Volkswagnov ključ prihranka. PRIHRANEK do 400.000 sit* TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.0.0 Koderman d.o.o. KRT za idejo boljši Supermesto, Ormoška c. 30 PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Čas je za SPRINTER! DC Dominko center d.o.o., Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10 PLAČAŠ 1 DOBIŠ 2 Ptuj, 24. januarja 2002, letnik LV, št. 4 - CENA 200 SIT TA TEDEN / TA TEDEN NATO: za in proti ^^Qonec letošnjega leta, n^'vembra, bo Nato na s'voji konferenci m^ v Pragi bržkone povabil k članstvu nove članice. Ni še ^ ^^ jasno, ali bo med izbrankami, ki bi se pridružile sedanji devetnajstčlanski vojaški zvezi, tudi Slovenija. Skeptik je tudi naš premier dr. Janez Drnovšek. Naš državni zbor je dal zeleno luč za priključitev, v prostorih parlamenta pa je bila v ponedeljek burna razprava, kjer so zagovorniki in nasprotniki vključevanja v Nato utemeljevali svoje poglede na priključitev. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je pred časom okrcal vse, ki v javnosti ustvarjajo sovražno mnenje do Nata. Strokovnjaki s področja vojaških znanj so si edini, da le vključitev v Nato zagotavlja Sloveniji ustrezno varnost, saj sami nikoli ne bomo sposobni ustvariti razmer za ustrezno varnost, in da je vključitev cenejše kot vlaganje v lastno obrambno sposobnost. Vedno večje tudi zagovornikov, ki trdijo, da za sprejem v Nato ni potreben referendum, ampak lahko o tem odloči državni zbor, kot se je to zgodilo v mnogih državah, češ da so le redke referendum izvedle (Madžarska z visokim odstotkom za). Kot da se politika boji svojega ljudstva, da bi z morebitnim odklonilnim stališčem preprečilo vstop v severnoatlantsko zvezo. Prebivalstvu Slovenije bi bilo s strani političnih struktur nujno predstaviti vse dobre in slabe strani priključitve, konec koncev nastopajo tudi nasprotniki priključitve z argumenti, ko trdijo, da velesile v Natu ščitijo pravzaprav svoje interese, ki čestokrat niso v skladu z interesi drugih, predvsem manjših držav. Vsi pa iz zgodovine vemo, da glavni protagonist Nata Združene države Amerike niso ravno biser reševanja svetovnih kriz na obče moralen način in sodelovanje v nemoralnih, umazanih igricah ne vzbuja ponosa, rodi odpor. Menim, da je pri odločitvi za vstop v vojaški blok potreben referendum. Ves čas smo živeli v nevtralnosti (tega smo se nadejali tudi ob osamosvojitvi), politika pa mora svojim prebivalcem jasno predstaviti, kaj prinaša vstop oziroma s kakšnimi težavami se bomo srečevali, če bomo zunaj vojaškega ščita, ki ga nudi Nato. Ustanovitelj skupnosti Srečanje je don Pierino Gelmini, sedež pa ima v Mulina Silli v Italiji. Prva skupnost je pričela delovati že pred 40 leti, danes pa jih je že 223. V Sloveniji delujejo trenutno štiri terapevtske skupnosti: v Novi Gorici, Vremenu pri Divači, Razboru nad Sevnico in Cadrgu nad Tolminom. Terapevtsko-pripravljalni Center Ptuj - skupnost Srečanje -neformalno deluje že od lanskega septembra. Mirjana Dro-fenik, strokovni vodja centra, je povedala, da je glavni razlog, da ga še niso tudi uradno odprli, večji obseg sanacijskih del, kot so jih prvotno načrtovali. Zato tudi počasneje poteka prenos posameznih sklopov, ki jih bodo uresničevali v okviru programa. Ciljna skupina je populacija, ki TSSN 77nA-niQ8S o ffllllli.ll I \/ f ÍI h. t^ ima težave zaradi zlorabe nedovoljenih drog in želi spremeniti dosedanji način življenja, razmišljanja, čutenja in nasploh življenja. Pomoč pa bodo v njem dobili tudi tisti, ki so kakorkoli povezani z odvisniki - starši, prijatelji, partnerji, svojci. V okviru programa, ki ima tri ravni (psihološko, socialno-družbeno in vzgojno), naj bi se njegovi udeleženci čim bolje pripravili na Mirjana Drofenik, socialna delavka, strokovni vodja Terapevtsko-pripravljalnega centra Ptuj Komaj je sneg skopnel, nas pomladno delo že kliče na prosto ... Foto: M. Ozmec PTUJ / TERAPEVTSKO PRIPRAVLJALNI CENTER Skupnost kot šola odgovornega živlienia Droge niso obšle Ptuja in zaradi vse večjega števila odvisnikov se je pojavila potreba po ureditvi terapevtskega centra tudi na Ptuju. To je zaznalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter na podlagi javnega razpisa škofijski Karitas Maribor dalo v brezplačni najem prostore v Ulici Viktorina Ptujskega 3. Pod njenim okriljem namreč od leta 1996 deluje program skupnosti Srečanje, ki so ga pred tem izvajali v okviru slovenske Karitas. kasnejšo vključitev v katero od skupnosti Srečanje v Sloveniji ali v tujini. V centru na Ptuju se bo na novo življenje pripravljalo osem do deset odvisnikov iz Ptuja in njegove okolice. Osnovni pogoj za vključitev je abstinenca oziroma opravljeno razstrupljanje. Zelo pomembno je, da odvisnika na poti v šolo odgovornega življenja spremljajo svojci, prijatelji, ker sicer s svojimi problemi ne bo mogel opraviti. Življenje v skupnosti pomaga odvisniku odkriti samega sebe, njegovo mesto v družini in družbi, pomaga mu ponovno spoznati vrednote življenja, poudarja Mirjana Dro-fenik. Pomembno vlogo pri zdravljenju svojih otrok imajo starši. Med bivanjem v terapevtski skupnosti odvisnik osebno in duhovno raste, hkrati z njim se spreminjajo in zorijo tudi starši, svojci, prijatelji. V terapevtsko-pripravljalnem centru Ptuj pričakujejo, da jih bo okolje dobro sprejelo. Z lokalno oblastjo so že navezali stike, ptujski svetniki so se s programom seznanili in ga podpirajo. Tudi v šolah so že prisotni. "Strah pred odvisniki je odveč, srečujemo jih na vsakem koraku, moramo jih sprejeti, saj gre za naše otroke, ki potrebujejo pomoč," poudarja Mirjana Drofenik, vodja centra, ki je pripravljena skupaj s svojimi sodelavci, strokovnjaki in zaposlenimi preko javnih del na Stavbo terapevtsko-pripravljalnega centra v Ulici Viktorina Ptujskega 3 pospešeno obnavljajo. Foto: MG vsakršno obliko sodelovanja z okoljem, da bi le-to vzpostavilo prijazen dialog z vsemi, ki se želijo otresti odvisnosti od drog. Njihov boj je vse prej kot lahak, ne otežimo ga dodatno še mi s svojim nerazumevanjem in nestrpnostjo. Brez pozitivnega odnosa okolja do njih bo njihovo vračanje v odgovorno življenje toliko težje. Telefon terapevtsko-priprav-ljalnega centra Ptuj je 02 771 01 34. MG 399,'" SIT PIZZA MAESTRO šunka/šampinjoni 500g + G RATIS PIZZA MAESTRO plkant 500g GUSEPPE HIT TEDNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA V vseh prodajalnah PETUA PO NAŠIH OBČINAH NADALJEVANJE ZGODBE O PTUJSKI KTV: Svetniki o nepravilnostih STRAN 2 PO NAŠIH OBČINAH POGOVOR O GRADNJI CESTE ORMOŽ - PRAGER-SKO: Gradnja prepočasna STRAN 3 PO NAŠIH OBČINAH O ČRNI GRADNJI POSTAJE MOBILNE TELEFONIJE: Odločna zahteva po odstranitvi postaje v Slovenji vasi STRAN 6 GOSPODARSTVO: POSLOVANJE PERUTNINE V LETU 2001: Marca začetek nove investicije STRAN 9 9770040197046 AKTUALNO PTUJ / NADALJEVANJE ZGODBE O KABELSKI TELEVIZIJI Svetniki o nepraviinostih v KTV Ptuj Na januarski seji seji sveta mestne občine Ptuj bosta v ospredju razprave prav gotovo predlog za spremembo odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj (sprejeli naj bi ga po hitrem postopku) in poročilo svetnika mestne občine Ptuj Miroslava Bernharda o izvajanju odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj. V upravnem odboru KTV svetnik DeSus M. Bernhard predstavlja mestno ob~ino. Ugotavlja, da v upravljanju KTV Ptuj ~etrti Ljudski vrt in Center nastopata kot lastnika, ~eprav pravni akt o tem, da bi jima mestna ob~ina Ptuj dala sistem v last oziroma upravljanje, nikoli ni bil sprejet. S sistemom upravljata preko upravnega odbora z omejenimi pravicami, saj je sistem pogodbeno oddan kabelskemu operaterju Ingelu, d.o.o., v popolno upravljanje, vzdrževanje, dograjevanje in širitev. "S pogodbo se pristojnosti upravnega odbora prenašajo na Ingel, prav tako tudi vodenje celotnega finan~nega poslovanja. V enem od ~lenov se operaterju celo dajejo pristojnosti za organiziranje in konstituiranje upravnega odbora. Upravni odbor si tudi ni zagotovil oziroma mu je onemogo~eno izvajanje nadzora nad upravljanjem storitev," v nadaljevanju ugotavlja svetnik Miroslav Bern-hard, ki mu je z enim glasom v upravnem odboru prakti~no onemogo~eno delovanje v korist zaš~ite interesov lastnika sistema. Svetnik Ignac Vrhovšek, ki se že lep ~as prav tako ukvarja s problematiko ptujske KTV, je v prizadevanjih, da se stvari ~imprej uredijo, pripravil svoj predlog za spremembo odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj. Ugotavlja namre~, da je nevzdržno, ~e že ne celo v nasprotju z zako- nodajo in ustavo RS, da ima predstavnik mestnega sveta en glas, predstavnik mestne četrti Ljudski vrt pa sedem glasov, ob dejstvu, da je zaenkrat sistem knjižen kot občinsko premoženje in je njegova vrednost prikazana tudi v premoženjski bilanci mestne občine Ptuj na dan 31. decembra 2000. Zavzel se je za spremembo odloka v 4. členu, ki govori o sestavi in glasovih, da se črta besedilo: "/.../ Člani iz četrtnih skupnosti imajo še dodatno število glasov v sorazmerju s številom priključkov v posamezni četrtni skupnosti in sicer na vsakih dopolnjenih 300 priključkov še en glas." Ptujski svetniki na 34. seji sveta, ki bo 30. januarja, ne bodo razpravljali o njegovem predlogu za spremembo odloka, temveč o predlogu za spremembo, ki ga je podpisal župan Miroslav Luci. Ta ob spremembi 4. člena odloka predlaga tudi spremembo 10. člena, po kateri naj bi po novem pogodbo za urejanje medsebojnih razmerij za izvajanje storitev kabelske distribucije podpisal z izbranim kabelskim operaterjem župan mestne občine Ptuj, ne pa več predsednik upravnega odbora KTV Ptuj. Spremembe odloka naj bi svetniki sprejeli po hitrem postopku predvsem zaradi nemotenega upravljanja ptujske KTV. NAMERNO ODLA[ANJE Z RAZPISOM? GRAJENA / ČAKAJOČ NA PLOČNIKE IN AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA Avtobusno postajalisie na prometni cesti V primestni četrti Grajena že dalj časa opozarjajo, da celotno naselje Grajena, ne le ob osnovni šoli, potrebuje pločnike in avtobusna postajališča. Kdaj jim bodo pristojni naposled le pri- sluhnili, Grajenčani ne vedo, vedo pa, da je promet skozi naselje čedalje gostejši in da so njihovi otroci na poti v šolo v vse večji nevarnosti. Fotozapis: AK Postajališče grajenskih osnovnošolcev je le streljaj od ostrega ovinka Svetnik Miroslav Bernhard je upravni odbor opozoril, da mora do razsodbe ustavnega sodišča spoštovati sprejeti odlok, vendar je ta opozorilo ignoriral. Čeprav je Ingel skladno s pogodbo 1. julija 2001 sprejel odpoved, ker mu je 31. decembra lani potekla pogodba, upravni odbor ni takoj pristopil k aktivnostim, ki so potrebne pri izvedbi razpisa za izbiro kabelskega operaterja. Sklep o razpisu je bil sprejet šele 15. novembra, objavljen je bil 23. novembra, rok za oddajo ponudb pa se je iztekel 17. decembra. Dva dni za tem je bil za operaterja ponovno izbran Ingel, 20. in 21. de- o pristojnostih in nalogah pri upravljanju ptujske KTV, zavrnilo. Sklep o tem so v mestni občini prejeli 17. januarja. Sodišče ugotavlja, da okoliščina, po kateri naj bi objava odloka in njegova uveljavitev povzročala številne težave pri upravljanju s kabelskim sistemom, ne izkazuje nastanka težko popravljivih posledic. Teh pa ne izkazuje tudi zgolj splošno zatrjevanje, po katerem naj bi občina že izvajala nekatere ukrepe v zvezi z lastninjenjem kabelskega sistema, razpolagala s sredstvi in s tem omejevala pravice dosedanjih upravljavcev, kar bi povzročalo škodo de- pristojnostmi, ki jih imajo po statutu ožji deli občine, zato sklepi, ki jih je sprejel nepristojen organ, niso zakoniti. V uradu za lokalno samoupravo tudi opozarjajo, da je na omenjeni problem potrebno opozoriti tudi izbranega operaterja, ker bo sicer sklenil pogodbo za opravljanje storitev z organom, ki za to ni pristojen. Za pravne posledice oziroma škodo, ki bi lahko v tej zvezi nastala, po zakonu o lokalni samoupravi sub-sidiarno odgovarja tudi občina. Poleg tega sklepi svetov ožjih delov občine, da odlok ni izvedljiv, nimajo nobene pravne osnove, ker to sploh ni njihova Koliko žeht bo še potrebnih, da se bodo razmere v ptujski KTV uredile? Foto: ČG cembra pa sta sveta Center in Ljudski vrt potrdila izbiro operaterja. Na sejo tokrat novinarjev niso vabili. 21. decembra je bil napisan sklep o izbiri operaterja, ki pa ni bil takoj odposlan. "To samo še potrjuje moje prepričanje, da so scenaristi pri izbiri operaterja namerno zavlačevali z razpisom, da je prišlo do časovne stiske. Ugotavljam, da je pri celotnem poslovanju in vodenju kabelsko-distribucijskega sistema Ptuj prisotno veliko nezakonitosti. Mestni svet mora ukrepati, narediti vse, da se bo sprejeti odlok dosledno izvajal. Ne nazadnje je mestni svet mestne občine Ptuj s sprejemom odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj želel odpraviti dosedanje nepravilnosti, kršenje zakonitosti in z njim zaščititi občane mestne občine Ptuj, ki so financirali izgradnjo sistema in zanj tudi plačujejo. Pričakujem tudi, da bo v letu 2002 izvedeno lastninjenje sistema oziroma da se bo dokončno uredil njegov status," je za Tednik povedal svetnik Miroslav Bernhard. POBUDA ČETRTI CENTER IN LJUDSKI VRT ZAVRNJENA Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku za preizkus pobude mestnih četrti mestne občine Ptuj Ljudski vrt in Center, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje odloka lovanju sistema, ker izpodbijani odlok ne ureja lastninskih razmerij. Nasprotno, v 16. členu odloka je določeno, da mora upravni odbor KTV Ptuj do 31. decembra letos pripraviti predlog dokončne ureditve statusa ptujskega kabelsko-distribucij-skega sistema. Mestna občina Ptuj je odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj izdala, ker lastninska razmerja glede premoženja v družbeni lasti in upravljanju krajevnih skupnosti, v tem primeru kabelski sistem, niso bila preoblikovana. Področje je neurejeno, pravni interesi uporabnikov in upravljalcev kabelskega sistema pa nasprotujoči, še ugotavlja ustavno sodišče Republike Slovenije. Odlok tudi ne preprečuje pravočasne izbire novega operaterja, na kar so se prav tako sklicevali pobudniki ustavne presoje maja lani sprejetega odloka o pristojnostih, in nalogah pri upravljanju ptujskega kabelskega sistema, je še v svojem sklepu zapisalo ustavno sodišče Republike Slovenije. SKLEPI SVETOV NEZAKONITI Na nepravilnosti pri izbiri operaterja KTV Ptuj opozarjajo tudi iz urada za lokalno samoupravo pri ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, ki ugotavlja, da sveta mestnih četrti, ki sta opravila izbor izvajalca oziroma operaterja KTV Ptuj, nista ravnala skladno s pristojnost. Ožji deli občine oziroma njihovi predstavniki le sodelujejo v upravnem odboru, ki ga določa odlok. O nastali problematiki in o nadaljnjih aktivnostih v zvezi s KTV Ptuj so v začetku prejšnjega tedna razpravljali tudi na sestanku pri direktorici občinske uprave mestne občine Ptuj Eve-lin Makoter Jabločnik, kjer je bilo sklenjeno, da se za delo operaterja pripravi pogodba za šest mesecev, v tem času naj bi stanje uredili. Začasni operater naj bi bil Ingel, mestna občina bo četrti Ljudski vrt in Center ter upravni odbor KTV Ptuj pisno pozvala na dosledno spoštovanje odloka o KTV Ptuj tudi glede imenovanja članov upravnega odbora. Mestni četrti Ljudski vrt in Center naj bi razrešili dosedanja člana in imenovali nova. Prednostna naloga upravnega odbora je priprava nove oblike organiziranosti. Nekatere aktivnosti za reševanje nastale problematike pa bo nakazala tudi revizija. MG ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Pregled dogajanja na borznem trgu Začetek leta na ljubljanski borzi se naprej zaznamuje rast večine tečajev in s tem borznih indeksov. Rezultat tega je povečanje vrednosti glavnega borznega indeksa SBI20, ki je vsakodnevno podiral rekorde ter je trgovanje v prejšnji petek zaključil pri vrednosti 2246 točk, kar je nov absolutni rekord Ljubljanske borze. V prejšnjem tednu je sicer v ponedeljek prišlo do pričakovane korekcije tečajev navzdol, vendar pa je že v torek večina tečajev ponovno začela naraščati. Kljub temu se je predvsem zaradi znižanja vrednosti delnic obeh farmacevtov borzni indeks SBI20 nekoliko znižal ter petkovo trgovanje končal pri 2211 točkah. Do znižanja vrednosti delnic farmacevtov je prišlo zaradi predčasne prilagoditve slovenske zakonodaje evropski glede vprašanja zaščite patentnih zdravil. Kljub temu večina borznih analitikov meni, da sta oba farmacevta te spremembe že predvidela ter da ni razloga za znižanje vrednosti delnic. V drugi polovici petkovega trgovanja se je vrednost obeh farmacevtov ponovno začela večati. H koncu prvega dela obračuna prihaja tudi v primeru pivovarske vojne. V četrtek, 17.1., se je iztekla javna ponudba Interbrewa. Že sedaj je jasno, da ta ne bo uspel pridobiti več kot 50% deleža v Pivovarni Union, saj Pivovarna Laško s prijatelji najverjetneje nadzoruje že več kot 50% ljubljanske pivovarne. Končni razplet zgodbe je težko napovedati, vsekakor pa bo dogajanje tako na trgu kot tudi na sodiščih še zanimivo. Omeniti velja, da v petek, prvi dan po izteku javne ponudbe, na borzi ni bilo povpraševanja po delnicah Pivovarne Union. Druga prevzemna zgodba, ki bi utegnila razburkati slovensko javnost, je najava prevzema logaškega podjetja Valkarton s strani hrvaškega podjetja Belišče. Prevzemni pogoji še niso znani, vsekakor pa je pričakovati ponovno polemiko okoli t.i. nacionalnih interesov. Le-ti so še toliko bolj aktualni v povezavi s prodajo 34% deleža države v največji slovenski bančni skupini NLB. V ponedeljek je belgijska banka KBC oddala zavezujočo ponudbo. Po mnenju slovenskega finančnega ministra Ropa so tako denarna ponudba kot tudi drugi pogoji zelo ugodni. Odločitev o prodaji deleža bo država sprejela v marcu. V zadnjo fazo je prišla tudi prodaja NKBM, kjer bo komisija, zadolžena za prodajo, začela ločena pogajanja z vsemi tremi konkurenti (Aktiva group, UniCredito in Bank Austria). Še naprej je ena najbolj prometnih delnic na trgu delnica Petrola. Njena vrednost je v zadnjih dneh presegla vrednosti 26.000 tolarjev ob kar visokem prometu. Razloge za to povečanje bi lahko iskali tudi v govoricah, da naj bi Istrabenz s svojimi idejami o prevzemu Petro-la mislil povsem resno. Začetek leta napoveduje, da se bodo uresničile napovedi številnih borznih analitikov, da naj bi to leto zaznamovali številni prevzemi slovenskih podjetij s strani tujcev ter občutnejša rast tečajev. Miha Pogačar, analitik, Ilirika - BPH, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.310 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO MARKOVCI / POGOVOR O GRADNJI HITRE CESTE ORMOŽ - PTUJ - PRAGERSKO Hitro cesto gradijo prepoiasi O trasi bodoče hitre ceste od Ormoža prek Ptuja do Pra-gerskega so poglobljeno razpravljali že na sestanku sredi junija lani, ko so se o razrešitvi prometnih težav prek Drave v Ptuju pogovarjali predstavniki treh ministrstev -kulturnega, okoljskega in prometnega - skupaj s predstavniki Družbe za avtoceste republike Slovenije ter predstavniki občin Hajdina in Ptuj. O tem za širše območje izredno pomembnem projektu, predvsem pa o odmeri in odkupu zemljišč za potrebe gradnje hitre ceste ter o komasaciji in namakanju zemljišč ob tej cesti pa so razpravljali na nedavnem posvetu v Markovcih. Na tokratnem posvetu o gradnji hitre ceste Ormož - Prager-sko, pripravili so ga v občini Mark ovci prejšnjo sredo, 16. januarja, so se z županom in svetniki občine Markovci pogovarjali minister za promet in zveze Jakob Presečnik, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Franci But ter namestnik predsednika uprave DARS Jožef Zimšek. Minister za promet in zveze Jakob Presečnik je poudaril, da je bil glavni namen sestanka v Markovcih, s skupnim nastopom občine ter kmetijskega in prometnega ministrstva čimprej omogočiti postopke za izvedbo komasacije na območju, kjer bo potekala trasa hitre ceste. Trasa od Drave do Gorišni-ce je jasno določena, del hitre ceste je na območju Ormoža že zgrajen, največ dilem pri izbiri posameznih variant pa je na območju Ptuja in Hajdine. Zato je bil eden od sklepov posveta, da se aktivnosti in postopki pospešeno nadaljujejo. Po mnenju ministra Preseč-nika je prometno najbolj obremenjen odsek, ki sedaj vodi prek edinega mostu v Ptuju, saj se čezenj dnevo prepelje okoli 35.000 vozil. To je za dvopasov-ni most daleč preveč, zato so se že junija lani dogovorili, da je nujno potrebno pričeti uresničevati projekt navezovalne ceste prek Drave južno od železniškega mostu - po tako imenovanem Puhovem mostu. To je tudi prva varianta reševanja prometnega problema na območju Hajdine, Ptuja in naprej. TRASA HITRE CESTE JE DOLOČENA Trasa za bodočo hitro cesto kot odcepa pyhrnske avtoceste v smeri proti Ormožu je že tudi jasno določena in poteka po južnem delu akumulacije, na koncu prečka Dravo in se po že sprejeti trasi nadaljuje do ormoške obvoznice. Vsi prostorski postopki za del od Drave do Ormoža so že razrešeni, sprejete so vse potrebne uredbe, ne-keja nerešenih problemov pa je po mnenju ministra Presečnika le še na izjemno občutljivem območju Ptuja, kjer je treba rešiti tudi problematiko arheologije. Zato je bil eden od sklepov sestanka v Markovcih, da lahko postopki pri umeščanju bodoče hitre ceste potekajo nemoteno naprej, prav tako odmera in Izvedeli smo MESTNI SVET 30. JANUARJA Ptujski svetniki se bodo 30. januarja sestali na 34. seji in razpravljali o enajstih to~kah dnevnega reda z nekaterimi pod-to~kami. Med osrednjimi so predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega plana, ki se nanašajo na odsek hitre ceste Hajdina - Ormož, na-vezovalni in priklju~no cesto ter center za odpadke Gajke, predlog za spremembo odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj in informacija o izvajanju le-tega. LANI MANJ VANDALIZMA V prejšnjem tednu je varnostni sosvet mestne ob~ine Ptuj predstavil rezultate svojega dela v lanskem letu. Najve~ so se ukvarjali s pojavi vandalizma. Policaji na kolesih, ki so nova oblika dela policije v mestu, so se izkazali že na za~etku: v prvih 40 dneh dela so s kolesi prevozili 1300 km in opravili 750 delovnih ur. V tem ~asu so ukrepali 363 krat, ob tem pa so delovali tudi preventivno. V lanskem letu je bilo prijavljenih 81 primerov vandalizma, v letu 2000 pa 120. Primerov poškodovanja tuje stvari je bilo lani 76, leta 2000 pa 195. RAZPIS ZA DIREKTORJA LTO PTUJ Svet zavoda LTO Ptuj je objavil razpis za delovno mesto direktorja LTO Ptuj. Objavljen je bil 8. januarja, danes pa naj bi bilo znano, kako uspešen je bil oziroma koliko vlog je prispelo; do za~etka tedna so prispele tri. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Četrtek ob 21. uri v filmskem koti~ku: San Francisco iz serije Bonanza. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V pregledu dogajanj bo govor o delu varnostnega sosveta mestne ob~ine v lanskem letu, pripravah na kurentovanje 2002, sve~ani podelitvi certifikata ISO 9001 družbi Vital, ljubiteljski dejavnosti na Ptujskem, skrivnostih uspešnega življenja - poslovni uspešnosti, fen šuiju - kulturi bivanja in zdravega življenja, energovitu - zdravju na naraven na~in ter drugem medobmo~nem sre~anju tamburaških skupin in orkestrov. Sledila bo poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. MG Župan občine Markovci Franc Kekec, ministra Franci But in Jakob Presečnik ter Jožef Zimšek iz DARS. Foto: M. Ozmec v nadaljevanju tudi odkup teh zemljišč, tako da je s tem omogočena skupna akcija ministrstva za kmetijstvo in občine, da lahko dosežejo komasacijo omenjenih zemljišč. Osnovni pogoj za izvedbo komasacije in pozneje namakanje zemljišč ob bodoči hitri cesti Hajdina - Ormož (v občini Markovci gre za 456 hektarov) je po mnenju kmetijskega ministra Francija Buta čimprejšnja določitev in odmera dokončne trase. Šele zatem bodo lahko izvedli odkup zemljišč na cestni trasi. Ce bo šlo vse po načrtih, naj bi še letos pričeli tudi priprave za namakanje komasira-nih zemljišč. V vsakem primeru je minister But obljubil, da bo kmetijsko ministrstvo razreševanju postopkov v zvezi s hitro cesto pozitivno naklonjeno in bo storilo vse, da se ta projekt čimprej odobri ter da se čimprej prične njegova izvedba. Smiselno je, da komasacijo pričnejo še v letu 2002, kajti v nasprotnem primeru bodo vsi postopki zbiranja dokumentacije, ki imajo omejen rok, zastarali, postopek za pridobivanje soglasij in urejanje dokumentacije pa bo treba začeti znova. To bi seveda pomenilo, kot da do sedaj pri tem projektu niso ničesar naredili, in vprašanje bi bilo, kakšni bi bili odzivi lastnikov zemljišč, da bi pridobili potrebnih 80 odstotkov obveznega soglasja. Zaradi tega je po mnenju Francija Buta posebej pomembno, da so se na posvetu v Markovcih dogovorili o čimprejšnjem pristopu k izvedbi komasacije na 456 ha zemljišč ob trasi, kar naj bi veljalo okoli 80 milijonov tolarjev. Ministrstvo za promet je obljubilo, da bo skupaj z DARS storilo vse za čimprejšnjo odmero trase, da se lahko po opravljenih postopkih čimprej prične izvedba. Koristno bi bilo, da bi potem čimprej odkupili zemljišča na cestni trasi; obljubljeno je, da se bo po svojih močeh v postopek vključil tudi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ce bodo vsi postopki izpeljani, bi lahko po mnenju ministra Buta komasacijo pričeli še letos, začeli pa bi lahko tudi vse postopke za namakanje teh zemljišč. Izvedba sistema za namakanje naj bi veljala okoli 360 milijonov tolarjev, realno gledano pa naj bi bila začeta vsaj v začetku leta 2003. Bistveno je tudi, da se v programu zagotovi ekonomska upravičenost gradnje namakalnega sistema, kar pomeni, da bodo kulture, ki jih bodo na tem območju pridelovali, ekonomsko upravičene. V glavnem naj bi šlo za vrtnine in nekatere intenzivne poljščine. DARS JE NA GRADNJO PRIPRAVLJEN Namestnik predsednika uprave Družbe za avtoceste Jožef Zimšek je dodal, da imajo v DARS-u že pripravljen začasni finančni načrt, pripravljen imajo tudi program gradenj v letu 2002, predčasno so sprejeli lokacijski načrt za ta del trase hitre ceste, izbran je že tudi izvajalec za odkup zemljišč (Cestera Ptuj), v kratkem bodo dobili glavne projekte, zagotovljena so tudi delna sredstva za odkup zemljišč, tako da lahko nekatera dela na terenu pričnejo še letos. Najprej je treba "prenesti" cesto na zemljišče. S tem bodo ustvarili možnost komasacije, še letos pa naj bi pričeli tudi prve odkupe zemljišč. Skratka DARS zagotavlja, da so pripravljeni in da lahko sodelujejo, vendar ne v celoti, ker v PTUJ^ mmz: letošnjem letu še nimajo načrtovanih vseh sredstev za odkup in izgradnjo ceste. Župan občine Markovci Franc Kekec je ob koncu poudaril, da so vse aktivnosti za gradnjo hitre ceste na obmo~ju markovske ob~ine dogovorjene in usmerjene v varianto C, kar pomeni, da naj bi trasa potekala južno od zapornic v Markovcih in ob kanalu, kjer bo potrebno odkupiti 60-metrski pas, to je skupaj okoli 20 ha zemljišč. Slišali smo tudi, da naj bi sredstva za komasacijo 456 ha zemljišč zagotovila DARS in ministrstvo za kmetijstvo, izvedbo namakalnih sistemov pa naj bi sofinancirala država. Vsekakor bo potrebno doreči še marsikaj; denimo tudi to, kdo bo lastnik bodočega namakalnega sistema - ali občina Markovci ali novoustanovljena namakalna zadruga. Glede na dejstvo, da v Sloveniji skoraj dve tretjini namakalnih sistemov sploh ne deluje, predvsem zaradi slabega vzdrževanja, pa bo seveda ena od nalog ministrstva za kmetijstvo zagotoviti obvezno vzdrževanje bodočega namakalnega sistema v občini Markovci. Pričakovati je tudi vsaj minimalno obvezno finančno udeležbo uporabnikov namakanja, a to so že naloge prihodnjih let. Za zdaj je pomembno, da so na posvetu v Markovcih tudi najodgovornejši v ministrstvih ugotovili, da se zapleti glede gradnje hitre ceste vendarle rešujejo prepočasi. Tudi to je nekaj! M. Ozmec Mercator Mercatorjev sparovček od 21.1. do 27.1. 2002 redna cena 483,00 GO - KO gel 2 vonja, 200 ml + košarica Ilirija, Ljubljana Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / ORGANIZACIJSKE IN KADROVSKE SPREMEMBE PRI VAROVANJU KULTURNE DEDIŠČINE J. Mikui že 28 let bdi nad ptujskimi spomeniki Kot smo že pisali, je v začetku leta prišlo do organizacijskih in tudi kadrovskih sprememb pri varovanju kulturne dedi{~ine v Sloveniji. Leta 1981 sta bili glede varovanja združeni naravna in kulturna dediščina. Mariborski zavod je bil nam najbližja ustanova, ki je skrbela za to varovanje. V začetku letošnjega leta pa sta dejavnosti ponovno raz-druženi. Naravno dediščino opredeljuje zakon o naravi, za dejavnost je pristojno ministrstvo za okolje in prostor, kulturno dediščino pa opredeljuje zakon o varovanju kulturne dediščine, dejavnost pa je ostala v pristojnosti ministrstva za kulturo. Ustanovljen je bil Zavod za varovanje kulturne dediščine s sedežem v Ljubljani, bivši mariborski zavod pa je postal območna enota, v okviru katerega deluje izpostava na Ptuju. Ob teh organizacijskih je prišlo tudi do kadrovskih sprememb: dolgoletni ravnatelj Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediš~ine v Mariboru Janez Mikuž je postal svetovalec programskega direktorja Zavoda za varovanje kulturne dediš~ine v Ljubljani, vodenje obmo~ne enote pa je prevzel Srečko Štajbaher, ki smo ga predstavili v prejšnji številki Tednika. Tokrat smo za sogovornika izbrali Janeza Mikuža, rojenega Mariborčana, umetnostnega zgodovinarja, ki smo ga na Ptuju čestokrat srečevali, saj je polnih osemindvajset let ob vodenju zavoda skrbel tudi za restavri-ranje in konzerviranje ptujskih spomenikov. Povedal nam je, da je svojo poklicno pot začel v koprskem muzeju, pred osemindvajsetimi leti pa je prišel v Mariboru in prevzel skrb za varovanje kulturne dediščine na Ptuju. Ob vodenju zavoda, ki ga je prevzel leta 1974 (polnih 27 let je opravljal to funkcijo) je ves čas skrbel za varovanje ptujskih kulturnih spomenikov. TEDNIK: Kakšen je bil Ptuj v sedemdesetih letih, ko ste se spoznali z njim? J. Mikuž: "Najprej sem se sprehodil po mestu. Takoj sem ugotovil, da v Ptuju razen v Pepsi baru nikjer ne moreš popiti ustrezne kave, Prešernova ulica je bila spalno naselje s številnimi skladiščnimi prostori, Ptuj kljub svoji zanimivi arhitekturi ni živel. Mesto je bilo potrebno oživiti. Lotili smo se prostorske analize mesta, ulic, trgov, mestnega jedra. Potrebovali smo podatke o stavbah in pripravili izhodišča za fizično prenovo mesta." TEDNIK: Kako je takratna občinska oblast sprejela vaše pobude? J. Mikuž: "Takratna stanovanjska skupnost je imela posluh za naša hotenja. Sprejeli so odlok o lokalih z zahtevo, da se v dveh letih v Prešernovi ulici ukinejo skladi{~a in se ulico oživi z gostinskimi lokali, trgovinami, doma~o obrtjo in drugimi storitvami. Uspelo nam je. V desetih letih se je podoba Pre- Janez Mikuž, svetovalec programskega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Foto: Fl Mario Le kdo bi objokoval Zoom, ko pa nas že nekaj časa ob nedeljskih večerih razveseljuje Mario? Zraven tega 'izboljšano' oddajo vodi isti voditelj. Z istimi pomočniki. Vsi skupaj pa vabijo iste goste. Med povabljenci, ki posebej izstopajo, je prav gotovo Alenka Pinterič. Verjetno ste opazili, da se v oddaji pojavlja precej pogosto. Včasih jo namreč povabijo, ker je zanimiva oseba, drugič pa, ker vsi ostali gostje zavrnejo povabila. Vendar pa tudi drugi gostje morajo pokazati precej dobre volje, če se znajdejo na kavču ob Mariu. Kar pa ni vedno lahko. V prejšnji oddaji se je namreč gospod Tič, po poklicu igralec, držal precej kislo, ko so se poigrali na račun njegovega zakonskega življenja. Je že tako, da če te razjezijo, slabe volje ne moreš prekriti niti z igralskimi izkušnjami, pa čeprav se vse skupaj odvija pred televizijskimi kamerami. Oddaja pa ni zanimiva samo zaradi gostov in kako le-te upoštevajo, piko na i postavi prav gotovo njen voditelj. Ta ne samo da je duhovit, pameten, prijeten ter iznajdljiv, pač pa ima tudi zelo očitne težave s hemeroidi. Včasih tako previdno spušča tazadnjo na stol, da se ubožec človeku kar zasmili — zlata žila je res huda reč... Upam, da vam občasne Mariove zdravstvene težave ne bodo vzele veselja pri gledanju njegove oddaje. Navsezadnje smo Slovenci tolerantni. In ponosni na svojo strpnost do vseh drugačnih. Nataša Zura šernove ulice popolnoma spremenila." TEDNIK: Tudi veliko stavb je bilo na Ptuju obnovljenih. Ali nam lahko predstavite glavne prenovitvene posege? J. Mikuž: "Veliko tega je bilo. Vseh posegov se verjetno ne bom spomnil, mnogI pa so mi ostale v spominu. Eden prvih je bila obnova proštijske cerkve, ki je bila ob mojem prihodu v Ptuj v kaj klavrnem stanju. Skupaj s kulturno skupnostjo in z minoriti, ki so cerkev prevzeli, smo obnovili oltarje, stene, freske in pevski kor. Temeljito smo se lotili prenove stavbe v Prešernovi 4, kjer smo u~inko-vito sanirali vlago in naredili vzor~no stanovanje. Rekonstruirali smo tudi mestni stolp, kjer smo v pritli~ju uredili pisarno za turisti~ne informacije, uredili smo razsvetljavo in obnovili fasado. Obsežna so bila tudi gradbena dela na ptujskem gradu: sanirale so se fasade, ostrešje, uredili smo palacij, kjer je bilo prej skladiš~e. V Prešernovi ulici je podobo kazil takratni dom JLA, s po-mo~jo ob~inskih struktur in ptujskega gospodarstva nam je uspelo dati tej stavbi nov program s hotelom Zlati noj, sedaj Mitra, ki ima vse možnosti, da postane dober garni hotel na Ptuju. Lotili smo se tudi priprav za rekonstrukcijo minoritske cerkve. Bili so veliki problemi, saj ni bilo na~rtov. Po fotografijah so projektanti izdelali na~rte in cerkev bo identi~na tisti, ki je bila porušena ob kOncu druge vojne. Pri obnovi Marijinega stebra na Minoritskem trgu smo imeli probleme s peš~encem. Naš kamnosek Kambi~ ga je našel v Toskani in spomenik v celoti na roko sklesal." TEDNIK: Sodelovali ste verjetno tudi pri rekonstrukciji Malega gradu! J. Mikuž: "Nedvomno, pri Malem gradu, kjer je sedaj knjižnica, je bilo potrebnih veliko kompromisov med funkcionalnostjo in spomeniškim varstvom, kljub vsemu pa je objekt zaživel in je sorazmerno spomeniško obvarovan. Sicer pa nisem navedel vseh gradbenih posegov, kjer smo sodelovali, recimo vodni stolp in stari rotovž. Eden ve~jih posegov je bilo re-stavriranje Orfejevega spomenika, kar je bil svetovni poseg, saj tako velikega kamna še nih~e ni restavriral v enem kosu." TEDNIK: Veliko kulturnih spomenikov je tudi v okolici Ptuja. Lahko predstavite glavne projekte! J. Mikuž: "Kar veliko jih je. Grad Borl smo osnovno gradbeno sanirali, saj smo se bali, da se bo podrl. Sanacija je potekala kar nekaj let, sedaj ima status nacionalnega spomenika, ~aka pa seveda na vsebinsko oživitev. V veliki dilemi sem bil pri gradovih, kot sta Turniš~e in Ravno polje. Odlo~itev je padla za Turniš~e, ki smo ga rekonstruirali, Ravnemu polju pa ni pomo~i, tu sem doživel poraz. V baro~nem dvorcu v Dornavi, ki je tudi spomenik nacionalnega pomena, smo v sedemdesetih letih zaš~itili kipce, obnovljena je streha, konzervirane so vaze, južna ograja, izdelani so projekti za restavriranje pohištva ter za fasado. Tu je še veliko dela. Po odhodu varovancev bo potrebno dvorcu dati novo vsebino. Ideje so bile za slovenski ba- RADIOPTUJ^ 89,8«98.S'I04,3mh< ^ mm^ Ol/l^-U-lô. Wîx\ ■ ■ ■ Najpogosteje izposojeno gradivo zadnjih treh mesecev v Knjižnici Ivana Potrča: 1. Rowling, J.K.: Harry Potter. Jetnik iz Azkabana 2. Makarovic, Svetlana: Coprniva Zofka 3. Rowling, J.K.: Harry Potter. Kamen modrosti 4. Pečjak, Vid: Drejcek in trije marsovcki 5. Bevk, France: Tatič; Pestrna 6. Rowling, J.K.: Harry Potter. Dvorana skrivnosti 7. Russelman, Anna: Novice z aleje mlečnih zobkov 8. Dahl, Roald: Matilda 9. Homerus: Odiseja 10. Bratford, Barbara Taylor: Angel 11. Pregelj, Ivan: Matkova Tina 12. Dumas, Alexandre: Grof Monte Cristo 13. Andersen, Hans Christian: Grdi raček in njegovo otroštvo, je zgolj slonel na deblu, zrl kam v daljavo in razmišljal. Očitno je bilo, da mlademu Antonu trdo delo ne leži in da želi v življenju veliko več. Že takrat so ga zanimale knjige, rad je bral in se potapljal v leposlovne svetove, zato mu tudi mizarska delavnica ni bila najbolj pogodu. Čeprav je mladi Anton rad delal z lesom in pomagal v delavnici, mu tovrstno delo ni nudilo želenega zavetja. Za njegovo ustvarjanje je bila prelomna odločitev, da bo študiral. Čeprav je končal realko in prehod na fakulteto ni bil lahek, je nazadnje vendarle uspel in tako se je vpisal na študij slavistike. V Ljubljani je odkril veliko žejo po besedah, srečal pa se je tudi z mnogimi pomembnimi imeni, ki so krojila usodo slovenske literature v tistem času. Tudi tujini ni ubežal. Tako se je študijsko izpopolnjeval v Parizu, kjer se je srečal z nekaterimi modernimi literarnimi tokovi. Pisatelj z majhne vasi v velikem mestu, mestu, ki je vrelo od številnih kultur, umetniških smeri, ki ga je že takrat prežemala posebna atmosfera. Tem vplivom pisatelj zagotovo ni ubežal, vendar ga je njegova domovina veliko bolj prevzela, kar se vidi tudi v njegovih delih. Študij slavistike je uspešno dokončal in nastopil službo profesorja. Za Ptuj je pomembno njegovo učiteljevanje na ptujski gimnaziji, kjer je veljal za strogega, vendar razumevajočega in dostopnega profesorja. Stik z dijaki mu je omogočil vpogled v mlado duševnost, v psihologijo mladostnika, spoznal je, kako le-ta deluje in je eden redkih slovenskih avtorjev, ki je znal to s pridom tudi uporabiti. Njegova mladinska dela izžarevajo namreč prav to — mladost v vsej svoji širini in lepoti. Vendar pa nam pisatelj ne skriva zank in pasti, ki stojijo mlademu človeku na poti. Tudi temam, ki se jim mnogi spretno izogibajo, dá Ingolič prostor v svojih mladinskih delih. Med takimi je bila gotovo od-mevnejša njegova Gimnazijka, ki govori o mladem, komaj sedemnajstletnem dekletu in nezaželeni nosečnosti. Mladinski roman je požel več kritik, mnoge negativne, celo surove in napadalne, češ da je šel avtor predaleč in da se loteva tematike, ki ni primerna za mladino. Toda branost romana je pokazal drugače — pisatelj je namreč prikazal usodo glavne junakinje Jelke na tako pretanjeni način, da se je njena usoda dotaknila slehernega bralca. Prikazal pa je tudi razdvojenost okolja, ki je Jelki bolj in bolj tuje. Jelka je v romanu natančno izrisana, pisatelj jo kot veliki poznavalec pričara pred našimi očmi v vseh razsežnostih, zanimiva pa je tudi končna razrešitev romana, ko se Jelka odloči, da bo otroka obdržala. Roman Gimnazijka sodi med vidnejša mladinska dela, vendar je Ingolič spisal še vrsto drugih, kot so: Tajno društvoPGC, Udarna brigada, Deček z dvema imenoma, Sirote, Pot po nasipu, Zgodbe vesele in žalostne, Tvegana pot, Mladost na stopnicah in druge. Zlasti Tajno društvo PGC je postavilo pisatelja med najbolj priljubljena imena slovenske mladinske književnosti, saj je bilo največkrat ponatisnjeno in tudi branost je bila najvišja ... David Bedrač KOLNKISTA / LITERARNI VEČER Čarje^v iar V mozaik literarnih večerov v Kolnkišti bomo nocoj dodali pogovor z Alešem Čarom, ki se je v slovenski literarni svet zapisal predvsem z romanoma Igra angelov in netopirjev ter s Pasjim tangom, poznamo pa ga predvsem kot mojstra kratkih zgodb. Aleš Čar, rojen 1971, je svoja dela objavljal v Novi reviji, Dialogih in Literaturi, leta 1994 pa je dobil nagrado ŠOU za najboljšo študentsko kratko zgodbo. Kmalu se je na slovenski literarni sceni pojavil s svojim prvim romanom Igra angelov in netopirjev, s katerim je začel ustvarjati kompleksen in čarni pisateljski univerzum. Zadovoljstvo nad romanom so pokazali tudi literarni kritiki, ki so mu leta 1997 podelili nagrado za najboljši prvenec slovenskega knjižnega sejma. In Čar ni zaspal na lovorikah. Z letnico 1999 je izšel njegov drugi roman, Pasji tango, ki je v Čarje- vem slogu "visokoenergetski napoj, osrediščen okrog mladega pisatelja z blagozvenečim imenom Viktor Viskas", kot je zapisal Mitja Čander. Čar je napisal tudi nekaj scenarijev za dokumentarne filme, priredbo Vandotovega Kekca za lutkovno gledališče, včasih pa objavi tudi kakšen esej ali avto-refleksijo. Ureja revijo Balkanis društva Balkanika in prevaja pesmi svoje žene in srbščine v slovenščino. Več o njem bomo izvedeli v pogovoru z njim, nocoj ob 20.30 v Kolnkišti. Vljudno vabljeni! Jana Skaza PREDSTAVITEV KNJIŽNE ZBIRKE Kondor je vzletel 300-krat Knjižna zbirka Kondor založbe Mladinska knjiga je preteklo leto obhajala 45 let svojega obstoja, ki ga je zaznamovala z izidom tristote knjige. Ta knjižna zbirka je predvsem dobro poznana pri srednješolcih, saj želi z izbiro del iz domače in svetovne književnosti postaviti temelje dobre antologijske literature že pri mladih bralcih, hkrati pa skuša z esejistično-znanstvenimi spremnimi besedami zadovoljiti tudi najzahtevnejše bralce. Zbirko Kondor, ki je v osnovi zbirka za šolajočo se mladino, je pod okriljem Mladinske knjige leta 1956 ustanovil Uroš Kraigher. Kondor, kot ga opisujejo različni leksikoni, je velik južnoameriški jastreb, ki z razponom peruti dosega 3,2 m in je največja ujeda v Andih. In po tem tujem, izumirajočem ptiču je poimenovana zbirka, ki v slovenskih prevodih izdaja svetovne klasike, skuša vzpostaviti intenziven stik s polpreteklo in sodobno književnostjo, obenem pa se trudi izbrskati po krivici zamolčane ali zapostavljene in pozabljene naslove iz slovenske dediščine. Zbirko bogatijo tudi dramska besedila, izbori kratkih zgodb in esejev, pa tudi pesniške antologije. Po 22 letih urednikovanja je Kraigher leta 1978 predal svoje mesto Alešu Bergerju, ki je urednik, prevajalec, literarni in gledališki kritik ter pisatelj. Slednji skrbi za podobo Kondorja še danes in je v bistvu ves čas razpredal mrežo zbirke na Kraigherjevih stališčih, ki pa jim je dodal le več poudarka na dvajsetem stoletju. Pod okriljem Kondorja pa izhajajo še Klasiki Kondorja, kjer dobijo svoje mesto ponatisnjene knjige, in Sivi kondor, ki ga je uvedel že prvi urednik, namenjen pa je zahtevnejšim besedilom in antologijam. Ponavadi izide letno osem izvodov knjig, štirje spomladi in štirje jeseni, načeloma pa obsegajo okrog 200 strani. Zadnjo oblikovno prenovo je Kondor doživel leta 1994. Oblikovalec Rajko Vidrih je poenotil hrbtne platnice knjig v rjave barve, o tem, kako oblikovati naslovnico, pa se odločajo sproti pred izidom posamezne knjige. Odgovorni pa spet razmišljajo o ponovni prenovi zunanje podobe. Ob svoji 45-letnici je Kondor izdal tristoti zvezek zbirke. Urednik se je odločil, da ga zaznamuje s pesmimi Milana Jesiha po izboru Petra Kolška. Avtor jih je poimenoval s kratkim naslovom Verzi in se bodo prav gotovo zapisali med vrhunce Kondorja, ki dobiva že skoraj pol stoletja same laskave ocene. Jana Skaza ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah In adaptacijah hiš Ogrevanje hiše je poleg prezračevanja in umetne osvetlitve področje, kjer lahko dosežemo znatne prihranke. Načrtovanje učinkovite rabe energije pri novogradnjah zahteva široko strokovno znanje, zato je pomembno, kakšnega projektanta izberemo za načrtovanje bodoče novogradnje ali tudi sanacije obstoječe zgradbe. Odločilen vpliv pa imamo sami kot uporabniki stavbe, zato se moramo s projektantom sodelovati ne samo pri zunanjem oblikovanju stavbe, vendar tudi pri načrtovanju ustreznega ogrevalnega sistema. Pri izbiri ogrevalnega sistema je gotovo je potrebno razmišljati tudi o drugih elementih sistema, ki so potrebni za nemoteno in varno obratovanje. Med elemente ogrevalnega sistema pri{tevamo poleg pe~i, ki proizvaja potrebno toploto za ogrevanje prostorov, {e cevni razvod, grelna telesa in regulacijski sistem varnostne naprave. 1. CENTRALNO OGRE- VANJE Pri centralnem ogrevanju se potrebna toplota za ogrevanje prostorov pripravlja na enem mestu v zgradbi. Če ogrevamo eno etažo, govorimo o etažnem ogrevanju. Na~rtovanje ogrevalnega sistema moramo prepustiti ustreznemu strokovnjaku — projektantu, ki bo upošteval naše želje, konstrukcijske zna~-ilnosti hiše, klimatske razmere, razpoložljive vire energije ter veljavno zakonodajo. 2. VIRI ENERGIJE Kot vir energije lahko v sistemih za centralno ogrevanje uporabimo razli~na fosilna goriva: premog, ekstra lahko kurilno olje (EL), zemeljski (ZP) in teko~i naftni plin (UNP), les in lesno biomaso ter obnovljive vire. Pri izbiri goriva je poleg njegove cene pomembna zanesljiva oskrba, cenovna konku- Tabela 1 Gorivo Enota Gostota Kurilnost (Hi) kg/m3 kWh/kg kWh/enoto EL kurilno olje liter 830 12,0 10,0 Zemeljski plin Nm3 0,7 13,5 9,5 UNP (propan/butan) kg 2,0 12,8 12,8 Črni premog kg 750 7,0 7,0 Rjavi premog kg 650 3,9 3,8 Lignit kg 550 3,1 3,1 Bukov les pm 570 4,2 2410 Smrekov les pm 360 4,2 1520 Tabela 2 Gorivo Zgorevalna toplota Kurilnost Razmerje To~ka rosiš~a Steh. kol. vode (Hs) (Hi) Hs/Hi (°C) (kg/kWh) Zemeljski plin 10,55 kW/m3 9,5 kW/m3 1,11 56 0,16 El — kurilno olje* 12,61 kW/kg 11,86 kW/kg 1,06 47 0,09 El — kurilno olje 10,68 kW/liter 10,0 kW/liter 1,06 47 0,09 UNP - butan 37,14 kW/m3 34,29 kW/kg 1,08 52 0,12 UNP - propan 28,24 kW/m3 26,0 kW/m3 1,09 53 0,13 * Po SIST1011 Hi 42,6 MJ/kg KONJENIŠKI KLUB NOVA VAS / 5. REDNI OBČNI ZBOR Cilli so jasni Konjeniški klub (KK) Nova vas že od svojih začetkov, to je leta 1996, sodeluje na različnih prireditvah. So redni udeleženci markovskega fašenka, konjenic in občinskih ter društvenih prireditev. Med drugim pomagajo pri izdelavi vaškega presmeca, pomagajo pa tudi pri organizaciji velikonočnega kresovanja. Leto, ki je za nami, se je v konjeni{kem klubu zapisalo z velikimi ~rkami. Za~eli so na-mre~ priprave za urejanje jahalnih poti v Krajinskem parku [turmovci, poleg tega pa se lahko konjeniki letos pohvalijo tudi z obuditvijo starodavnega obi~aja ko{nje, ki so jo izvedli v septembrskih dneh. Konjeniki so s svojo vztrajnostjo obudili celo obred blagoslova konj na dan sv. [tefana, zavetnika konjev. Blagoslovu je ob 13. uri sledil 5. redni ob~ni zbor KK Nova vas. Predsedstvo kluba, s predsednikom Antonom Kek-cem na ~elu, je izrazilo upanje, da bi klub nadaljeval svoje aktivnosti ter ohranil dobre medsebojne odnose z ob~ino Markovci. Kot je bilo povedano v poro~ilu upravnega odbora, nameravajo enkrat letno organizirati sre~anje ~lanov ko-njeni{kega kluba in konjenikov sosednjih ob~in, prizadevajo pa si tudi za ohranjanje naravne dedi{~ine v Krajinskem parku Anton Kekec, predsednik, in Marjan Poljanec, podpredsednik KK Nova vas KIDRIČEVO / ZLATA POROKA NEZE IN FRANCA PEPELNIKA Tudi po 50 letih sreina V prostorih občine Kidričevo je bila v soboto, 12. januarja, slovesnost zlate poroke. Pred županom Aloj-zem Šprahom in sekretarko občinske uprave Zdenko Frank sta po 50 letih zakonskega življenja stopila zla-toporočenca Neža in Franc Pepelnik iz Župečje vasi 10. Zlati ženin Franc se je rodil 27. septembra 1929 v Podložah in je bil zaposlen v takratni TGA Kidri~evo. Zlata nevesta Neža, z dekli{kim priimkom Bedenik, pa je zagledala lu~ sveta 10. januarja 1929 v Planjskem in je vse življenje gospodinjila in delala na kmetiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa ju osre~uje kar sedem vnukov in celo pravnukinja. Zlatoporo~encema najlep{e želje tudi iz na{ega uredni{tva -OM Zlatoporocenca Neža in Franc Pepelnik s poročnim šopkom, ki ga je krasilo tudi zlato žitno klasje. Foto: Langerholc Šturmovci in ureditev jahalno-sprehajalnih poti. Ob~nega zbora so se poleg ~lanov in velikega {tevila va{~-anov udeležili tudi Franc Ke-kec, župan ob~ine Markovci, Milan Gabrovec, predsednik FD Markovci, in drugi gostje. Župan je konjenikom ~estital za ponovno oživitev konjeni{tva. Dejal je, da ima KK pomembno vlogo pri promociji ob~ine Markovci, kar so med drugim dokazali z leto{njim septembrskim projektom ko{nje v Štur-movcih, in da imajo za akcije KK veliko posluha tudi v ob~-inskem svetu. Poudaril je, da so si konjeniki iz Nove vasi prvi v ob~ini za~eli prizadevati za pri-jetnej{o podobo Šturmovca in struge Drave. "Šturmovec ne bo nikoli ve~ tak{en, kot je bil. Pri prizadevanju za njegovo prijet-nej{o podobo pa lahko da pomemben pe~at tudi KK Nova vas. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da ne smemo samovoljno posegati v naravo. Za ureditev novih jahalnih poti in prijetnej{o podobo Šturmovca bo potrebno {e veliko vztrajnosti, dogovorov in soglasij. Z Dru{tvom za opazovanje ptic in z Zavodom za naravno in kulturno dedi{~ino bomo posku-{ali najti soglasje, nikoli pa ne smemo obupati in re~i: ne da se," je dodal. Na problem, ki ga konjeniki vidijo v Krajinskem parku Šturmovci, sta opozorila tudi Konrad Janžekovi~ in Janko Petrovi~. Menita, da je potrebno uskladiti interese vseh organizacij ter konjeni{kega kluba. Navzo~im sta razložila, da je Šturmovec s stali{~a naravovar-stvenikov zelo ob~utljiv. Dokler ne bo podpisanih vseh soglasij lastnikov parcel in omenjenih organizacij, v Šturmovec ne bo mo~ posegati. Ob~inski svetnik Petrovi~ pa je lastnike, ki imajo v Šturmovcih obdelovalne po-vr{ine, opozoril tudi na nevarnost, ki jo lahko posledi~no prinese mednarodna zakonska za{~ita parka. Pojasnil je, da v tak{nem primeru obstaja možnost, da kmetje svoje zemlje zaradi zakonske za{~ite ne bodo smeli obdelovati, to pa lahko za doma~ine Nove vasi pomeni velik udarec in izgube. Mojca Zemljarič ren~nost in tudi vpliv uporabe posameznega goriva na okolje. Energente ozna~ujemo glede na koli~ino toplote, ki jo vsebujejo. Tako z izrazom kurilnost Hi ozna~ujemo tisto koli~ino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, ~e dimne pline ohlajamo samo do temperature rosi{~a vodne pare, ki jo vsebujejo dimni plini. V tabeli št. 1 so prikazane energijsko-toplotne vrednosti nekaterih goriv. Pri nižjih temperaturah dimnih plinov (56 °C pri zemeljskem plinu in 47 °C pri kurilnem olju) vodna para kondenzira v kondenzat in pri tem sprosti latentno toploto. Z izrazom zgorevalna toplota Hs ozna~ujemo vso toploto, ki se sprosti pri gorenju, vklju~no z latentno toploto vodne pare v dimnih plinih. Kori{~enje latentne toplote oziroma zgore- Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 je odprta za brezpla~no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Svetovanje je namenjeno u~inkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomo~ vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v u~inkovito rabo energije. Z izbolj{anjem toplotne za-{~ite zgradb, uporabo so-dobnej{ih ogrevalnih naprav in ve~jo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanj{e-vanju stro{kov za energijo in izbolj{anju bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obi{~e na objektu in po svetovanju vam po{lje domov poro~ilo o nasvetu. V pisarnah ENSVET si lahko ob~ani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno literaturo. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja var~evanj-a z energijo so dostopni na spletnih straneh: http:// www.gi-zrmk.si/ensvet.htm valne toplote Hs je bistveno pri kondenzacijski tehniki. V tabeli 2 je prikazano razmerje kurilnost/zgorevalna toplota za razli~ne vrste goriv. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšek, univ. dipl. ing. str. vsak ietilek vaša štajeiska kronika www.iadio-tednik.si tednik@amis.net PODLEHNIK / ZLATA POROKA ZAKONCEV HORVAT Vsa žlahta se je zbrala ••• V soboto je bila v Podlehniku slovesnost zlate poroke. Župan Vekoslav Fric je za zlatoporočenca razglasil Geno-vefo in Rudolfa Horvata iz Kozmincev 14, ki sta na skupno življenjsko pot stopila natanko pred 50 leti, 19. januarja 1952, prav tako v Podlehniku. «I Zlatoporocenca Genovefa in Rudolf Horvat s pričama - hčerkama Martino (desno) in Kristino Zlata nevesta Genovefa (rojena Krivec) se je rodila 20. decembra 1923 v Kozmincih, ženin Rudolf pa 18. marca 1923 v Strajni. Njuno skupno življenje je teklo ob trdem delu na kmetiji in vzgoji treh otrok, danes pa sta ponosna že na pet vnukov. Na slovesnosti zlate po- roke so ju v soboto spremljali {tevilni sorodniki in prijatelji in se jima zahvalili za vso skrb, ljubezen in dobroto. Čestitkam in dobrim željam se pridružuje tudi uredni{tvo Tednika. JB 24. - 30. januarja 2002 • 104,3 FM Četrtek, 24. januar SLOVENIJA 1 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Mostovi. 9.00 Pod klobukom. 9.50 Zgodbe iz {koljke. 10.20 Enciklopedija znanja. 10.35 Avstralska kronika, pz. serija. 11.30 Obiskali smo..., dokumentarna serija. 11.55 Razgledi slovenskih vrhov: Trsni vrhovi. 12.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.10 Vide-ostrani. 13.25 Večerni gost: mag. Anton Levstek. 14.15 Mario, nedeljski večer v živo. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 16.30 Poročila. 16.45 Zaple{imo, dokumentarna nanizanka. 17.00 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 17.45 Modro. 18.20 Dosežki. 18.45 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Podoba podobe. 23.20 Modro, pon. 23.55 Dosežki, pon. SLOVENIJA 2 14.05 Melbourne: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, povzetek. 15.05 Videospotnice. 15.40 Nebotičniki, mostovi, predori, dokumentarna serija. 16.30 Rad imam Lucy, 159. epizoda. 17.00 Kraljica Kat, Karmela in Sveta Judita, nadaljevanka. 18.00 Hvala in lahko noč, ameri{ki dokum. film. 19.30 Videospotnice. 20.05 Osamljeni planet: Vodnik po Londonu. 20.55 Šoferja, nadaljevanka. 21.40 Poseben pogled: Dobrodo{li spet tu, g. Mac Donald, japonski film. 23.25 Akcija!, nanizanka. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 21. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 71. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 13. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 3. dela. 13.10 Tretja izmena, pon. 1. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodiv{čine malih junakov, risana serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 19. del. 16.25 Esmeralda, 4. del. 17.20 Tri sestre, 14. del. 18.15 Vsiljivka, 72. del. 19.15 24 ur. 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, 21. del. 21.00 Prijatelji, 21. del. 21.30 Seks v mestu, 3. del. 22.00 Zahodno krilo, 21. del. 22.50 JAG, 22. del. 23.40 M.A.S.H., 95. del. 0.10 24 ur, pon. KANAL A 9.50 Miza za pet, 16. del. 10.40 Felicity, pon. 19. dela. 12.00 Begunec, pon. 20. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 218. del. 15.10 Mladi in nemirni, 84. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity , 20. del. 17.40 Fant zre v svet (VII.), 1. del ameri{ke mladinske nanizanke. 18.10 Filmske zvezde, 5. del. 18.40 Korak za korakom, 3. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Columbo: Na~rt za umor, am. film. 21.45 Pa me ustreli!, 23. del. 22.15 Tretji kamen od sonca, 20. del. 22.45 Noro zaljubljena, 13. del. 23.15 Šov Jer-ryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, 32. del erotične serije. TROJKA 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Vila v Firencah, film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 Dunlop moto-kros magazin. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 12. del. 21.00 4 kilometre na uro, jugoslovanska čb-komedija. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija, 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Nenavaden par, am. TV film. 14.45 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Otok na vrhu sveta, am. film. 16.35 Risanka. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Terorizem 21. stojetja. 0.15 Action Jackson, am. film. 1.50 Sodnica Amy, serija. 2.35 Svet mode. 3.00 Na zdravje!, serija. 3.20 Od prijema do sojenja, serija. 3.40 Transfer. 4.25 Nenavaden par, am. film. 5.50 Kraljestvo divjine. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 10.20 Gilmoreice, serija. 11.05 Nikita 3., serija. 11.50 Govorimo o zdravju. 12.20 Trenutek spoznanstva. 12.50 Globalno mesto. 13.20 Dokumentarni film. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Čas sreče, španski film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Mucke, serija. 23.50 Highlander. HTV 3 9.30 Zasedanje sabora. 16.00 Tenis Australian Open, posn. 18.30 Lausanne: EP v plazilstvu, posn. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarkaška Euroliga: Zadar - Skipper Bologna, pr. 22.10 Svet mode. 22.35 Hit-depo. 0.35 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Otro{ki program. 7.55 Sabrina, serija. 8.15 Policaj iz Tulza: Morilec ljubezenskih parov, kriminalka. 9.50 Smučarski skoki, prenos iz Hakube. 11.45 Deskanje na snegu, prenos. 13.50 Confetti tivi. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Univerzum, dokum. 21.50 Kaisermahlen blues, serija. 22.35 Novo v kinu. 22.45 Kdo s kom?, serija. 23.15 Umetnine. 3.50 Kaisermahlen blues, serija. 4.35 Kdo s kom?, serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Anglež, ki je {el na hrib in se vrnil z gore, komedija, 1995. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija, show. 12.30 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Modorbele zgodbe, serija. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Talkshow. 2.15 Euroaustria, magazin. 2.40 Magazin. 3.10 Pogledi s strani. Petek, 25. januar SLOVENIJA 1 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Brežine, dokum. oddaja. 8.55 Risanka. 9.05 Ela Peroci: Nina in ivo, nanizanka za otroke. 9.25 Fračji dol, lutkovna nanizanka. 9.50 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 10.05 Enajsta {ola. 10.40 Modro. 11.10 Dosežki. 11.30 Alpe-Donava-Jadran. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.10 Mladi virtuozi: Andreja Furlan, klavir 13.45 Čari začimb. 14.15 Prvi in drugi. 14.35 Osmi dan. 15.05 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Marko, mavrična ribica, nanizanka. 17.10 Iz popotne torbe, 4. oddaja. 17.25 Risanka. 17.45 National Geographic. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprto dan in noč, 3. epizoda. 20.30 Deteljica. 20.40 Praksa, 68. epizoda. 21.20 Zabava z glasbo. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 National Geographic, pon. SLOVENIJA 2 10.35 Ortina D'Ampezzo: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos. 11.55 Žrebanje za EP v nogometu 2004, prenos. 14.10 Melbourne: Odprto prrvenstvo Avstralije v tenisu, povzetek. 15.10 Videospotnice. 15.45 Hladna vojna, dokum. serija. 16.30 Rad imam Lucy, 160. epizoda. 17.00 Julija Pomerleau, kanadska nadaljevanka. 17.55 EP v rokometu (m): Slovenija - Švica, prenos iz Skoevde. 19.30 Videospotnice. 20.05 Oddelek za umore v Los Angelesu, dokum. oddaja. 21.05 Jennifer št. 8, ameriški film. 23.05 Iz slovenskih jazz klubov. 23.40 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 22. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 72. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 14. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 4. dela. 13.10 Raztresena Ally, pon. 21. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodiv{čine malih junakov, risana serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 20. del. 16.25 Esmeralda, 5. del. 17.20 Tri sestre, 15. del. 18.15 Vsiljivka, 73. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Živi ogenj, ameriški film. 21.45 Privid zločina, 13. del. 22.40 JAG, 23. del. 23.30 M.A.S.H., 96. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.50 Miza za pet, 17. del. 10.40 Felicity, pon. 20. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 21. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 219. del. 15.10 Mladi in nemirni, 85. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 21. del. 17.40 Fant zre v svet, 2. del. 18.10 Filmske zvezde, 6. del. 18.40 Korak za korakom, 4. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Horor: Čarovnice, 20. del. 21.00 Izganjalka vampirjev, 20. del. 21.50 Nova čarovnica, ameriški film. 23.30 Šov Jer-ryja Springerja, pon. 0.20 Rdeče petke, 33. del erotične serije. TROJKA 7.00 Pokemoni, risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 4 kilometre na uro, film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, oddaja. 21.30 Samo malo gledam, am. komedija. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.15 Inspektor Montalbano, it. film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Velikani hrvaške znanosti. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 20.55 Vojak, am. film. 22.30 TV leksikon. 22.35 Odmevi. 22.55 Šport danes. 23.05 Udarec Toma Hun-tera, am. fil. 0.30 Tapage Nocturne, fr. film. 2.10 Begunec, serija. 2.55 Dokumentarni film. 3.45 Inspektor Montalbano, pon. 5.30 Glasbeni program. 6.10 Pravi čas. HTV 2 8.55 Poslovni klub. 9.25 Sodnica Amy, serija. 10.10 Hit-depo. 12.10 Znanstveno srečanje. 13.10 Magazin. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 T si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Zakonske vode, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Mesečina. 21.55 Svet zabave. 22.25 Cafe Cinema. 23.05 Pravi čas. HTV 3 11.55 Žreb kv. za EP v nogometu, prenos. 13.15 Tenis Australian Open, posn. 16.15 Žreb kv. za EP v nogometu, posn. 17.55 Jonko-ping: EP v rokometu: Hrvaška - Jugoslavija, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 ZOI. 21.10 Normal, Ohio, serija. 21.30 Veronikine skrivnosti , serija. 21.55 Na zdravje!, serija. 22.20 Naenkrat Susan, serija. 22.40 Jazz: Duke Ellington. 23.50 Amerika - življenje narave. 0.20 Glasbeni program. 1.00 Košarka NBA: Toronto - Minessota. 3.30 Košarka NBA action. 4.00 Tenis Australian Open - finale (Ž), prenos. AVSTRIJA 1 6.40 Otro{ki program. 8.20 Sabrina, serija. 8.00 Sabrina, serija. 8.25 Čarovnice, serija. 9.10 Einstein Junior, komedija. 10.35 Supervelesla-lom (ž), prenos. 12.10 Žreb kv. skupin za EP v nogometu. 12.35 Confetti tivi, otro{ki program. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Kviz. 21.15 Neposredna nevarnost, triler 23.30 Polnočna vročina, akcijski. 1.05 NFL Blast. 1.35 Neposredna nevarnost, triler. 3.45 Polnočna vročina, akcijski. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Vroča Lily, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, serija. 21.20 Reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Prizori{če sodi{če, reportaža. 2.00 Magazin. Sobota, 26. januar SLOVENIJA 1 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Zgodbe iz {koljke. 9.15 Pod klobukom. 10.05 Kino Kekec: Pikica in Tonček, nem{ki film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.25 Mostovi, pon. 14.25 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 14.55 Modre gore, 2. del fr. filma. 16.30 Poročila. 16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka. 17.10 Zobna vila, kje si?, risanka. 17.40 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 18.10 Ozare. 18.15 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 Dnevnik. 20.00 Kralja mamba, am. film. 21.40 Obiskali smo..., dokumentarna serija. 22.15 Poročila. 22.45 Oz, nadaljevanka, 7. del. 23.40 Režiserji: David in Jerry Zucker, Jim Abrahams, dokumentarna oddaja. 0.40 Z vseh koncev sveta, pon. SLOVENIJA 2 9.10 Videospotnice. 9.45 Raymonda imajo vsi radi, 19. epizoda. 10.05 Frasier, nanizanka. 10.35 SP v alpskem smučanju, super-veleslalom (ž), prenos. 11.50 Garmisch-Partenkirchen: SP v alpskem smučanju, smuk (m), prenos. 13.15 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posn. 15.55 Jasno in glasno: Na pomoč! Starša se ločujeta, kontaktna oddaja, pon. 16.55 EP v rokometu (m): Slovenija - Islandija, prenos. 18.30 Šport. 19.30 Videospotnice. 20.05 G. Rossini: Priložnost dela tatu, posn. 21.35 Klempe-rer, nadaljevanka. 22.25 Sobotna noč. 0.25 Videospotnice, pon. POP TV 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Dogodiv{čine malih junakov, serije. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Pasji policist, 16. del. 11.30 Otroci ne lažejo, oddaja. 12.00 Šolska ko{arkarska liga. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 Zgodba Marve Collins, am. film. 15.30 Na{a sodnica, 5. del. 16.30 Dragi John, 6. del. 17.00 Blažen med ženami, 11. del. 17.30 Mož s tremi ženami, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Sobotni filmski hit: Zadnji dobri možje, am. film. 22.30 Barva denarja, am. film. 0.40 24 ur, pon. KANAL A 10.20 Obala ljubezni, pon. 215. dela. 11.10 Obala ljubezni, pon. 216. dela. 12.00 Obala ljubezni, pon. 217. dela. 12.50 Obala ljubezni, pon. 218. dela. 13.40 Obala ljubezni, pon. 219. dela. 14.30 Ivanhoe, am. film. 17.00 Mesto greha, 11. del. 17.45 Policijska zgodba: Hi{a strahov, am. film. 19.30 Domače kraljestvo, 18. del. 20.00 Moby Dick, miniserija. 21.40 Ledeno hladni, 17. del. 22.30 Kamniti vrtovi, am. film. 0.30 Vroče Amazonke, erotična oddaja. TROJKA 7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Videalisti. 11.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Samo malo gledam, pon. filma. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 Italijanska nogometna liga: Parma - Bologna, prenos. 22.30 Dunlop motokros magazin. 23.00 Koncert. HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Didi z planine Kamešnice, dokum. oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Hrvaške manjšine v Europi. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Addicted To Love, am. film. 21.55 Serija. 22.45 TV leksikon. 22.50 Novice. 23.00 TV dvoboj. 23.25 Trust, mini-serija. 2.25 Moške svinje, serija. 2.55 Naenkrat Susan, serija. 3.20 Obstanek, pz. serija. 4.10 Od prijema do sojenja, serija. 4.30 Oprah Show. 5.15 Remek. 5.25 Dekle za zabavo, am. film. 7.00 National Geographic. HTV 2 11.00 Dekle za zabavo, am. film. 12.35 Povabilo v gledališče. 14.15 Hišni ljubimci. 15.00 Življenjska šola, serija. 15.45 Otroški festival, posn. 16.35 Beverly Hills 9., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Opstanak, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Moške svinje, serija. 23.35 Kaskaderske nagrade. HTV 3 12.35 TOP DJ MAG. 13.35 Tenis Australian Open - finale Ž, posn. 15.35 Košarka NBA: Toronto - Minessota, posn.. 17.25 Košarka - kvalifikacije za Ef? 19.25 Jonkoping: EP v rokometu, pr 21.10 Animavi-zija. 21.40 Šport danes. 21.55 Dying To Go Home, film. AVSTRIJA 1 6.20 Čebelica Maja, risana serija, otro{ki program. 7.55 Helmi, otro-{ki program. 8.20 Rokomet, liga prvakinj, posnetek. 8.50 Smučarski skoki, prenos iz Sappora; deskanje na snegu, posnetek. 10.40 Smučanje (ž), prenos iz Cortine. 11.45 Superveleslalom (m), prenos. 13.30 Deskanje na snegu, prenos. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Nima{ pojma, serija. 15.45 Roswell, serija. 16.30 Raztresena Ally, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Streetlive, show. 18.05 Nastajanje filma Po{asti, dokumentarec. 18.30 Šport. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Stavimo da, show in igre s Thomasom Gottschalkom, prenos iz Braunschweiga. 22.35 Rdeči {kropion, akcijski film. 0.15 Vrnitev iz pekla, drama. 2.05 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 2.50 Smučarski skoki, prenos iz Sappora. AVSTRIJA 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.35 Na otoku s teboj, komedija. 11.20 Angel med gre{niki, komedija. 12.55 Pogledi s strani. 13.10 Holandsko dekle, komedija. 14.35 Veseli pohodnik, domovinski film. 16.10 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: Budov nauk. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Raztrgani, gledali{ka igra. 22.00 Čas v sliki. 22.15 Qualtingerjev Dunaj, satira. 23.45 Čas v sliki. 23.50 Werner Schneyder: Spomini na moj kabare, kabare. 1.10 Pogledi s strani. 1.15 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 1.45 Enaka pravica za vse, magazin. 2.20 Kasnej{a poroka ni izključena, komedija. Nedelja, 27. januar SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav. 9.55 Pihalni orkester Logatec. 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 10.55 Afrika - pogled s tal, pz.serija. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 13.00 Poročila. 13.10 Obrazi Afrike, dokum. oddaja. 14.00 Bedenje ob nedu, koprodukcijski film. 15.30 Lingo, TV Igrica. 16.00 Čari začimb. 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 17.35 Slovenski magazin. 18.05 Razgledi slovenskih vrhov 18.35 Risanka. 18.45 Žrebanje lota. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Pod preprogo. 22.40 Poročila. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.15 Titani-kovo mesto, film. 0.50 Razgledi slovenskih vrhov, pon. SLOVENIIJA 2 8.15 Videospotnice, pon. 8.45 Policija na na{i strani. 9.20 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje. 10.50 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m), prenos. 12.20 Veleslalom (ž), prenos 2. vožnje. 14.00 Euromusica, 1. del. 14.30 Komisar Rex, nanizanka, 5. epizoda. 15.15 Osamljeni planet: Vodnik po Londonu. 16.30 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posn. 18.55 EP v rokometu (m): Slovenija - Španija, prenos. 20.30 Zakaj se zgradbe ru{ijo, dokum. serija. 21.20 Frasier, nanizanka. 21.40 Homo turisticus. 22.10 Končnica. 23.10 Iz slovenske operne ustvarjalnosti - D. Božič: Kralj Lear. 0.10 Videospotnice. POP TV 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Dogodiv{čine malih junakov, serija. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Pasji policist, zadnji del. 11.30 Otroci ne lažejo, oddaja. 12.00 Šolska ko{arkarska liga, pon. 12.50 Otrok ostane, am. film. 14.30 Mo{ki ne odidejo, am. film. 16.30 Dragi John, 7. del. 17.00 Blažen med ženami, 12. del. 17.30 Umor spremeni vse, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Nedeljski film: Trije lopovi in potepin, am. film. 21.50 Športna scena. 22.35 Izganjalci duhov 2, am. film. 0.30 24 ur, pon. KANAL A 10.20 Mladi in nemirni, pon. 81. dela. 11.10 Mladi in nemirni, pon. 82. dela. 12.00 Mladi in nemirni, pon. 83. dela. 12.50 Mladi in nemirni, pon. 84. dela. 13.40 Mladi in nemirni, pon. 85. dela. 14.30 Ljubezenski hro{č, am. film. 16.15 Rajski svet: Etosha, dokumentarna serija. 17.15 Jack in Jill, 10. del. 18.10 Beverly Hills, 22. del. 19.05 Melrose Place, 22. del. 20.00 Moby Dick, miniserija. 21.40 Dosjeji X, 17. del. 22.30 Solo, am. film. TROJKA 7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Spidi in Gogi show, pon. 12.00 Razveselimo otroke, humanitarna oddaja. 12.30 Vera in čas, pon. 13.00 Policist s petelinjegavrha, pon. 12. dela. 14.00 Sijaj, pon. 14.30 Magazin, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show, oddaja. 18.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 19.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 5. del. 20.30 It. nogometna liga. 22.30 Automobille. 22.45 Avtodrom. 23.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja, pon. HTV 1 7.40 Novice. 7.45 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.45 Duka Begović, dramska serija. 16.50 Nevilleov otok, angl. film. 18.20 Klem-perer, serija. 19.10 Risanka. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ciklus "James Bond": Octopussy. 22.15 Nebo in sateliti, hr. film. 23.35 TV leksikon. 23.40 Novice. 23.55 Acropole, film. 2.00 Klempe-rer, serija. 2.50 Od prijema do sojenja, serija. 3.10 Šampioni narave, pz. serija. 3.35 Izza zaprtih vrat, fr film. 5.05 Koncert: Klapa Kambi. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.45 Biblija. 9.00 Dokum. oddaja. 9.45 AGAPE. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Izza zaprtih vrat, fr. film. 13.35 Trust, mini-serija. 16.40 Ksena 3., serija. 17.25 Magazin. 17.55 Šampioni narave, pz. serija. 18.20 Opera Box. 18.55 Oddaja o kulturi. 19.25 Risanka. 19.30 Hrvaški muzeji. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncert: Klapa Kambi. 21.25 Novice. 21.30 Šest od šest miljard, serija. 22.00 Triler - G.Verdi: Requiem. HTV 3 8.20 Od prijema do sojenja, serija. 10.40 Ti si moja usoda, serija. 14.00 Tenis Australian Open - finale M, posn. 16.00 Berlin: SP v plavanju, prenos. 17.55 Jonkoping: EP v rokometu, prenos. 19^30 Košarka: NBA Action. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 Rock Club. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.10 Confetti tivi. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz. 8.50 Smučarski skoki, posnetek iz Sappora. 9.20 Veleslalom (ž), previ tek, prenos iz Cortine. 10.45 Superveleslalom (m), prenos iz Garmischa. 12.25 Veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 13.30 Šport. 13.55 Deskanje na snegu, prenos. 15.25 Pravi možje, komedija. 16.45 Trije mu{ketirji, pustolovski film. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Jurski park, pustolovski film. 22.20 Columbo: Mrtva teža, kriminalka. 23.35 Izžarevanje (1), triler. 1.50 Ameri{ki nogomet, NFL Live, prenos. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Viktor Frankl, dokumentarec. 9.50 Peter Minich-{armer brez roka trajanja, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani. 14.15 Univerzum: Dino-zavri-konec nekega obdobja, dokumentarec. 15.05 Policijska postaja 1, serija. 15.30 Pustolov{čine grofa bobbyja, komedija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Otroci sreče, melodrama. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor 23.10 Čas v sliki. 23.15 Zakoreninjeni v zemlji, glasbeno potovanje po Rusiji. 0.10 Resnica o Juliet, komedija. 1.25 Kulturni tednik. 1.50 Pogledi s strani, revija. 2.00 s strani. 2.10 Lep{e življenje. 3.00 Magazin. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ZANIMIVOSTI, POGOVORI PTUJ / MLADI VSE BOLJ NEZAINTERESIRANI ZA DODATNE DEJAVNOSTI Prosti ias? le kaj bi z njim?!? Ste si kdaj zastavili podobno vprašanje, ali pa morda spadate med tiste mladostnike, ki jim omenjenega kroni~no primanjkuje? V zadnjem času je med vsemi generacijami veliko govora o vse večji brezciljnosti med mladimi, ki pogosto pripelje do apatičnosti in nezainteresiranosti spoznati kaj novega na vseh po-dro~jih udejstvovanja. Ali je za nas res tako slabo poskrbljeno? Kje tičijo vzroki za nizek odstotek vključevanja mladih v vodeno izrabo prostega časa? Na podobna vpra{anja sem sku{ala dobiti odgovore pri specialnem pedagogu na Centru za socialno delo na Ptuju Aleksandru Solovjevu, svetovalcu za mladostnike, ki imajo težave na področju čustvovanja, vedenja in osebnosti. Kaj po vasem mnenju mladi najraje počnemo v prostem času? Katere so tiste naše priljubljene dejavnosti? "Naravnost na tak{no vpra{a-nje dokaj težko odgovorim, ker v populaciji mladih, s katero delam, v bistvu vlada vdajanje brezdelju v prostem času. Če pa je dovolj zgodaj v njihovem razvoju dovolj vzpodbud, preko katerih lahko gradijo primerno identiteto in dobivajo samopotrjevanje, pomeni, da so vključeni v nekak{ne vodene dejavnosti, ne pa v prosto preživljanje prostega časa, potem bi lahko rekel, da je ta paleta zelo {iroka - od {portnih, rekreacijskih do individualnih zaposlitev, ki jih imajo. Znano je tudi, da so mladi, ki se vključujejo v vodene oblike izrabe prostega časa, redkeje učno neuspe{ni in se ne nagibajo v zlorabe določenih substanc ali pa se vdajajo brezdelju, v katerem nimajo cilja." Kot specialni pedagog se ukvarjate s problemi mladih. Kaj po vašem mnenju pripelje mladega človeka do tega, da začne svoj prosti čas preživljati na popolnoma nekoristen način? "Vzrokov za to ne smemo iskati v trenutku njegove starosti, ampak se moramo vrniti v mladostnikovo otro{tvo, kjer je zgradil večji del svoje samopo-dobe preko samopotrjevanja, ki ga je gradil preko identifikacije s starši v ožjem okolju, kasneje pa tudi z vstopom v vrtec in {olo z vzgojitelji in drugimi vrstniki. V bistvu lahko preko teh vzpodbud in podpore iz okolja govorimo, ali bo nekdo bolj samostojen in bo znal obvladovati čustveno—razpoloženjska stanja ali da bo nekdo manj samostojen in bolj ranljiv v stresnih situacijah. Lahko bi strnili: ali bo nekdo bolj ali manj soci-aliziran. Seveda je pri tem zelo pomemben lastni interes, ki pa je odsev prej{njih vzpodbud in pozitivnih izku{enj, ki jih je mladostnik dobil skozi dejavnike tveganja, v smislu razvoja osebnosti, individualnosti in pa zgodnjih prepoznavanj nekih možnih nevarnosti. Dejansko, ali je imel dovolj vzpodbud za zdrav razvoj, ker nekako odraščanja in življenja brez dejavnikov tveganja ni. To se potem izkristalizira v adolescenci, ko se razpoloženjska stanja hitro menjajo. Manj kot ima nekdo dobrih izkušenj pri gradnji pozitivne identitete, manj kot ima dobrih izkušenj pri obvladovanju čustveno—razpoloženjskih stanj in slabše kot je razvita socializacija, bolj negativen je odnos mladega človeka do sveta. Če je aktiven, lahko govorimo o pozitivnem odnosu do sveta, če pa je neaktiven, pa o negativnem odnosu do sveta." Kakšno vlogo imajo pri udej-stvovanju mladih v prostem času starši? "Starši imajo svojo samopo-dobo, svoje cilje, pričakovanja. Vse to hote ali nehote prenašajo na otroka preko verbalne in neverbalne komunikacije. Mladi torej v tem vidijo sebe in nekako morajo zajeti splošne etio-loške dejavnike, kot so povzeti vrednostni sistemi, vzgojna sporočila, objektivne možnosti za razreševanje oblik nekih stisk ali stresa in posledično je potem zelo pomembno samo otroštvo, adolescenca, kasneje pa seveda tudi srednje življenjsko obdobje in starost. V otroštvu in adolescenci je otrok te vrednote posnel po vzgoji staršev, ki pa je v različnih partnerskih odnosih v odnosu do človeka različna. Tako poznamo posesivne, sočutne, popustljive starše, takšne, ki otrokom nekatere informacije prikrivajo, dinamične starše, lahko so tudi sumničavi, pretirano zaščitniški ipd. V tem odnosu staršev do otroka se kasneje izoblikuje odnos do sebe — gradnja samopodobe, identitete ter odnos do širšega in ožjega okolja." Kakšne so po vašem mnenju posledice brezciljnega tavanja v prostem času za mladostnika? "Brezciljno tavanje že v samem nazivu pomeni, da človek ne najde v sebi nekega notranjega interesa, da bi se identificiral in pristopil v vodeno izrabo prostega časa. K posledicam sodi vsekakor padec učnega uspeha, brezvoljnost, apatičnost in tak mlad človek je pogosteje v stresnih situacijah, ko bi bilo potrebno obvladovati čustve-no—razpoloženjska stanja. Pri obnašanju mladostnika se to pokaže še tako, da zanika svoje trenutne potrebe, ne zaveda se stvarnosti, slabša je njegova percepcija prihodnosti in ni tako dovzeten za javne pobude iz svojega okolja - ožjega in širšega, kot je šola ali družba, da bi se vključeval v vodene aktivnosti ali pa na področju individualne rekreacije, ki bi mu nekako oblikovala stališče do vodene izrabe prostega časa. Mladostnik z neugodnimi izkušnjami vstopa v nek proces separacije, negotovosti vase, v njem se pojavi tudi prezgodnja potreba po odraslem vedenju, to pa se seveda odraža v nezainteresiranosti do dejavnosti ne samo na področju športa, ampak tudi na področju hobijev, kulture, znanosti ipd. Ce mladostnik nima čustvene opore pri starših in v ožjem okolju, če ne more nekonfliktno izražati svojih čustev, potem je seveda posledica nekega negativnega uveljavljanja oz. lagodnosti in nekega nezanimanja do takšne izrabe prostega časa." Ali po vašem mnenju v osnovnih in srednjih šolah do- volj vzpodbujajo aktivno preživljanje prostega časa? Ali smo mladi dovolj motivirani že v šolah? "V zadnjih letih ta vzpodbuda prihaja vse bolj v ospredje, posebej sedaj, ko vidimo, da se je tako osnovno kot srednje šolstvo reorganiziralo. Sčasoma ne bo več izmenskega pouka in tako bo normalno veliko lažje s strani šole organizirati dejavnosti, ki bodo stimulirale mlade pri vodenem preživljanju prostega časa. Vzpodbude k aktivnostim izven pouka s strani šole se kažejo tudi v raziskovalnih nalogah, ki so v zadnjem času v ospredju in jih učenci oz. dijaki pripravljajo skoraj samostojno, v šolah se izvajajo tudi razna predavanja in okrogle mize, katerih namen je motivacija mladih k sprejemanju odgovornosti, zdravemu načinu življenja ... Vsekakor je pri teh "popoldanskih" dejavnostih pomembno to, da predstavljajo drugačno, koristnejše okolje, kot pa ga predstavlja dru- bodo več pomenile samo predajanja brezdelju, ampak tudi možnost najti manjše ali večje interese, ki lahko mladega človeka navsezadnje pripeljejo v vodeno izrabo prostega čas, kot so športni treningi, druženja na kulturnem področju, funkcioniranje znotraj klubov in društev." Kje pa so vzroki za relativno nizek odstotek vključevanja mladih v vodene dejavnosti, konkretno na Ptuju? "Pred nekaj leti je bil vzrok v pomanjkljivi 'ponudbi na trgu', torej dejansko ni bilo dovolj aktivnosti, kamor bi se mladi lahko vključevali. Sedaj, ko nastaja klub vodenih dejavnosti - na Ptuju se je organiziral študentski klub z dijaško sekcijo, društva so začela bolj delovati - je situacija drugačna. Vzrok za nezainteresiranost med mladimi pa je tudi v vzgoji. V zadnjem desetletju so se norme v smislu vzgoje že tako spremenile, da nekateri strokovnjaki govorijo kot nekakšno definicijo norme, Aleksander Solovjev: »Zadnja leta je znova opaziti, da si vedno več mladih želi vodeno izrabo prostega časa.« žba, s katero mladostnik preživlja prosti čas, ki ni organiziran oz. vzpodbujan." Menite, da je na Ptuju dovolj izvenšolskih dejavnosti, ki bi koristno zapolnile prosti čas nas mladih? "Ce bi primerjal situacijo pred dvajsetimi leti in v tem trenutku, bi lahko rekel, da je bilo takrat za vodeno izrabo prostega časa v sklopu kluba mladih in drugih dejavnosti po šolah nekoliko boljše poskrbljeno. Vendar se je kasneje stanje malo poslabšalo, zadnja leta pa je znova opaziti, da vedno več mladih išče nekakšno vodeno izrabo prostega časa. Na Ptuju so problem prostori, kjer bi se te dejavnosti izvajale, vendar trenutno prevzema dobršen del te vloge Center za interesne dejavnosti (CID) s svojimi novimi prostori. Sicer pa je v mestu registriranih veliko društev in organizacij, ki ponujajo dejavnosti za mlade v prostem času in v zadnjem času izboljšujejo svoje aktivnosti. To se kaže v večji udeležbi mladih, čeprav se v vodeno izrabo prostega časa še vedno vključuje relativno malo mladih. Kljub vsemu je sklep pozitiven, saj se stvari pomikajo v pozitivni smeri in verjamem, da se bo v prihodnjem obdobju na tem področju rešilo veliko stvari. Mislim predvsem na področju 'življenja mladih', da bodo lahko na enem izmed področij prepoznali svoj interes in se vključili v vodene aktivnosti, nevodene aktivnosti pa ne da je 'norma v tem, da norm ni'. Pomeni, da je bilo premalo vzpodbud iz okolja, tako širšega — šola kot tudi ožjega — družina." Ali se tudi k vam, specialnemu pedagogu na Centru za socialno delo, zatečejo po pomoč tudi mladi s problemi, ki so posledica nezainteresiranosti do dodatnih dejavnosti? "Moram reči, da v se v zadnjem obdobju pojavlja tudi to, saj se je nekako 'stigma' obravnave na Centru za socialno delo oz. svetovalnega dela zmanjšala in mnogo mladih prihaja zgolj na spontane razgovore, nenajavljeni iščejo termine. Navsezadnje imajo vse šole svoje svetovalne delavce, česar v preteklosti ni bilo, in dodaten interes po pomoči se ponavadi izpolnjuje tam. Mladi, ki pa pridejo direktno na center, pa so v svojem stilu življenja že tako obremenjeni, da pogosto segajo prekomerno po alkoholu, v zadnjem času pa tudi v področje narkomanije, mislim predvsem na uživanje trave, in skušajo z našo pomočjo najti pot iz 'pekla mamil' ter se najti v drugačnem stilu življenja, ki pa spet zajema področje izrabe prostega časa." Mirjam Danilovič vsak četitek TEDNIK vaša štajerska kionika tednik@amis.net RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Računalniške novice Canonova izbolj{ana elektrofotografska laserska tehnologija Zahvaljujoč razvoju tonerjev je danes na tržišču veliko razburljivih izdelkov, vključno z izjemno kakovostnimi tiskalniki in napravami, ki zmorejo skoraj popolnoma originalno reprodukcijo barv in slik. Canonov dognan, posebej oblikovan S Toner je narejen po popolnoma novem konceptu. Sestavljen je iz notranje plasti voska in zunanje plasti polimera. Za razliko od drugih tonerjev, ki se mehansko razpršijo v različne oblike, se S Toner s pomočjo novih kemičnih tehnologij razdeli v homogene dele. Rezultat je ostra slika, ki je skoraj popoln odsev dejanske slike. Nov koncept S Tonerja za barvne tiskalnike Standardna velikost sfernih zrnc v S Tonerju je ustvarjena s pomočjo edinstvene tehnologije polimerizacije. Zahvaljujoč razprševanju barve na običajnih tonerjih za barvno elektrofotografijo v drobne delce lahko izjemno precizna orodja dosežejo uniformirano obliko in velikost samostojnih delov. Canonov S Toner po drugi strani dodaja vosek in monomer na obarvane materiale. Polimerizacijsko reakcijo izzove s toploto. Potem naredi zmes, ki drobne delce oljnih kapljic razprši, in na koncu izzove kemično reakcijo za vsako posamično kapljico. Tako je vsak delček S Tonerja sferične oblike in standardne velikosti. Prav ta skrivnost omogoča izpis izjemno lepih in ostrih slik. Pri standardnih barvnih elektrofotografskih sistemih je valj premazan z oljem, da se ne bi lepil na papir, ko se toner dotakne papirja. Zaradi olja je slika sijoča in je po njej potem težko pisati. Prav zaradi tega so bili starejši laserski tiskalniki precej nepriljubljeni v pisarnah. Z uporabo Canonovega S Tonerja pa se med fiksiranjem in širjenjem med valjem in papirjem iz jedra vsakega delca iztisne vosek. S tem odpade potreba po fiksiranju olja, tako da so ustvarjene slike matirane in ne odbijajo svetlobe. Elektrofotografska tehnologija Elektrofotografija je tehnologija za izdelavo slik, ki jo uporabljajo telefaksi, tiskalniki in fotokopirne naprave. V elektrofotografskem procesu se fotoob~utljiva povr{ina najprej enakomerno nabije s stati~no elektriko. Potem se povr{ina osvetli skozi opti~no sliko, kar na povr{ini pov-zro~i nastanek nevidnega odtisa slike, oblikovanega z elektrostati~nim nabojem. Toner, fini pra{ek, se potem razpr{i po povr{ini in se prilepi samo na podro~ja, ki so nabita, ter tako ustvari vidno sliko. Topitev tonerja na papir pa ustvari poltrajno sliko. Fotoob~utljiva enota je jedro fotokopirnih naprav, tiskalnikov in drugih elektrofotografskih naprav. Sestavljena je iz metalnega cilindra, pokritega s tankim fotovodljivim filmom. Mehanizem za fiksiranje brez olja S Canonovim novim konceptom S Tonerja se je za~el razvoj revolucionarnega mehanizma za barvne laserske tiskalnike, ki je najbolj viden pri mehanizmu za fiksiranje. Ker je odpadla potreba po olju, se je poenostavila struktura naprav in posledi~no zmanj{ala njihova velikost. Uporabnik sedaj lahko sam zamenja mehanizem za fiksiranje, kar zma-nj{uje tudi potrebo po servisu. Tudi sama oblika in izbor materialov sta prilagojena lastnostim S Tonerja. Grelci se nahajajo na zgornjem in spodnjem valju za fiksiranje, kot osnovni material za valj pa je za razliko od prej{njih materialov izbrana izjemno mehka silikonska guma. In prav ta je omogo~ila ustvarjanje matiranih slik z majhno koli~ino sijaja. Canonova "all-in-one" kartuša (polnjenje) Enostavna menjava kartu{ je omogo~ila {iroko dostopnost visoko kakovostnih slik. Canonova "all-in-one" kartu{a vsebuje klju~ne elemente elektrofotografskega procesa, kot je fotoob~utljiva enota ter elektrosta-ti~ni polnilec in ~istilec (elementa, ki se hitro obrabita in zahtevata ob~-asno vzdrževanje). Doslej je ta proces potekal v sami napravi (tiskalnik, fotokopirni stroj). Nova kartu{a je poenotila celoten proces, na ta na~-in pa je odpadla potreba po dodatnem vzdrževanju in zamenjavi po-sami~nih delov. Razvoj tehnologije Tehnologija z imenom NP sistem je bila razvita že leta 1958 in je zaznamovala Canonov prvi korak v svet fotokopirnih naprav. Leta 1973 je bil na Japonskem prvi~ predstavljen analogni barvni fotokopirni stroj, leta 1975 pa prvi laserski tiskalnik. Prva kartu{a s tonerjem za fotokopirne naprave je bila predstavljena leta 1982, leta 1987 pa je bil razvit prvi barvni fotokopirni stroj. Ve~ informacij o elektrofotografiji: http://www.canon.com/technology/ electrophotography/index.html ZANIMIVOSTI Mnogi proizvajalci antivirusne programske opreme v teh dneh opozarjajo na previdnost pri odpiranju e-~estitk. Te lahko vsebujejo tudi virus, najve~krat brez vednosti po{iljatelja ~estitke. Avtorji virusov obožujejo prazni~ni ~as, ko kroži ogromno {tevilo e-~estitk, ljudje pa jih najve~-krat odpirajo brez predsodkov. Ko~ljive so lahko tiste ~estitke, ki vsebujejo priloženo datoteko, v kateri se lahko skriva virus. V vsakem primeru je priporo~ljivo uporabljati dobro antivirusno programsko opremo, po možnosti redno posodobljeno s svežimi vzorci virusov. V prazni~ni nakupovalni noriji se pri tehni~nih napravah zelo dobro prodajajo digitalne kamere (40-odstotni porast) in ro~ni ra~unalniki (31-odstotni porast). Kupci prav tako množi~no kupujejo monitorje, {e posebej LCD zaslone in tiskalnike ter pribor zanje. Isto~asno se nekateri trgovci sre~ujejo s slabo prodajo osebnih ra~unalnikov in prenosnikov. Po drugi strani pa je za ve~ kot 50 odstotkov v primerjavi z lanskim letom poraslo zanimanje za DVD predvajalnike in digitalne video rekorderje (TiVo in Re-playTV). Ste že morda pri sebi opazili povezavo med stopnjo alkoholiziranosti in vsebino SMS sporo~il, ki jih v tak{nem stanju pi{ete? Pobrskajte malce po spominu, morda boste spoznali, da pod vplivom alkohola pogosto pi{ete bolj drzna, morda žaljiva SMS sporo~ila, ki jih ob~asno po{ljete povsem napa~ni osebi. 60 odstotkov britanskih uporabnikov mobilne telefonije slednje priznava. Najpogosteje pa tej maliganski SMS razvadi podležejo pripadnice "{ibkej{ega" spola, ki pogosto že po kak{nih petih kozar~kih pri~no razpo{iljati svoje frustracije ali najintimnej{e želje, ki so (kako zanimivo!) najve~krat usmerjene v mobilni telefon biv{ega partnerja. > o t: ■jO C (S (O !Í ® >o 'jz (O C (C cc REPORTAŽE SHENZHEN, KITAJSKA / "NARODI V RAZCVETU 2001" Se pogled v tekmovanje Tekmovanje Napodi v razcvetu ima že šestletno tradicijo. Pod pokrovitelj stvom okoljevarstvenega programa pri Združenih narodih (UNEP) poteka od leta 1996, ko se je začelo kot poskusni projekt v Angliji, na katerem je sodelovalo vsega pet mest. Danes ima tekmovanje velike mednarodne razsežnosti, saj sodelujoči prihajajo skorajda z vseh koncev sveta- letos jih je bilo že okrog 200. O napredku tekmovanja priča tudi velika medijska pozornost, saj ta dogodek vsako leto spremlja več kot 400 televizijskih hiš. Glavni cilj tega tekmovanja je dosegati boljšo kvaliteto življenja skozi urejeno in lepo okolje ter tako ustvariti pogoje za prijetno in zdravo življenje v mestih in lokalnih skupnostih. Tekmovanje Narodi v razcvetu je danes najpomembnejše mednarodno tekmovanje na področju upravljanja in ravnanja z okoljem. Ključ do tako velikega uspeha je mogoče najti v dej- nosti in mesta ne tekmujejo neposredno med seboj, ampak se ocenjuje delovanje posamezne skupnosti oziroma mesta v vseh petih ocenjevalnih kriterijih glede na njihove geografske, kulturne, podnebne, finan~ne in politi~ne zna~ilnosti. Ptuj je na tem tekmovanju sodeloval prvi~ leta 1998, ko je zaklju~no tekmovanje potekalo v Arabskih emiratih. V konku- Ptujski delegaciji se je pridružil tudi veleposlanik republike Slovenije na Kitajskem Vladimir Ga{pari~, ki je s svojo prisotnostjo po~astil zaklju~no predstavitev. @upan Luci mu je v spomin podaril kurenta. stvu, da to tekmovanje omogo~a aktivno sodelovanje vseh ~lanov neke skupnosti oziroma prebivalcev mesta, saj lahko tako reko~ vsi pripomorejo k uspehu svoje skupnosti. Vklju~evanje skupnosti je namre~ poleg ole-p{evanja in izbolj{anja pokrajine, upravljanja s kulturno in zgodovinsko dedi{~ino, ravnanja z okoljem in na~rtov za prihodnost eden izmed ocenjevalnih kriterijev tekmovanja. Poudariti je treba, da skup- renci {estih mest je v skupini B med mesti, ki imajo od 10001 do 50000 prebivalcev, prepri~-ljivo dosegel prvo mesto po ocenjevalnih kriterijih, posegel pa je {e po posebnem priznanju po kriteriju upravljanja s kulturno in naravno dedi{~ino. Po besedah predsednika sodni{kega odbora Gabea De Buysscher-ja ni bilo {e nikoli tako enostavno dolo~iti prvega mesta v tem kriteriju kot takrat, saj se nobeno drugo mesto ni niti približa- Razstavni prostor lo Ptuju. Ptuj je namreč uspel sodniškemu odboru pokazati, da se zaveda, kako pomembno vlogo igra okolje v kvaliteti življenja občanov, in da se trudi, da to kvaliteto še izboljša. Svoje uspehe je samo še dopolnil s posebnim priznanjem za ravnanje z okoljem na tekmovanju leta 2000 v Washingtonu, v lanskem letu pa je Ptuj še tretjič dokazal, da uspehi v preteklosti niso zgolj naključni, in se še tretjič zapored uvrstil na zaključno tekmovanje. Gostitelj šestega tekmovanja Narodi v razcvetu je bil Shenzhen, kjer se je zbralo 137 predstavnikov 34 mest iz 14 držav. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. Za prvi del je bilo potrebno pripraviti pisno in slikovno gradivo po navodilih v razpisni dokumentaciji, ki je bilo nato poslano v treh izvodih mednarodni žiriji v Južnoafriško republiko. Na podlagi tega gradiva je komisija nato določila vse finaliste zaključne prireditve. V drugem delu tekmovanja pa so vsi sodelujoči svoje mesto oziroma skupnost predstavili Ptujski razstavni prostor je bil deležen velikega zanimanja zlasti med doma~imi novinarji nikoli dovolj, vedno so bile v trenutku razgrabljene. Tako si lahko kar na prste preštel tiste, ki so odšli praznih rok z našega razstavnega prostora, drugi, ki pa so uspeli biti ob pravem trenutku na pravem mestu, pa so si z otroškim navdušenjem z vseh strani ogledovali ročno mojstrovino, zaradi katere so nas v časopisu Shenzhen Daily celo proglasili, da smo znani po svojih lesenih izdelkih. Ptuj v prihodnje na tem tekmovanju ne bo ve~ sodeloval, ampak bo pomagal drugim slovenskim mestom, da se uspe{no predstavijo na tako pomembnem dogodku. Tako bodo že v aprilu ali maju na Ptuju organizirane delavnice za zainteresira- tudi Alan Smith, generalni sekretar tekmovanja Narodi v razcvetu. Namen obiska je, da bi se ob tej priložnosti dogovorili o podrobnostih v zvezi s tem, da bi Ptuj postal nekak{no informacijsko sredi{~e in promotor tega tekmovanja za jugovzhodni del Evrope, podobno kot so Slovenske Konjice sredi{~e tekmovanja Entente florale. V Sloveniji imata projekta Narodi v razcvetu in Entente florale svojo osnovo v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. V okviru Turisti~ne zveze Slovenije je bilo dogovorjeno, da je pogoj za sodelovanje na teh dveh Generalni sekretar "Narodov marca letos obiskal Ptuj, med Tanjo Ostrman-Renault {e pred 3-~lansko komisijo. V 45 do 50 minutah, kolikor jih je bilo na voljo, je bilo treba ustno predstavitev podkrepiti z 10-minutnim filmom in diapozitivi. Po predstavitvi so sledila vpra{anja komisije, ki je sestavljena iz samih okoljevarstvenih strokovnjakov. Ti se niso izkazali samo za poznavalce problemov iz svoje stroke, ampak so bili tudi seznanjeni z na{imi lokalnimi težavami, saj je eden izmed sodnikov povpra{al, ali je kljub temu, da je težka industrija v Mariboru pretežno v propadu, onesnaženost reke Drave {e vedno problem. Člani ptujske ekipe, ki so predstavljali dosežke svojega mesta, so teko~e in brezhibno opravili svojo nalogo, saj so imeli tudi za vsa skrbno zastavljena vpra{anja komisije pripravljen konstruktiven odgovor. Dobra predstavitev je bila nagrajena z bronastim priznanjem in tako je Ptuj zaokrožil uspehe na tem tekmovanju, saj je s tem postal eden izmed najuspe{nej{ih udeležencev. Ptuj pa se ni dobro predstavil samo pred komisijo, ampak je bil deležen tudi velikega zanimanja na svojem razstavnem prostoru. Poleg kurenta, ki je vzbujal veliko mero radovednosti, so se obiskovalci, predvsem Kitajci, najbolj navdu{evali nad ro~no izdelanimi lesenimi jabolki in hru{kami. Teh ni bilo v razcvetu" Alan Smith, ki bo pogovorom s ~lanico delegacije Predsednik sodni{kega odbora Gabe De Buysscher v spro{~-enem pogovoru s ptujsko delegacijo po kon~ani predstavitvi ne slovenske ob~ine, ki se želijo preizkusiti na tem tekmovanju. Ptuj~ani ra~unajo na udeležbo vsaj treh ob~in, ki jim bodo svetovali in pomagali pri zbiranju gradiva za osnovno prijavo, izmed njih pa naj bi se na zaklju~-no prireditev uvrstila vsaj ena ob~ina. V marcu naj bi Ptuj obiskal mednarodnih tekmovanjih najprej dobra uvrstitev na doma~-em tekmovanju, to je izto~nica za sodelovanje na evropskem tekmovanju Entente florale, {e stopni~ko vi{je pa je tekmovanje Narodi v razcvetu, za katerega je potrebno dose~i {e viden rezultat na evropskem nivoju. Tekst in foto: Črtomir Goznik 4?ADiOPTUJ^---------------CTTiTTn— te- ---------------1 I 1 J W I II-- MARKOVCI / TEKMOVANJE LETALSKIH MODELARJEV Tudi modeli iz papirja lepo letijo Prizadevni člani modelarskega društva Aviotech, ki deluje v okviru Letalske zveze Slovenije, so v soboto, 12. januarja, izvedli zabavno tekmovanje v papirnatih modelih. V telovadnici OŠ Markovci je svoje modelarske sposobnosti merilo 31 tekmovalcev iz šestih slovenskih aeroklubov, slovesna razglasitev z družabnim srečanjem pa je bila v gostišču na Švabovem. V zimskem času letenje na prostem ni najbolj prijetno, zato se modelarji raje zadržujejo v delavnicah, kjer ustvarjajo nove modele za prihajajočo sezono. Ker pa je treba skrbeti tudi za podmladek, izkušeni modelarji Miro Daj~man, Gregor Ur-ban~i~ in Damjan Adam vodijo krožke mladih modelarjev v osnovnih šolah Mladika, Olga Meglič, Kidričevo in Dornava. Predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije Zmago Jelin~i~ izro~a najbolj{im najbolj{e nagrade Kot v prej{njih letih je tudi leto{njo drugo soboto v januar j u potekalo že tradicionalno sre~anje ptujskih modelarjev in gostov iz drugih dru{tev. Letos se je v telovadnici osnovne {ole Markovci na tekmi papirnatih modelov zbralo 31 modelarjev iz {estih dru{tev in aeroklubov, med njimi tudi nekdanji svetovni prvak v kategoriji F-1A Tone Viden{ek in dobitnik zlatega orla Oto Velun{ek. Tekmovanja in slovesne razglasitve rezultatov z družabnim sre~anjem, ki je potekalo v gosti{~u na Švabovem, se je udeležil tudi predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago Je-lin~i~, ki je skupaj z Ireno Pre-log, predsednico Modelarskega dru{tva Aviotech podelil nagrade. In kak{ni so bili rezultati? Najbolje se je izkazal Peter Ali~, drugi je bil Damir Kosir, tretji pa Grega Urban~i~ - vsi ~lani MD Aviotech. V tekmovanju za pokal manager pa je zmagal Da-mir Kosir pred Mitjem @ura-nom - oba MD Aviotech, tretji pa je bil Tomaž Hribar iz Aero-kluba Celje. -OM Ponedeljek, 28. januar SLOVENIJA 1 8.00 Utrip. 8.20 Zrcalo tedna. 8.40 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 9.10 Marko, mavri~na ribica, nanizanka. 9.50 Dnevnik velikih ma~k, pz. serija. 10.15 National Geographic. 11.05 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.35 Z Vseh koncev sveta, dokum. serija. 13.00 Poro~ila. 13.10 Nekaj minut za doma~o glasbo. 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 14.15 Polno~ni klub. 15.25 Podoba podobe. 15.55 Dober dan, Koro{ka. 16.30 Poro~ila. 16.45 Telebajski, 63. oddaja. 17.05 Bisergora, 6. oddaja. 17.20 Radovedni Ta~ek: Stol. 17.45 Recept za zdravo življenje. 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Komisar Rex, nanizanka. 20.55 Režiser - samotar slovenskega filma, portret Jožeta Poga~nika. 22.00 Odmevi. 22.45 Branja. 22.50 Brez reza. 23.50 Recept za zdravo življenje, pon. SLOVENIJA 2 14.10 Videospotnice. 14.45 Chemical Brothers & Fatboy in 6 pack ~ukrov. 15.30 Oddelek za umore v Los Angelesu, dokumentarna oddaja. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 161. epizoda. 17.00 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 18.00 S poti po Braziliji, oddaja TV Maribor. 18.30 Štafeta mladosti. 19.30 Videospotnice. 20.05 Oddaja o popularni kulturi. 20.30 Svetovni izzivi. 21.00 Studio City. 21.55 Hladna vojna, dokumentarna serija. 22.45 Brane Ron~el izza odra. 0.10 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 23. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 73. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 15. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 5. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodiv{~-ine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 21. del. 16.25 Esmeralda, 6. del. 17.20 Tri sestre, 16. del. 18.15 Vsiljivka, 74. del. 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, 21. del. 20.55 Urgenca, 19. del. 21.50 Providence, 4. del. 22.40 JAG, 24. del. 23.30 M.A.S.H., 97. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.50 Miza za pet, 18. del. 10.40 Felicity, pon. 21. dela. 12.00 Dan-nyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 220. del. 15.10 Mladi in nemirni, 86. de. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 22. del. 17.40 Fant zre v svet, 3. del. 18.10 Filmske zvezde, 7. del. 18.40 Korak za korakom, 5. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Raztreseni profesor, am. film. 21.45 Pa me ustrelil, zadnji del. 22.15 Tretji kamen od sonca, 21. del. 22.45 Noro zaljubljena, 14. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, 34. del. TROJKA 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 It. nogometna liga: Parma - Bologna, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, ameri{ka serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.30 Iz doma~e skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, ameri-{ka serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 To je Bush, 6. del. 21.30 Ekskluzivni magazin. 22.00 Reklamni predah. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Inšpektorji, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Viza: Italija. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi. 22.50 Šport danes. 23.05 Moški in ostale katastrofe, film. 0.35 Zopet znova, serija. 1.20 Becker 2., serija. 1.40 Normal, Ohio, serija. 2.05 Od prijema do sojenja, serija. 2.25 Amerika - življenje narave. 2.55 Po sledeh nevihte, dokumentarni film. 3.45 Inšpektorji, am. film. 5.25 Auto-magazin. 6.05 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mese~ina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Normal, Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 Po sledeh nevihte, dokumentarni film. 22.30 Seinfeld, serija. 22.55 Mucke, serija. 23.25 Življenje na severu 1., serija. HTV 3 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Vzhodno od raja, am. film. 0.00 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Otro{ki program. 7.50 Življenje in jaz, serija. 8.10 Divji bratje s {armom, serija. 8.35 Korak za korakom, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.20 Melrose Place, serija. 10.05 Trije mu{ketirji, pustolovski film, 1993. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otro{ki program. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose PJace, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Agent 00, komedija. 21.35 James Bond: Moon-raker-Operacija vesolje, akcijski film. 23.35 Izžarevanje (2), triler 1.40 Jurski park, pustolovski film, 1997. 3.40 Resnica o Juliet, komedija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Veseli pohodnik, domovinski film. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Družina v dar, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Paradise Road, drama. 2.30 Pogledi s strani. 2.35 Kraj sre~anja kultura. 4.05 Dobrodo{li v Avstriji. Torek, 29. januar SLOVENIJA 1 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Mostovi. 9.00 Čarobni {olski avtobus, nanizanka. 9.25 Radovedni Ta~ek: Stol. 9.35 Oddaja za otroke. 10.40 Recept za zdravo življenje. 11.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper. 12.00 Komisar Rex, nanizanka. 13.00 Poro~ila. 13.10 Videostrani. 13.25 Obzorja duha. 13.55 Režiser - samotar slovenskega filma, portret Jožeta Poga~nika. 14.55 Režiserji: David in Jerry Zucker, Jim Abrahams, pon. 15.55 Prisluhnimo ti{ini. 16.30 Poro~ila. 16.45 Zlatko Zakladko: Sanjavi travniki ob Krki. 17.00 Risanka. 17.10 Čarovnikova hi{a, nadaljevanka. 17.50 Evro: Od{tevanje, dokumentarna serija. 18.05 Podjem: Mladi v podjetni{tvu. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tilly Trotter, nadaljevanka. 21.00 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Le kaj se je zgodilo?, izraelska drama. 23.40 Evro: Od{tevanje, 2/12, pon. 23.55 Podjem: Mladi v podjetni{tvu, pon. SLOVENIJA 2 14.30 Videospotnice. 15.05 Svetovni izzivi. 15.35 Studio City. 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 162. epizoda. 17.00 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 18.00 Proti ve~eru, francosko-italijanski film. 19.35 Videospotnice. 20.05 Narodno-zabavna glasba. 21.00 Jutro, srbski ~b-film. 22.30 Jezero, slovenski kratki film. 22.45 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 24. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 74. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 16. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 6. dela. 13.10 Sedma nebesa, pon. 21. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodiv{~ine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 22. del. 16.25 Esmeralda, 7. del. 17.20 Tri sestre, 17. del. 18.15 Vsiljivka, 75. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Res-ni~ne zgodbe: Otrok preve~, am. film. 22.30 JAG, 25. del. 23.30 M.A.S.H., 98. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.50 Miza za pet, zadnji del. 10.40 Felicity, pon. 22. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 22. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 221. del. 15.10 Mladi in nemirni, 87. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity (II.), 1. del am. nanizanke. 17.40 Fant zre v svet, 4. del mladinske nanizanke. 18.10 Filmske zvezde, 8. del. 18.40 Korak za korakom, 6. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Nevarnost pod vodo, am. film. 21.40 Veronikine sku-{njave (III.), 1. del am. nanizanke. 22.10 Tretji kamen od sonca, zadnji del. 22.40 Noro zaljubljena, 15. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rde~e petke, 35. del eroti~ne serije. TROJKA 6.00 Videostrani. 7.00 Pokemoni, am. risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 10.00 Videostrani. 11.00 Italijanska nogometna liga: Chievo - Juventus, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, am. risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Pu{~-avska modrina, am. triler. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Kapitan Jack, film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 20.55 Forum. 21.55 Knjižnica. 22.35 TV leksikon. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Osvajanje neba, dokum. oddaja. 23.45 Kako moški ljubijo v petdesetem, film. 1.15 Glavno mesto, serija. 2.00 Seks v mestu 3., serija. 2.30 Veronikine skrivnosti 3., serija. 2.55 Pravica za vse 4., serija. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Amerika -življenje narave. 4.30 Kapitan Jack, angl. film. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 9.35 SOS: Siva jutra. 10.05 Auto-magazin. 10.45 Zopet znova, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Po sledeh nevihte, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Veronikine skrivnosti, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Seks v mestu 3., serija. 21.50 Pravica za vse 4., serija. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Mucke, serija. 23.30 Življenje na severu, serija. HTV 3 17.50 Petica. 19.00 NBA Action. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Film. 22.00 Chansonfest. 23.00 Monoplus. 23.40 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.30 Otro{ki program. 7.50 Caroline v mestu, serija. 8.15 Korak za korakom, serija. 8.35 Sabrina, serija. 9.00 Čarovnice, serija. 9.45 Melrose Place, serija. 10.30 Agent 00, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otro{ki program. 14.30 Serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Dva mo{ka, dve ženski, {tirje problemi, komedija. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Tekma s ~asom, drama. 0.25 Prodana nedolžnost, triler 1.55 Intimna priznanja, serija. 2.20 Film. 3.50 Ni~ ni ve~no, komedija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Holandsko dekle, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža tedna. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra ~rta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Magazin. 2.20 Univerzum. Sreda, 30. januar SLOVENIJA 1 7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Dober dan, Koro{ka. 9.00 Grdi ra~ek Tine, nanizanka. 9.25 Zlatko Zakladko: Sanjavi travniki ob Krki. 9.40 Čarovnikova hi{a, nadaljevanka. 10.10 Oddaja za otroke. 10.45 Lingo, TV igrica. 11.10 Evro: Od{tevanje, pon. 11.25 Podjem: Mladi v podjetni{tvu. 12.00 Tilly Trotter, nadaljevanka. 13.00 Poro~ila. 13.10 TEDENSKI IZBOR. 13.10 Pikica in Ton~ek, nem{ki film. 15.05 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poro~ila. 16.35 Male sive celice, kviz. 17.50 Prelesti narave, serija. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: [ofer gospodi~ne Daisy, am. film. 22.00 Odmevi. 22.55 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. 23.35 Prelesti narave, 1/2, pon. SLOVENIIJA 2 15.00 Videospotnice. 15.30 Homo turisticus. 16.00 Policija na na{i strani. 16.30 Rad imam Lucy, 163. epizoda. 17.00 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 18.00 Dolg spomin, angle{ki ~b-film. 19.30 Videospotnice. 20.05 Šport. 22.00 Prvi val, nanizanka. 22.45 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 75. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodiv{~ine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 23. del. 16.25 Esmeralda, 8. del. 17.20 Tri sestre, 18. del. 18.15 Vsiljivka, 76. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Temna preteklost, am. film. 21.40 Tretja izmena, 2. del. 22.30 JAG, 26. del. 23.30 M.A.S.H., 99. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.40 Divja Amerika, serija. 10.40 Felicity, pon. 1. dela. 12.00 Dan-nyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 222. del. 15.10 Mladi in nemirni, 88. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Felicity, 2. del. 17.40 Fant zre v svet, 5. del. 18.10 Filmske zvezde (II.), 1. del am. nanizanke. 18.40 Korak za korakom, 7. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Zlo~in in kazen: Begunec, 21. del. 21.00 Na kraju zlo~ina, 21. del. 21.50 Veronikine sku{njave, 2. del. 22.20 Cybill (IV.), 1. del am. nanizanke. 22.50 Noro zaljubljena, 16. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rde~e petke, 36. del serije. TROJKA 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Pu{~avska modrina, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.30 Iz doma~e skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Za dekleta druga~e, komedija. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Krog prijateljev, film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Skrinja, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno mesto. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Magazin. 23.50 Samo mrtev moški je dober moški, film. 1.20 Serija. 2.05 Simpsonovi. 2.30 Nikita, serija. 3.15 Od prijema do sojenja, serija. 3.35 Dokum. film. 4.30 Krog prijateljev, film. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 10.00 Knjižnica. 10.40 Vzhodno od raja, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Simpsonovi, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Dokumentarni film. 23.00 Seinfeld, serija. 23.25 Mucke, serija. 23.55 Življenje na severu, serija. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarkaška Euroliga: Cibona - Partizan, prenos. 22.10 Transfer. 22.55 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Otro{ki program. 7.55 Caroline v mestu^ serija. 8.15 Korak za korakom, serija. 8.40 Sabrina, serija. 9.05 Čarovnice, serija. 9.50 Melrose Place, serija. 10.30 Columbo, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Deskanje na snegu, prenos. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Veliki pustni show. 21.50 Policaj iz Tulza, kriminalka. 23.30 Serija. 0.15 Nadomestna mati, triler. 3.05 Nadomestna mati, triler. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Pustolov{~ine grofa Bobbyja, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Aktualna ura v avstrijskem parlamentu. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Bobby, melodrama. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra ~rta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Reportaža tedna. 1.50 Talkshow. 2.50 Pogledi s strani. KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89.8'>98,2°i04,3MHZ Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR ^ Mercator ■m^: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poiKočm n mičmHsf:,- 7 „iSS 13. Ans. Dori - Markova pesem 12. Ans. Lojzeta Slaka - Spomini stare Ljubljane 11. Kranjski muzikanti - Primi me za rame 10. Ans. Vrisk - iUlartin Krpan 09. Veseli Planjšarji - Zapoj mi trobenta 08. Fantje z Graške Gore - Kiošar 07. Ans. Svetlin - iVIornarjeva žena 06. Ans. IVIatjaža Kokalja - Fantič moj 05. Ans. Unikat - Uniicat polica 04. Ans. Obzorje - Rokovnjač Dimež 03. Ans. Marjana Kočevarja - Za tvojo ljubezen 02. Harmonikarice Zupan - Venček 1 01. Ans. Zasavci - Vse se vrača 1. Korado in Brendi - Kje veseli so Dolenjci 2. Natalija Kolšek - Slovenka sem jaz 3. Helena Blagne - Nihče ne ljubi kot Slovenec 4. Drago Jošar - Hej, Bejbi 5. Domen Kumer - Bom nekaj naredil 6. Roman Gostiša - Danes je najlepši dan 7. Helena Kodrič - Miška mala Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za:_ Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING đ.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe Zlati zvoki prejme: Srečko Roškar, Gomilci 9b, 2253 DESTRNIK ČETRTEK, 24. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Sredi{če ob Dravi in Sveti Tomaž. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PETEK, 25. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). SOBOTA, 26. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). NEDELJA, 27. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (se 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 28. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 29. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). SREDA, 30. januarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). TURISTIČNI TEDNIK DEŽELE, KI OČARAJO / TURČIJA - HAGIA SOFIA "O Salomon, prekosil sem te!" (Bizantinski cesar Justinijan, ko je prvič vstopil v novo cerkev.) Na jasnem, temnomodrem nebu nad Carigradom se kažejo ostro začrtani obrisi svetle, od sonca razbeljene kupole Hagie Sofie, ki se ponosno dviga nad hrupnim vrvežem modernega velemesta. Zunanjost velike bizantinske cerkve, zgrajene v 6. stoletju našega štetja, je prava pahljača polkupol, opornikov in stranskih stavb. Protiutež tej močni strukturi so štirje elegantni minareti na vogalih cerkve. a J^ trt J^ ;> j3 11 C Resnična lepota Hagie Sofie (Svete modrosti), največje cerkve bizantinskega cesarstva Konstantinopla, pa se skriva v njeni prostrani notranjosti, potopljeni v resnoben polmrak, v katerem komaj razločimo mehke obrise obokov, ladij in za marmornimi stebri skritih galerij. Natančen ogled cerkve nam razkrije čudovito spretnost bizantinskih rokodelcev. O njej pričajo sijoče barve obnovljenih mozaikov in plastično izklesani marmorni kapiteli v glavni ladji, ki med prepletajo~imi se akantovimi listi skrivajo monogram Justinijana in njegove žene Teodore. Nad gladkim marmornim podom, na katerem se poigra vaj o sence ogromnih filigranskih lestencev, se pne velika osrednja kupola s 40 rebri. Kupola je s svojimi {ti-ridesetimi okni posejana z diamanti iz luči. Čeprav je večina prvotnega zlate- ga in srebrnega okrasja, mozaikov in fresk izgubljenih, je cerkv zaradi svoje prostornosti in svetlo-temnih barvnih kontrastov {e vedno lepa in veličastna stavba. Hagia Sofia je že tretja stavba, zgrajena na istem mestu na enem izmed konstantinopelskih gričev. Graditi jo je začel Justinijan leta 532 n.{t. To veliko svetovljansko mesto na stiči{ču Evrope in Azije se je prvotno imenovalo Bizanc. Ime je dobilo po svojem ustanovitelju Bizasu. Leta 330 n. {t. je cesar Konstantin Veliko mesto preimenoval in ga povzdignil v prestolnico rimskega cesarstva. Konstantinopel, ki je postal pomembno versko, trgovsko in umetnostno sredi{če, je vrhunec razcveta dosegel v 6. stoletju za časa vladarja Justinijana. Zato ni čudno, da je bil irski pesnik W. B. Yeats tako prevzet nad pozlačenimi kupolami, stolpi, pa- lacami in strateško lego Konstantinopla ob Bosporju, da je izjavil, da bi, ce bi moral živeti v starem veku, najraje živel prav TU. Da bi lahko zgradil cerkev, je dal Justinijan v mesto pripeljati najdragocenejši gradbeni material z vseh koncev cesarstva. Ladje so pritovorile ogromne količine zelenega in rdečega porfirja ter belega in rumenega marmorja. Kiparji, tesarji, zidarji in polagalci mozaikov so se z vso vnemo lotili dela in v borih petih letih ustvarili dragulj krščanstva. Ko je bila gradnja cerkve dokončana, so kupolo in celoten strop na debelo prekrili z zlatom. Marmorni stebri so bili tako čudovitih barv, da jih je zgodovinar Prokopij primerjal z jaso, polno cvetočih rož. Ponoči pa se je cerkev spremenila v nebesni svod, posut s tisočerimi drobnimi zvezdicami. Sijaj Hagie Sofie je v naslednjih stoletjih počasi zbledel. Stavbi je zaradi velikosti ves čas pretila nevarnost požarov in potresov, najhuj{i udarec pa so ji leta 1204 zadali vzhodnemu pravoslavju sovražni križarji, ki so bogato cerkveno notranjost med pohodom v Jeruzalem dobesedno izropali. Leta 1453 so mesto zavzeli otomanski Turki. Hagio Sofio so spremenili v mo{ejo, mozaike pa prekrili. Nazadnje je leta 1934 Ke-mal Ataturk cerkev razglasil za muzej. Obnova cerkve se {e danes nadaljuje. Medtem pa {tevilni obiskovalci {e vedno lahko uživajo v njeni temačni, skrivnostni notranjosti, ki se od časa, ko je zadnjič služila svojemu namenu, ni prav dosti spremenila. To je bilo 28. Nagradno turistiino vprašanje Ker prejšnja slovenska turistična strategija ni zaživela, v nekaterih segmentih naj bi bila celo preživeta, predvsem pa naj bi bila podjet-ni{ko neambiciozna, je ministrstvo za gospodarstvo naročilo izdelavo nove. Nosilec zahtevnega projekta dr. Bogomir Kovač pravi, da je strategija kot odprta knjiga za vse, ki v slovenskem turizmu nekaj pomenijo. Predvsem naj bi skušala združevati podjetniške, lokal-nopolitične in državne interese. Doslej je bilo na osnutek podanih veliko pripomb; med njimi so tudi pri dr. Kovaču največje zanimanje vzbudile pripombe nekdanjega državnega sekretarja za turizem Ptujčana Petra Vesenjaka. Slednji se {e posebej ne strinja s preveč liberalistično zasnovano organiziranostjo, saj Slovenska turistična organizacija ne bo zmogla komunicirati s tolik{nim {tevilom turističnih dejavnikov. Lokalnim turističnim organizacijam se namreč z novo strategijo slabo pi{e, četudi zakon o pospe{evanju turizma iz leta 1998 {e velja. Po njegovem bi tudi razvojni vzorec moral stimulirati čim večje {tevilo ponudnikov in kar najbolj razpr{eno in pestro strukturo ponudbe. *** Ptujski mestni svet bo na januarski seji razpravljal o statutu Lokalne turistične organizacije Ptuj. Ker je vr{ilec dolžnosti direktorja LTO Tadej Bojnec v manj kot pol leta po prevzemu funkcije opravil vse naloge do razpisa direktorja, je bil le-ta objavljen. V tem trenutku se v okviru nove ptujske turistične organizacije največ ukvarjajo s pripravami na izvedbo 42. ptujskega kurentovanja. Prireditve bodo na ptujskih ulicah in trgih ter v karnevalski dvorani potekale od 3. do 12. februarja. 3. februarja bo mestno oblast simbolično prevzel Zlatko Gaj{-ek iziroma Don Zlatko III. - princ 42. ptujskega kurentovanja. O leto{njem princu karnevala smo vpra{evali tudi v predzadnjem nagradnem turističnem vpra{anju. Odgovorov je bilo veliko, kar na nek način kaže na zanimanje za pustno dogajanje na Ptujskem. Nagrado bo prejela Marija Humek, Dobrava 15 A, 2270 Ormož. Tudi novo nagradno turistično vpra-{anje je povezano z leto{njimi ptujskimi prireditvami. Vpra{ujemo, kaj je rdeča nit leto{njega ptujskega karnevala. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj in Merca-torjeva nakupovalna torbica. Odgovore pričakujemo v uredni{tvu Tednika, Ra-ičeva ulica 6, do 1. februarja. Kurent ostaja osrednji lik pustnih prireditev na Ptujskem. V nedeljo, 10. februarja, jih na ptujskih ulicah in trgih pri~akujejo ve~ kot 300. Foto: Črtomir Goznik NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kaj je rdeča nit letošnjega ptujskega kurentovanja? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: maja 1453 zvečer, ko je cesar Konstantin XI. s solzami v očeh poslednjič prejel sveto obhajilo. Vedel je, da bodo v mesto prihrumeli Turki in pod poveljstvom Mehmeta II. pobili njegove branilce. Toda celo zavojevalec je cerkvi izkazal dolžno spo{tovanje. Pravijo, da si je Mehmet, preden je prvič stopil v cerkev, v znak ponižnosti na glavi stresel prgi{če zemlje. V spo{tljivi ti{ini je občudoval lepoto cerkve, in ko je opazil vojaka, ki je uničeval marmorna tla, ga je na mestu ubil. Dandanes ta cerkev sicer več ne služi prvotnemu namenu, je pa {e vedno duhovna oaza v srcu hrupne prestolnice, ki s svojo spokojno notranjostjo privablja množice obiskovalcev. "Kdor se poda v cerkev k molitvi, takoj začuti, da stavba ni bila dokončana po zaslugi človeške moči ali spretnosti, pač pa z božjo pomočjo." (Prokopij) Lep vikend vsem bralcem Tednika! Fotografije: Martin Ozmec POGLEJ IN ODPOTUJ BENETKE, 1=2 8.990 3.2., e ilIzlBtzodlienlmvodenlBiii, cana za 2 osebi (Iz L|ubl|ana 7.990 SIT) TERME ČATEŽ 14.990 25.1.-10.2., 4* hotel Toplice, vikend paket, POL, otrok do 12. leta biva brezplačno_ PRAVUlČNI BAVARSKI GRADOVI 23.990 30.3., G.4., dvodnevni avtobusni Izlet, POL, vkljuEene vstopnina In voinja z ladjico ITALIJA, FolOlB 65.990 17.2., 24.2., 3* Residence Alpl, N, apartma za 2-4 osebe (tudlvečlD_ TURČUIWAntaliB 84.900 2.2., potovanje po KapadoMjl In juinl Tuiiljl, 7D, POL, vodenja v nemikem jeziku TUNIZIJA. Hammamet 96.900 23.2., 3* hotal El Fall, 7D, all Inclusive, odbnd Iz Gradca soncekS PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 4640 www.sonchek.com • tgletoksl stran 290 ipamvAiMiœ^nBi PTUJ / ZAČETEK SANACIJE GRAJSKE RESTAVRACIJE Na grajskem hribu se premika V Mestni hiši na Ptuju so sredi prejšnjega tedna z velikim zadovoljstvom sprejeli informacijo direktorja Urada Republike Slovenije za kulturno dediščino Staneta Mrviča, da se bo letos končno pričela vrsto let pričakovana sanacija nekdanje grajske restavracije. V leto{njem letu naj bi izdelali načrte, sanirali streho in do polovice tudi sam objekt, v letu 2003 pa naj bi bila obnova končana. Denar bo prispevala država, od bodočega najemnika pričakujejo le vložek v opremo, delež mestne občine Ptuj pa bo v infrastrukturi - vodovodu, kanalizaciji, elektriki in plinski napeljavi. Ko bo na grajskem hribu ponovno zaživela nekdanja restavracija, se bodo odprle {tevilne dodatne možnosti trženja celotne ponudbe. MG PISMA BRALCEV PREJELI SMO Vključevanje Republike Slovenije v mednarodne tokove Ob osamo^-vojifvi R^jpublike Slovenije sta se pojavili ^■ve vprašanji, in sicer vklju~evanje v EU in v Nato. Na eno in drugo zvezo smo gledali tako, kot so nam politiki servirali informacije. Vsaka druga alternativa in celo osnovna ideja o samostojni Sloveniji, na osnovi katere je naša skupnost dokon~no nastala, je bila zatirana. Na ta na~in se je politikom odprl manevrski prostor, kjer so neomejeno brez kakšnih resni~nih pooblastil vodili državo v tej smeri. Najhuje pa je, da so brezmejno obljubljali koncesije ter razprodajo doma~ega gospodarstva in ozemlja, ki sta vir preživetja in suverenosti tako naše kot vsake druge skupnosti, isto~asno pa so nam ti dve zvezi prikazovali kot edini možni rešitvi za kvaliteten nivo bivanja. Ob~ani smo tako naivno verjeli svojim naivnim politikom in veseli podpirali njihove napore. Toda prišel je ~as streznitve. Iz EU prihaja vse ve~ informacij o notranjih trenjih, dodatnih zahtevah kandidatkam, o propadanju gospodarstva, ve~anju brezposelnosti in drastičnem padcu standarda. Najhuje pa je, ko se v EU že namiguje na zametke notranjih spopadov in razpadanju EU, ki je lahko še bolj boleč, kot je bil razpad Jugoslavije. Po drugi strani pa je blaginja držav EU, še posebej lastnikov multinacionalk, temeljila na solzah, znoju in krvi preostalega sveta, saj so stoletja in stoletja ropali in izkoriščali (kolonije, suženjstvo in tako dalje). Zadnje desetletje pa so zahodne multinacionalke načrtno pod krinko borbe zoper komunizem osvojile gospodarstvo z bančništvom in trge držav nekdanjega vzhodnega bloka, ki je tako postal ena sama velika kolonija EU. Ustvarjene dobičke pa prelivajo v svoje žepe. Posledice tega so uničene države, obobožano prebivalstvo, vojne in desetine milijonov brezposelnih, stradajočih in umirajočih. Problem NATA je, pred kom nas naj varuje, ko pa še samega sebe ne more, kar se je na žalost dokazalo 11. septembra 2001. Po drugi strani pa je ta organizacija ne samo neučinkovita, še posebej draga in potratna, saj bo zahtevala izredno velika sredstva, kar se bo poznalo na standardu občanov. Tretja plat zveze NATO je, da se ta tretira kot vojaško-politična zveza in da je njen koncept odločanja takšen, da kar se zveza NATO odloči, morajo sprejeti šefi držav, zatem vlade s parlamenti in to potem obvezno obvelja za občane teh članic. Iz tega vidimo, da je zveza NA TO že izvedla vojaški udar v vseh svojih članicah in prevzela absolutno oblast v imenu neznanega sovražnika ali pa "znanega" v primeru 11. septembra 2001, ki pa so ga sami ustoličili. S tem, ko so prevzeli absolutno oblast, vodijo zasužnjene skupnosti v skladu z interesi njihovih gospodarjev, to je lastnikov orožarskih, naftnih, bančnih in drugih multinacionalnih kompanij, katere zaradi svojega obstoja in dobičkov ustvarjajo svet, kot ga poznamo danes. Tako kot ostale vlade je tudi vlada ZDA samo podaljšana roka lastnikov multinacionalnih kompanij. Zahodna demokracija je, kot opažamo, samo kozmetični pripomoček za miritev javnosti, saj ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti, tečejo zadeve v točno načrtovani smeri in za to vedno bolj ugotavljamo, da je neugodna tako za nas kot ves preostali svet. Zaradi ekonomsko-socialne katastrofe, ki je zadela občane Slovenije v preteklem desetletju, zaradi tega ker naša skupnost nikoli v zgodovini ni bila agresor in kolonizator, zaradi izsiljevanj in pogojevanj, ki nam jih postavljata EU in NATO, ter zaradi absolutne nedemokratičnosti in militantnega značaja EU in NATO in še posebej razsula, ki ga doživlja EU (Getebur, Genova, Bruselj itd.), postavljam vprašanje, ali je smiselno riniti v EU in NATO in ali nam bo ta druščina odgovarjala. Ce bomo z njimi, bomo prvič v zgodovini zapustili civilizacijo in se spečali z roparskimi klani. Predlagam, da Republika Slovenija še naprej sledi svojo osnovno idejo, zaradi katere je bila ustanovljena, to je demokratična, neodvisna in sodelujoča država svobodne Evrope in svobodnega sveta. Da se bomo zavzemali za prave cilje in jih tudi ohranili, nas je štirinajst organizacij iz Slovenije v Ljubljani leta 2001 ustanovilo Socialni Forum. Rastko Plohl, Ptuj PREJELI SMO Barbarstvo v Spuhlji pri Ptuju Naša družina je od leta 1988 doživela marsikaj hudega, vendar to, kar se nam je zgodilo v no~i s 26. na 27. december 2001, presega vse meje. Barbari so nam pred vhodna vrata zmetali ve~ kubičnih metrov sveže zapadlega snega. Ko sem odprla vhodna vrata, je bila pred mano "snežna stena", visoka skoraj dva metra. S hčerko sva ga komaj v eni uri uspeli odstraniti na kup pred hišo. Pri tem podlem dejanju so sodelovale tri odrasle osebe, kar sklepam po odtisih treh različnih stopinj v snegu, kjer so se lepo videle različne zareze škornjev. Ne bi mi bilo tako hudo, če ne bi imeli v družini bolnika, obolelega za rakom. Kaj bi bilo, če bi potreboval nujno medicinsko pomoč??? Tega dne se mu je zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Vandali, kdorkoli že ste, kako bi vam bilo pri srcu, če bi se komu od vaših domačih zaradi poledice zgodila hujša prometna nesreča in bi bila vsaka minuta usodna za preživetje, rešilec pa bi zaradi vašega dejanja zamudil?! Pregovor pravi: "Vse se vrača, vse se plača." Ne morem tudi mimo pokanja petard. Na silvestrovo je pokalo okrog nas kot na fronti. Kadilo se je tako, da bi bila cela vas v megli, nato pa močno smrdelo po žveplu. Ali ni tudi to onesnaževanje okolja? Zeleni Slovenije, kje ste sedaj? Za vas slišimo samo pred volitvami, ko potrebujete volivce. Uporabnike petard označuje gospa Eva Lea Mueller za teroriste, to pa tudi ste, saj ne sodite med civilizirane ljudi. Po svetu pokajo mine in granate. Ali veste, kako bi prebivalci, ki so izpostavljeni vojnemu nasilju, želeli živeti v miru? Vi pa tega miru, ki so nam ga izbojevali naši predniki, ne znate ceniti. Ali se res ne znate ceniti? Ali se res ne znate veseliti brez pokanja petard, alkohola in mamil??? Pozivam vse miroljubne Slovence, naj nekdo začne zbirati podpise, da se spremeni zakonodaja. Kršitelje je treba strogo kaznovati. Tudi s tem bi vlada še kako napolnila proračunsko blagajno. Veliko bi še lahko napisala, vendar ne bom, samo še prošnja MO Ptuj oziroma njenemu županu Miroslavu Luciju. Nikar ne izdajte več zloženk "STOP NASILJE". Imam občutek, da vandali takrat še bolj udarijo. Zloženka je premalo, če je zakonodaja policiji zavezala roke. Naša družina si želi samo miru, saj nas je bolezen družinskega člana dovolj prizadela. Pozivam vandale, da če vas je kaj v "hlačah", pridete k hiši podnevi. Prej ali slej vas bom pri samem dejanju zalotila, na kar se že dolgo časa pripravljam. Za konec želim vsem dobrim Slovencem in Slovenkam mirno leto 2002. Marjeta Kukec, upokojenka PREJELI SMO Izjava iniciativnega odbora proti postavitvi oddajnika na Grmadi Iniciativni odbor z Vurberka je zgrožen spričo napačnih in pristranskih interpretacij problema postavitve radijskega oddajnika na Grmadi nad Vurberkom, o čemer je poročal Večer 11. januarja 2002. Kot je razvidno že iz naslova članka, želi nekdo podlo diskreditirati legitimne proteste krajanov in jih prikazati kot plačance v bitki za frekvenco s strani neimenovanega radia. Iniciativni odbor s popolnim zgražanjem sprejema izjave župana občine Duplek, g. Janeza Ribiča v tej smeri, saj pomenijo grob posmeh naši skrbi za svoje zdravje in upoštevanje okoljevarstvenih predpisov. Takšne izjave imamo za navadno šikaniranje, na katerega bi lahko odgovorili na enak način: kakšna kravja kupčija je bila sklenjena med gospodom županom in postavljalcem oddajnika, Podjetjem za informiranje Murska Sobota? Zeli mogoče župan v ravnanje drugih zrcalno prenesti lastno ravnanje, svojega zakriti in drugim podtakniti kakšno morebiti podkupljivo početje? Ugotavljamo, da pristojni organi in občina zavestno manipulirajo z dejstvom, da so krajani na javni razgrnitvi brez pripomb sprejeli postavitev oddajnika, pri čemer zamolčijo dejstvo, da je javna razgrnitev potekala praktično anonimno. Zupan je zavestno zavlačeval s sklicem zbora občanov od 19. septembra 2000. 17. decembra 2001 so krajani Vurberku samoiniciativno sklicali zbor krajanov, kar jim je omogočeno po Medobčinskem uradnem vestniku s pomočjo vaške skupnosti (13/95, člen 14). G. Ribič je ta zbor označil za nelegalen in protipraven, ga prekinil, čeprav so na njem krajani množično izrazili nestrinjanje s postavitvijo nevarnega oddajnika (verjetno prav zaradi tega). Sam je nato sklical zbor občanov 7. januarja 2002 (ne da bi povabil nanj občinske svetnike, kar je bila izrecna prošnja Odbora). Na tem zboru so se krajani izrekli proti postavitvi in pokazali ogoročenje nad skrivalnicami župana. Po "Odloku o spremembah prostorskih sestavin" naj bi po Ribičevem mnenju občina ne imela pravice odločati o posegih v okolje, kar se nam zdi čudna in za občane katastrofalna in povsem brezpravna ugotovitev. Ce je to res, čemu je moral Urad Občine Duplek investitorju dati soglasje, kot je dokumentirano v dopisu Občine Duplek z 12. septembrom 2000? Najmanj, kar lahko očitamo županu, je to, da je povsem ležerno pristopil k problemu, da zavestno ni primerno obvestil krajanov in da trenutno ne govori resnice o tem, da nima glede postavitve oddajnika kot župan nobenega vpliva! Radiodifuzni oddajnik naj bi zdaj stal natanko na najvišji točki Grmade (najvišje točke Slovenskih goric), kjer je že desetletja stal razgledni stolp s čudovitim razgledom po Dravskem polju in Slovenskih goricah, v turističnih načrtih pa je bila predvidena obnova tega stolpa. Zdaj bo namesto turistične točke tam stal nelegalno postavljeni oddajnik. Zupan je od investitorjev celo zahteval postavitev tega stolpa, vendar si je potem očitno premislil. Investitor je začel črno gradnjo brez pridobljenih gradbenih dovoljenj konec septembra 2001 in jo ustanovil po posredovanju inšpektorata. Zanimivo je, da jim je uspelo pridobiti vsa dovoljenja že 5. decembra, s čimer je verjetno postavilo rekordne roke v slovenskih merilih (navadni državljani, ki smo plitkih žepov, lahko o teh rokih le sanjamo). Prav tako je javno razgrnitev organiziral 9.11.2001 ob 9. uri zjutraj v Dupleku (namesto na ogroženem Vurberku), kar pomeni, da je posredno naredil vse, da na njej ne bi bilo ljudi, če pa bi že bili, bi ne bili tisti neposredno ogroženi. Zavajanje so izjave direktorice Podjetja za informiranje, torej investitorja, češ da je z zakonom dovoljeno sevanje omejeno na radij 15 metrov, četudi je po mnenju ekologov v premeru 150-250 m v primeru oddajnika z močjo nad 2 kilovata največje sevanje, kar neposredno ogroža zdravje domačinov iz okoliških hiš, kar pomeni, da ne verjamemo v korektnost opravljenih meritev. Zahtevamo, da investitor prekine gradnjo radijskega oddajnika, ponovno skliče javno predstavitev ob primerni uri na Vurberku, od župana Ribiča pa pričakujemo, da na enak način skliče nov zbor občanov in jih celovito informira o svojem ravnanju. Samo s tem si bo povrnil izgubljeno zaupanje krajanov, ki si jih nekdo na Vurberku želi že drugič (po načrtovani deponiji) izposoditi kot nepomembno in neosveščeno rajo brez pravic, ki je tako rekoč rada izpostavljena nevarnim sevanjem in odpadkom. Iniciativni odbor si bo s strokovno pravno pomočjo Slovenskega ekološkega gibanja prizadeval za to, da nas nekdo na Vurberku ne bo na silo spremenil v drugorazredne državljane. Za Inciativni odbor proti postavitvi oddajnika: Davorin Petek za Vaško skupnost Vurberk: Marjan Lendero PREJELI SMO Evropa - izguba narodne identitete -da ali ne? Kaj sploh tvori slovensko narodno identiteto? 1. Slovenski jezik z literaturo in drugimi zvrstmi umetnosti 2. Tipično slovenski kulturni spomeniki 3. Domača gruda Sam sem sveječasno poučeval tuje jezike, torej proti njim ne morem biti. Toda kakor slišimo, bo poveljevanje v NATU v angleščini in da je v evropskem parlamentu izključno uradni jezik tudi angleščina, lahko nastopijo težave iz mnogih razlogov. Večkratposlušam izjave evropskih komisarjev: Nemec večinoma daje izjave v nemščini, Francoz v francoščini, ko pa je govoril Belgijec v flamščini, so ga izžvižgali. Kako bi le obdelali slovenskega poslanca, če bi govoril slovensko? Če tu ne bo 100% enakopravnosti in bodo velike države imele več evropskih poslancev, celo pravico veta, sem proti temu. Nekdo mi bo oporekal, češ da bomo pač poslali tja samo poslance, ki dobro govorijo angleški jezik. Vsakdo, ki je kdaj učil tuje jezike ali pa se jih uči, ve, da je naša izgovarjava in način izražanja lahko samo imitacija. Tudi najboljši profesor tujega jezika ne more govoriti tako kot domačini. V evropski parlament pa smejo in morajo biti izvoljeni tudi ljudje, ki so strokovnjaki, a niso nadarjeni za jezike. Napisani govori in prebrane stvari pa v parlamentu po-gorijo. Rešitev: simultano prevajanje in nobenega VETA, ker to ni več enakopraven evropski dom. Hkrati pa bomo morali doma v uradih, šolah ... posvečati več pozornosti materinščini. Če samo pogledamo napise nad trgovinami, gostilnami, vidimo vse prej kot slovenski jezik. Franzozi so glede svojega jezika pravi puristi, ne dopuščajo popačenih tujk, pa čeprav je to mnogo številčnejši narod. Trud za materinščino bo moral biti mnogo večji. Prej sem omenil tipično slovenske spomenike; kateri so to, vemo samo mi in redki tujci, zgodovinarji umetnosti. Te bomo morali še posebej negovati in obnavljati. Primer: kakšno zemljišče kupi tujec, in ker mu kozolec ni po volji, ga podre... Da ostale razprodaje zemlje in apetitov tujcev ne omenjam. Za časa samoupravnega socializma smo priznali, da tudi mali kmetijski pridelovalci prispevajo k družbenemu produktu - ne silijo na trg, pridelajo pa hrano zase, za svojo družino, prijatelje, znance. Včasih se je dalo skromno živeti tudi na mali kmetiji, za 5 kokošjih jajc si dobil 1 kg kruha, danes jih je premalo 25. Kmetijski pridelki so tako milostno plačani, da bi vsi mali pridelovalci v nekaj dneh propadli, a na drugi strani se meso, mleko ... v trgovinah skokovito draži. Nekdo je v tej verigi strahotno ogoljufan, a država ne naredi nič. Prav zaradi tega tako dosti kmetov hodi v službo, da svoj dohodek dajo za škropiva in gnojila ali pa upokojenci vlagajo pokojnino za obdelavo zemlje. Pa če ima nekdo samo hektar nasa-jega krompirja in mu toča ali suša vse uniči, mu je pač potrebno pomagati. Hvala Bogu, da v Sloveniji živi še nekaj "neumnih" ljudi, ki radi vrtnarijo, sadjarijo, drugače bi bila naša "LEPA SLOVENIJA" polna grmičevja, neobdelanih površin. Prav lepota slovenske zemlje je lahko naš ponos. To bo privabilo turiste, ne samo igralniški avtomati. Brez zemlje, zemljišča NI NARODA! Tako tudi ni Palestincev brez svojega ozemlja. Stanislav Bezjak, Muretinci PREJELI SMO Državnemu zboru v razmislek ob odločitvi o pokojninskem sistemu Državni zbor je pred kratkim obravnaval pokojninski sistem. Na žalost pa je pozabil na kmete - kmečke pokojnine. Dragi poslanci državnega zbora, kje imate razsodnost? Državni svetniki Republike Slovenije, imejte jo vsaj vi, saj ste nekateri iz vrst kmetov. Kakšne so kmečke pokojnine? Kako je potekalo kmečko pokojninsko invalidsko zavarovanje? Preden bom nadaljeval pisanje, moram napisati, da točnih podatkov, kljub temu da sem potrkal na vrata štirikrat v Mariboru in trikrat na Ptuju, nisem dobil. Obiskal sem nekaj svojih kolegov, ki so tokrat kot delegati zastopali kmete posameznih krajevnih skupnosti. Tudi oni se točno ne spominjajo. Sam sem bil 4 leta delegat za krajevno skupnost Vitomarci in Trnovska vas, torej se nekaj spominjam. Leta 1972 je bil sprejet zakon - imenoval se je prostovoljno pokojninsko zavarovanje kmetov. V začetku je bila z njim določena 10-stopenjska lestvica in lahko smo se odločili sami, kam se bomo vključili. Plačevali smo od katastrskega dohodka. Mi smo spadali v mariborsko regijo, ki je obsegala 5 občin: Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož. Z ženo sva se odločila za 10. stopnjo, sosed se je odločil za 1. stopnjo. Razlika v plačilu je bila občutna. Cez nekaj let je moral biti nosilec gospodarstva že obvezno zavarovan, še pozneje pa vsi člani gospodinjstva, ki so se ukvarjali s kmetijstvom (čisti kmeti). Se to naj omenim, da smo enkrat prišli na sejo v Maribor in je takratni direktor zavoda g. Malešič rekel: "Dragi delegati, moram vam povedati, da 7., 8., 9. in 10. stopnja lestvice odpadejo. Tam so zavarovani sami kulaki. Ostanejo stopnje od 1 do 6." Sva se pač z ženo morala sprijazniti s takratnimi razmerami in sva šla v 6. stopnjo. Potem je zakon, ki je izšel 1.4.1992, vse kmete izenačil in vrgel v en paket vse slovenske kmečke upokojence. Upokojil sem se leta 1993. Do takrat sem plačeval vse potrebne dajatve in upal, da bom imel pošteno pokojnino do konca življenja. Moja pokojnina za avgust 2001 pa je 23.886 tolarjev in za december 2001 25.652 tolarjev. Hvala Bogu, da sem še zdrav in še lahko nekaj delam. Ne bi rad napisal naslednjih besed, ampak moram. Mislim, da je vsota, kot jo prejemamo slovenski kmečki upokojenci, premalo za vzdrževanje in hrano mestnega psa. Veliko nas je po Sloveniji, ki mislimo tako. Poslanci, lepo in trezno premislite. Tudi mi, kmečki upokojenci, smo vaši volivci. Sadjar Ivan Silec, Drbetinci Kuharski nasveti Kislo zeJj p Te idilične zimske dni se še pogosteje zadržujemo v kuhinji in pripravljamo jedi, ki bi nas tudi ogrele in za{~itile pred prehladom in mrazom. Zato so danes kuharski nasveti namenjeni jedem iz kislega zelja. Kislo zelje je zelenjava, ki nam ponuja široke možnosti priprave. Danes ga najve~krat kar kupimo, kljub temu da bi si lahko pripravili manj{o koli~ino zelja kar doma brez nekih ve~jih naporov in zahtev. Naredimo ga tako, da 5 kilogramov svežega zelja o~istimo tako, da odstranimo zunanje liste, prerežemo na polovico ali ~etrtine in odrežemo stržen. Zelje naribamo in mu dodamo sol, zrnca celega popra, celo kumino in nekaj bri-novih jagod. Z za~imbami ga dobro premešamo in pustimo stati vsaj 5 minut. Nato ga po plasteh nalagamo v dobro o~-iš~en ve~ji kozarec iz gline, stekla ali kvalitetne plastike. Vsako plast s pomo~jo roke dobro po-tla~imo oziroma stisnemo in postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vsega zelja. V posodo ga naložimo tako, da ne sega do roba, torej pustimo vsaj 10 centimetrov prostora. Zadnjo plast pokrijemo s ~isto kuhinjsko krpo ali gazo, prekrijemo s krožnikom in nanj damo utež. Postavimo v hladno shrambo. Po enem tednu prti~ in krožnik dvignemo, poberemo z zelja nastalo peno in ga po potrebi umi- jemo. To ponavljamo vsak dan vsaj tako dolgo, dokler nastaja pena. Ko pena neha nastajati, je kisanje kon~ano in zelje je primerno za uporabo. Ce nimamo dobrih skladiš~-nih pogojev, lahko tako kisano zelje naložimo v manjše steklene kozarce, jih ogrejemo v pe~ici ali vro~i vodi, torej pasteriziramo, in hranimo do uporabe tako kot druge vrste pasterizirane zelenjave. Ce bi najprej ogreli kozarce brez zelja in kasneje še z zeljem, lahko tako konzervirano zelje hranimo tudi eno leto. Iz kislega zelja lahko pripravimo številne jedi. Nekaj jih je v tem zimskem ~asu nepogrešljivih, kot so segedin golaž, kislo zelje, ri~et s kislim zeljem, surovo kislo zelje z bu~nim oljem, ki ga ponudimo kot solato, dušeno kislo zelje s svinjino ali slanino, kuhano s prekajenimi rebrci in podobne jedi. Zelje se na splošno ujema s ~ebulo, koren~kom, krompirjem, slanino, svinjino, divja~ino, govedino, ~esnom in kislo smetano, zato lahko v kombinaciji s temi dodatki pripravimo številne jedi. Ce ri~et ni vaša najbolj pri- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 366. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJadostnikov 78. nadaljevanje Stroke in njihovo delovanje na podro~ju varovanja du-{evnega zdravja otrok - 2. nad. Pa si poglejmo problem enakosti v mentalnohigien-ski zaš~iti. Znano je, da celo sistem javnega zdravstva, ki formalno zagotavlja vsem enake možnosti glede koriš~enja zdravstvenih služb ne glede na prihodke državljanov, nikoli ni dosegel cilja "enakosti", celo ne v socialisti~ni ureditvi in v najbolj razvitih državah socialne blaginje. Enakost v odnosu do zdravstvenega varstva pomeni: - enakost glede dostopnosti in uporabnosti služb, - enakost v koriš~enju storitev pri enakih potrebah, - enako kakovost zdravstvenega varstva za vse državljane. Prebivalstvo v najnižjem dohodkovnem izseku ima slabše zdravstveno stanje (so-matsko, psihosocialno, socialno) in ve~ dejavnikov tveganja v svojem stvarnem življenju in v svojem življenjskem slogu. Drugo spoznanje je, da se izsek prebivalstva, ki živi v ugodnih ekonomskih razmerah, mnogo lažje integrira s sistemom zdravstvenega varstva in v ve~ji meri koristi službe, zlasti specialisti~nežbe, preventivne programe in programe promocije duševnega zdravja. Postati ali ne postati uporabnik mentalnohigienskih ustanov je v ve~ji meri vprašanje izobrazbe in osve-š~enosti staršev, njihovih ~asovnih, energetskih in materialnih zmogljivosti, psi-hosocialnega zdravja in obvladovalnih zmogljivosti družine, prostorske oddaljenosti bivališ~a od strokovne službe in mnogih drugih dejavnikov, kot vprašanje narave in resnosti otrokove motnje. Med uporabniki mentalnohigienskih služb so števil~nejše zastopani otroci iz višjih socialnih slojev in otroci staršev z višjo izobrazbo. Naslednji~ pa še o vrednotenju delovanja in kriterijih u~inkovitosti mentalnohigi-enskih služb. ljubljena jed, ga lahko pripravite tudi s kislim zeljem. Pripravimo ga tako, da ješprenj in fižol preberemo, operemo in ~ez no~ namo~imo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo, le da dodamo še manjši kos prekajene svinjine in lovor ter po~asi kuhamo. Ko se fižol in ješprenj do polovice zmeh~ata, dodamo rde~e prežganje brez moke, ki ga naredimo tako, da na maš~-obi prepražimo fino sesekljano ~ebulo, ko porumeni, dodamo strt ~esen, in ko ta zadiši, dodamo paradižnikovo mezgo in malo rde~e mlete paprike. Pre-žganje takoj zalijemo s hladno vodo in ga vsipamo v juho. Dodamo na kocke narezano zelenjavo, kot je korenje, peteršiljeva korenina in gomoljasta zelena. Iz ri~eta vzamemo prekajeno meso, ga ohladimo in narežemo na majhne kocke. Posebej skuhamo kislo zelje. Ko so vse sestavine mehke, v ri~et vsipamo narezano meso in kuhano kislo zelje. Jed dobro prevremo in ponudimo. Pri ri~etu, ki je pripravljen s kislim zeljem, obi~ajno krompir izpustimo. Golaž s svinjino, kislim zeljem in kislo smetano naredimo tako, da najprej pripravimo kla-si~ni golaž iz svinjine: na ma-š~obi prepražimo ve~jo koli~ino sesekljane ~ebule, in ko ta rahlo porumeni, dodamo strt ~esen, nato pa dodamo ve~jo koli~ino na kocke narezane sveže svinjine in manjšo koli~ino na majhne kocke narezane slanine. Meso temeljito prepražimo, dodamo moko, paradižnikovo mezgo ali zamrznjen paradižnik in papriko ter zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Za~inimo s soljo, mleto kumino in lovor-jem ter po~asi dušimo. Ko se meso do polovice zmeh~a, dodamo kislo zelje in po~asi kuhamo tako dolgo, da se oboje zmeh~a. Tik preden ponudimo, dodamo PECENO KISLO ZELJE Potrebujemo: 1 kg kislega zelja, 30 do 40 dag mletega mesa, 1 pest riža, kislo smetana, maščobo, 1 čebulo, sol, česen. Mleto meso začinimo s soljo, česnom in vegeto ter dodamo do polovice kuhan riž. Pekač namažemo z maščobo in v njem rahlo zdušimo čebulo. Nanjo damo 1/3 kislega zelja, poravnamo ter prekrijemo s polovico nadeva, prekrijemo z drugo tretjino kislega zelja in ga prav tako prekrijemo z nadevom. Po njem ponovno po-tresemo kislo zelje. Prelijemo z 2 dl vode in v pečici pečemo pri 200°C. Ob koncu pečenja prelijemo s kislo smetano in pečemo, da se smetana rahlo zapeče. Avtorica: Marija Psak kislo smetano. Lahko pa si pripravimo tudi juho iz kislega zelja s klobaso. Najprej v lonec vlijemo 3/4 litra vode in mu prilijemo zeljnico, to je vodo, v kateri je kislo zelje, tako da dobimo približno 1 liter tekočine. 20 do 30 dekagramov kislega zelja narežemo na majhne koščke in ga vsipamo v vrelo tekočino. Ce je zelje prekislo, ga pred uporabo operemo. Posebej v ponvi na maščobi zarumenimo moko, dodamo čebulo in česen, rahlo prepražimo in dodamo majhno žličko mlete rdeče paprike. Prežganje vsipa-mo v juho. Vre naj vsaj 15 minut. Posebej narežemo na majhne kocke prekajeno klobaso in vsi-pamo v juho. Preden ponudimo, lahko juho izboljšamo še z zdrobovimi ali kruhovimi cmoki. Zelo pogosto pripravljamo tudi praženo kislo zelje, joto ali vipavsko juho, kislo zelje s krompirjem in kislo zelje s fižolom. Nada Pignar, projfesorica kuharstva ^ - konzerviranje VeC informaoi lahko dobite pri avtorjih: tel.: 02/758-41-51 ali E-maiu nada.pignar@guest.arnes.si -».TT.»^ A Naročam_izvod(ov) knjige NAROCILNICA sodobne domače JEDJ; cena izvoda 3.890 SIT + poStnina. Ime, priimek:. Naslov:_ Kraj/poštna št.:. Tel. št.:_ Datum:_ Podpis: Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Radio-TEDNIK, Raičeva 6, p.p. 95,2250 Ptuj. Knjigo lahko kupite tudi v tajništvu RADIO-TEDNIKA (brez poštnine). PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Po~itek pod snežno odejo željo za sneg v prosincu je narava uslišala, žejno zemljo je prekrila s snežno odejo. Zemlja se bo napojila s snežnico, vrtno rastlinje pa bo odeja še naprej varovala ob zimskem počitku. V vrtu ta čas koristno izrabimo, da ob odjugi opravimo temeljno gnojenje trajnic in gredic, namenjenih za pridelovanje vrtnin, z rudninskimi gnojili, za apnjenje in druge ukrepe za izboljšanje rodovitnosti utrujene vrtne zemlje. V SADNEM VRTU smo opravili gnojenje z organskimi gnojili (hlevskim gnojem, kompostovko in gnojili, pripravljenimi na osnovi šote) v pozni jeseni pred sneženjem oziroma zmrzovanjem zemlje. Organska gnojila zakopljemo, da bi v času zimskega mirovanja sadnega drevja razpadla in vzpodbudila življenjske procese v tleh, za njihovo rodovitnost. Lahko pa smo jih tudi potrosili po površini, s čimer so tla zastrta in zavarovana pred naglim izhlapevanjem talne vlage in ohlajevanjem, rastlinska hranila pa padavinska voda počasi izpira na območje korenin. Ker organska gnojila ne zadostujejo za prehrano sadnega drevja, z njimi namreč tla le izboljšujemo s humusom, ki je tlom potreben za življenje drobnoživk, zračnost in druge življenjske procese v rodovitnih tleh, gnojimo še z rudninskimi gnojili. Sredi ali konec zime drevninam in grmovnicam opravimo temeljno gnojenje z rudninskimi gnojili, v času vegetacije pa jim po potrebi v več odmerkih le dognojujemo. Rudninska gnojila vsebujejo v kemični obliki za rast in razvoj rastlin pomembne prvine dušik, fosfor, kalij in kalcij ter razne mikroelemente. Te prvine so v naravnih rudninah ali umetnih gnojilih vsebovana posamično ali kombinirani obliki v najrazličnejši vsebini in različni topnosti glede na dostopnost in uporabnost rastlinam. Mešana gnojila z majhno vsebnostjo dušika in kombinirana gnojila kalij - fosfor je najbolje potrositi po nizkem snegu ob odjugi, da se raztopijo in počasi pronicajo h koreninam. V sadonosnikih, kjer se pojavlja mah, kar je znak zakisanosti in utrujenosti tal, pa v tem zimskem času potrosimo apneni prah in kamninsko moko za razkisanje tal in popravilo zloga zemlje. V OKRASNEM VRTU ob pojavu poledice na vrtnih potkah in stopnicah, ki mejijo neposredno na zelene površine, ne uporabljamo soli ali drugih kemijskih pripravkov za taljenje ledu, ker s tem zasičimi zemljo s snovmi, ki so za rastline škodljive. Povsem neškodljivo in koristno za zračnost in zlog vrtnih tal je peskanje takšnih površin. Kmalu bo čas, ko bomo potrebovali razno posodo za setev in presajanje. Cvetlična korita in lončke, ki so že bili v uporabi, ne glede na to, iz kakšnega gradiva so izdelani (lesa, betona, gline ali plastike), za ponovno rabo očistimo in razkužimo. Umijemo in poribamo jih s ščetko ribarico v vodi, ki smo ji dodali pripravek za umivanje kuhinjske posode, ter dobro osušimo in razvrstimo po velikosti. V porah glinaste in betonske posode ter v umazaniji in raznih ostankih na stenah posod so škodljive glivice, ki lahko na mladih rastlinah povzroče gnilobo, plesen in druge poškodbe. V shrambi pregledujemo stanje korenik, gomoljev in čebulic, kot so kane, dalije, gladiole, ki jih hranimo suhe, v šoti, pesku ali v platojih, in sproti odstranjujemo obolele zaradi plesni ali gnilobe. Prostor oziroma shramba mora biti suha, zračna, temna in hladna - le nekaj stopinj nad zmrziščem. V ZELENJAVNEM VRTU gnojimo vrtninam podobno kot sadnemu drevju in trajnicam s to razliko, da korenine vrtnin črpajo hranila iz plitvejših talnih slojev in da je rastna doba večine vrst zelenjavnic le nekaj mesecev, tedaj pa poteka tudi poraba. Gnojenje z organskimi gnojili, hlevskim gnojem, kompostom, zelenim podorom ali šotovko opravljamo v kolobarju po eno tretjino zemljišč in to le v jeseni, ko gnojila za-kopljemo, tam pa poteka njihov razkroj še v obdobju, ko zemljišča zimsko počivajo. Pri gnojenju z organskimi gnojili upoštevamo, da večina vrst vrtnin ne uspeva v sveže pognojeni zemlji. Organska gnojila se v tleh razkroje v humus, ki je pri rodovitnosti tal potreben za vzdrževanje drobnoživk in za procese, da korenine lahko črpajo hranila iz tal. Ob razkroju organskih gnojil pa se sproščajo tudi nekatere prvine - dušik, fosfor, kalij, kisik -, ki jih rastline uporabijo za hrano. Ker so vrtnine velik porabnik rudninskih hranil za rast in razvoj in ker se jih premalo nadomešča iz organskih gnojil, nekaj pa se jih tudi izpere in v tleh izgubi, jih nadomeščamo z rudninskimi gnojili. Na gredicah, ki v tem času samevajo, zemlja pa počiva, potrosimo počasi topna kalijeva, fosforna in kalcijeva gnojila kot temeljno gnojenje pred pripravo zemlje za pomladansko setev. Po plitvem snegu in odjugi sredi zime potrosimo drugi odmerek apnenih gnojil in kamninske moke, če je gredice potrebno razkisati ali jim izboljšati zračnost in prepustnost. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo ali imamo opravek z njihovo vzgojo zaradi lista, 29. januarja, zaradi plodov od 29. do 31. januarja, zaradi korenike od 24. do 27. januarja ter zaradi cveta 26. in 27. januarja. Miran Glušič, ing. agr. AVTOMOBILIZEM PREDSTAVLJAMO VAM: Peugeot 607 OSVOBODITEV DUHA >1/1 o < I > a •i: Že v prvi polovici prejšnjega stoletja so Peugeotove limuzine s svojo tehnološko prefinjenostjo in eleganco znamki utrdile sloves udobnih, uglajenih in stilsko dovršenih avtomobilov. Model 605 se na koncu svoje poti ni več mogel uspešno kosati z mnogo modernejšimi tekmeci, zato je ugled za~el po~asi, a vztrajno bledeti. Pred snovalci naslednika je bila zahtevna naloga. Pridih nostalgije so morali združiti z najnovejšo tehnologijo in oblikovalsko prepoznavnostjo in tako potrditi sloves neprekoslji- in nastavljiv po višini in globini. Samodejna klimatska naprava ima ločen zaslon in možnost nastavitve za levo in desno stran vozila — hlajen je tudi predal za rokavice. Prostornina prtljažnika v osnovi znaša neverjetnih 600 litrov, z odprtino za smuči in deljivo zadnjo klopjo pa ga lahko še povečate. Omeniti velja, da so tudi tukaj poskrbeli za udobje, pokrov se namreč odpira električno. Odlična ergonomija, kvalitetni materiali in vrhunska končna obdelava avtomobilu da- Ambient ebene razvaja s klasično podobo in barvami vo udobnih potovalnih limuzin. Popolnoma jim je uspelo, zato se ne smemo čuditi, da je novi največji lev, Peugeot 607, v preteklem letu postal prava prodajna uspešnica. Oblika Oblika 607 odpira novo poglavje v oblikovalski filozofiji znamke. Elegantna karoserija v dolžino meri slabih pet, v višino le slab poldrugi meter. Prednji del krasita značilna levja žarometa trikotne oblike z zelo ostrim zgornjim in blagim spodnjim vogalom, opremljena z avtomatsko nastavitvijo višine snopa svetlobe. Spodnja linija polkrožne maske predstavlja podaljšek motornega pokrova. Velik svetleč lev se nahaja med dvema režama za zračenje in hlajenje motorja. Zadnje luči so ozke in dolge in se preko karo-serijskih vogalov razširjajo daleč na bok vozila. Pokrov prtljažnika je oblikovan konkavno, zato zgornji rob deluje kot integriran diskreten spojler. Položno zadnje steklo daje avtomobilu decenten kupejevski pridih. Zunanji ogledali v barvi karoserije, ki se ob zaklepanju avtomatsko zložita, postavita piko na i. Notranjost Skladno z zunanjo podobo je stilsko dovršena notranjost Pe-ugeota 607 oblikovana tako, da bo uspela zadovoljiti tudi najzahtevnejše voznike in potnike. Velika medosna razdalja in široki koloteki zagotavljajo prostorno potniško kabino, ki je zelo dobro opremljena. Udobni prednji sedeži so izdatno odmerjeni in električno nastavljivi. Naprej pomaknjena armaturna plošča vsebuje pet merilnikov, ki voznika pregledno obveščajo o stanju in funkcijah avtomobila. Na vrhu sredinske konzole se nahaja večnamenski prikazovalnik, ki prikazuje funkcije radia, potovalnega računalnika in navigacijskega sistema. Volanski obroč je odet v usnje jejo pridih luksuznega razreda. Notranjost je mogoče prilagoditi različnim okusom, saj je na voljo v treh različicah oz. ambi-entih: titane, ebene in ivoire. Aktivna in pasivna varnost Elegantna karoserija Peuge^-ta 607 v dolžino meri slabih pet, v višino le slab poldrugi meter V nasprotju z neprekosljivim udobjem se varnost nič kaj ne spogleduje z nostalgijo. Nasprotno, na tem področju v levji družini uvaja povsem nove smernice. Pri Peugeotu pravijo, da je 607 najbolj varen "lev" doslej, saj so ga opremili s praktično vsemi varnostnimi elementi. Šest zračnih blazin, varnostni pasovi s pirotehničnimi zategovalniki, ki omogočajo optimalen opri-jem sedežev v primeru trčenja, in posebni deformacijskimi predeli v karoseriji, ki maksimalno ublažijo udarec pri morebitni nezgodi, so del serijske opreme vseh različic. A brez skrbi, seznam varnostne opreme se na tem mestu še ne konča. Novosti pri pasivni varnosti sta senzor za merjenje tlaka ter opozorilne utripajoče luči. Vgrajeni senzor za merjenje tlaka v pnevmatikah voznika opozori v primeru nizkega tlaka v pnevmatikah, saj le-ta povzroča večjo porabo goriva, obrabo in poškodbo pnevmatik ter nestabilnost vozila pri zaviranju. Opozorilne utripajoče luči se avtomatsko aktivirajo, ko računalnik vozila zazna, da je šlo za sunkovito ustavljanje. Med varnostno opremo se nahaja tudi sistem ESP (elektron- Ambient titane je namenjen kom bolj športno naravnanim vozni- 1 2. ski program stabilnosti), ki ima štiri pomembne funkcije: elektronsko razporeditev zaviranja ne glede na obremenjenost vozila, sistem ABS, sistem ASR, ki preprečuje drsenje vozila pri naglem zaviranju, ter dinamični nadzor stabilnosti, ki omogoča izjemno natančno manevriranje z vozilom. Sistem ESP zagotavlja stabilnost pri pospeševanju, zaviranju, spremembi smeri ali razmer na cesti. Motorji Izbirate lahko med tremi motorji: dvema bencinskima, 2,2-in 3-litrskim, ter dizelskim 2,2 HDi. Zadnje luči se razširjajo globoko v bok vozila tor predstavlja vrhunec ponudbe. Odlikujeta ga velika moč, ki znaša 153 kW (210 KM) pri 6000 vrt/min, in presenetljiva gospodarnost pri porabi goriva -pri kombinirani vožnji porabi le 9,8 litra. Deluje zelo uglajeno in tiho, zato se limuzini s potovalnim karakterjem odlično poda. Dizelski motor izrablja vse adute tehnologije common rail v kombinaciji s turbinskim pol- Ambient ivoire prepleta skladne odtenke svetlih barv Manjši bencinski motor odlikuje spremenljivo upravljanje ventilov in izpuh v obliki 3 Y. Velik navor pri nizkem številu vrtljajev, 217 Nm pri 3900 vrt/ min, zagotavlja odločno in linearno pospeševanje, ob tem pa ga odlikuje še majhna poraba goriva, ki pri kombinirani vožnji znaša 9,1 litra. Tiho delovanje motorja in zmanjšanje vibracij zagotavljata dve v nasprotno smer vrteči se gredi za uravnovešenje. Največja moč znaša 116 kW (160 KM) pri 5650 vrt/min. Bencinski V6 mo- nilnikom spremenljive geometrije. Odlikuje se po ugodnem razmerju med voznimi zmogljivostmi in porabo goriva. Navor 314 Nm pri 2000 vrt/min vozniku zagotavlja sproščeno in udobno vožnjo, ob porabi 6,8 litra pa navduši tudi najbolj varčne. Največja moč znaša 98 kW (136 KM) pri 4000 vrt/min. Seveda se odlikuje tudi s filtrom FAP, ki praktično v celoti prepreči emisijo trdnih delcev v ozračje. Dizelski motor je na voljo s petstopenjskim ročnim menjalnikom, medtem ko je pri ben- cinskima motorjema na voljo tudi avtomatski menjalnik "tip-tronic — System Porsche". Oprema in cene V primeru največjega Peugeo-ta ne govorimo o ravneh opreme, temveč o ambientih. Notranjost je tako na voljo v treh "ambien-tih", ki se med seboj razlikujejo predvsem v stilskih malenkostih. Ambient titane je namenjen bolj športno naravnanim voznikom. V črno usnje odeta volan-ski obroč in ročica menjalnika ter bela podloga merilnikov spominjajo na športne avtomobile. Sedeži so lahko odeti v tkanino ali usnje tipa astrakan, alezan ali aramante. Ambient ebene odlikuje prepletanje črnega ozadja merilnikov s črnimi in sivimi odtenki oblog in velurjev ter barvo usnjenih sedežev, ki so lahko oblazinjeni z usnjem tipa alezan ali aramante. Ambient ivoire prepleta skladne odtenke svetlih barv, od umazano bele preko peščene do barve smetane. Za privlačen kontrast poskrbijo vložki lesa s kromiranimi površinami. Bogato serijsko opremo dopolnjuje tudi oprema pack, ki obsega skupino opcijske opreme (ergonomski paket, avdio sistem JBL in izmenjevalnik zgoščenk, pomoč pri parkiranju, alarm, preproge, večplastna stranska stekla in kovinsko barvo). Vsa našteta oprema je dobavljiva tudi posamezno, vendar je v paketu cenovno ugodnejša. Informativne maloprodajne cene znašajo: 607 2,2 od 6.535.000 do 6.847.000 SIT, 607 2,2 HDi od 6.747.000 do 7.059.000 SIT, 607 3,0 V6 od 7.431.000 do 7.744.000 SIT. ČE IMATE ZA POLOVICO, LAHKOTAKOJ DOBITE CELEGA. Peugeot vam z izredno ugodnimi plačilnimi pogoji omogoča, da premagate še zadnjo oviro pri nakupu novega avtomobila. Plačilni pogoji* so kombinacija naslednjih finančnih možnosti: 1. 50% cene plačate ob dobavi vozila, 50% čez eno leto. 2. Preostalih 50% lahko čez eno leto plačate z gotovino ali izberete financiranje za dobo do 5 let. 3. Peugeot krije vse stroške financiranja in obresti za dobo enega leta. "Ponudba se na dan podpisa pogodbe obračuna v evrih in je plačljiva v tolarski prcitivrednosti. Ko boste izračunali, koliko v resnici prihranite s kombinacijo vseh plačilno finančnih možnosti, ki vam jih omogoča Peugeot, boste ugotovili, da je to trenutno ena izmed najugodnejših ponudb za nakup novega avtomobila.Tudi če se ne odločite za to ponudbo, obstajajo še druge ugodne poti do novega vozila Peugeot. Zdaj samo še dobro in predvsem hitrc> premislite, katensga Peugeota si želite. Ponudba velja od 3. januarja do 15. februarja. Izbirate lahko med modeli 206,307,406 in 607 letnik 2001. Količina je omejena. * wwvi/.peugeot.si NAJHITREJŠA POT DO AVTOMOBILA. PEUGEOT SPC TOPLAK s.p. Dežno I d, 2286 Podlehnik,tel.:02 788 40 50 STRAN ZA MLADE glasbene novice Zahteve odjemalcev glasbe so zelo povezane s starostjo, saj z njo dozoreva naša osebnost In s tem si sčasoma ustvarjamo lasten glasbeni okus. *** Avstralska pevka KYLIE MINO-GUE je prišla v glasbeni svet s hitom I Should be so Lucky, medtem ko je {e zmeraj zelo popularna z lanskim hitom Can't Get you Out of my Head. Osvajalna pevka je pripravila novo sodobno plesno pop pesem IN YOUR EYES (***) z albuma Fever. *** Britanska pevka VICTORIA BECKHAM je svojo glasbeno pot za~ela pri za~imbicah - skupini Spice Girls. Lani je za~ela svojo solo pot s sin-glom Not Such An Innocent Girl, ki jo nadaljuje z agresivnim pop komadom A MIND OF ITS OWN (***). *** Irska zasedba WESTLIFE je bila lani v modi z uspe{nicama Uptown Girl in Queen of my Heart. Kvintet tokrat ponuja naslovno temo z novega albuma z naslovom WORLD OF OUR OWN (***), ki je srednje hitra ter zelo melodi~na pop pesem. *** Britanska skupina A1 ima do sedaj {tiri uspe{nice: Summertime of Our Lives, Like a Rose, Take on me in Same Old Brand New You. Plesno-pojo~i kvartet se vra~a z lahkotno in delno ki~asto popevko CAUGHT IN THE MIDDLE (***). *** BRITNEY SPEARS trenutno koncertira po raznih evropskih mestih in promovira svoj tretji album Britney. Njena glasbena založba Jive je v Evropi naredila malo "finto", saj bo samo v Veliki Britaniji izdala single Overprotected. V drugih državah pa bo izdala prijetno pop balado IM NOT A GIRL, NOT YET A WOMAN (****), v kateri pevka v bistvu opisuje samo sebe. *** Lomilec ženskih src ENRIQUE IGLESIAS je še vedno pri vrhu vseh svetovnih lestvic s ~udovito balado Hero. Popularni pevec je za nov potencialni hit izbral komad ESCAPE (****), ki je zelo poslušljiva zmes latina, r&b-ja in popa. *** V glasbeni industriji je najbolj razširjena sodobna plesna glasba in tokrat sem pripravil velik blok novosti: Total Eclipse of the Heart - JAN WAYNE, Addicted to Bass - PURETONE, The Whistle Song 2002 - DJ ALIGATOR PROJECT, Its Love - GOLDTRIX & ANDREA BROWN, Everybody's a Rockstar - TALL PAUL, Drifting Away - LANGE & SKY, I Don't Wanna Lose my Way - DREAMCATCHER, We R Here - DJ PIED PIPER, Haters - SO SOLID CREW, Runin' - MARK PICHIOTTI & BASTOY, Love & Affection - MR. PINK, Only Time - WILD ORCHID, Tears Don't Lie 2002- MARK OH in Will I - IAN VAN DAHL. *** Ameriški band OFFSPRING je dosegel pred leti pravi uspeh s hitom Prety Fly (For a White Guy). Izredno popularen post punk band nažiga novi komad DEFY YOU (***), ki so ga posneli za komedijo Orange Country (ta filmski album vsebuje tudi pesmi skupin Foo Fighters, Crazy Town, Everclear...). *** Kanadska pevka ALANIS MORIS-SETTE je dosegla neverjeten uspeh z albumom Jagged Little Pill in hiti You Oughta. Know, Hand in My Pocket, Ironic, Head Over Feet, You Learn, Thank you, Joining you, So Pure, Unsent in That I Would Be Good. Po treh letih se ta priznana rockerica vrača s skladbo HANDS CLEAN (****), ki je prava osvežitev na rahlo zaspani rockerski sceni. *** Ameriška pevka LEANN RIMES je pri 13 letih začela svojo glasbeno pot s country balado Blue. Odlična pevka trenutno niha med pop in country glasbo in tokrat prepeva otožno country balado BUT I DO LOVE YOU (***) z albuma I Need you. David Breznik Mladi dopisniki MOJA DOMOVINA Naša domovina, območje, kjer živimo Slovenci, se je skozi zgodovino zelo spreminjala. Od naše prve samostojne države Karantanije, ki je prvič v zgodovini združevala vse Slovence pod okriljem ene države, je ostalo bore malo, saj je današnja Slovenija nekaj krat manjša od svoje prve predhodnice. Po razpadu Karantanije se je slovensko ozemlje priključevalo zdaj eni, zdaj drugi državi ali pa večim naenkrat. Ker smo bili majhni in se nismo znali postaviti zase, so si nas podrejali in naše ozemlje rezali kot nekakšno torto, malo tebi, malo meni. Takšno ravnanje z našo državo, ljudmi in jezikom je začelo skrbeti nekatere izobražene ljudi, ki so se povezovali v razna društva in odbore ter se začeli zavedati, da Slovenci govorimo drug jezik in imamo drugačno kulturo kot drugi prebivalci Evrope. Začeli so razmišljati o svojem jeziku in o tem, kako zapostavljen je. Nastajati so začele nove knjige v slovenščini, izhajali so časopisi v domačen jeziku in ljudje so se začeli učiti brati in pisati. Po prvi svetovni vojni oziroma proti koncu so se južni Slovani odločili, da želijo postati enakopravni Madžarom in Avstrijcem. Z Majniško deklaracijo so prvič izrazili svojo željo v parlamentu na Dunaju. Ta je seveda zahtevo zavrnil in Slovani so ustanovili svojo državo, ki so jo preprosto poimenovali Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ker pa te države niso priznali, so se povezali še s Kraljevino Srbijo in Crno goro in nastala je nova država Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Ker pa se nam Slovencem tudi v tej državi ni godilo najbolje, smo se osamosvojili v začetku prejšnjega stoletja. Nastala je majhna državica, komaj vidna na zemljevidu sveta, pa vendar tako lepa in zanimiva, saj se na našem območju stikajo štiri velike naravne enote Evrope in to daje naši državi izredno razgibanost V tej svoji državici imamo lastno valuto, ki je letos praznovala desetletnico izdaje prvega bankovca. Gospodarstvo se je okrepilo, izboljšal se je življenjski standard ljudi in slovenski jezik je postal uraden. Vendar se ta naš jezik v sodobnem svetu, kjer se napredek vidi na vsakem koraku, izgublja. Zakaj je vprašanje, ki si ga postavlja marsikdo. Koliko let smo se trudili, da bi ta naš jezik ohranili, zdaj, ko pa je postal uraden in nam ga nihče v naši državi ne sme prepovedati, pa si ga bomo zapravili sami. Samo ozrimo se naokoli in videli bomo, koliko je "kafič-ev" in trgovin s tujimi imeni, predvsem angleškimi. Res je, da je angleščina svetovni jezik in da se vse pomembnejše stvari in tehnološki napredki na področju računalništva pišejo v angleščini. Pa to še zdaleč ne pomeni, da mora biti vse angleško. Pohvalili bi lahko družbo Microsoft Slovenija, ki se je potrudila in prevedla operacijski sistem Windows in programski paket za oblikovanje besedil Office, pa vendar je pustila sami imeni v angleščini. Zakaj? Ali se ne bi bolje slišalo Okna in Pisarna? Ne vem, človek se pač navedi, in če bi se s kom pogovarjal in bi namesto windows rekel okna, bi še ta razumel, ali pa če bi rekel pisarna namesto office. Ti programi so res navidezno prevedeni v slovenščino, ko pa prodreš v jedro programa, pa si brez angleščine ne moreš pomagati. To je samo en primer od redkih, kjer je slovenščina dokaj dobro prisotna. Na tisočine primerov pa je, kjer je z zakonom predpisano, da mora nekaj biti napisano v slovenščini, pa ni. Poglejmo samo navodila za uporabo, ki bi morala biti napisana v slovenščini, pa pri marsikaterem izdelku niso, in spet moramo obvladati angleščino ali pa nemščino. Slovenci si neizmerno želimo v Evropsko unijo. Skoraj nihče pa ne pomisli, kaj se bo takrat dogajalo z našo ljubo slovenščino. Pravijo, da je danes slovenščina jezik zaljubljencev, ker je ohranila dvojino. Pa bo to še vedno čez dvajset let? Ali bo še naprej izgubljala dvojino in bo namesto midva samo mi? Pa vendar je letos prav v tem času izšel nov slovenski pravopis, ki je najobsežnejši in najkvalitetnejši doslej. To pomeni, da je med nami še nekaj ljudi, ki jim ni vseeno za naš jezik in ga spoštujejo. Tu je najbolj prizadeven in najbolj učinkovit doktor Toporišič. In če bi v Sloveniji živelo več takšnih ljudi, nas za ohranitev jezika naših prapra-dedov ne bi bilo potrebno skrbeti, zdaj pa ... Matjaž Turk, 8. r., OS Kidričevo ^^ŽžShn^Stupid - HDBBIÈ I X / NICDLE KIDMAN era Sera - HEHMEB HDUB: /3.1 BbIíevb - BRD 4. Ydu are - ATOMIC I. Get the Party Started - PINK B: Hero - ENRIQUE IGLESIAS^^ ZWhatif-KATEWINSLET arLovE is in the Air - MILK & BUBAH JOHN PAUL YDUNB \ Mjf Sweet Lord 2DD2 - GEORGE HAHHISDI ID. Would you be Happier - THE CDRHS Vsakť? 5o\:>eA.o m1024@60kHz H-frekv.: 30-70kHz V-frekv.: 50-160kHz CEUE MARIBOR MARIBOR MURSKA SOBOTA 03 490 62 20 I 023003500 I 022523008 I 025371150 Piidržujeitio si pravico do spremembe cai in konfiguracij. Cene vsebuj» ĐDV in so v SIT, ter veljajo do konca zalog ob gotovinskem plačili]. RoletarstvoABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. Izrazite najlepše želje svojim najbligim ob njihovih uspehih, praznikih In svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi. eAtANCUA: KARIICE, OSEBNI DOHODEK, lOKOJNINA MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O D msmm , CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO UGODNI NAKUPI hlač za mlade in odrasle: NES, CASUCCI, KEEGAN, BIG BOSS, HOLIDAY Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ptuj DIREKTNA PRODAJA Audi PORSCHE i MARIBOR § Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor | ^ področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSI^: 041 675 758 S * zavese na metre in kilograme po ugodnih cenah u 2 D. [^j Bi 00 U LU S NOV NAROČNIK: Ime In priimek: Naslov:_ Pošta:_ DŠ:_ Datum naročila in podpis:. _,Tel.: Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6,2250 PTU|. Novi naročniks podpisom na natx}čilnici potrjuje, da naTEDNIKdoslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 90 dnevi. OGLASI ÊN OBJAVE Mali oglasi KMETIJSTVO PRODAJAMO svinjske polovice, sveže meso in izdelke iz lastne reje prašičev. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212-408. KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Telefon 041 263 537. TELICO, brejo 8 mesecev, simen-talko, prodam. Tel. 02 792 02-81. SVINJO za zakol, težko 230 kg, prodam. Tel. 031 302-698. KRAVO in dve telici prodam. Tel. 041 559-055. VEČJO količino odojkov, težke okrog 25 kg, kupim. Tel.: 041 556-462. PUJSKE, težke okrog 40 kg, prodam. Tel. 764-51-81. PUJSKE, težke okrog 23 kg, prodam. tel. 764-78-81. Razpored dežurstev zobozdravnikov ob sobotah: 26.1.2002 Katja Arko Kampuš, dr. stom. ZD Ptuj TELIČKA, črno-belega, starega 10 dni, prodam. Tel. 755-49-51. TROBRAZDNI PLUG in predset-venik prodam. Tel. 041 521-863. TRI BREJE telice prodam. Tel. 041 968-489 TRI KRAVE, dobre dojilje, prodam. Tel. 02 764 43-31. DVE SVINJI, težki okrog 150 kg, domače reje prodam. Telefon 780-10-63. NESNICE, mlade jarkice, rjave, hisex, cepljene, stare 13 tednov, 550 sit, prodamo, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. NEPREMIČNINE PRODAM ali dam v najem manjši vinograd 500 trsov v Sodincih. Tel. 706-10-23. TROSOBNO STANOVANJE, 1. nad., in garsonjero prodam ter kupim hišo na Ptuju. Tel. 041 633-798, zvečer. PARCELO na relaciji Ptuj - Destr-nik prodam. Tel. 041 297-762. V NAJEM ODDAM enosobno stanovanje. Kličite po 17. uri na tel. 02 772-68-21 . OPREMLJENO komfortno man-sardno stanovanje na Ptuju, 69 m2, prodam. Tel. 041 667-325. Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. SPOMIN 24. januarja mineva pet let, ko je prenehalo biti srce dragega moža, očeta, tasta in dedka Antona Sakelska IZ STANOŠINE 13 Hvala vsem, ki se ga spominjate, se mu poklonite ob grobu in prižgete svečke! Žalujoči: žena Nežka in hčerki z družinama Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. SPOMIN 30. januarja 2002 mineva 10 let žalosti, odkar nas je za vedno zapustila ljuba žena, mama in babica Ana Gec IZ STOJNCEV 71 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepimi mislimi. Mož Jože, sinovi Janez, Milan, Daniel in hčerka Jožica z družinami ter Minka Minilo je žalostnih pet let, zapustil dom in svoje drage si. Na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. SPOMIN 26. januarja 2002 mineva pet let žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož in oče Stanko Gavez KORENJAK 11, ZAVRČ Odšel si v ranem zimskem jutro po pomoč v bolnišnico, misleč, da se vrneš, a tvoja pot se zgodaj je končala, tvoj korak zaostal. Slišimo tvoj glas, čakamo, da se vrneš, a ostaja le praznina, ki jo polni bolečina. Žalujoči: žena Rozalija, sinova Anton in Dušan ter hčerka Valerija NA OBMOČJU Ptuja, blizu centra, prodam dve gradbeni parceli. Tel. 040 575-774. VEČSTANOVANJSKO hišo na Ptuju ali v bližnji okolici kupimo brez posrednika. GSM 040 705-048. OPREMLJENO stanovanje oddam v najem. Tel. 02 772-34-51 ali 041 739 259. V JADRANSKI ULICI 20-22 oddam v najem več prostorov, primernih za trgovino, gostilno, pisarno ali servis. Tel. 745-26-51. NAJAMEM trosobno stanovanje, možnost kasnejšega odkupa. Ponudbe na tel. 041 832-299. ODDAJAM garažo v najem v CMD. Tel. 041 924-330. ODDAM garsonjero 36,5 m2 v Ulici 25. maja 10, Ptuj, GSM 041 368-422 in 02 764 34 51. BIVALNI VIKEND z vinogradom v naselju Runeč - Ormož prodam, elektrika, voda, asfalt do hiše. Tel. 02 688-37-01 in 02 629-16-46. PRODAMO: stanovanja - nova stanovanja raličnih velikosti - garsonjera, 2-3- in 4-sobno in parkirni prostori nad trgovino Špar; 1-sob. Ormoška; 2-sob., novo, Gorišnica; 2-sob. Dornava; 2-sob. Orešje; 2,5-sob. Zg. Hajdina; 3-sob Potrč- eva; 3-sob. Rimska pl.; 3-sob. Podlehnik zelo ugodno, 3-sob. Ma-jšperk; 4-sob. Cankarjeva ul. vseljivo meseca julija 02; 4-sob. Kidričevo; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske. Hiše: 1-druž. nedokončana Žabjak, Skor-ba nova poslovno-stan. hiša ob glavni cesti z večjo parcelo; 1-druž. Zg. Hajdina, vseljiva čez 6 mesecev; 1-druž. Brstje; 1-druž. Krčevina pri Vurbergu; 1-druž. Draženci; nedokončana Vitomarci; nedončana V. grad. faza Placar; starejša Mala vas; atrijska Sakušak; atrijska Zg. Pristava; atrijska Klepova; 1-druž. Ptujska Gora; 2-druž. Ptujska Gora; Tibol-ci; Strjanci; mestna hiša Aškerčeva; nova Zagojiči; Lešje; Cirkulane III. grad. faza; 2-druž. Spuhlja, v račun stanovanje; starejša Bukovci; Haj-doše; Moškanjci itd. Rabelčja vas - prodaja vrstnih hiše, še omejena količina. Ptujske toplice, apartma 55 m2 z vso opremo. Parcele: Destrnik; Krčevina pri Ptuju; Maistrova; Trgovišče; Rogoznica. Kmetije: Lovrenc na Dravskem polju; Krčevina pri Vurbergu; Majski Vrh; Slovenja vas, Mala Varnica 8 ha zemljišča. Poslovne hiše in vikendi na raznih lokacijah. V najem se daje opremljena pisarna 22 m2 v posl. centru Domino; 2-sobno opremljeno stanovanje. Agencija VIKEND, Biš 8 b, Trnovska vas, tel. 02 757 11 01; GSM 041 955-402, posl. center Domino, Trstenjakova 5, tel. 02 748 10 13; fax 02 748 10 14. MAMA, ni te več na pragu, ni te več v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si SLOVO. V SPOMIN Skrita bolečina spremlja spomin na 19. januar 2001, ko si nas za vedno zapustila, draga mama, tašča in babica Lizika Jakop IZ GRADIŠČ 53, CIRKULANE Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete sveče. Žalujoči: hčerka Metka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Viktorja Selinska IZ VOLKMERJEVE 27 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrekli soža-lje. Vsem iskrena hvala, predvsem g. župniku, pevcem, govorniku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: žena in hčerka Eno leto na grobu tvojem sveče že gorijo, v našem srcu bolečina je boleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. V življenju svojem bil si delaven, a potem prišla bolezen je, te premagala in zapustil si nas vse. SPOMIN Tiha bolečina spremlja 24. januar, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek, pradedek Stanislav Korpar IZ SEL 36 Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njegov spomin. Vsi njegovi [Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10 S teboj govorim, pa sem ti daleč. Senca je vzrasla v tisoče senc. Sam sebe ne ločim od njih, ne poznam. Kako naj ti rečem, kam? Vem, vi ne morete tega razumeti. (S. Kosovel) ZAHVALA Zadnji dan v letu 2001 smo se poslovili od žene, mame, babice, tašče, sestre in svakinje Vere Jancic roj. Bezjak Hvala vsem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku, z nami sočustvovali in nam pomagali. Hvala za darovane sveče in razumevanje ob odklonitvi cvetja in vencev kot dar bolnišnici. Hvala vsem, ki so v tej ustanovi skrbeli zanjo. Hvala patrom: Mihu Majetiču, Janezu Ferležu in Lojzeku Klemenčiču za opravljen obred in darovano sv. mašo, pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete pesmi, govornici ga. Veri Kokol za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsi njeni Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Tih in boleč je spomin na 26. januar 1998, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Stanko Lozinšek IZ MOŠKANJCEV 108 Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Tvoji najdražji Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V našem domu pa ostala je praznina in velika bridka bolečina. SPOMIN 24. januarja so minila tri žalostna leta, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine, dragi Srečko Tominc IZ SEL 10/B Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ter s prižigom sveč počastite njegov spomin. Tvoji najdražji! m Ugasnil za vedno je tvoj pogled, za vedno so sklenile se tvoje pridne delovne roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. Sedaj prazen je naš dom, zaman oko te na dvorišču našem išče, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi očeta, moža, brata in strica Jožeta Bratuska IZ MALE VARNICE roj. 1931 - umrl 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter sosedom, ki ste nam ob teh težkih in bolečih trenutkih stali ob strani in tolažili našo bolečino. Hvala vsem,ki ste ga pospremili v dom večnega počitka, darovali za vence, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku E. Vajdi za opravljen poslovilni obred, hvala govorniku J. Kozelu in hvala pevcem za odpete pesmi. Plačila za izkazano dobroto in pomoč ni - le beseda HVALA. Žalujoči: sin Jožek, žena Julika, sestri Micika in Malika, brat Alojz ter drugo sorodstvo NOVA GORICA / TEKMOVANJE ZA KRALJICO SLOVENIJE Ptuiianka Anja - prva spremjevalka Najlepše s tekmovanja za kraljico Slovenije (od leve): Branka Vilendečič, Dragana Stančić, Anja Grah, Vida Repnik. V Novi Gorici je ob koncu leta v klubu Joy potekal finalni izbor Kraljica Slovenije za kraljico Sveta 2001. Na pred-tekmovanja se je prijavilo veliko deklet, ki niso smela biti mlajša od 16 in ne starejša od 27 let. Na finalnem izboru v Novi Gorici pa se je potegovalo za naziv kraljice Slovenije 2001 deset tekmovalk iz cele Slovenije. V zabavnem programu so sodelovali skupina Karma, Dominik Koza-ric in Adi - bivši član Crvenih jabuk. Prireditev je povezovala Anja Tomažin (Extra magazin). Kraljica fotogeničnosti je postala Vida Repnik, dijakinja iz Ljubljane, druga spremljevalka je Branka Vilendečič, študentka iz Celja, prva spremljevalka Anja Grah, dijakinja iz Ptuja, kraljica Slovenije 2001 pa je 18-letna Dragana Stančič, dijakinja iz Ljubljane. Kraljica Slovenije se bo udeležila svetovnega tekmovanja za kraljico sveta, ki bo 25. januarja v Dusseldorfu v Nemčiji, prva spremljevalka Anja Grah pa gre na tekmovanje za kraljico Evrope. Leon Ribnikar SPODNJE PODRAVJE / TABOR DRAVA 2001 Je Dravo še mogoie rešiti? Mladi so z raziskavami ugotavljali, da je Drava glede onesnaženosti še zmeraj v tretjem kakovostnem razredu, da pa ji je z drugačnim odnosom vendarle še mogoče vliti novo življenje. Od 3. do 7. julija in od 29. do 31. oktobra je pod okriljem raziskovalnega društva Zlatovranka in pod vodstvom mentorjev Aleša Doliske in Ksenje Majerho-fer potekal raziskovalni tabor z naslovom Drava 2001. Vsebinska zasnova tabora, v katerem so sodelovali učenci, dijaki in študentje, je bila, ugotavljanje stanja reke Drave na njenem toku od meje z Avstrijo do Ptujskega jezera in primerjava dobljenih rezultatov z lanskimi meritvami. "Poseben poudarek smo letos namenili vzgoji udeležencev predvsem na področju ekologije rečnih voda. Tako so se udeleženci seznanili z najbolj običajnimi ekološkimi parametri, ki jih zasledimo v vodah, od klasičnih fizikalno-kemijskih do oksida-cijskih parametrov. Razen teoretičnih osnov so pridobili tudi osnovne veščine za določanje najosnovnejših parametrov. Za-pletenejše raziskave so potekale v laboratoriju, meritve pa so izvajali za to posebej usposobljeni zunanji sodelavci. Dobljene vrednosti so udeleženci tabora tudi ocenjevali: presodili so dejansko kvaliteto reke, analizirali posamezne vplive na njeno kvaliteto ter napisali poročilo, ki vsebuje tudi idejne rešitve problema reke ter smernice za nadaljnje delo potrebno nujno začeti izvajati aktivnosti, ki bi omogočile kvalitetni premik v smeri 2. kakovostnega razreda. Udeleženci tabora so predlagali nadaljnje aktivnosti v smislu permanentnega spremljanja kvalitete reke na omenjenem področju ter predvsem aktivnosti, ki bi že kratkoročno vodile do 2. kakovostnega »Prijazen« utrinek z obrežja Drave tako društva kot naslednjih raziskovalnih taborov," je po taboru povedala Ksenja Majerhofer, vodja letošnjega tabora. Ključna ugotovitev tabora je žal dokaj identično stanje v primerjavi z lanskim letom, tako da reka Drava še vedno sodi v 3. razred onesnaženosti. Zato je razreda. Tako bo omenjeni raziskovalni tabor, ki postaja tradicionalen, nedvomno veliko prispeval k izboljšanju življenja ob Dravi, to pa je interes nas vseh, še posebej mlade generacije, ki se omenjenih problemov zelo dobro zaveda. Saška Seniiii če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti. Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo oblačno, padavine bodo do večera zajele vso državo. Najmanj dežja bo v SV Sloveniji. Še bo pihal jugozahodnik. Temperature bodo od 2 do 8, v SV Sloveniji od 7 do 12 stopinj. Obeti V petek bodo padavine že povsod ponehale, čez dan se bo postopno zjasnilo. Pihati bo začel severni veter. V soboto bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Kulturni križemkražem PTUJ * Nocoj (v četrtek, 24. januarja) ob 20.30 bo v Kolnkišti literarni ve~er s pisateljem Alešem Čarom. MAJŠPERK * Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj in občina Majšperk prirejata v petek, 25. januarja, ob 18. uri v dvorani TVI Majšperk območno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Nastopilo bo osemnajst skupin. Strokovno bo srečanje spremljal mag. Drago Kunej iz Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU Ljubljana. SELA * V soboto, 26. januarja, bo ob 18. uri v dvorani kulturnega društva Sela drugi del območnega srečanja ljudskih pevcev in godcev. Tokrat bo soorga-nizator občina Videm. Nastopilo bo kar štiriindvajset skupin ljudskih pevcev in godcev. CERKVENJAK * V soboto, 26. januarja, ob 19.00 uri bo v Kulturni dvorani predstava ljudske veseloigre Davek na samce, ki jo bo uprizorilo KUD Vitomar-ci. LENART * Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana vabi v soboto, 26. januarja, ob 19. uri v dom kulture Lenart na večer arij in samospevov s solistom Andrejem Ažmanom in Ireno Košmerl Leš (klavir). SLOVENJA VAS * V dvorani gasilskega doma bo v nedeljo, 27. januarja, ob 15. uri nastopila gledališka skupina KD Skorba z veseloigro v treh dejanjih Zakonci stavkajo. TRNOVSKA VAS * V nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri bo predstava ljudske veseloigre Davek na samce, ki jo bo uprizorilo KUD Vitomarci. CIRKOVCE * Dramska sekcije prosvetnega društva Kungota bo to nedeljo, 27. januarja, ob 19. uri uprizorila v domu krajanov v Cirkovcah svojo uspešnico, komedijo Vaške afere domačina Janka Vindiša. PTUJ * Prihodnji četrtek, 31. januarja, ob 18. uri bo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča predstavitev pravljice - knjige in ilustracij - Kurent avtorice Liljane Klemenčič in ilustratorja Matjaža Schmidta. Uvodoma bo zbrane nagovoril dr. Martin Žnider-šič, glavni urednik založbe Slovenska knjiga. Pravljični večer s predstavitvijo avtorjev in otvoritvijo razstave originalnih ilustracij bo vodila Tjaša Mrgole Jukič. PTUJ * Od torka, 22. januarja, v gostilni Lužnik razstavlja slike Milena Pečar, članica likovne sekcije Angela Besednjaka iz Maribora in predsednica kulturnega društva Vurberg. KINO PTUJ * Nocoj ob 18. uri je na sporedu slovenski film Kruh in mleko, ob 20. pa Kaj ženske ljubijo. Ta film je nato do konca tedna na sporedu ob 18. in 20. uri. V soboto in nedeljo je ob 15.30 na sporedu Harry Potter. Prihodnji teden si lahko ob 18. uri ogledate film Je sploh lahko še slabše, ob 20. pa Snif. V soboto in nedeljo je ob 15.30 spet na sporedu Harry Potter. CRNA KRONIKA HOC VÍOMIÍCEV V noči na 18. JANUAR je neznani storilec vlomil v gostinski lokal in trgovino Amor v Slovenji vasi, od koder je odnesel nekaj menjalnega denarja, alkoholnih pijač in cigaret. Premoženjske škode je okoli 150.000, 00 SIT. Istega dne je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Hajdošah in odnesel nekaj oblačil ter lastnika oškodoval za 20.000,00 SIT. Tega dne je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Gubčevi ulici v Ptuju. Iz stanovanjske hiše je odnesel več zlatnine v skupni vrednosti 200.000,00 SIT. HAPADELA GA JE HA HODNIKU 18. januarja ob 22.00 uri je neznani storilec v hodniku stanovanjskega bloka v Potrčevi ulici v Slovenski Bistrici z roko udaril v glavo M.R., starega 51 let, iz Slovenske Bistrice ter mu vzel denarnico s 30.000,00 SIT gotovine. hesreCa ha PARKIRIŠČU 16. januarja ob 11.15 uri se je na parkirnem prostoru v Žolgarjevi ulici v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča, ko je voznik os.avtomobila R5 A.A., star 32 let, iz Maribora med vzvratno vožnjo po parkirnem prostoru trčil v peško L.J., staro 89 let, iz Slovenske Bistrice. Peška se zaradi poškodb zdravi v Splošni bolnišnici Maribor. VLOM V POČITNIŠKI HIŠICI Neznani storilec je med 6. in 14. januarjem vlomil v počitniško hišico v kraju Sodinci, občina Ormož, ter iz notranjosti in vinske kleti odnesel razno kmetijsko orodje, stroje in drugo drobno orodje, prilastil si je tudi tri slike z neznanim motivom, TV sprejemnik Evelux Gorenje, odnesel nekaj posteljnine, iz garaže pa odpeljal avtoprikolico Tehnika Bjelovar modre barve. Lastnik S.M. je utrpel škode za okoli 1.200.000 SIT. V istem času je bilo vlomljeno tudi v vikend v kraju Se-nešci, od koder je neznanec odnesel razno orodje in lastnika F.S. oškodoval za 300.000 SIT. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Lidija Svenšek, Sela 21, Ptuj - dečka; Darja Pučko, Kajžar 27, Miklavž pri Ormožu - Rebeko; Sabina Zelenik, Spuhlja 112/b, Ptuj - deklico; Slavka Levovnik, Vinski Vrh 89, Miklavž pri Ormožu - Nino; Simona Lozinšek, Sela 14/b, Lovrenc - Lovra; Zdenka Horvat, Levanjci 23, Destrnik - Jana; Renata Hrnčič, Pestike 18/a, Zavrč - Mitja; Lidija Mo-horko, Jurovci 14, Videm - Leona; Zdenka Rakuša, Cvetkovci 103/a, Podgorci - Ambroža; Klavdija Ar-nuga, Trnovska vas 44/a -Zalo; Silvija Erjavec, Tr-novci 43, Sv. Tomaž - Klaro; Milena Munda, Zagorje 20, Sv.Tomaž - dečka; Renata Lipnik, Zg. Ključaro-vci 14, Sv. Tomaž - Mašo; Marjana Berghaus, Žabjak 37, Ptuj - Jureta. Umrli so: Angela Verde-nik, rojena Korošec, Lešje 7, rojena 1912 - umrla 11. januarja 2002; Ana Segu-la, rojena Lorbek, Zagrebška c. 73, Ptuj, rojena 1921 - umrla 12. januarja 2002; Elizabeta Bratušek, rojena Vidovič, Sturmovci 28, rojena 1935 - umrla 13. januarja 2002; Marija Vogrin, rojena Lerchbaumer, Vin-tarovci 85, rojena 1915 -umrla 10. januarja 2002; Alojz Brodnjak, Slovenja vas 10, rojen 1918 - umrl 13. januarja 2002; Marija Vedernjak, rojena Padar, Kraigherjeva ul. 15, Ptuj, rojena 1921 - umrla 12. januarja 2002; Janko Hebar, Osluševci 45, rojena 1945 - umrla 14. januarja 2002; Alojz Kmetec, Ul. kneza Koclja 10, Ptuj, rojen 1923 - umrl 17. januarja 2002; Ciril Prigl, Potrčeva c. 50/a, Ptuj, rojen 1935 - umrl 18. januarja 2002. cŘ POPRAVILA KAROSERIJE ZAMENJAVA VETROBRANSKIH STEKEL SERVIS HITRO - KVALITETNO Bnaa/Ěi Avto Prstec cl.o.o.,Ob Pravi 3a. Ptuj. 02/782-3001,050/613-310