatno prekašali hrvatsko enajstorico, ki je imela več izrazito slabih točk. Zagrebčani, ki so znani po svojem lokalnem patriotizmu, so bili zaradi lepe igre Slovencev navdušeni tembolj, ker jih je njihovo moštvo docela razočaralo. Do odmora je bilo stanje 2 : 0 za Slovenijo. V drugem polčasu so Hrvatje zmanjšali na 2:1, že nekaj minut zatem je bilo pa 3:1 za Slovence. Tekma se je končala s 3 : 2.
Sledila je glavna tekma. Nemci so nastopili v postavi:	Klodt, Janes.
Streitle. Kupfer, Rohde, Kitzinger, Leh-ner, Walter, Conen, Piederer in Artl. naši pa: Glaser, Brozovič, Dubac, Dja-nič, Jazbinšek, Lechner, Cimermančič, Valjarevič, Božovič, Vujadinovič, Ma-tekalo. Sodil je Italijan Scarpi.
Nemci so igrali odlično. Vsi so prvovrstni tehniki, njihovi igri pa manjka osebne note. Moštvo deluje kakor dobro namazan stroj, kjer vsak posamezni člen v popolno zadovoljstvo opravlja svojo nalogo. Ko bi pa bilo treba pokazati osebno iznajdljivost, je mehanizem zastal. Prav v tem so se najbolj razlikovali od naših igralcev, ki so briljirali z duhovitimi domisleki in znali pričarati prav nepričakovane položaje. V naši enajstorici ni bilo nobenega sledu po kakem okostenelem sistemu. Zaigrali so pač tako. kakor je zahteval trenutni položaj, pri čemer pa niso hodili po izvoženih poteh, ampak so nasprotnika zmerom in zmerom presenečali z docela nepričakovanim domislekom.
Gostje so bili najbolj zaposleni v obrambi in so imeli tam tudi svoje najboljše moči. Ožja obramba in kril-ska vrsta sta bili na višku, kar se pa ne more trditi o napadalnem kvintetu. Tudi ta je sicer dokazal, da mu tehnične finese ne povzročajo nobenih težav; kljub temu je pa njihova igra nudila videz naučenosti. Zato niso mogli uspeti nasproti naši obrambi, ki je z izredno energijo razbijala njihove kombinacije. Glaser je bil na višku in ga ni bilo mogoče premagati. Tudi krilska vrsta je zadovoljila. Napad je pred odmorom zaradi slabe leve strani nekoliko šepal, po odmoru so pa bili vsi na mestu. Tedaj se je nad vse uspešno uveljavil beograjski notranji trio. ki je nasprotnika postavljal pred nerešljive naloge.
V prvi polovici so naši preveč kombinirali in pozabili na streljanje, šele minuto pred odmorom je padel prvi gol za Jugoslavijo. Cimermančič je na krilu pobegnil in idealno predložil Bo-žoviču, ki je neubranljivo poslal v mrežo. Po odmoru so naši prevladovali. Nemci so bili skoraj neprestano v obrambi. V 18. minuti se Božovič revanžira Cimermančiču in mu tako lepo pripravi žogo, da jo je ta brez truda poslal mimo Klodta v mrežo. Nemci so se na moč trudili, da bi dosegli vsaj časten gol; a vsi njihovi napori so se razbili ob čuječnosti naše obrambe. Občinstvo je navdušeno pozdravilo konec 2:0 za Jugoslavijo. #
Nevzdržno stanje v našem drsalnem športu je postalo zdaj, ko smo tik pred sezono, tako pereče, da ni trpelo odlašanja. V ta namen so se v nedeljo zbrali zastopniki vseh treh drsalnih zvez v državi. Vsi so pokazali dovolj uvidevnosti in se zato prav naglo sporazumeli. Zaradi nedelavnosti vrhovne zveze v Zagrebu so sklenili ustanoviti novo zvezo, katere sedež naj bi bil izmenoma po dve leti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Ustanovni občni zbor nove vrhovne zveze bo 17. novembra v Beogradu. Na tem zborovanju bodo uredili vprašanje turnusa sedeža zveze. Sporazum morajo potrditi še Hrvati. Nedeljski sestanek zastopnikov drsalnega športa je pokazal, da bi se dali na ta način izgla-diti tudi vsi spori v drugih športnih panogah. Treba je le pri vseh nekoliko dobre volje in imeti zmerom pred očmi, da gre za blaginjo vsega jugoslovanskega športa.
Vrhovna zimskošportna zveza je že določila termine za državno prvenstvo v smučanju. Na dan 19. januarja bo tekmovanje štafet na 4X10 km, 25. in 26. januarja bo prvenstvo v skokih in norveški kombinaciji. 1. In 2. februarja bo prvenstveno tekmovanje mladine, 16. februarja vztrajnostni tek na 30 km, 15. in 16. marca pa prvenstvo v alpski kombinaciji. Triglavski dan bo 20. aprila. Za mednarodne nastope zveza doslej še ni prejela nobenih sredstev in se zato Se ni mogla odzvati povabilu na svetovno prvenstvo v Cortini d’Ampezzo in na športni teden v Ga-Pa.
PLAČAJTE NAROČNINO!
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.