IUSSIG ZUUANI ! ASSICURAZIONI ! novi La tua protezione è assicurata IUSSIG ZULIANI h> 9 ! vj /ASSICURAZIONI tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine A proposito di riforma degli enti locali Serve una politica per la montagna Com’era prevedibile, il termine per avviare la discussione e assumere nella conferenza dei sindaci le decisioni sul futuro assetto organizzativo degli enti locali è stato prorogato. Quello che preoccupa è però soprattutto il tono flebile e fiacco del dibattito e del confronto: sul nostro territorio, tra gli amministratori, a livello provinciale e regionale e anche tra le forze politiche. E quel poco che si riesce a cogliere sembra limitarsi ad escludere l’ipotesi di un passaggio delle competenze delle Comunità montane alla Provincia, troppo lontana e distante dalle difficoltà e dal disagio della montagna della fascia confinaria, e oltre a ciò prospettare ipotesi per la gestione in forma associata di servizi che un singolo piccolo comune da solo non sarebbe in grado di assicurare. Due osservazioni si impongono. La prima sul me- todo. La legge regionale indica come soggetto ed interlocutore della Regione i sindaci facenti parte delle vecchie comunità. Ed è giusto. Ma è troppo poco! Si tratta di scelte che riguardano tutti e dovrebbero coinvolgere la maggior parte possibile dei cittadini che, nel bene e nel male, subiranno le conseguenze di quelle decisioni. L’ingloriosa fine della precedente riforma Tondo dei comprensori montani dovrebbe consigliare maggior cautela e la ricerca di scelte più condivise. Ma ci sono anche questioni di sostanza. Una settimana fa abbiamo evidenziato la questione slovena che è connessa con la riforma degli enti locali. Ora vogliamo mettere in evidenza un altro nodo cruciale che ci sembra assolutamente assente e taciuto, quello della stessa ragion d’essere delle Comunità montane: la “montanità” (jn) segue a pagina 2 I TAXE PERCUE 133100 Udine 1 | TASSA RISCOSSA Italy št. 38 (1638) Čedad, četrtek, 8. oktobra 2009 Finančni načrt italijanske vlade za leto 2010 oziroma za naslednje triletje predvideva nemajhno krčenje sredstev, ki sodijo v okvir 16. člena (Inštitucije in dej avnosti slovenske manjšine) zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. Dokumentacija je prišla v senat prejšnji teden in torej tudi na mizo senatorke Tamare Blažina, ki je z njo (dokumentacijo) seznanila javnost. Katere so torej boleče številke? Manjšina naj bi prihodnje leto prejela od države 4.060.000 evrov, v naslednjem dvoletju pa približno 3.120.000 evrov na leto. Za leto 2009 je manjšina prejela 5.130.000 evrov. Sicer je rimska vlada že za letošnje leto nameravala skrčiti sredstva na 4.130.000 evrov. Po posredovanju republike Slovenije in na srečanju med premieroma Borutom Pahorjem in Silviom Berlusconijem je v okviru t.i. večnamenskega odloka (mille-proroghe) vlada ponovno dodala odvzeti milijon evrov. Letošnji finančni zakon je ponovil krčenje. Predvidena sredstva za prihodnje leto pomenijo torej nekaj več kot 20 odstotkov manj. V resnici pa je v primerjavi s preteklostjo Milijon evrov manj iz Rima za Slovence zmanjševanje podpor manjšini z italij anske strani veliko večje. Že citirani člen zaščitnega zakona je za leto 2002 predvideval deset milijard starih lir. Ta številka pa je podobna tisti, ki jo je leta 1991 Italija namenila manjšinskim dejavnostim v okviru zakona za obmejna območja. Leta 2010 bi manjšina dejansko dobila manj denarja kot pred nekaj manj kot dvajsetimi leti. V bistvu bi Italija podporo razpolovila. Kaj pomeni za organizirano manjšino dvajset odstotkov manj iz enega leta v drugo? Če ostanemo v videmski pokrajini, bi to pomenilo 20 odstotkov manj za Novi Matajur, za Dom, za društvo Ivan Trinko in še za kako organizacijo. V Trstu in Gorici bi bilo prizadetih še veliko organizacij in ustanov, ki jim voda že priteka v grla brez znižanja. Posebne težave bodo seveda imele tiste ustanove, ki delujejo poklicno in zaposlujejo ljudi. Socialni udarec bi bil vse prej kot zanemarljiv. (ma) beri na strani 4 Na obisku med Slovenci v Porabju i Slovenska manjšina v Porabju je prejšnji teden gostila 20. kongres Slavističnega društva Slovenije. Na sliki dvojezična šola in cerkev v Gornjem Seniku beri na strani 6 in 7 Slovar, ki vrača jezik in glas ljudem ob Teru V soboto v Teru predstavili delo prof. Spinozzi Mortai »To je slovar, ki ljudem iz Terske doline vrača jezik in glas ter na tak način osvobaja ljudstvo, ki je bilo pred tem obsojeno na tišino.« S temi besedami je domačin, prof. Viljem Černo, ki že od rojstva uporablja tersko narečje, označil pomembno delo Liliane Spinozzi Monai, ki je uredila obsežno gradivo, ki ga je Poljak Baudouin de Courtenay zbral med letoma 1973 in 1901 v Terski dolini. Tako je nastal »Slovar terskega narečja Jana Baudouina de Cour-tenayja (Il glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay)«, ki so ga predstavili v soboto 3. oktobra v Centru Lemgo v Teru med posvetom »Jezik, la parlata locale: una storia tipica ed esclusiva«. Njegovi glavni pobudniki so bili Furlanski univerzitetni konzorcij, Občina Bardo ter Dežela FJK. Med uglednimi gosti naj omenimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, predsednika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Marka Snoja, direktorja Službe za jezikovne in kulturne identitete Dežele FJK Marca Štolfa in odbornika za kulturo Občine Bardo Luco Balzarottija. Glavni protagonisti včerajšnjega dne pa so bili ob avtorici slovarja, predavatelji Viljem Černo in Mauro Pascolini, Giorgio Ziffer ter Roberto Gusmani z Univerze v Vidmu in generalni direktor Furlanskega univerzitetnega konzorcija Ernesto Liesch, ki je uvedel posvet. (T.G.) beri na strani 5 Omizje sobotne predstavitve slovarja terskega narečja Jana Baudouina de Courtenaya Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 I I Tre vallate tra difficoltà, resistenza ed orgoglio Tre vallate, quella di Resia, del Sarmento (in Basilicata) e dell’Amendolea (in Calabria), che vivono la stessa situazione, difficile sia dal punto di vista economico che culturale, ma che nelle difficoltà trovano comunque un motivo di resistenza e di orgoglio. Immagini e parole di queste realtà sono contenute nel libro ‘Tre vallate tre culture’ che è stato presentato sabato 3 ottobre a S. Pietro al Natisone, nella sede dell’Istituto di cultura slovena, assieme alla mostra di fotografie di Santino Amedeo, parte integrante del libro, ospitata nella Beneška galerija. È stata anche l’occasione per ripercorrere il viaggio organizzato dall’Istituto tra la fine di aprile e l’inizio dello scorso maggio in Calabria, per conoscere le realtà minoritarie di quella regione, (m.o.) segue a pagina 3 Četrtek, 8. oktobra 2009 Martedì 6 ottobre all’esame del Consiglio regionale Minoranza tedesca: senza ostacoli l’iter della legge Zunanj epolitični cilji in percepcije ki so v javnosti Il Consiglio regionale ha esaminato martedì 6 ottobre il disegno di legge sulla valorizzazione delle minoranze di lingua tedesca, primo firmatario Franco Baritussio (PdL). Il provvedimento ha avuto in commissione un ampio consenso e per questo è stato presentato in aula solo da relatori di maggioranza. Si tratta di una legge snella, 18 articoli, che chiude il ciclo normativo sulle leggi minoritarie parlate in Friuli Venezia Giuba, una legge che “offre opportunità e non sancisce alcun tipo di obbligo”, ha sottolineato. Baritussio ha quindi evidenziato le ricadute positive che tale ri- conoscimento potrà avere sullo sviluppo economico dell’intero territorio e sul ruolo intemazionale del Friuli Venezia Giuba. Enore Picco (Lega nord) ha messo tra l’altro in luce il previsto utibzzo deba lingua tedesca nel servizio radiotelevisivo con il finanziamento del- l’attivazione e del potenziamento di impianti di diffusione e la stipula di apposite convenzioni. Soddisfazione è stata e-spressa da Piero Colussi del gruppo IdV-Cittadini che però ha manifestato dissenso sull’ipotesi di affidare alla Provincia di Udine e agli enti locali il compito di sostenere le attività di carattere culturale e ricreativo previste dabe associazioni. Una previsione immotivata, ha detto, vista l’esistenza del Servizio regionale identità bnguistiche e cultura-b che già oggi svolge con competenza e professionahtà questo delicato compito. Perplessità analoga sulla delega alla Provincia è stata espressa anche da Igor Gabrovec per il Pd. Con due legislature, e con due maggioranze diverse, si auspica la chiusura del percorso sulle lingue minoritarie in regione, ha dichiarato Roberto Antonaz (Sinistra Arcobaleno) che non ha mancato di esprimere rammarico per non essere riusciti a completarlo neba scorsa legislatura “anche perché il percorso è stato tut-t’altro che agevole per resistenze di natura trasversale”. L’approvazione ah’unanimità in commissione, ha prosegui- to, ci fa intendere che “il dibattito anche aspro che ha accompagnato le leggi sullo sloveno e sul friulano non sia stato vano”. Ma Antonaz ha evidenziato anche le distanze che permangono e le diversità po-btico-culturali di fondo. “C’è chi vede nel sostegno aha propria hngua madre un rifugio dove rinchiudersi per non farsi contaminare dabe migrazioni e dalle altre culture che rischiano di travolgere b “buon tempo” passato, e quindi ne fa un elemento di distinzione, gerarchicamente sovra-ordinato. E chi vede in ciò una difesa deba nostra storia e della nostra cultura, che devono confrontarsi e arricchirsi con le altre storie e le altre culture per sfuggire assieme a una globa-bzzazione che tutto piega al “pensiero unico”. Io sostengo convintamente questa seconda impostazione e ritengo infondata ogni contrapposizione tra studio e recupero deba propria lingua e la conoscenza dell’inglese, del cinese o altro”. Il provvedimento sarà messo all’ordine del giorno della prossima seduta del Consigbo regionale, quando sarà l’assessore Molinaro ad intervenire per portare il contributo della Giunta. Čas je, ko je treba pogledati vprašanja iz slovenske zunanje politike in naloge iz slovenske diplomacije nekoliko globlje in nekoliko širše. Razumeti je treba, da je zunanja politika nekaj, kar se dogaja pred očmi javnosti, in da se zaradi tega dostikrat postavlja vprašanje, kako uskladiti zunanjepolitične cilje, prioritete in prakso s percepcijami, ki obstajajo v javnosti. To je izredno pomembno, kajti v demokratični družbi je ravno javna dimenzija zunanje politike med najpomembnejšimi. To je povedal predsednik slovenske države Danilo Turk na letnem posvetu slovenske diplomacije. Slovenska zunanja politika ni provincialna, ne sme biti provincialna in ne sme ustvarjati vtisa provincialnosti. To je vidik, ki mu moramo posvetiti ustrezno pozornost. Spomnil se je nekega članka, ki ga je imel sociolog prof. dr. Veljko Rus leta 1995, ko si je postavil vprašanje o tem, kaj je poslanstvo Slovenije v svetu. To vprašanje je seveda ambiciozno zastavljeno in je filozofsko definirano. Zunanjepolitične definicije pridejo na vrsto šele potem, ko imamo temeljne pojme dovolj razjasnjene. V času nekdanje Jugoslavije, je poudaril predsednik republike Slovenije, se je tedanja država - in tudi Slovenija z njo - identificirala s takimi koncepti, kot so bili takrat neuvrščenost, samoupravljanje, ki so bili v določenem zgodovinskem trenutku mednarodno zanimivi in so dali identiteto tisti državi - in s tem tudi Sloveniji - ter njenemu poslanstvu v svetu. Slovenija je danes predvsem suverena država in to mora biti na prvem mestu izbir in odločitev tudi v zunanji politiki. Pomembno je zato vprašanje, kakšne so prvine, ki definirajo možnosti, da opredelimo vlogo Slovenje in njeno poslanstvo v svetu. Slovenija Predsednik Danilo Turk ima izjemno dober geopolitični položaj. Slovenija mora imeti urejene odnose doma in v sosedstvu. Slovenija bo uspešna v diplomaciji, v zunanjepolitični dejavnosti nasploh, če bo kredibilna s svojim domačim razvojem. Tu je zunanja politika podsistem širšega sistema države in ne sme imeti vtisa, da se lahko od parametrov, kijih ta širši sistem določa, samostojno oddalji. Je del sistema. Po drugi strani mora v tem sistemu uživati določeno avtonomijo in, seveda, v tem kontekstu se pojavljajo zelo konkretne naloge. Slovenija ima, glede na svojo zgodovino in glede na svoj geografski položaj, določeno vlogo na Balkanu. Vendar mora biti realna pri tej vlogi. Včasih nastaja vtis, da si domišlja, da je ta vloga lahko večja, kot je to realno mogoče. Danes je čas enakopravnega sodelovanja z vsemi državami, tudi državami Zahodnega Balkana. Nadalje je treba vedeti, da velike sile ne potrebujejo več nasvetov Slovenije pri določanju svojih potez na Balkanu. Danes slovenski nasveti niso več nujno potrebni. So lahko zaželjeni, ampak samo takrat, če so v resnici premišljeni in resnično dobri. In za takšno kvaliteto se je treba potruditi, (r.p.) Riforma degli end locali e politica per la montagna segue dalla prima L’altro nodo cruciale che ci sembra assolutamente assente dal dibattito o comunque taciuto è quello della stessa ragion d’essere delle Comunità montane: la “monta-nità”, vale a dire l’impegno a favore dei territori montani e delle popolazioni montane che si deve tradurre nella pianificazione dello sviluppo di questi territori sempre più fragili. E allora ci si chiede: i comuni della fascia confinaria montana saranno trattati alla stessa stregua di quelli della pianura friulana e della periferia di Udine? Le Comunità montane non servono, sono venute meno aba loro missione? Va bene. Ma chi se ne assumerà il compito? Il problema non può ridursi solo ad un taglio della spesa pubblica, quella spesa invece va riqualificata. Insomma una pobtica specifica per la montagna è necessaria, anzi indispensabile, pena un ulteriore degrado del territorio anche a danno della stessa pianura. L’impressione, e da qui la nostra forte preoccupazione, è di assistere ad un disimpegno della Regione verso le aree montane. Speriamo di essere smentiti, (jn) nih. Morda že, a v tem primeru bi morali poslati parlamentu zdravniško potrdilo, da bi jih ne vključili v kvorum udeležencev seje. Sam sem sedel v parlamentu in vem, da se to redno dela, tudi zato, ker ti sicer odtržejo sejnino. Važnost glasovanja je na dlani. V mojih časih je glasilo KPI Unità objavljalo kratka sporočila, da se morajo komunistični parlamentarci obvezno udeležiti glasovanja. Tisk je lahko bil navaden, krepak, z velikimi črkami, podčrtan. Slednje je pomenilo, da si moral obvezno glasovat, razen če nisi medtem umrl. Sedaj takih obvestil ni, ker tajniki parlamentarnih skupin - v žargonu jim pravijo frusta, bič - pošiljajo kolegom sms sporočila z enako vsebino. Le redkokdaj se večini gre na roko z odsotnostjo, kije praviloma organizirana in dogovorjena. Tedaj so bile na dnevnem redu protiusluge. Morda pa jih tokrat ni bilo. Predkongresno merjenje sil je parlamentarni opoziciji zmešalo štrene. In jo spet razklalo. Premier pa si medtem mane roke. Pismo £3 iz RimajgL Stojan Spetič I Tako je pač, da včasih nepredvideno dejanje sproži plaz, ki mu ni konca. V Rimu se je to zgodilo ravnokar minuli teden, ko je parlament odobril Berlusconijev davčni ščit v protikriz-nem dekretu. V bistvu gre za nov, tokrat že tretji, davčni odpust za vse, ki so v Italiji goljufali z računi in tako utajene dobičke spravili na tuje, v davčne paradiže Deviških otokov ali v Lichtenstein. Na pobudo ameriškega predsednika Oba-me so davčnim zatočiščem pisani dnevi, zato je novo kroženje kapitalov neizbežno. V Italiji bi tovrstne dobičke obdavčili. Po uradnih izračunih je sedaj celotni davčni pritisk okoli 47%, zato bi davčni popust lahko bil znatno večji od mizer-nega 5%, kolikor znaša darilo parlamenta davčnim utajevalcem, med katerimi je gotovo veliko organiziranega zločina in mafije. Gre za skrajno nemoralno dejanje, ki pa omogoča utajevalcem in mafijcem, da svoj denar operejo in legalizirajo brez vsakršnih posledic, saj zakon prekinja tudi vse postranske kazni za poneverjanje računov. Pričakovali bi si ostro opozicijo, ki je do določene mere tudi bila, saj je v Montecitoriu potekala nekakšna obstrukcija. Predsednik zbornice Fini je opoziciji dal celo en dan več na razpolago, da bi se organizirala. Pa se ni. Ob glasovanju je odsotnost 22 poslancev, povečini demokratov, a tudi Italije vrednot in UDC, omogočila odobritev davčnega ščita z 20 glasovi večine. Sedaj se ob splošnem ogorčenju javnosti izgovarjajo, da jih je bilo 11 bol- kratke.si I ragazzi in Parlamento contro la violenza Il 6 e 7 ottobre si è svolta a Lubiana la conferenza internazionale sui diritti dei ragazzi e la loro difesa dalle varie forme di violenza. Gli scranni del parlamento sono stati occupati da alunni e studenti di diverse scuole della vicina repubblica che sono intervenuti nel dibattito. Si è parlato di come evitare la violenza fisica, psichica ed economica in famiglia, a scuola, nella società. Uno dei temi toccati quello degli abusi sessuali e dell'uso corretto e sicuro di internet. Ripreso il negoziato della Croazia con l'UE Venerdì 2 ottobre alla conferenza intergovernativa di Bruxelles la Croazia ha aperto e chiuso 11 capitoli del negoziato di adesione al-rUE. “Siamo entrati nella fase conclusiva del negoziato” ha commentato soddisfatta la premier Jadranka Kosor. Com'è noto, ciò è stato possibile dopo che ITI settembre scorso la Slovenia aveva tolto il veto dovuto ad alcuni documenti che la Croazia aveva presentato e a suo giudizio pregiudicavano la soluzione del nodo confine. Igor Šterk ha vinto il Festival del film sloveno Il XII Festival del film sloveno che si è concluso con la festa della premiazione, sabato 3 ottobre a Portorose, è stato vinto dal regista Igor Sterk con il film 9:06. Il giovane regista ha conquistato non solo la Vesna per il miglior film ma anche altri 8 premi: per la regia, la scenografia, il montaggio, la fotografia, il migliore attore protagonista (Igor Samobor), la migliore attrice non protagonista... Il festival ha registrato anche una buona affluenza di pubblico. Dalle elementari all'università gli insegnanti sono trentamila Secondo i dati dell'Ufficio di statistica sloveno, nel 2007/08 un insegnante aveva in media 16 alunni alle elementari, 9 alle medie inferiori, 13,5 alle medie superiori e 21 all'università. Un buon rapporto docente - allievo se si considera che la media dei paesi OCSE è rispettivamente 16, 13,2, 12,5 e 15,3. In media alle scuole primarie in Slovenia si insegna 682 ore all'anno, alle superiori 626, meno della media dell'OCSE dove la media è di 798 e 709 ore. Gli Sloveni sono sempre più in rete In Slovenia continua a diffondersi l'uso di internet. Nel primo trimestre di quest'anno il 64% delle famiglie era collegato ad internet, 5% in più rispetto allo stesso periodo del 2008. Nel primo trimestre dell'anno si sono collegati regolarmente con internet 1.100.000 cittadini sloveni da 10 a 74 anni. Va sottolineato che non vi sono differenze sensibili tra utenti di sesso maschile e femminile. L'utilizzo più diffuso riguarda la posta elettronica (54%). Luigia Negro e Santino Amedeo durante la presentazione della pubblicazione Četrtek, 8. oktobra 2009 Literarni natečaj revije Mladika Tre vallate, anche un modo per ampliare le proprie vedute A S. Pietro la mostra fotografica e la presentazione del libro dalla prima pagina Si è trattato di “una possibilità di fare un passo avanti sulla strada che l’Istituto ed i suoi collaboratori hanno intrapreso per il proprio arricchimento, una strada che speriamo porterà lontano” ha detto la presidente Bruna Dorbolò aprendo la serata. A presentare il volume è stata Luigia Negro, presidente provinciale della SKGZ (Unione culturale economica slovena) ed artefice dell’opera assieme ad Amedeo. Un’opera proposta già in varie località, quella più recente è Mal-borghetto, che vuole dare uno sguardo d’insieme alle tre realtà con caratteristiche comuni attraverso dei testi di presentazione, le immagini fotografiche ed alcune impressioni della gente che vive nei tre territori, in particolare riguardo il loro futuro. Da parte sua Santino Amedeo ha rilevato come l’editoria che si occupa di comunità locali di solito sia autoreferenziale e proprio per questo motivo ha elogiato l’idea di Luigia Negro di ampliare la veduta ad altre comunità, per uscire dall’ambito della propria vallata e confrontarsi con gli altri. È seguita la proiezione di alcuni video, legati soprattutto alla musica popolare dei tre luoghi. Alcuni flash sul viaggio in Calabria sono stati esposti da Giorgio Banchig, che si è detto particolarmente impressionato dalla visita a Guardia Piemontese, comune in provincia di Cosenza ma di origine occitana, che “riassume le difficoltà di una minoranza da più punti di vista, visto che non si sa quando e come quella popolazione sia giunta in Calabria dal nord, V Tolminu srečanje pevcev in godcev ljudskih viž Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž med območij Kranj, Izola, Nova Gorica in Osrednja Slovenija, katerega programje izbrala Mojca Kovačič, spremljala pa ga bo Jasna Vidakovič, bo potekalo v Tolminu, v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Srečanje bodo sooblikovale naslednje skupine: Pevke KUD FS Javorje (Šmartno pri Litiji), Albin Slabe - godec (Idrija), Tercet Juhana (Tolmin), Skupina ljudskih pevcev Zarja (Grosuplje), Godčevska skupina KUD Triglav (Jesenice) Družina Erčulj, Videm-Dobrepolje, Fantovska pevska skupina KUD Triglav in KD FS Karavanke (Jesenice), Duo Mir (Logatec), Pevska skupina Cintare (Ljubljana), Palmiro Krmac - plo-narca (Marezige), Ljudske pevke FS Skala (Kubed). V soboto v Kulturnem domu odprtje mednarodne razstave 11. Fotosrečanje V soboto, 10. oktobra, ob 18.30 uri, bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje mednarodne fotografske razstave ‘11. Fotosrečanje’, na kateri bodo sodelovali nasled-ji fotografi: Daniele Barbagli (Italija), Antonino Cannizzaro (Italija), Blaž Erzetič (Slovenija), Nataša Radovič (Hrvaška), Igor Škorjanc (Italija), Nina Todorovič (Srbija) in skupinska razstava fotografske skupine “Photo 88” iz San Vita al Tagliamento (PN). Razstava, ki jo v skupnem sodelovanju prirejajo Fotoklub “Skupina 75” iz Gorice, Zveza slovenskih kulturnih društev in upravni odbor Kulturnega doma - Gorica, bo odprta vse do 25. oktobra 2009 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. e che si è voluto cancellare il suo patrimonio storico e linguistico.” Discorso non troppo diverso per la comunità greca che “conserva linguisticamente alcuni elementi dell’antico greco, ma vive una situazione precaria dal punto di vista economico, colpita dalla scelta politica di svuotare i paesi di montagna.” Il recupero della liturgia bizantina contraddistingue invece le località di Fras-sinetto e Civita, dove è presente una comunità albanese. Iole Namor si è detta invece colpita dall’impegno delle amministrazioni locali per la tutela delle lingue e delle culture minoritarie. All’auspicio che in futuro si possano organizzare nuove visite ad altre minoranze è seguita, in conclusione, la proiezione di immagini sul viaggio in Calabria, opera di Giacinto lussa. (m.o.) Teodolinda a Cividale Mercoledì 14 ottobre, presso la Chiesa di S. Maria dei Battuti a Cividale alle 18.30, nell'ambito della Rassegna Incontri d'autunno verrà presentato il libro “Teodolinda, il senso della meraviglia” di Ketty Magni. Revija Mladika razpisuje XXXVIII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Na razpolago so sledeče denarne nagrade: proza (prva nagrada 400 €, druga nagrada 300 €, tretja nagrada 250 €; pesmi (prva nagrada 200 €, druga nagrada 150 €, tretja nagrada 100 €). Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov: Mladika, Ulica Doni-zetti 3, 34133 Trst, do 1. decembra 2009. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 30.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladika.com Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisatelj Alojz Rebula, prevajalka prof. Dio-mira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2010. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Na Festivalu pohodništva tudi «z Gregorčičem» Na sončno nedeljo 4. oktobra se nas je nekaj čez 40 pohodnikov odpravilo iz Smasti na 4 ure dolgo krožno Gregorčičevo učno pot. Tatjani Humar iz TIC Koba- rid seje porodila zamisel, da bi tudi to pot vključili med 10 poti Festivala pohodništva po dolini Soče, ki je trajal od 25. septembra do 4. oktobra. Ideja za pot, posvečeno Simonu Gregorčiču, je dolgo tlela v srcu učiteljice Ljube Sivec iz Smasti. Glasno jo je pred šolo v vasi izrazil sovaščan Jure Kenda, dejavno pa so jo podprli še Pavle Četrtič iz Kobarida in predstavniki skupnosti. Predlog se je uresničil. Na veselje vaščanov Smasti, Libušenj, Ladre in Vršna, vseh ljubiteljev pohodništva in seveda pesnika Gregorčiča, smo se podali po cesti do Vršna, kjer je domačija našega ljubljenega pesnika. Vsakdo je lahko imel s sabo knjižico Vodnik po Gregorčičevi učni poti, ki je delo zaposlenih in učencev OŠ Kobarid ter nekaj zunanjih sodelavcev. Pod ganjkom polnim rdečih cvetov in črnega grozdja smo posedeli, pokramljali, si ogledali pesnikov dom in se malce okrepčali. Ob tem, kar smo prinesli, smo se lahko posladkali z domačim medom in ovčjim sirom, ki se ga dobi v vasi, blizu pesnikove hiše. Nekaj korakov iz vasi smo že zagledali Gregorčičev slap, do katerega bi lahko prišli tudi po poti iz Selc. Mladi, manj mladi in naši štirinožni prijatelji smo se nato spustili mimo senika, kjer je Simon pred 165 leti z brcami povedal materi, daje zanj ravno pravi trenutek. Tuje končno ugledal svetlobo dneva. Materije z novorojenčkom uspelo priti do Pred Gregorčičevo domačijo na Vršnem (slika: Marjeta Manfreda Vakar) vhodnih vrat hiše št. 17 na Vršnem in to je nekako »zapečatilo« njegovo usodo. Veljalo je namreč, da otrok, ki se je rodil pred hišo, bo kot odrasel odšel v svet za pastirja. Simonova mati pa je dejala: »Postal bo pastir, vendar ne navaden pastir, postal bo dušni pastir.« Tako je bilo. Gregorčič je zaradi nekaterih neuresničenih hrepenenj in sanj ob poklicu tudi veliko pretrpel. Pri Sv. Lovrencu smo mu prižgali svečko, položili šopek zgodnjega jesenskega cvetja na grob, mu zapeli Veselega pastirja, Jaka Humar pa nas je s pesmijo Nazaj v planinski raj še bolj prepričal, v kako lepi deželi živimo. V Smasti sta nas pričakala Darko Smrekar, srce in gonilna sila marsikaterega dogodka in dobrega dela na Kobariškem ter prijazni gospod, ki nam je ponudil izvrstno polento z golažem. Soglasni smo si bili v tem, da nam je bilo lepo in da nam bo drugo leto tudi, morda celo z novimi informacijskimi tablami in učnimi nalogami za učence ob poti. Kot je dejala gospa Sivec: »Počasi se bo pobuda razvijala.« Marjeta Manfreda Vakar Aktualno Esercitazione internazionale Simulazione antincendio sul crinale del Kolovrat Nella mattinata di domenica 27 settembre si è svolta, nel territorio comunale di Drenchia, l’esercitazione internazionale A.I.B. ‘Kolovrat 2009’. Sul crinale delkomonima montagna, a cavallo del confine italo-sloveno, personale degli Ispettorati rip artimentali delle Foreste di Udine (stazioni di Cividale, Atti-mis, Coseano, Gemona, Tar-cento, San Giorgio di Noga-ro e Udine), di Pordenone (stazioni di Aviano, Pinzano, Meduno e Maniago) e di Tol-mezzo (stazioni di Moggio, Resia e Tolmezzo), volontari dei Gruppi comunali di Protezione civile dei distretti Valli del Natisone (Cividale, Prepotto, S. Pietro al Natisone, Torreano, Drenchia, Grimacco, Savogna, Pulfero, Stregna, Moimacco, S. Leonardo, Faedis e Remanzac-co), del distretto del Manza-nese (Corno di Rosazzo, Manzano e Premariacco) e Un’immagine delle operazioni di spegnimento di un incendio durante l’esercitazione di domenica 27 settembre sul Kolovrat dei Comuni di Ragogna e Osoppo, personale della Croce Rossa Italiana, le squadre di ‘gasilci’ (pompieri) sloveni di Kobarid, Bovec e Kanal. Oltre a questi, personale dei Servizi Forestali di Verona della Regione Veneto e tecnici della Sala Operativa della Protezione Civile del Friuli Venezia Giulia hanno preso parte ad una simulazione di intervento antincendio boschivo che ha comportato la realizzazione, tramite manichette, di una linea d’acqua di oltre 2 km., con l’impiego di 4 vasconi smontabili, 5 moduli elitrasportati, autobotti di varia capacità ed un elicottero. All’esercitazione hanno partecipato oltre 100 operatori e sono state eseguite alcune tecniche di spegnimento incendi innovative per la nostra regione, quali l’utilizzo di manichette “piangenti”, la stesura meccanizzata di linee di manichette con l’impiego di motoveicolo quad ed un nuovo sistema compatto per l’erogazione di schiumogeno. Per il trasporto veloce di materiale AIB è stato utilizzato l’elicottero della Protezione Civile della Regione. Boj med svobodo in oblastjo Vprašanje o svobodi ali nesvobodi tiska je v Italiji aktualno, še več, vzbuja ostre in goreče politične in kulturne polemike, manifestacije, javne spore med direktorjem in novinarji najpomembnejše državne televizijske mreže, kar je zgodovinska novost. Če se skušamo otresti demagogije, je vedno težje ločiti novinarsko svobodo od širše informacijske in zabavne ponudbe, ki jo posredujejo mediji, predvsem televizija. Potrošniški kulturni modeli imajo ogromen vpliv, ki se odraža tudi pri sprejemanju novic. Vzporedno je vprašanje o svobodi, ki jo imajo novinarji pri izbiri in podajanju novic. Tudi pri tej temi je treba razločevati. Prvi podatek, ki izstopa, je ta, da je italijanski premier obenem lastnik treh televizijskih mrež, televizije proti plačilu, največje italijanske založniške hiše in obenem kar nekaj revij in časopisov. Dejstvo je splošno znano, vendar obstajajo močni politični in gospodarski interesi, da konflikta interesov očitno ni možno rešiti. Tudi levosredinske vlade se Berlusconijevega moloha niso dotaknile. Če beremo podatke o reklami, je Mediaset edina družba, ki izkazuje pozitivno nabirko. Je to slučaj? Berlusconi je zgradil okoli svojega medijskega imperija trdnja- vo in pod zidovi globok jarek tako, da živijo on in sinovi na “varnem”. Italijanske vlade in vodilne stranke so imele vedno vpliv na drugi televizijski pol, to je nad državno televizijo. Takoimenovana loti-zacija je poznana. Pripadnost tej ali oni stranki je bila odločilna za vstop v RAI celo na krajevni ravni. Razlika med prvo in drugo republiko je, da je stara KD imela vendarle večji smisel za inštitucije, kot ga imajo mnogi sedanji voditelji, ki izvajajo oblast brutalno. Od lotizaci-je smo prišli k impoziciji. Nadalje je res, da veliki časopisi, dnevniki in revije niso več v lasti “čistih” založnikov, ampak gospodarskih navez. V tem smislu je jasno, da vsak časopis zagovarja določene interese: nekateri očitno, drugi manj, pa vendar. Italijani malo berejo, vseeno imajo ugledni časopisi svoj vpliv, ki presega italijanske meje. Berejo jih vsi, ki nekaj pomenijo in ne le mi, ki lahko sporočamo malemu številu bralcev. Glede zadnjega stavka bi izpostavil široko mrežo majhnih časopisov ali srednjih, ki so v lasti političnih skupin, župnišč, organizacij civilne družbe, narodnih manjšin itd. Gre za veliko mrežo srednjega in malega, pretežno krajevnega, tiska, radijskih postaj in manjših televiziji, ki pa zaposlujejo veliko ljudi in imajo svojo partikularno mrežo gledalcev. Tudi ti subjekti imajo svojo moč, vendar so velikokrat v dobršni meri odvisni od državnih subvencij in sponzorjev. Goščavo majhnih in srednjih medijev ni težko razredčiti s Tremontijevimi škarjami. Omenil sem različne stvarnosti in “kroge”, ker je osnova pluralizma v možnostih in v številu takoimenovanih “glav "(testate) in ne samo v večjem ali manjšem pogumu novinarjev. Novinarji nismo magnetofonski trak, ki posnema, ampak imamo lastno glavo in svoja prepričanja. Svobodno pisanje je v korektnosti in v tem, da si pri poročanju o dogodkih informiran in posledično pošten pri podajanju novic. Vsakdo ima lahko potem svoje mnenje, ki ga izpriča. Za to pa mora imeti prostor. V tem pa tiči zajec. Če namreč ne najdeš prostora, da se izraziš ali če so ti prostori premajhni, da bi bili vsaj približno toliko prepričljivi kot veliki medijski bobni, se svoboda in pluralizem nujno ožita. Berač ali klošar je po svoje najsvobodnejši človek, vendar nima neke posebne družbene teže. Nihče ga ne posluša, tudi če pove kako modrost. Svoboda tiska se torej ne igra le v smislu poštenosti in intelektualne premočrtnosti, ampak tudi in predvsem glede na količino prostora, ki ga nek medij zaseda. Čim večji je ta prostor, tem več je v njem bralcev ali poslušalcev. Cim več je uporabnikov, večja je moč informacije in tistih, ki jo usmerjajo. Tu pa se bije krut boj med svobodo in oblastjo. I provvedimenti del commissario straordinario dell’ente Tre bandi della Comunità montana per insegnanti, imprese e famiglie La Comunità montana del Torre, Natisone e Collio ha approvato tre bandi, finanziati dal Fondo per la Montagna, che riguardano il sostegno alle attività e ai cittadini residenti nelle zone svantaggiate del territorio montano. Il primo provvedimento riguarda la concessione di contributi a favore degli insegnanti che prestano servizio negli istituti scolastici ubicati in territorio montano; i requisiti, definiti dal commissario straordinario dell'ente Tiziano Tirelli, sono il tipo di contratto (a tempo indeterminato o determinato), il servizio prestato nel medesimo istituto, la residenza anagrafica (distante almeno 20 chilometri da quella della sede di servizio). Il finanziamento complessivo disposto è pari a 25 mila euro e si riferisce all'anno scolastico 2007-2008. Le domande devono pervenire alla Comunità montana entro le ore 12 del 23 ottobre 2009, secondo lo schema già inviato a tutti gli Istituti scolastici in zona montana ed ai Comuni. Il secondo provvedimento riguarda gli aiuti alle imprese commerciali situate in zona montana e centri abitati classificati in zona A, B e C dalla normativa regionale. I requisiti per essere ammessi ai contributi per l'anno 2007 sono principalmente quelli di avere ricavi non superiori a importi variabili in funzione della tipologia commerciale, e di impegnarsi a continuare l'attività per un anno dal momento in cui si percepisce il beneficio finanziario. Lo scopo dell'aiuto è quello di venire incontro alle piccole attività poste in zona montana, che hanno degli introiti minimi e che diversamente potrebbero essere costrette a chiudere, con danni alla popolazione dal punto di vista dei servizi minimi erogabili. L'ammontare delle risorse previste da questo Bando è pari a 290 mila euro e le domande devono pervenire alla Comunità montana entro il 31 ottobre 2009. Il terzo provvedimento riguarda i contributi alle famiglie che abitano in mon- tagna e specificatamente nella zona climatica "F", per l'abbattimento dei costi di ri-scaldamento. Tra i requisiti, il reddito familiare lordo complessivo, nell'anno 2007, non deve essere superiore a euro 20 mila. È indispensabile che il beneficiario e i componenti del nucleo familiare siano residenti nell'alloggio e lo stesso venga utilizzato come ‘prima abitazione’. Il contributo viene erogato in misura pari a euro 310 o 210 a se- condo del reddito del nucleo familiare. L'aiuto è rivolto ai nuclei con redditi modesti per i quali anche l'acquisto dei materiali per il riscaldamento è talvolta problematico. L'ammontare delle risorse previste dal Bando è pari a 330 mila euro e le domande devono pervenire alla Comunità montana esclusivamente nel prossimo mese di novembre. Informazioni e modulistica sul sito della Comunità all'indirizzo www.cm-torrena-tisonecollio.it nella sezione Avvisi, bandi e concorsi. Per informazioni: Servizio Attività Produttive, Ufficio di Tarcento, tel. 0432- 798211 fax 0432-791461. Iz Rima milijon evrov manj za našo kulturo in jezik s prve strani Mnogi se bodo spraševali, če ni možno drugače razporediti sredstva in narediti neko prioritetno lestvico. Teoretično bi lahko deželna komisija to naredila in deželna vlada potrdila izbiro. Pot bi bila celo zdravilna, ko bi dobili več sredstev in uvajali pozitivno selekcijo. Danes pa manjšinski voditelji skušajo po eni strani rešiti globoko krizo Slovenskega stalnega gledališča, v isti sapi pa se odpira nova in težja luknja. Izbirati bi pomenilo sekati glave, krčiti kulturo, šport, medije, izobraževalne dejavnosti itd. Povsod so ljudje s svojim znanjem in življenjem. Kaj nas torej čaka? V danih okoliščinah je zadeva rešljiva na meddržavni (morda izključno) ravni, saj v senatu in parlamentu opozicija nima besede. Žal nimamo glede sredstev niti kake posebne zakonske zaščite. Zaščitni zakon predvideva finansiranje dejavnosti za leti 2001 in 2002, za naslednja obdobja pa to prepušča finančnim zakonom. Tako lahko računamo za prihodnje leto na milijon manj, kaj se bi zgodilo, ko bi leta 2011 prejeli 3.120.000 evrov, pa je bolje ne misliti. Manjšinska organiziranost bi se sesedla, padla bi velika tovarna kulture, besede in znanja: sredi Evrope in v prostoru “brez meja”, (ma) La Provincia per un’ulteriore proroga Ponte a Crostù, attesa infinita per gli espropri J La giunta provinciale di Udine in una sua recente riunione ha deciso di prorogare i termini per l’ultimazione dei lavori di costruzione della variante e del nuovo ponte sul torrente Cosizza in località Crostù, lungo la provinciale ‘della Val Cosizza’. Il motivo sta nelle lungaggini delle procedure espro-priative, non ancora concluse. Il paese di Crostò, nel comune di S. Leonardo Il progetto definitivo dei lavori era stato approvato dalla Provincia nell’ottobre 2002, nel 2005 è stata concessa una prima proroga dei termini di ultimazione dei lavori e delle espropriazioni sino alla fine di ottobre 2007, un mese dopo la giunta aveva deliberato un’ulteriore rinvio. Ora il terzo atto, con la scelta di proroga sino al 31 ottobre 2011. Prof. Liliana Spinozzi Monai in del omizja na sobotni predstavitvi publikacije v centru Lemgo v Teru ter del številne publike, ki se je pomembnega kulturnega dogodka udeležila Slovar, ki vrača ljudem ob Teru jezik in glas 7 soboto so predstavili delo prof. Spinozzi Monai s prve strani Domačin Cerno je v svojem izredno čustvenem govoru poudaril, da daje izdaja slovarja terskemu narečju novo dostojanstvo, potem ko je to govorico z leti uporabljalo vedno manj ljudi, saj so njeni rabi nasprotovale italijanske oblasti in se je ni bilo mogoče učiti v šoli. Omenil je tudi polemike glede izvora slovenskih narečij na Videnskem in povedal, kako je že poljski dialektolog ugotavljal, da imata na primer režij anščina in špetrsko narečje več skupnih točk kot italijanska narečja. Mauro Pascolini je spregovoril o tem, kako so lahko, še posebno v obdobju krize, ko so daljša potovanja za večino predraga, za marsikoga privlačni kraji, kjer živijo jezikovne manjšine. Paziti pa je treba, da se tradicionalna kultura ne spremeni v stereotip in podredi tržnim potrebam. Giorgio Ziffer je naštel številne starejše rokopise in druga besedila, v katerih so razvidni pogosti stiki med slovanskim, germanskim in Za poklon in dobrodošlico avtorici je poskrbel Igor Cerno s svojo skupino romanskim svetom na območju Alpe-Jadran. Med temi je tudi Černjevski rokopis, ki vsebuje prvi primer terskega narečja v pisni obliki. Prof. Gusmani je pa govoril o poljskem jezikoslovcu Baudouinu de Courtena-yju, njegovem boju v korist narodnih manjšin in njegovem delu, na podlagi katerega bo v kratkem izšel tudi slovar rezijanščine. Ob koncu se je Liliana Spinozzi Monai zahvalila predstavnikom Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš, ki so ji pomagali pri pripravi slovarja, posebej pa je omenila tudi Pavleta Merkuja, ki ji je dal svoje Besedišče terskega narečja. (T.G.) Interventi sonori a Mišček, sullo Judrio ‘Arte ed incontro nel paesaggio dimenticato’ è il nome del progetto trilaterale che vede impegnati, come organizzatore, il centro culturale universitario Unikum di Klagenfurt/Celovec in collaborazione con la Stazione di Topolò e l’associazione culturale Opoka di Medana, nel Collio sloveno. Per l’appuntamento di sabato 17 ottobre (dalle 12 alle 18), curato dall’artista Inge Vavra, qualcosa di singolare attende i visitatori a Mišček, località sullo Judrio confinante con il comune di Prepotto: da case abbandonate risuona un brusio di voci, segnali di avviso rinviano a pericoli non ben definiti, oggetti enigmatici richiamano su di sé l’attenzione con ogni sorta di rumore e rimandano ad una provenienza extraterrestre... Attraverso installazioni sonore e altri interventi il musicista austriaco Helge Hinteregger trasformerà l’abbandonata località di confine in un sito archeologico nel quale il perduto ed il ritrovato producono un irritante scenario fantascientifico. La visita guidata, musicale e performativa, attraverso l’area avviene con il supporto di Martin Zrost (AT), Zeitblom (D), Paul Skrepek (AT) e Vita Osojnik (SI). Le tracce di questo »rituale di recupero« saranno visibili fino all’inizio di novembre. Come per altri recenti progetti legati alla Stazione di Topolò, è previsto un trasferimento in autobus da Ci-vidale: 11.00, stazione ferroviaria (prenotazioni: mo-trenok@alice.it; 334 9752517). Si consiglia il bus per la difficoltà di trovare parcheggio a Bodigoi, luogo di partenza della camminata. Alle 12 ci sarà la partenza da Bodigoi attraverso Pre-potischis fino a Mišček. Per l’escursione, con sosta da un viticoltore, si richiedono scarpe pesanti ed equipaggiamento per la pioggia. Alle 16 ci sarà la guida performativa attraverso Mišček, alle 17.30 la cena, alle 19.30 il rientro. Skupno predstavništvo slovenske manjšine v Italiji (SKGZ in SSO), ki se je sestalo v ponedeljek zvečer v Gorici, meni, da je potrebno za izhod iz krize SSG Trst čimprej imenovati nov upravni svet. Udeleženci seje so si bili enotni, daje za SSG Trst potrebno čimprej najti izhod iz krize, pa čeprav naj bi bila letošnja sezona prehodne narave in naj bi jo izpeljali v kriznem stanju. Sklenili so, da je treba čimprej imenovati nov prehodni upravni svet, kar naj bi se zgodilo že prihodnji teden, sestavljali pa naj bi ga predstavnika obeh krovnih organizacij ter predstavniki treh krajevnih uprav, ki so ustanovne članice gledališča, torej dežele Furlani-je-Julijske krajine (FJK) ter občine in pokrajine Trst. Vprašanje krčenja državnih prispevkov je po mnenju skupnega predstavništva mogoče rešiti le po politični poti, predvsem ob pomoči Slovenije. Izhodišče za pogovore bi lahko bil že slovensko-italijanski medministrski vrh, ki bo v bližnji prihodnosti v Ljubljani. Sicer pa naj bi se enotno omizje pripravilo za obisk pri najvišjih italijanskih političnih vrhovih, med drugim pri predsedniku italijanske republike Giorgiu Napo-litanu in pri podtajniku pri predsedstvu italijanske vlade Gianniju Letti. Sejo sta sklicali krovni organizaciji SKGZ in SSO Skupno predstavništvo slovenske manjšine o krizi gledališča in krčenju prispevkov Drugače sta o krizi tržaškega gledališča v ponedeljek razpravljala tudi italijanska sindikata CGIL in UIL, ki sta tržaškega prefekta Giovanni-ja Balsama zaprosila, naj skliče omizje za rešitev krize tržaškega slovenskega gledališča. Sindikata sta opozorila tudi na obveznosti krajevnih uprav, ki so ustanovne članice gledališča in ki bi morale gledališču nuditi denarno vsoto vsaj v enaki višini, kot jo prispeva italijanska država. Pripravljenost na ustrezne finančne prispevke je tudi predpogoj za večjo težo krajevnih uprav v vodstvenih organih gledališča. Zaposleni v gledališču so v sporočilu za javnost opozorili, daje gledališče v Trstu edino stalno gledališče kake narodne manjšine, ki deluje na ozemlju italijanske države ter predstavlja vrhunec kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji, obenem pa je gledališče za celoten Trst in FJK. Zaradi tega so v gledališču pred časom uvedli nadnapise v italijanščini, prav po zaslugi tega gledališča pa so na odrih Vzhodne Evrope spoznah nekatere italijanske avtorje, zahodnoevropska in krajevna publika pa se je seznanila z nekaterimi vzhodnoevropskimi avtorji. Izrazili so tudi upanje, da produkcijska dejavnost gledališča pomeni tudi resnično soočanje med italijansko in slovensko kulturo ter pričakujejo, da bo z novim vodstvom končno prišlo do neposrednega in konstruktivnega dialoga med krajevnimi upravami in organizacijami slovenske manjšine. Glede krize tržaškega gle- dališča pa je tržaški italijanski dnevnik II Piccolo v današnji izdaji objavil tudi izjave tržaškega župana Roberta Dipiazze, kije dejal, da želi pred katerokoli pobudo izvedeti točne podatke. Po njegovih besedah naj bi kazalo, da primanjkljaj gledališča znaša kake tri milijone evrov in če bo preverjanje računov potrdilo to številko, potem bo težko priti do konkretne rešitve, meni Dipiazza. Progetto A.R.C.A., in gita a Grado come riconoscenza Michela Predan, ragazza di Stregna che frequenta con profitto la classe terza della scuola secondaria di primo grado di S. Leonardo, ha rappresentato domenica scorsa i ragazzi del progetto "A.R.C.A." organizzato dal comune di San Leonardo assieme ai comuni partner di Gri-macco e Stregna ed è stata accompagnata da due educatrici dell'Associazione Trasformazioni a Grado, dove ad attenderle c'era una vera ‘arca’ di legno: un a barca a vela di 55 piedi che ha portato Michela con il gruppo a visitare Grado dal mare. L'imbarcazione è stata gentilmente messa a disposizione dai proprietari Remo Zanchetta e Danilo Darin che hanno condiviso la bella domenica all’aperto nella laguna dell’isola del sole. Il gesto è stato voluto per ringraziare in qualche modo Michela per l’assiduità con cui in estate ha aderito al progetto, segno evidente che iniziative efficaci portano a forme di benessere condiviso. Četrtek, 8. oktobra 2009 Manjšinski medij se sprašujejo, kako do mladih Slovenski mikrokozmosi - mede-tnične in medkulturne razsežnosti. To je bil naslov 20. strokovnega kongresa Slavističnega društva Slovenije, ki je prejšnji teden potekal v Monoštru, v glavnem središču Porabja na Madžarskem. “S takim naslovom smo želeli poudariti, da se bomo ukvarjali z majhnimi kulturno-jezikovnimi prostori in skupnostmi, ki se borijo za preživetje svoje identitete in ki jim pri tem želimo pomagati s strokovnimi argumenti”. Tako je predsednica Slavističnega društva Slovenije dr. Irena Novak Popov predstavila program kongresa in istoimenski zbornik, ki podaja zelo razčlenjeno in poglobljeno sliko Porabja. V okviru kongresa je bila tudi okrogla miza o manjšinskih medijih, ki so se je udeležili uredniki slovenskih medijev iz samega Porabja, Koroške in Furlanije Julijske krajine. Dušan Mukič je predstavil televizijsko odddajo Slovenski utrinki, ki jo oddaja madžarska TV in je namenjena porabskim Slovencem, Marijana Sukič je spregovorila o dvojezičnem tedniku Porabje, Franček Mukič pa o oddajah, ki jih že devet let, 8 ur tedensko pošilja v eter Radio Monošter. Medijsko realnost Koroške sta zastopala Bojan Wakounig, urednik radia 2 (nekoč radio Korotan), ki oddaja celodnevno in Hanzi Tomažič, glavni urednik cerkvenega tednika Nedelja, ki ga že od leta 1926 izda- ja Krška škofija. Medije iz Furlanije Julijske krajine so pa zastopali Marij Čuk, odgovorni urednik novinarskega oddelka radia in televizije Rai v Trstu, Jurij Paljk odgovorni urednik tednika Slovenski glas, Iole Namor, odgovorna urednica tednika Novi Matajur in Lucia Trusgnach urednica Trinkovega koledarja. Pravzaprav je šlo za začetek zanimive razprave, kjer je bilo največ pozornosti namenjene perspektivam manjšinskih medijev in problematiki mladine oz. kako najti poti do nje. Bralna kultura pada povsod, je bilo rečeno, tudi televizija zgublja svojo prednost med mladimi, medtem ko se vse bolj uveljavlja internet. Odpreti se je treba novim nači- Franček Mukič, Marijana Sukič in Dušam Mukič (z desne) na okrogli mizi o manjšinskih medjih nom komunikacije preko interneta, ki ima posebno značilnost in še dodatno prednost: je dialoški in omogoča pogovor. Marijana sukič je odgo Problematika slovenske manjšine v Porabju v pogovoru z Marijano Sukič, urednico tednika rna nrpnnira tpnmtfl Pr»- ______________________________t______________*____!__________________ t___________:_____________________ vorna urednica tednika Porabje. Časopis je začel izhajati leta 1991 v Monoštru najprej kot štirinajstdnevnik, v črno-beli tehniki in na šestih straneh. Postopoma se je razvijal in rastel in leta 2005 je začel izhajati na osmih straneh vsak teden. Marijana Sukič je bila pri časopisu od samega začetka, pravzaprav je bila njegova ustanoviteljica. Kako ste začeli in zasnovali časopis? Začetki so bili težki. Tudi zaradi pomanjkanja komunikacijskih povezav. Takrat, recimo, je bilo treba telefonski pogovor s Slovenijo naročiti preko Budimpešte in čakati nekaj ur. To je trajalo pol leta, potem seje vse začelo hitreje razvijati. Delo z računalniki je vse pospešilo in danes časopis tiskamo v Murski Soboti, v Sloveniji, kjer je nam naj-bližja tiskarna. Porabje je edini časopis preko katerega Slovenci v Porabju pridejo do informacij v slovenščini. Njegova vsebinska zasnova je zelo preprosta: pišemo za naše ljudi in o naših ljudeh. Posebnost časopisa je, da je dvojezičen. Resje. Članki so napisani v knjižni slovenščini ali v narečju. Reportaže, srečanja in pogovori z ljudmi so v domačem jeziku, saj je besedišče dovolj razvito. Ko pišemo o bolj zahtevnih temah, o politiki, javnem ži- V slovenskem časopisu Porabje pišemo za naše ljudi in o naših ljudeh mh Slovenski kulturni center in hotel Lipa v Monoštru kjer je potekal 20. kongres Slavističnega društva Slovenije, spodaj pogled na Slovensko Ves glavnem je skoraj vse v madžarščini. Cerkev je torej svojo vlogo v jezikovnem pogledu zgubila. Storila pa bi lahko veliko, saj so naši ljudje zelo verni. Tudi sosednja škofija v Sloveniji bi lahko naredila kaj več. Katere so perspektive Slovencev v Porabju? Težko je o tem govoriti. Seveda, če ne bi imela kančka optimizma ne bi delala to, kar delam. Želim si, da bi manjšina čim dlje preživela. Nekaj upanja nam sicer daje pošengensko stanje, ko je meja definitivno padla. Morda se bo to omočje na vljenju se poslužujemo knjižne slovenščine. Idealno razmerje, ki se ga skušamo držati, čeprav nam ne uspe v vsaki številki, je polovica prostora v knjižnem jeziku, polovica v narečju. Sicer je izbira koda odvisna tudi od avtorjev. Naši sodelavci iz Prekmurja pišejo v slovenščini, domači avtorji se pogosto izražajo v domačem jeziku. V vašem primeru ne govorimo o narečju pač pa o prekmurskem knjižnem je- Zveza Slovencev na Madžarskem Magyarorszagi Szlovének Szovetst^ Uredništvo časopisa PORABJE - Szerkesztòsége PORABJE d.o.o./kft. ziku. Kaj je to? Določeni jezikoslovci temu nasprotujejo. Vsekakor gre za nadnarečno raven, ki se je od 17. stoletja začela pojavljati v knjižni obliki pri cerkvenem tisku, v starih molitvenikih in drugih knjigah in se je ukoreninila. Ta jezik je nekako na pol poti med knjižnim jezikom in dialektom, ki ga Porabski Slovenci govorimo. Uporabljamo ga tudi v našem časopisu. Ponovno se pojavlja tudi čez mejo v Prekmurju, recimo v zbirki Med Muro in Rabo. Torej imate bogato jezikovno podlago pri pisanju vašega časopisa. Tako je. Sestavili smo neko kodo, kako bomo pisali v narečju, čeprav nismo vselej dosledni. Osnova je gornje-seniški govor, kije lažje berljiv. Približujemo se knjižnim normam, zavestno pa se izmikamo madžarščini, ko nam zmanjkajo izrazi v po-rabščini se obrnemo h knjižni slovenščini. Kdo so vaši bralci? Starejša in srednja generacija Porabskih Slovencev je zelo navezana na Porabje. To je prvi primer, ko vidijo svoj jezik v tiskani besedi in so na to tudi ponosni. Najbolj navezani nanj pa so naši izseljenci, tisti, ki so se odselili iz Porabja v Monošter ali drugam v notranjost države ali celo v tujino. Oni so dejansko že začutili, kaj bodo izgubili, če bojo pretr-gli stik z rodno krajino in s svojim jezikom. Naši ljudje doma se tega še ne zavedajo. Največ težav pa je z mladino in učenci. Problem vseh manjšinskih medijev je, se mi zdi, kako priti do mladih? Preko interneta? Ali še kako drugače? Kakšno je stanje slovenščine v Porabju? Kjer so še doma babice in dedki, se govori slovensko, v mladih družinah pa zelo malo. Vse manj se govori tudi na obrobju Porabja in v Monoštru. Kakšna je tvoja izkušnja? Doma ste govorili slovensko? Rodila sem se v slovenski vasi Sakalovci, oče je bil Slovenec, mama na pol Slovenka in pol Nemka. Doma so bili stari starši in smo govorili samo porabsko narečje. Ko sem vstopila v šolo sem znala le malo madžarščine. Imela sem nekaj ur slovenščine tedensko, slovensko sem se kasneje učila tudi na gimnaziji in na Pedagoški fakulteti v Szom-bathelyju, nisem pa nikoli študirala v Sloveniji. Kateri je največji problem za vašo manjšino? Žal izgubljamo jezik. Gospodarska nerazvitost je drug pereč problem, s katerim se soočamo. Pravzaprav sta povezana. Slovenščina nima gospodarske vrednosti, tudi slovenskih podjetij v Porabju skorajda ni. Ljudje pa s tem, da govorijo porabsko ali slovenski knjižnji jezik nimajo nobene prednosti. Drugače je z nemščino. Mi smo zelo blizu avstrijski meji, ki vsrkava našo delovno silo. Slovenščina je torej le jezik družine, delno cerkve, slovenskih društev in šole. Njegov prostor se vsekakor krči. Slovenska cerkev, kot smo videli, je imela zelo pomembno vlogo pri ohranjanju jezika. Kako je pa danes? Imamo enega samega župnika za sedem slovenskih vasi, ki pa le delno uporablja slovenski dialekt, v obeh straneh meje ponovno spojilo. Vsekakor čimveč stikov bo, tem bolj se bodo ljudje v Porabju zavedali svoje pripadnosti in svojega jezika. Če bi se gospodarstvo odprlo, pa bi bilo vse lažje. Prejšnji teden ste gostili slavistični kongres. Zdi se mi, da je to bil znak pozornosti do vaše manjšine in hkrati priznanje vaši organiziranosti, saj ste se prav dobro izkazali. Ste zadovoljni? Potrudili smo se in smo zadovoljni. Ugotovila pa sem, da večina slavistov, ki so bili na kongresu, je prišla v popolnoma neznani svet. Če je ta kongres prinesel tudi neko promocijo Porabju, če je prispeval k temu, daje Porabje postalo bolj prepoznavno, potem je prav gotovo bil uspešen tudi za našo manjšisnko skupnost.(jn) *| Szentgotthòrd || Četrtek, 8. oktobra 2009 Oltre il confine sloveno-ungherese tra gli Sloveni della valle del fiume Raba Sprejem za slaviste je priredil slovenski konzul v Monoštru Drago Šiftar, ki je predstavil svoje delo in prizadevanja porabskih Slovencev za kulturni in gospodarski razvoj Temetò Pokopališče Friedhof Óvoda Otroški vrtec Kindergarten Orvosi Rendeló Zdravstveni dom Arzt s> In/ormàciós Kozpont Informacijski center In/ormationszentrum Nel nord-ovest dell’Ungheria, stretta tra Austria e Slovenia, c’è la valle del fiume Raba, Porabje, dove è insediata la minoranza slovena. Una piccola comunità - secondo le stime si tratta di circa cinquemila persone - che nonostante la cortina di ferro e la pesante politica assimilatrice dell’Ungheria, mantiene ancora viva la sua tradizione linguistica e culturale. Anzi, negli ultimi vent’anni si è dotata di alcune strutture culturali ed informative che sono il lievito di un nuovo, seppur timido, risveglio. Ma è dal dopo-Schengen, che ha cancellato il confine sloveno-ungherese, che iniziano a nutrire nuove speranze. E sono affidate soprattutto alla cooperazione transfrontaliera in campo economico, ancora tutta da “inventare”. La debolezza strutturale del Porabje è dovuta alla sua marginalità economica e sociale. L’insediamento degli Sloveni in questa parte della pianura pannonica avvenne nel 6. secolo e si realizzò tra i fiumi Mura, ora in Slovenia e Raba, in Ungheria. Fu un territorio unico dal punto di vista linguistico, sociale ed economico fino al 1919, quando fu diviso dal confine che divenne particolarmente feroce dopo la seconda guerra mondiale e soprattutto dopo il 1948 (informbiro). La cortina di ferro e l’isolamento interno da un lato, l’auto-cancellazione dall’altro, poiché tutto ciò che era sloveno per le autorità ungheresi era contro lo stato ed il suo ordinamento - ci furono anche trasferimenti coatti di famiglie slovene - hanno indebolito la comunità al punto da estirparle quasi del tutto la lingua. E’ un Interno della chiesa di Gornji Senik miracolo che non ci siano riusciti. La cortina di ferro ci sembra ormai un’esperienza di un’altra era. In realtà il filo spinato e le guardie con i cani sono stati eliminati dal confine magiaro-jugoslavo appena negli anni ‘60. Ancora nel 1991 per telefonare da Monošter a Murska Sobota, circa 40 km di distanza, si doveva prenotare la telefonata tramite Budapest e stare in attesa per ore. Il primo valico di confine che collega direttamente i due territori a Martinje, evitando lunghi giri in macchina, è stato aperto nel 1992. Il 20. congresso dell’Associazione degli slavisti della Slovenia sul tema Microcosmi sloveni - rapporti interetnici e interculturali è stata l’occasione per visitare la comunità slovena dell’Ungheria che è molto più vicina di quanto sembri. Da Gorizia a Murska Sobota c’è l’autostrada e da h dopo una ventina di chilometri, attraversando dolci colline, si raggiunge il confine. Subito dopo si incontra Gornji Senik, primo paese sloveno, il paesaggio è bello, ordinato e tranquillo. Proseguendo per una decina di chilometri si arriva a Monošter, Szentgotthàrd in ungherese. Una bella cittadina di circa 10 mila abitanti che è il centro culturale ed economico della valle. Qui gli Sloveni hanno realizzato dieci anni fa un grande centro culturale, Lipa, con annesso centro congressi ed hotel, dove hanno la propria sede le principali organizzazioni culturali ed informative della minoranza. C’è la redazione del settimanale Porabje, quella delle trasmissioni radiofoniche e televisive. 17 sono invece le associazioni folcloristiche, corali e teatrali attive nel Porabje. La lingua si è tramandata nonostante tutto perchè ha radici molto profonde. Un ruolo di primaria importanza è stato giocato in passato dalla chiesa che ha iniziato ad utilizzare il dialetto sloveno del Porabje nei libri di preghiere ed in altre pubblicazioni di carattere religioso, a partire dal 17 secolo. Nel dopoguerra ha progressivamente abdicato a questo ruolo di promozione anche linguistica, il regime ha evidentemente usato la mano pesante. Oggi però un suo impegno più incisivo sarebbe importantissimo anche perchè si tratta di una popolazione profodamente religiosa. E lo status della lingua ne guadagnerebbe. Lo sloveno viene comunque insegnato nelle scuole, a partire da quella dell’infanzia, ma solo come materia di studio e poche ore alla settimana. Ultimamente comunque si sono orientati verso l’educazione bilingue e nella scuola dell’obbligo di Gornji Senik oltre a 5 ore di sloveno settimanali, hanno introdotto anche l’insegnamento di diverse materie parzialmente anche in sloveno. Pare che funzioni.Lo stesso si apprestano a fare nella scuola di Števanovci. Ma il problema principale, ci ha detto la direttrice del settimanale Porabje Marijana Sukič, è il risveglio economico nell’area slovena e la cooperazione transfrontaliera per impedire l’abbandono dei paesi che porta inevitabilmente con sè anche l’abbandono della lingua e l’assimilazione. Slovenci v Porabju V dolini reke Rabe na Madžarskem živi okoli 5.000 Slovencev v slovenskih vaseh Gornji Senik, Dolnji Senik, Slovenska ves, Sakalov-ci, Števanovci, Otkovci, An-dovski, Verica, Ritkarovci. Močna je prisotnost Slovencev tudi v mestu Monošter, ki je gospodarsko in kulturno središče v Porabju. Ob demokratičnih spremembah na Madžarskem so se tudi razmere za slovensko manjšino izboljšale. Oktobra 1990 je bila v Gornjem Seniku ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, ki ima svoj sedež v Monoštru, v slovenskem kulturnem centru Lipa. Leto kasneje je Zveza začela izdajati štirinajstdnevnik Porabje, ki je kasneje postal tednik. Leta 1992 je madžarska televizija začela predvajati 25 minutne oddaje Slovenski utrinek vsakih 14 dni. Leta 1993 je Madžarska sprejela zakon, ki omogoča 13 manjšinam in torej tudi slovenski, da volijo manjšinske samouprave. Slovenci so jih najprej ustanovili v sedmih porabskih vaseh - sedež Državne slovenske samouprave je v Gornjem Seniku -, potem še v Szombat-helyju in Budimpešti. V obeh mestih deluje slovensko kulturno društvo. Leta 1998 so v Monoštru odprli Slovenski kulturno-informacijski center z hotelom Lipa, kjer je tudi kongresno središče. V tem objektu imajo svoj sedež Zveza Slovencev na Madžar- skem, uredništvo časopisa Porabje in Radio Monošter ter knjižnica. Isti dan so v Monoštru odprli tudi generalni konzulat Slovenije, ki spodbuja sodelovanje med Slovenijo in manjšino ter slednji pomaga iskati nove razvojne priložnosti. Junija 2000 je radio Monošter pričel oddajati vsakodnevni enourni program v slovenščini, osem ur tedensko. Pod okriljem Zveze Slo- vencev na Madžarskem deluje 17 kulturnih skupin, ki razvijajo gledališke, pevske in folklorne dejavnosti. Slovenščina je vključena v izobraževalni sistem od predšolske vzgoje do srednje šole a le kot učni predmet. V zadnjem obdobju so na Gornjem Seniku uvedli dvojezični pouk: poleg 5 ur slovenščine na teden se vsi predmeti poučujejo delno dvojezično. Podobno pot bodo ubrali tudi v osnovni šoli v Števanovcih. Napisi v slovenščini so pogosti a praviloma so trojezični madžarsko-slovensko-nemški. Pogled na Gornji Senik Il programma culturale è stato allietato dai vivaci ed allegri alunni della scuola bilingue di Gornji Senik ALSÓSZÓLNÓK Dolnji Senik - Unlerzemmlng tz •• • ivorjegyzoseg Okrožni notariat - Kreisnotariat ALSÓSZÓLNÓK Dolnji Senik ■ Unlerzemmlng Kòzségi Ònkormànyzat Alsószòlnòk Lokalna samouprava Dolnji Senik -Selbstverwaltung der Gemeinde Unterzemming Trojezična tabla v Dolnjem Seniku in spodaj središče Monoštra Četrtek, 8. oktobra 2009 -------------------Kronaka — Spomin na vse mrtve v vojnah Vojaški kurat Milan Pregelj mašuje na vrhu Globočaka (arhiv NM) V nedeljo 25. oktobra bo osmi Pohod na Globočak, ki ga organizira kulturno in rekreacijsko društvo Globočak iz Kambreškega. Pobuda se je zadnja leta povezala z Burnjakom v Gorenjem Tar-biju in ne malo ljudi iz sredenjske in drugih občin Nadiških dolin seje pridružila prijateljem čez Idrijo, da bi skupaj počastili spomin vseh padlih v zadnjih dveh svetovnih vojnah na obeh straneh. Vsi pohodniki se bodo v nedeljo 25. oktobra zjutraj zbrali na Kam-breškem, od tu se bodo ob 11. uri podali po stezi na Globočak, kjer bo po že ustaljeni tradiciji opoldne maša. Mašo, ki jo bo spremljal pevski zbor bo daroval tudi letos vojaški kurat Milan Pregelj, ob njem pa bodo stali predstavniki slovenske vojske in vojni veterani. Zadnja leta se je v znak prijateljstva, čezmejnega sodelovanja in skupne skrbi za uveljavitev kulture miru udeleževala verskega obreda in spominske svečanosti tudi skupina bivših alpincev iz Gornjega Tarbija. Upati je, da bo tako tudi na letošnjem Pohodu na Globočak. La ex ti una pallonata fortuita o un sasso vagante che hanno danneggiato seriamente i vetri di una porta ed una finestra dell’ex-scuola di Cra-vero. Sui vetri della porta, pur rinforzata da una rete metallica, ci sono segni inequivocabili: qui ci si è accaniti in diversi punti ed i frammenti di vetro testimoniano che i sassi sono stati usati a mo’ di martello e sugli stessi, peraltro recuperati nelle vicinanze, sono evidenti i segni per ciò che sono stati usati. Un altro episodio ci porta alla festa dell’ultimo Capodanno, ed in quell’occasione alcuni ‘bravi’ giovani, con l’alibi che in quei momenti tutto è permesso, sempre nei locali dell’ex-scuola, trovando una ma- tassa di bandierine usate per il ‘Senjan’ di Cravero, non hanno trovato di meglio che trascinarle per le strade del paese fino al piazzale della chiesa, lasciandole alla mercé delle intemperie e rendendole quindi inutilizzabili. Ci si domanda solamente: dove incomincia e dove finisce il rispetto, non solo dei beni comuni, ma anche delle persone che si adope- rano per la salvaguardia di tutto ciò che dovrebbe venir usufruito dalla cittadinanza, ed ancora ci si domanda se in determinate circostanze esiste ancora il senso civico, (b) V nedeljo 3. oktobra se je spet ponovilo “Vabilo na kosilo v Nediške doline”, to je tradicionalna jesenska eno-gastronomska prireditev, ki jo vsako leto prireja Združenje Vabilo, zadnja leta v sodelovanju s Pro Loco Nediške doline. Pobuda, ki je že prejšnjo nedeljo privabila v naše doline precej ljudi, se bo nadaljevala do 8. decembra. Vključuje šestnajst gostinskih obratov, ki ponujajo jedi po starih receptih tradicionalne beneške kuhinje, ki so pripravljene z lokalnimi proizvodi, kot so na primer gobe in divjačina. Ljubitelji domačih kulinaričnih specialitet bodo tako lahko poskusili bizno, burje, štakanje, tajadeje, štrukje in podobno. Priložnost je tudi za obisk različnih predelov Nadiških dolin. Izšla je tudi brošurica, ki vsebuje predstavitev vseh gostiln in restavracij, ki sodelujejo pri pobudi ter jedi, ki jih ponujajo gostom. Info: www.invitoapran-zo.it, lahko pa tudi pišete na e-mail naslova info@invi-toapranzo.it oziroma in-fo@nediskedoline.it ali pokličete na 3381260311 oziroma 0432 727975. scuola di Cravero presa di mira Certamente non sono sta- Naše doline spet vabijo na kosilo Praznik kostanja v Plestiščah, dol Par Muoste an v Gorenjem Tarbiju V nediejo se začne v Gorenjem Tarbiju tradicionalni Burnjak, ki puode napri tri nedelje, takuo ki je že ratala navada tele zadnje lieta. Program (lahko ga pogledata tle blizu) pa je pru posebno bogat an ponuja vsega, od koncertov klasične muzike do vodenega pohoda po kostanjevih nasadih an gor na Hum, od pečenega kostanja do plesa, od koncertov pevskih zborov do srečanja godcev z diatonično ramoniko. An mimo tega se bo moglo kupit tudi kako lepo dielce naših obartnikov al pa dobre pridelke naših kumetov. Vse nedieje v oktobru je targ kostanja, jabuk an dru- I L 4. n0 gega sadja tudi dol Par muoste v centru Gorske skupnosti an pred njim, kjer zbie-rajo an imajo skranjene domače jabuke. Komitat iz Kle-nj a skarbi an lietos za de se vsi dobro an veselo počutijo. Ponujajo pečen kostan, rebulo an veselo muziko. V nediejo 11. oktobra bojo imiel praznik kostanja an drugig domačih dobruot tudi v Plestiščah v tipanskem kamunu. Dreka_Drenchia Solarje_Solarie 16.10.2009 ob 20.00 Kobilja glava predstavlja_Kobilja glava presenta: ZAPIEJMO JO VSI KUP! Bojo sodeloval pievski zbor iz Volč an zbor “Rečan” z Lies Con la partecipazione del coro di Volče e del coro “Rečan” di Liessa So povabjeni vsi tisti, ki radi piejejo an poslušajo! Siete tutti invitati! Tribil superiore - Gorenji Tarbij 11-18-25 oktober 2009 BURNJAK Nedelja 11. oktobra 10.00 Otvoritev prodaj ne razstave kmečkih pridelkovin obrtniških izdelkov Promenade: prvi del Koncert: Paola Selva, kitara Oblica, cerkev sv. Marije Magdalene Promenade: voden pohod po kostanjevih nasadih z Legambiente iz Oblice do Gorenjega Tarbija Otvoritev razstave slikarja Daria Pinose ter fotografske razstave “Stregna-Sriednje: judje, pogledi, dogodki” v centru Okno na slovanski svet Promenade: drugi del Koncert: Paola Selva, kitara V cerkvi sv. Janeza Krstnika Ples pod šotorom z ansamblom 3 Prašički Kogojevi dnevi - Festival sodobne glasbe Koncert: Ljubljanski godalni kvartet V cerkvi sv. Janeza Krstnika 10.00 10.30 11.00 12.00 14.00 15.00 Nedelja 18. oktobra 10.00 Otvoritev prodajne razstave kmečkih pridelkov in obrtniških izdelkov 10.00 Voden pohodna Hum s Planinsko družino Benečije 11.30 Peta sv. maša in procesija 14.00 Ples pod šotorom z ansamblom Sijaj 14.00 Mali Burnjak: čarodej Roman Frelih 14.30 Srečanje diatoničnih harmonikarjev 15.00 Koncert: Primorski Akademski Zbor Vinko Vodopivec V cerkvi sv. Janeza Krstnika Popoldne bodo razveselili harmonikarji in moški pevski zbor Nediški puobi Nedelja 25. oktobra 10.00 Otvoritev prodajne razstave kmečkih pridelkovin obrtniških izdelkov 10.00 Voden pohod po stazeh in bunkerjih 1. svetovne voj ne s skupino Fiamme verdi in z moškim zborom Monte Nero 1 1.00 Nagrajevanje tekmovanja Dolci di castagne v Centru "Okno v slovanski svet" 14.00 Ples pod šotorom z ansamblom Bintars in nastop moškega zbora CAI in Monte Nero iz Čedada 14.30 Mali Burnjak: Klovni in igre za otroke ter nastop otroškega zbora 1 Trilly - podutanska šola 15.00 Koncert: Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice V cerkvi sv. Janeza Krstnika Veseu rojstni dan an nimar takuo napri, draga Alenka! “Alenka! Si diela muoj klabuk na glavo, de boš zgledala še buj mlada... pa si paršla na moje, samo, da jest sam jih praznoval 4 liet od tega, saj jih imam 64!” Takuo je napisu blizu tele fotografije mož od Alenke, Joško. Za nje rojstni dan, ki ga je praznovala 23. septembra, ji želi vse najboljše, veliko zdravlja an še pu-no “nasmejanih” let. Vse to ji želijo tudi sin Marko, Sabine, sestra Radoška an vsa žlahta. Veseu rojstni dan želijo Alenki tudi par-jatelji Planinske družine Benečije, in... draga Alenka, zmieraj takuo napri! Četrtek, 8. oktobra 2009 Compra le magliette della PRO LOCO NEDIŠKE DOLINE Zbrinčja Krivapeta Per richiederle rivolgersi in sede: via Arengo della Slavia 1, S. Pietro al Natisone, tei: 0432/727975 (aperto da lunedì al venerdì, 8.30-13.30) o presso la sede j del Novi Matajur, via Ristori 28, Cividale | Laura ed Ernst, da Vienna per il ‘sì’ Laura Bertossin di Merso di Sotto andò qualche anno fa per studio a Vienna. Qui si laureò, trovò un lavoro e anche... l’amore. Si chiama Ernst Ebner e l’il luglio scorso si sono sposati. Non a Vienna, ma qui, nella chiesa di San Leonardo. Laura infatti, pur avendo ormai una vita in un al- tro Paese, è sempre rimasta molto legata al suo paese ed alle Valli del Natisone che, lieta scoperta, piacciono molto anche ad Ernst e così ci tornano sempre molto volentieri tutti e due! I novelli sposi ringraziano tutti coloro che hanno permesso di realizzare il loro sogno e orga- nizzare proprio una bella festa per il loro matrimonio, in particolare i genitori Pio Bertossin e Mirella Tonino, don Rinaldo, i parenti, gli amici ed i paesani di Merso di Sotto. Tutti noi auguriamo a Laura ed Ernst gioie e soddisfazioni infinite ! Kuatarinca par sv. Martine Gor je parložnost za srečat žlahto an parjatelje In ricordo di Berto Baiami, un personaggio di Montefosca Con la perdita di uno degli ultimi personaggi del paese, a Montefosca si è chiusa ancora una casa. Si chiamava Giuseppe Laurencig - Berto Balanu per tutti. L’ultimo saluto gli è stato dato sabato 19 settembre alla presenza di tantissime persone. Alla sua ultima dimora, dove riposerà accanto alla moglie, lo hanno portato gli alpini, mentre i Nediški puobi gli hanno dedicato “Oj Božime”, il canto che racconta la tristezza della nostra gente nel dover abbandonare la propria terra. Con la loro presenza i Nediški puobi hanno voluto testimo-nare la loro amicizia a Berto. La sua storia merita di essere raccontata. Nacque a Montefosca il 24 settembre 1927 da Ferdinando e Maria Zantovino. Nel 1951 si sposò con Paola Cer-net - Cjakoua. Nacquero due figli, Sergio e Adelmo. Da giovane Berto frequentò la prima e la seconda elementare al primo piano della vecchia canonica, la terza invece a Ale-nišča, una casa della famiglia Leban. Compiuti 12 anni, nel 1940, continuò gli studi scolastici nella casa di Pietro Cencig a Liesa. Infine fre- quentò anche la quarta e la quinta classe, divenute nel frattempo obbligatorie. Contemporaneamente andava ogni giorno in chiesa per imparare l’Ave Maria di Schubert con l’aiuto del missionario don Vittorio Canciani. Poco tempo dopo si esibì come solista, accompagnato dal suo maestro, nella chiesa di San Pietro. Il missionario si era accorto delle doti canore del ragazzo ed era andato più volte a parlare con suo padre per convincerlo a mandarlo a frequentare una scuola di canto. C’era la possibilità di entrare come seminarista a Torino, dove l’insegnamento era gratuito, ma il papà di Berto rifiutò. Nel 1935, ad appena sette anni, Berto entrò nella cantoria creata da don Roj atti. Nel 1946 ebbe il permesso del padre per andare a frequentare una scuola di taglio a Udine assieme al suo amico Marcellino Cencig - Goriš. Durante i nove mesi del corso Berto abitò da una zia a Basigliano, vicino a Campo-formido. Da qui raggiungeva ogni giorno in treno Udine per andare a scuola. Imparato il mestiere, tornò nel suo Smart adnega vasnja-na iz Camegavarha, ki se je klicu Giuseppe Laurencig - Berto Balanu po domače, je pustila veliko praznino v vasi an med ljudmi iz telega kraja, ki so po sviete al po Ne-diških dolinah. Berto Balanu, takuo, ki smo že napisal zadnji krat na Novim Matajurju, je znu le-puo piet an puno reči iz starih cajtu. Zvestuo je vse tole znanje “ponuju” tudi mladim generacjam, de na puode vse zgubje-no. Berto je znu šivat an runat oblieke Blumarju, posebne maškere iz Čar-negavarha, ki so na šaro-kim poznane. Parskočuje zvestuo na pomuoč, kar adno našo društvo je or-ganizalo an popudan v Čarnimvarhu, kjer so pravli o Blumarju an ka-kuojih naprav t. Z njega smartjo smo zgubil adnega našega velikega moža, zatuo zvestuo pu-blikamo an spomin na anj, ki ga je napisu an njega vasnjan, ki živi v Franciji, Guerrino. mogle parmanjkat tri žene, ki so iz sauonjske doline, ki imajo koranine v garmiškem kamunu: sestre Velia an Anita so imiele tata, ki je biu Uogrinkin, mama pa Lukc-jova iz Garmika, tudi Daira, ki, odkar se je oženila živi v sauonjskih Barcah, je iz tele vasi. Za sabo so pejale tudi dvie parjateljce, Alice an Tereso. Imiele so se pru dobro, nam je j ala Daira. Buog jim di vsiem telim čečam še puno veselih dni. Šiornu, Fabio Cernet - Rosu; Fabio Specogna - Čipčju e suo fratello Berto, Aldo Cencig -Bazinkn, Luigi Zantovino -Peroškin, Virgilio Cencig - Pa-rončju, Guerrino Specogna -Uštinu, Pio Bunin - Kraču, Lino Cencig - Jukacu. Tutti assieme crearono una piccola Montefosca e Berto si fece raggiungere dalla sua famiglia. Ogni anno tornava nel suo paese. Nel 1991 vi ritornò definitivamente per godersi in pace la meritata pensione. Tutto sembrava andare per il meglio, ma qualche anno dopo perse il figlio Adelmo, e qualche tempo dopo pure la moglie. La vita per Berto cambiò e lui, pur restando la persona onesta, sincera, seria che tutti avevano conosciuto non era più l’uomo di compagnia che tutti avevano apprezzato. Con la sua morte Montefosca perde anche l’ultimo cantante della sua cantoria, oltre che la memoria viva del paese e della sua storia. Per fortuna tante cose le ha raccontate e così rimarranno nei ricordi di chi ha avuto la fortuna di ascoltarlo. Berto era molto legato al suo paese e tutti i suoi paesani ne sono orgogliosi, per dico: “Caro Berto, non ti dimenticheremo mai” e sono certo che lo posso dire a nome di tutti gli abitanti di Montefosca. Guerrino Cencig Bla je liepa ura an tudi za-vojo tega nieso mogie parmanjkat na sejmu Kuatarin-ce. Kuatarinca je vsako lieto na trecjo nediejo setem-berja an farani z garmiške-ga kamuna jo vsako lieto lepo spoštujejo. Go par cierkvi svetega Martina, ki stoji gor na bul med sauonjsko an re-čansko dolino, je sveta maša an po sveti maši je pašta za vse. Pa je tudi parložnost za srečat žlahto an parjatelje. Takuo, ki smo na začetku napisal na senjam nieso paese per esercitarlo. Cucì i vestiti a tutti i coscritti e gli sposi e visse del suo lavoro per una decina di anni. Nel 1950 costruì in paese anche la casa. Poi le cose cambiarono, i vestiti cominciarono a venire fatti in serie e venduti nei negozi e Berto non ebbe più lavoro. Fu costretto come tanti altri a lasciare il paese per emigrare. Nel 1957 andò in Francia, a Charleville Mezie- res. Qui trovò le famiglie di Cencig Attilio e Leonardo -Matjulji e anche altri di Montefosca. Lavorò presso la fonderia Gailly dove purtroppo ebbe un incidente e tornò a casa. Nel 1961 andò a lavorare come stagionale. Partì quindi per la Germania dove si fermò 30 anni. Il paese si chiamava Schorndorf, era vicino Stoccarda. Qui trovò tanti compaesani: Pio Cencig - V Sport Risultati____________________________ 1. Categoria Valnatisone - Ancona 1:1 Juniores Arteniese - Valnatisone 0:3 Allievi OI3 - Valnatisone 2:3 Cormonese - Moimacco 0:0 Giovanissimi Moimacco - Ancona 1:3 Valnatisone - Chiavris 2:0 Ancona - Moimacco 8:0 Amatori Tratt. Pizzeria le Valli - Anni ‘80 1:0 Latteria Tricesimo - Sos Putiferio 4:1 Savognese - Dinamo Korda 1:0 P. & D. Collosomano - Poi. Valnatisone 1:2 Prossimo turno 1. Categoria Torreanese - Valnatisone (10/10) Juniores Valnatisone - OI3 (12/10) Allievi Valnatisone - Ancona Moimacco - Nuova Sandanielese Giovanissimi Opicina - Moimacco OI3 - Valnatisone Moimacco - Pagnacco Esordienti Audace - Cassacco Pulcini Serenissima/A - Audace/A Serenissima/B - Audace/B Amatori Carpacco - Tratt. Pizzeria le Valli (9/10) Sos Putiferio - Ciconicco Villalta (10/10) Chiasiellis - Savognese (9/10) Calcetto Paradiso dei golosi - Simpri Kei (12/10) Ciconicco Villalta - Merenderos (10/10) Classifiche 1. Categoria Caporiacco 9; Tarcentina 6; Ancona, Buje- se, Lavarian Mortean 5; Moraro, Paviese, Risanese 4;Riviera, Reanese, Risanese, Rive d’Arcano 4; Valnatisone, Pagnacco, Cassacco 3; Torreanese 2; Santamaria 0. Juniores (Prov. - Girone C) Tarcentina, Valnatisone, Venzone, Riviera, Azzurra Premariacco, Forum Julii 3; OI3, Chiavris 1 ; S. Gottardo, Prog&T, Reanese, Arteniese, Fortissimi, Serenissima 0. Allievi (Regionali - Girone A) Muggia, Manzanese, Sanvitese 9; Donatello 7; Sacilese, Sangiorgina 6; Tolmezzo Car-nia, Moimacco 4; Futuro Giovani, Nuova Sandanielese 3; Cormonese 1 ; Pro Ro-mans, I Falchi 0. Allievi (Regionali - Girone B) Union ‘91 9, Ancona, Pordenone, S. Luigi 7; S. Giovanni, Brugnera 6; Valnatisone 5; Virtus Corno 4; Sesto Bagnarola, Pro Gorizia, Pro Cervignano 3; OI3, Fiume Veneto Bannia, Bearzi 0. Giovanissimi (Regionali - Gir. B) Ancona, Bearzi, Sanvitese 9; S. Luigi 7; Fiume Veneto Bannia 6; Virtus Corno, Moimacco, 4; Monfalcone, S. Canzian d’Ison-zo, Opicina 3; Azzanese 2; Maniago 1 ; Pro Romans, Union ‘91, Rangers Udine 0. Giovanissimi (Sperimentali - Gir. B) Bearzi, Ancona, Tolmezzo Carnia, Pagnacco, Virtus Corno 3; Moimacco, S. Gottardo, Nuova Sandanielese, Rangers Udine, Spilimbergo 0. Giovanissimi (Prov. - Gir. B) Valnatisone, Esperia‘97, Lib. Ati. Rizzi, OI3, Serenissima 3; S. Gottardo*, Centro Sedia, Chiavris, Fortissimi, Forum Julii, Reanese, Buttrio 0. Buon avvio delle due formazioni nei rispettivi campionati amatoriali, sconfitta sonora invece per l’Sos Putiferio Pizzerìa le Valli e Savognese con il piede giusto Terzo pareggio consecutivo della Valnatisone - Partenza sprint degli Juniores, prove positive degli Allievi Nel campionato di Prima categoria prosegue la serie dei pareggi della Valnatisone, arrivata a quota tre. Con l'Ancona, dopo soli 10’, una pregevole conclusione di Francesco Cendou ha portato in vantaggio i valligiani che hanno proseguito alla ricerca della rete della tranquillità. A 3’ dalla fine gli udinesi hanno raggiunto la parità su veloce azione di contropiede. Sabato 10 ottobre alle 15.30 si giocherà a Torreano il tra- dizionale derby tra i giallorossi locali e la Valnatisone. Hanno ripreso la marcia, dopo la vittoria del campionato nella passata stagione, gli Juniores della Valnatisone che hanno sbancato il campo di Artegna. Le tre reti dei ragazzi di Pietro Dorigo sono state realizzate da Aldijan Ali-kanovič, Matteo Specogna e Andrea Scaunich. La prossima gara casahnga con la 013 è stata rinviata a lunedì 12 ottobre alle 20. Gli Allievi della Valnatisone nel corso del primo tempo si sono portati sul triplo vantaggio nei confronti della 013 grazie alle reti siglate da Biagio Capizzi, Federico Bait e Federico Cedarmas, nella seconda frazione hanno subito il ritorno dei padroni di casa che hanno ridotto il passivo. Un pareggio ad occhiali quello ottenuto dal Moimacco a Cormòns. I Giovanissimi Regionali del Moimacco, in vantaggio sull’Ancona grazie alla rete di Daniel Cudicio, abile a ribattere il pallone in rete su una respinta del portiere avversario su punizione calciata da Marco Zufferli, sono stati raggiunti nei secondi finali del primo tempo dagli udinesi. Nella ripresa due centri degli udinesi hanno castigato i ragazzi guidati da Arnaldo Venica. I Provinciali della Valnatisone, grazie ai gol di Ramon Qualizza e Luigi Caporale Nella mattinata di sabato 26 settembre ad Udine si sono disputate, come contorno alla Marato-nina, le gare di staffetta ed individuali della ‘Mini-run’ riservate ai ragazzi delle scuole medie inferiori e superiori. Nelle staffette per le scuole medie si è imposto, sia nella categoria maschile che femminile, l’istituto Uccellis, nelle superiori, in entrambe le categorie, il Liceo Marinelli. La scuola media bilingue di S. Pietro al Natiso-ne ha partecipato con due squadre: una maschile ed una mista. Della formazione maschile facevano parte Alex Cromaz, Juri Dorgnach, Aleksej Petricig Le staffette della bilingue protagoniste a Udine I ragazzi della bilingue al termine delle prove e Matteo Venturini. Il gran- hanno permesso ai nostri de impegno e l'entusiasmo giovani improvvisati podisti di fare bella figura giungendo ottavi, nonostante le prerogative non fossero delle migliori (l'iscrizione alla manifestazione senza una specifica preparazione). Inaspettato, ma meritato, l’exploit nella staffetta mista che si è classificata al primo posto. La staffetta composta da Andrea Mossuto, Martina Trusgnach, Matteo Ierep e Francesca Gariup ha infatti dominato la propria gara portando a casa un prestigioso successo. Ad accompagnare i ragazzi sono stati Giampietro Petricig per la staffetta maschile e Sergio Ierep per quella mista. nel corso del primo tempo, hanno superato il Chiavris. È andata malissimo agli Sperimentali del Moimacco surclassati ad Udine dall'Ancona. Buone le prove degh Esordienti dell'Audace a Buja, in gol Ciccone e Tavaghone. Nella categoria Pulcini per la squadra B una tripletta di Elisa Dus e di Stefan Mijatovic e le doppiette di Petar Filipov e Natiar Irmel. Nel campionato amatoriale del Friuli Collinare, sabato sera a Merso di Sopra si è registrato l'esordio positivo in Prima categoria della Pizzeria le Valli di Drenchia-Gri-macco del nuovo presidente Cristian Rucchin. I padroni di casa hanno costretto gli avversari a giocare nella loro metà campo senza riuscire a concretizzare la loro superiorità. La cronaca: al 20’ una grande occasione per i locali con Lancerotto che calcia il pallone a colpo sicuro, un avversario respinge prima che la sfera varchi la linea di porta. L'azione prosegue con Rossi che ribatte, ma la sua conclusione viene neutrahzzata dal portiere udinese. Nel secondo tempo valligiani in gol: Ma-gnan dalla fascia destra serve sul secondo palo il pallone a Daniele Rucchin che deve soltanto appoggiarlo in rete. Nel finale gli ospiti tentano la rimonta senza impegnare il portiere Ciocchiatti. La Sos Putiferio di Savo-gna, impegnata a Cassacco con la Latteria Tricesimo, dopo avere pareggiato ad una sfortunata autorete grazie a Luca Mottes, si è fatta infilare per due volte in contropiede dai padroni di casa che in seguito hanno arrotondato il loro bottino. Nell’esordio nel campionato di Prima categoria la neopromossa Savognese ha superato una delle formazioni veterane, la Dinamo Korda di Campeglio, andando a segno con Stefano Gosgnach nel corso della prima frazione di gioco. In Terza categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale è tornata dalla trasferta di Collosomano di Buja con una vittoria ottenuta grazie alle reti messe a segno da Giovanni Nigro e Massimo Di Nardo. Allo scadere i padroni di casa hanno accorciato le distanze. Inizierà nel week-end il campionato di calcetto Uisp. Nel girone A il Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natiso-ne lunedì 12 ottobre alle 21 affronterà a Cividale La Simpri Kei, mentre nel girone B i Merenderos, alle 21.15 a Santa Maria la Longa, sfideranno La Viarte. Paolo Caffi Alla Maratonina in evidenza Lorenzo Paussa e Mario Bucovaz Domenica 27 settembre la decima edizione della Maratonina di Udine ha avuto come cornice una splendida giornata di sole che ha contribuito a riversare sulle strade del capoluogo friulano oltre duemila podisti, compresi i seicento della StraUdine del giorno precedente. Sono stati in ventinove i portacolori del G.S. Natisone che hanno tagliato il traguardo: ottimi i primi posti di Lorenzo Paussa, che ha chiuso in lh29’38” negli Juniores, e dell’intramontabile podista di Liessa Mario Bucovaz che ha tagliato per primo il traguardo in lh49’57” nella categoria dei Veterani. Il giorno precedente nella StraUdine da segnalare il 17° posto ottenuto da Ermanno Pa-gavino. Per Barbara Callegher (lh47'37") e Federica Paiani (2h26'13") si è trattato dell'esordio nella Maratonina, altri come Nadir Causerò lh46’06” e Fabio Tanasi lh56’31” hanno registrato un notevole mighoramento dei loro precedenti tempi personali. Questi i risultati ottenuti dai podisti valligiani e quelli del Gs. Natisone di Cividale e del Gsa Pulfero. Il valligiano Ivan Zufferli dei Podisti Buttrio si è classificato 76° (12° di cat.), Raffaele Cardini Gs. Natisone 84° (15° di cat.), Stefano Del Zotto del Gsa Pulfero 127° (21° di cat.), Alberto Novelli 139° (23° di cat.), Guido Scaini 201° (30° di cat.), Lorenzo Paussa 207 (1° di cat.), Mattia Cendou 209° (38° di cat.), Ugo Bucovaz del Dlf Udine 374° (29° di cat.), Giacomo Tedoldi 379° (60° di cat), Marco Musigh 434° (74° di cat.), Michele Sibau 457° (79° di cat), Bruno Riatti 472° (101° di cat.), Federica Quahzza 481a (10a di cat.), Luca Bruni del Gsa Pulfero 490° (82° di cat.), Marco Busolini 520° (85° di cat.), Daniele Ta-lotti 533° (92° di cat.), Nicola Brignola 587° (109° di cat.), Valter Colussa 610° (112° di cat.), Orazio Esposito 660° ( 46° di cat.), Luigi Cicerone 719° (152° di cat.), Laura Nobile 721a (21a di cat.), Nadir Causerò 728° (110° di cat.), Beniamino lussa 738° (157° di cat.), Barbara Callegher 768a (15a di cat.), Mario Bucovaz 828° (1° di cat.), Gabriella Rodante 862a (15a di cat.), Marina Musigh 884a (18a di cat.), Carlo Meroni 894° (76° di cat.), Alessandra Calmieri 936a (22a di cat.), Fabio Tanasi 968° (168° di cat.), Gianni Iuri 1097° (97° di cat.), Agnese Amorosi 1127a (43a di cat.), Katia Casotti 1135a (43a di cat.), Federica Paiani 1204a (60a di cat.) e Alessandro Mauri del Gsa Pulfero. SPRINTER. ŠPORT PO SLOVENSKO CESTNO kolesarstvo SPRINT KONEC DI CILJNI Sodnik CILJNA ravnima — Kronaka------------------- Jesenska diela za dvie čeče an adnega puoba Imajo 254 liet na tri, pa še sviet obarnejo! Četrtek, 8. oktobra 2009 “Dielo da pardielo...” pravejo naši te stari, an mi doložemo, de da tudi zdravje. Po-gledita telo fotografijo: al bi jal vi, de na tar-je imajo 254 liet? Smo nardil ratingo: Paolina Stanig (Lina) je klasa 1922 (87 liet? na more bit!), nje brat Beppino je klaša 1924 (85 liet, tudi tuole je težkuo viervat!) an njega žena Pia Terlicher je pa klaša 1927 (82 liet). Zaštiejta lepuo an bota videli, de jih ima- jo zaries 254. Težkuo viervat, kene? Duo jih ustave tele tri? Kar je za parjet za dielo, so te parvi, an kar denejo kupe njih moči... še sviet obarnejo! Buog jim di še puno zdravja an puno veselih dni jim želijo vsi tisti, ki jih imajo radi! An le takuo napri... sta liep uzgled (esempio) za vse naše te mlade! (Za tiste ki na vedo Lina, Beppino an Pia so iz Hrastovijega). Raffaella e Luca sposi a San Paolo Sabato 18 luglio, dalla chiesa di San Paolo Apostolo di Stregna sono usciti due sposini. Hanno detto “sì” Raffaella Beuzer e Luca Vidal. Raffaella è di Tribil inferiore, come papà Walter, della famiglia Cvičuova, mentre la mamma è Graziella Rudi -Spuobova di Trusgne. Luca, che ha “rubato” a Tribil l’ultima ragazza single, è di Oculis ed è proprio lì che andranno a vivere, nella loro nuova casa. Adesso i genitori di lei coccolano il fratello Davide e Ric-ky, mentre la nonna Maria aspetta di diventare bisnonna. A Raffaella e Luca auguriamo tutti un futuro ricco di gioia e amore. Un bacio speciale a Raffa dalla cugina Veronica. BELGIJA Gor. Bardo - Sambreville Zapustu nas je Ernesto Štefanu Iz Belgije je paršla novica, de na 25. setemberja je zapustu tel sviet Ernesto Predan. Ernesto se je rodiu v Stefanovi družini v Gorenjim Barde na 28. vošta lieta 1928. Je biu kumi dopunu 81 liet. Stefanova družina je bla velika, bluo je deset otruok, med telimi tudi Isidoro, naš nepozabni Doric. Od vsieh telih otruok, samuo še Ernesto je biu ostu še živ. Ernesto je muoru še mlad zapustit njega ljubljene doline an iti v Belgijo, kjer je dielu v mini, dokjer ga nie-so pošjal v penzjon. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI Oženjen je biu z adno našo čečo, z Mario Feletig -Trebežanovo z Lies (Kastel), imiela sta tri otroke: Romeo, Marco an Joel. Ernesto an Maria sta tudi ratala nona an njih življenje je v mieru teklo. Ostala sta vedno navezana na njih rojstne kraje, prebierala sta Novi Matajur an kar sta se vračala tle darmi za počitnice, sta nimar paršla na naš urad za nas pozdravit. Z njega smartjo je Ernesto v žalost pustu ženo, si-nuove, nevieste, navuode, kunjade an vso drugo žlah-to. Na njega pogrebu, ki je biu v sriedo 29. setemberja v kraju kjer je živeu, se je zbralo puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. Bli so naš ljudje, ki gore žive an tudi puno drugih, ki so z Erne-stam an z njega veliko družino preživiel vse tele beta. Zmolili so po francuosko, italijansko an sloviensko an bluo je ries ganljivo, komo-vent. Naj v mieru počiva. PODBONESEC Ščigla Zbuogam Ilda V mieru je zaspala Ilda Chiabudini, uduova Crucil. Rodila se je v veliki Čebu-dinovi družini 88 liet od tega. Na telim svietu je zapustila dva sinuova, Giovanni an Carlo, neviesto Giovanno, navuode Alberta, Raffaello an Giacoma, brate, kunjade, navuode an vso drugo žlah-to. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v saboto 3. otuberja v Lažeh. lido so jo poznali vsi, ne samuo v vasi, kjer je zmie-ram živiela. Poznal sojo zak je znala puno, puno naših prave an jih je vsiem zvestuo pravla. Užival so tisti, ki so jo poslušal, pa je uživala tudi ona. Bluo ji je pru všeč pravt. Pa ne samuo pravce, tudi o naših navadah je zvestuo pripovedovala. Znala je zaries puno reči o življenju tle par nas, tle v naših dolinah. Nje pravce so ble še prepisane za adno tezi za laureo, ki jo je napravla Raffaella lussa iz Spietra. S pravcan, ki jih je Ilda poviedala an Raffaella prepisala so nardil tudi bukva, “Sada te po-vien”. Ku vsiem v družini, ji je bluo ušeč tudi piet, znala je vse naše piesmi. Ilda pa nie samuo pravce pravla an piela... je tudi močnuo dielala že od otroških liet. Znala je dielat an strojit ateraše, staramace; pomagala je parvo tatu, pot-le možu na gruntu an tu host, skarbiela je za nje otroke, an tudi za navuode. Bla je na posebna žena, ki ostane v lie-pim spominu vsiem tistim, ki so jo poznali. Ilda je pru uživala, kar je pravce pravla... Planinska družina Benečije nedelja, 11. oktobra 2009 Alta via Cai Gemona (1.600 /1.700 m.) - višinska razlika: približno 1.300 m - trajanje pohoda: h 7.15. -krajši plezalni odseki (do 2. težavnostne stopnje) - za izkušene pohodnike - ob 6.30 odhod iz Saržente - dislivello: 1.300 m. circa - tempo di percorrenza: h 7.15 - brevi tratti arrampicata fino al 2. grado - per Escursionisti esperti) - h 6.30 partenza da Sorzento Odgovoren: Giampaolo 348 2299255 CAI Sottosezione “Val Natisone” domenica 11 ottobre 2009 ANELLO DEL MONTE BORGÀ Alpi Cantiche - Gruppo del Duranno (2228 m) J L Difficoltà: Escursionisti Esperti Dislivello in salita: in totale 1400 m circa Tempo complessivo: 7 ore circa Ore 6.30 Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Diego (3358367082), Marina (3382584146 ore serali) Adna mat je pošjala nje sina kupavat brie-skve. Subit potle je šla k prodaj alcu zelenj ave (fruttivendolo) an mu je jala: - Vam muorem po-viedat, de tiste brieskve, ki ste jih prodau moji-mu sinu ‘no uro od tega, sem jih spezala an gor na tri kile manjka vič ku šest hektogramu! - Ah ja? An zaki na spezate tudi vašega sina? •k -k -k Dva parjatelja sta se pogovarjala: - Sam an človek pru nasrečan - je jau te parvi - vsaki krat, ki srečam adno lepo ženo, ki bi jo zvestuo oženu, mi nie dano tistega narest: al je oženjena ona, al pa sem oženjen ist! k k k Adan star an zlo špa-rovan kimet je umieru na pastieji an okuole njega se je bila zbrala vsa družina. Kumaj je uzdignu roko za poklicat njega ženo an s šibkim glasom jo je po-prašu: - Al je Bepino? - Ja, muoj dragi, je tle. - An Tonca? - Ja, je tle. - An Marjuta? -Ja, je tle. - Ma če so vsi tle, kduo komadava krave? k k k An mož seje parkazu na vrata od velike hiše an poprašu: - Al je doma gaspo-dar? - Ja, pa neče sparjet obednega. - Za glih reč, nie de muore sparjet, mi muore dat! ★ ★ ★ Gaspodinja je pokre-gala nje novo diklo: - Kuo j’ tiste, de gor na telih kandrejah je tarkaj prahu? - Sigurno gospa, de ja, saj je že vič ku an tie-dan, ki na obedan sedne gor na nje! ★ ★ ★ V gledališču “Ristori” v Čedade, žena je z la-hatam zajela moža an mu jala: - Pogledi kajšan šleut je tist, ki sedi blizu tebe, kajšno slavo figuro runa... al čuješ, kuo dar-njoha? - An ti me zbudiš, za mi reč tele naumnosti? k k k An mlad puob zlo buožac je šu vprašat adnega velikega bogataža, če more oženit njega hčerko. - Dost repu imaš tu štal? - ga je bogataž poprašu. - Seda obednega, pa kar oženem vašo hči jih bom imeu na stuojke! Četrtek, 8. oktobra 2009 Telekrat so se zbral za iti gor h svetemu Kocjanu V Gorenjim Barnasu, Puo-ju, Kuosti na zgubjo parlož-nost za se srečat kupe an se ve- selit. Lepuo je videt kupe tar-kaj mladih ljudi, mlade družine z otruok. Srečah so se tu- di v nediejo 20. setemberja za iti par nogah iz Gorenjega Barnasa do cierkve svetega Planinska družina Benečije Telovadba - Palestra od 7. oktobra do 18. decembra v sredo in petek od 19. do 20. ure v telovadnici srednje šole v Špetru Zaradi obnovitve pogodbe o upravljanju občinskega bazena v Čedadu bosta programa tečajev PLAVANJA in PROSTEGA PLAVANJA Planinske družine Benečije definirana v drugi polovici oktobra! Per rinnovo incarico di gestione della piscina comunale di Cividale il CORSO DI NUOTO e NUOTO LIBERO proposto dalla Planinska verrà definito nella seconda metà di ottobre! info in vpisovanje: Flavia 0432/727631 - Daniela 0432/714303-731190 Kocjana, ki stoji zad za vasjo gor na bul. Gor po host se je čulo veselo arj ovilo otruok an tisto, manj “veselo”, od mame an tata, ki so jih klical an jim trucal, de naj se ahtajo... pa otroc so šli po njih an paršli so do varha zdravi an veseli! Ad-ni so še parpomagal gaspuo-du nuncu Zuanellu, ki je sveto mašo zmolu blizu cierkve. Cierku, na žalost, ima samuo zunanje ziduove an notar še kako stieno, a so malomanj vsi podarti, tudi striehe nie. Vse-glih pa ima an velik pomien za ljudi od fare iz Gorenjega Barnasa, pru takuo za tiste iz Pet-jaga an Mečane. Po maši, vsi tisti, ki so šli na tel pohod an na sveto mašo, so v liepi atmosferi popil an pojedli, kar so za sabo parnesli. Preživiel so še ankrat adno lepo nediejo. (Za fotografije je poskarbeu Fabrizio Podories-zach) Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 11. OKTOBRA Čemur - Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 9. DO 15. OKTOBRA Čedad (Fontana) 731163 - Povoletto 679008 Premarjag 729012 Zaparte za počitnice - Chiuse per ferie Njivica: do 11. oktobra VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Četrtek, 8. oktobra V spodnji nižini in ob morju bo spremenljivo vreme,občasno se bo tudi delno razjasnilo. Od nižine proti Predalpam bo v glavnem oblačno,možne bodo rahle padavine. Ponoči in zjutraj se bodo pojavljale meglice in lahko tudi megla v pasovih. V Alpah bo spremenljivo, več sonca bo naTrbiškem. Petek, 9. oktobra Vremensko stanje se bo poslabšalo. Oblačno bo s padavinami, tudi v obliki ploh. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 14/17 17/20 Najnižja temperatura (°C) 14/17 17/20 Najvišja temperatura (°C) 21/23 21/23 Najvišja temperatura (°C) 21/24 22/24 Srednja temperatura na 1000 m: 14°C Srednja temperatura na 1000 m: 14°C Srednja temperatura na 2000 m: 11°C Srednja temperatura na 2000 m: 9°C SPLOSNA SLIKA Nad našo deželo se v nižjih plasteh ozračja zadržuje vlažen zrak. V petek se nam bo približala atlantska fronta, v višjih plasteh ozračja bo zapihal jugozahodnik. OBETI V soboto bo oblačno z občasnimi rahlimi do obilnimi padavinami. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. - , Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081