NAŠE Naš naslov: AVALOS 250 - BUENOS AIRES REPUBLICA ARGENTINA duhovno” življenje S 1 91 it FB.ANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesion 2560 Buenos Aires, 16. junija 1934. NU ESTRA VIDA ESPIRITUAL Številka 54 Nedeljsko berilo Berilo četrte pobinkoštne nedelje je izbrano iz pisma apostola Pavla Rimljanom 8, 18-23. Bratje! Mislim, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki es bo razodela nad nami (1). Kajti vse stvarstvo željno pričakuje razodetja božjih sinov (2). Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti (3), ne iz svoje volje, ampak zaradi tistega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo samo iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveličanih božjih otrok. Vemo namreč, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah (4). Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha (5); tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo posinovljenja (6), odrešenja svojega telesa (7). (1) Nekateri prestavljajo tudi, da trpljenje sedanjega časa nima nobenega pomena v primeri s slavo, ki se bo zaradi njega razodela nad nami, da je primeroma majhno in ni niti vredno, da se omenja. (2) Sodnji dan, ko bomo vsi dobri ljudje vstali v poveličanih telesih, in bomo s Kristusom oslavljeni, kateri smo zaradi Njega in z njim trpeli, takrat šele takrat, bomo vsem razodeti kot ljubi božji sinovi, kar o., inski.j tako velikega, da vse stvarstvo že komaj čaka, kar koprni pričakovanja tega velikega dne. (3) To lažje razumljivo ko dopovedljivo mesto bi morda z drugimi besedami, bolj na široko takole podali: Zato so bile stvari ustvarjene, da bi človeku služile, da bi mu bile k pridu. V kazen za greh pa je Bog zemljo preklel in odločil, naj človeku tudi stvarstvo več tako ne služi, kakor bi mu sicer. Zemlja in njene moči so postale človeku dostikrat nasprotne. Mislimo na ta-koimenovane elementarne sile: potrese, povodnji, bolezenske epidemije itd. Tudi človek sam stvari, ki naj bi jih po pameti rabil, dostikrat zlorablja. Mislimo na jed, pijačo, vsakovrstne telesne in duševne zmožnosti in sposobnosti. Zaradi te razdvojenosti kakor da trpi tudi narava sama in že komaj čaka, da bo spet zavladalo prvo prijateljsko razmerje med njo in človekom, ko bo sodnji dan dopolnjeno naše odrešenje in posinovljenje. (4) Sveto pismo ponovno govori o prerojenju, popolnem prenovljenju, o rojstvu za nebesa, ki da je, kakor telesno rojstvo, nujno združeno s trpljenjem. (5) Prvine Duha so darovi Svetega Duha, zlasti vera, upanje in ljubezen, ki so kakor troje v naše duše vse-janih semen, iz katerih bo ob svojem času zraslo poveličanje. V semenu, ki bi mu lahko rekli tudi prvina, se nahaja na nek način na primer že vsa rastlina, ki bo zrasla iz njega. Tako se tudi v nas, ki imamo vero, nahaja na nek način že tudi sad vere, upanja in ljubezni, ki je poveličanje v nebesih. (6) Posinovljenje se sicer prične z opravičenjem, o čemer je apostol malo preje obširneje razpravljal, dopolnilo pa se bo šele s poveličanjem, ko bo v naše duše vsejano seme vere in dobrih del rodilo tudi sad: pover ličenje in plačilo v nebesih. (7) V tem smislu je apostol malo preje (Rim 7, 24) tako leno vzkliknil: “Jaz nesrečni človek, kdo me bo rešil telesa, te smrti”, to jc telesa, ki je polno slabega poželjenja in vodi v duhovno smrt. Nedeljska misel, ki si jo med tednom večkrat ponovi: Kateri so s Kristusom trpeli, bodo z njim tudi oslavljeni! Evangelij 24. junij — peta pobinkoštna nedelja slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi. Evangelij četrte pobinkoštne nedelje pripoveduje, kako so se Jezusovi učenci, ribiči, trudili vso noč, pa niso ujeli nobene ribe, ko pa so na. Jezusovo besedo zopet vrgli mrežo, so ujeli rib s katerimi so tako napolnili dva velika čolna, da sta se skoro potapljala, na kar so učenci, ki doslej še niso stalno hodili z Jezusom, potegnili čolne h kraju, vse popustili in šli za njim. Misel, ki jo je mogoče posneti iz evangeljskega besedila in ki jo večkrat med tednom prevdarjaj: Vse premorem, če sem s Kristusom! Nedeljska molitev Vljudno prosimo vse verne ljudi, da se pridružijo oficijelni nedeljski molitvi Cerkve, ki jo bomo odslej redno prinašali v našem listu. Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na Tvojo besedo bom vrgel mrežo. V. Naj se dviga, Gospod, moja molitev O. Kakor kadilo pred Tvojim obličjem. M o 1 i m o. Daj nam prosimo, Gospod, da se bo tek sveta po Tvoji ureditvi za nas mirno uravnal in se bo Tvoja Cerkev nemotene pobožnosti radovala. Po istem Gospodu našem Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha Bog na vse veke vekov. Amen. gVlalo katekizma v za nase male V betlehemski okolici so ponoči pastirji čuli pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je stopil pred nje in obsijala jih je nebeška svetloba. Pastirji so se silno prestrašili. Angel jim je pa rekel: “Ne bojte se. Oznanjam vam veliko veselje. Danes se vam je v mestu Davidovem rodil Zveličar. In to vam bo znamenje: Našli boste Dete v plenice povito in v jasli položeno.” In hipoma je bilo tam veliko angelov, ki so Boga hvalili, rekoč: Slava Bogu na višavah in na zemlji, mir ljudem, ki so Bogu po volji! Ko so se angeli vrnili v nebesa, so rekli pastirji: “Pojdimo tja do Betlehema in poglejmo, kar nam je oznanil Gospod.” In pohiteli so ter so našli Marijo in Jožefa in Dete, položeno v jasli. In pastirji so Boga slavili in hvalili za vse, kar so slišali in videli. Kdo je prvi prišel Jezusa obiskat? Prvi so prišli Jezusa obiskat pobožni pastirji. Kdo je pastirjem oznanil Jezusovo rojstvo? Pastirjem je -Jezusovo rojstvo oznanil angel. Cerkveni koledar K-^emila,hk0obllščemoJezusa? Mi lahko obiščemo Jezusa v cerkvi. 17. julij - četrta pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. 18. junij — pondeljek — spomin svetega dijakona Efrema iz Edese v Mezopotamiji, slavnega pisatelja in doktorja Cerkve. 19. junij -- torek —- spomin svetih bratov Gervazi-ja in Protazija, ki sta bila v Milanu do smrti mučena zaradi stanovitne vere v Kristusa. 20. junij ■— sreda — spomin svetega Silverija, papeža in mučenca, ki je bil na povelje brezbožne carigrajske cesarice Teodore izgnan iz Rima v tuje, nezdrave kraje, kjer je po mnogih stiskah tudi umrl. 21. junij — četrtek — spomin svetega Alojzija, ki se je odpovedal knežji časti, da je mogel vstopiti v red očetov jezuitov, kjer pa je umrl še kot klerik, mlad pripravnik na duhovski stan. 22. junij — petek — spomin deset tisočerih mučen- Kje ie Jezus v cerkvi? V cerkvi je Jezus na oltarju, v hišici, ki ji pravimo tabernakelj. Pomni. Obiskuj rad Jezusa v cerkvi, kadar moreš. Pred tabernakljem moli: Jezus, verujem v te, Jezus, upam v te. Jezus, ljubim te nad vse! Bodi milostljiv meni ubogemu grešniku! Amen. Jezus, tebi živim, Jezus, tebi umrjem, Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Posebno rad pridi v slovensko cerkev na Paternalu, Avalos 250, kadar je v nji Sloven- cev, ki so bili na gori Ararat v Armeniji zaradi stanovitne vere v Kristusa pribiti na križ. 23. junij — sobota. — vigilija, dan spokorne priprave na praznik velikega . spokornika Janeza Krstnika, predhodnika Gospodovega. ska božja služba, to je vsako nedeljo in vsak praznik ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. Prosi starše, naj te puste, ali pa še boljše, naj gredo s teboj. Kot p r i-p r a v. o za XXXII. med- narodni evharistični kongres v Bue-n o s Airesu prirejajo po vseh večjih krajih Južne Amerike pokrajinske ev-h a r i stične kongrese, ki so vedno zelo številno o-biskani. Naša slika nam p r e dstavlja š k o f o vsko mašo na evharistični slavnosti v Parana, ki jo je ob veliki u-deležbi ljudstva daroval buenosajreški pomožni škof msgr. Devoto. Sedmošolec Jože Cukale, Št. Vid nad Ljubljano: Cvetna nedelja Ko se je Augustin, vseučiliški profesor, kakor bi ga mogli imenovati, zamislil v smisel, veljavo in pomen svojega učenega, pa zgolj posvetnega in celo brezbožnega dela, in hkrati v krščansko življenje mnogih svojih preprostih vrstnikov, je prevdaril in vzkliknil: Glej, Augustin, tile preprosti ljudje si služijo in grabijo nebesa, ti pa boš ob vsej svoji učenosti pogubljen! šel je vase, postal duhovnik, škof in svetnik. Našim cenjenim čitateljicam in čitateljem priporočamo, da še enkrat preberejo začetek Cukalove razlage Ovetne nedelje v zadnji številki našega lista, in ponavljamo svojo radovednost, kaj da si bodo mislili in kaj da bodo rekli tisti naši dragi rojaki in rojakinje, ki se imenujejo kristjane in mislijo da so, pa ne marajo za nobeno bogoslužje, ne za našo slovensko jutranjo sveto mašo, ne za popoldanske večernice, ki imajo za vse ali vsaj za marsikaj dovolj časa, za božjo službo pa ga “pri najboljši volji” ne morejo najti, ki tudi kakšen peso še najdejo za to ali ono veselje, dvajsetih eentavov za tramvijo, ki bi jih peljala v cerkev pa mislijo, da nikakor ne morejo utrpeti, ki so bili pri sveti birmi potrjeni za vojake in če treba mučence Kristusove, pa jih je priti v Njegovo Cerkev — sram in strah. Veseli bomo, če nam bo kdo izmed njih vsaj pismeno sporočil kako in kaj. Ur. Izročanje palm in oljk lahko primerjamo obredu na svečnico, ko nam daje Cerkev sveče. Takrat človek obljubi, da bo otrok luči. Danes pa obljubljaš, da boš veren Kristusov spoznavalee, in če treba tudi njegov mučenec. Ali veš, kaj se pravi biti mučenec? Mučenec pomeni pričevalec Kristusov, pričevalec v delu in trpljenju, pričevalec v besedi in priznanju na zunaj, tudi če je teško — če bi bilo vedno lahko, bi bili vsi ljudje brez izjeme vedno najboljši Kristjani in Kristusovi pričevalci — tudi če je zaradi stanovitne in dosledne vere v nevarnosti tvoja namišljena čast, premoženje, celo tvoja kri in življenje. Ko si obesil v svojo sobo blagoslovljeno palmo, naj Te vse leto spominja tvoje posvetitve v prieevavca Kristusovega. Še nekaj. Kakšen je razloček med resničnim Gospodovim trpljenjem pred tisoč in devetsto leti, Gospodovim trpljenjem, in slavnostjo velikega tedna? Razloček je ta: Nekoč je trpel Kristus sam, sedaj pa hoče svoje ude, to je nas kristjane, peljati po križu do vstajenja. Palme v rokah govore: “S Kristusom gremo in Kristus z nami po trpljenju do vstajenja.” 2. dejanje: Procesija s palmami. Samo kot vitez in mučenec Kristusov, si vreden spremljati Gospoda in kralja mučencev v junaški boj. “Zmagovalca nad smrtjo in peklom spremljamo v boj”, to je pomen drugega dejanja misterija cvetne nedelje, procesije z oljčnimi veieami in palmami. Udeležimo se je z globoko zbranostjo! Predočimo si da živimo v času mučencev: Eden izmed nas je zaradi svoje stanovitne vere obsojen na smrt. Prijatelji ga spremljajo na njegovem zadnjem potu. S kakšnim svetim strahom in spoštovanjem bi hodili. Procesija se zgane. Spredaj križ. Krasni spevi nas spominjajo, da Gospodovi apostoli spremljajo zmagovalca smrti. Na žalost je procesija s palmami v naših cerkvah samo naznačena. V srednjem veku je šla iz mesta vsi s palmovimi vejicami, znamenji miru, v rokah. Jezusa so upodobili simbolično s križem ali s podobo na oslu. Kako globoka zamisel. Kristjani s Kristusom, to je procesija zmagovalcev in junakov, ki spremljajo svojega kralja. Naj bi take procesije spet obudili v življenje! Prosite Vašega župnika! Zlasti otroci naj se je udeleže in navdušeno kaj lepega zapojo! Vselej, ko zapojo Hozana naj veselo dvignejo palmove vejice, znamenje veselega zmagoslavlja. Procesija se vrne pred cerkvena vrata. Pevci vstopijo, nato se vrata zapro. Duhovniki in ljudstvo se zberejo pred zaprtimi vrati. Pevski zbor zapoje navdušen slavospev Kristusu Kralju, ljudstvo pa zadnji pripev (refren) vedno ponavlja. To je slovita himna, ki jo je na čast Kristusu Kralju zložil škof Teodulf iz Orleana, ko je bil v ujetništvu okoli 821. Ko je spev končan potrka subdijakon s križem trikrat na vrata, ki se nato odpro, nakar gredo vsi v cerkev. Silno lep pomen ima ta obred: vse človeštvo hrepeni po večnem cilju, po nebesih, ki jih predstavlja cerkev. Vsled izvirnega greha pa so rajska vrata zaprta. Tedaj pride Jezus, stopi na križ in s svojo smrtjo, s svojim zado-stilnim, za grehe sveta spravnim trpljenjem potrka na nebeška vrata, ki se odpro. Zdaj je vhod v nebo odprt. Zaprl se bo šele spet na sodnji dan. Tako prehaja naša zemeljska procesija v nebeško. Ko je procesija stopila v cerkev, se pozorišče nenadoma izpremeni. Veselo smo spremili Gospoda do vhodnih vrat na — krvavo ženitovanje. Prostovoljno in s častjo gre Kristus v strašno trpljenje. Sedaj se začne Cerkev živo spominjati in si predstavljati strahotno trpljenje Kristusovo, s katerim tudi ona sočuvstvuje in trpi. Začne se najžalostnejša maša cerkvenega leta. Veliki četrtek prevladuje pri maši namreč veselje zaradi spomina na postavitev zakramenta svetega Rešnjega Telesa. Veliki petek v znamenje obupne žalosti sploh ni prave maše. Veliko soboto pa začne neučakana Cerkev že proslavljati veseli spomin vstajenja Gospodovega. 3. dejanje: Slovesna maša Pri mašnem formularju cvetne nedelje stoji v mašni knjigi še sedaj pripisano: “Statio ad Stum Johannem in Laterano — maša pri svetem Janezu v Lateranu”, zato, ker so svoj-čas darovali vsako leto današnji dan sveto mašo v lateranski cerkvi. S papežem in kardinalskim zborom in vsem krščanskim svetom stopimo torej v duhu tudi mi v to veličastno cerkev božjega Odrešenika, ki naj nam pomeni mesto Jeruzalem, kamor spremljamo Gospoda. Pri vhodu v cerkev zapoje zbor: “Ko je Gospod šel v sveto mesto, mu je judovsko ljudstvo prišlo nasproti s palmovimi vejami v rokah: “Slava na višavah!” (antifona pri vstopu v cerkev). čemu je Gospod šel v mesto? Da bi ga kronali za kralja tako slovesno, kakor slovesno so ga pozdravljale veselja pijane množice? Ne! Zato je prišel Jezus v Jeruzalem, da bi trpel za nas. Sveta maša nas takoj prestavi v sredo Kristusovega trpljenja. Vse njene dele preveva globoka žalost. Cerkev nam začne slikati trpečega Kristusa. Njene pesmi so žalostni vzdihi iz Kristusovih ust, ki pričajo o njegovi zapuščenosti. Trije možje sv. pisma nam opisujejo Kristusovo trpljenje in smrt. a) Kralj in prerok David (pri vstopu, sto-pinjski molitvi in pri daritveni gostiji). b) Učitelj narodov in veliki pričevalec križa apostol Pavel (v berilih). c) Apostol in evangelist Matej (v opisu trpljenja). I. Kraljevi pevec zapoje sloviti mesijanski 21. psalm. Po enoglasnem pričanju cerkvenih očetov in tudi sinagoge je ta spev direktno mesijanski, to se pravi, da že besedni pomen kaže na Mesija — Kristusa. Razumemo ga kot Davidovo vizijo, kjer gleda prerok Kristusovo križanje. Psalm nam je zato toliko dražji, ker je na križu Gospod sam molil eno njegovo kitico, morda tudi ves psalm. Psalm živo slika višek trpljenja: zapuščenost Gospodovo na križu. Pri petju psalma stojimo v duhu na Golgoti. Pred naše oči stopi žalostna podoba. V prvem delu vidimo nekako razdvojenost Odrešenikovega občutja: po eni strani vdanost, zaupanje, poslušnost do nebeškega Očeta, po drugi strani največjo zapuščenost, brez pomoči. V drugem delu se vrste pred nami različni prizori. Sovražnike slika kot divje ljudi, živalim podobne. Slišimo obupno ugotovitev in prerokbo: “Prebodli so moje roke in noge, in razdelili so si moja oblačila! Suh kakor prah je moj jezik!” Na koncu psalma se občutje popolnoma izpremeni. Kelih trpljenja je prikipel do robu. Zdaj že sije v mraku slava vstajenja. II. Zagovornik in apostol Križa sveti Pavel opisuje v pismu do Filipljanov glavne i^oteze Križanega. Pismo podaja krasen opis Jezusovega značaja, katerega najlepša poteza je: “Kristus je bil pokoren do smrti, smrti na križu, zato ga je tudi Bog povišal.” Te vrstice bodo glavna vsebina svetih obredov zadnjih treh dni velikega tedna. III. Tretji propovednik je evangelist sveti Matej. Matej nam riše Gospoda v vsej njegovi človečnosti, v njegovi zapuščenosti prav tako kot ga nam je opisal prerok. ►Skoro povsod v cerkvah pojejo popisovanje Jezusovega trpljenja ali pasijon trije duhovniki. Eden predstavlja Evangelista, drugi Kristusa in tretji ostale poedine osebe, ki nastopajo v urah Jezusovega trpljenja med tem ko igra pevski zbor vlogo ljudstva. Ko se poje pasijon, naj imajo pevci in ljudstvo palmove vejice v rokah, znamenje zvestobe do Kristusa trpečega Kralja. V cerkvah, kjer ne pojejo slovesnega latinskega trpljenja, naj bero trpljenje s porazde-jenimi vlogami nekateri možje v domačem jeziku. Če še enkrat pregledamo bogoslužne obrede cvetne nedelje, jih torej lahko razdelimo v troje stopenj: (Konec: Naslednja stran pod črto) Franc Kunstelj, št. Vid nad Ljubljano: Ko sem brskal med starimi papirji, mi je prišlo v roke pismo, ki mi ga je pisal že pred leti tovariš iz Beograda. Takole mi je dejal: “Spomnil si me Cankarja. Njegovih del mi tu manjka, le parkrat mi je prišel v roke, da bi ga bral. Kljub temu ga vedno jasneje spoznavam, ker ga vsak dan vidim, po ulicah, v življenju, v pravdi in resnici. Hvala Bogu, da nam je dala zemlja vsaj enega človeka, ki je razumel vse boli in ki je imel pogum in sposobnost napisati, kar tisoči trpijo, a ne morejo povedati. Tu doli se Cankar nikoli ne bi mogel roditi. Saj smo si tako različni po dušah. Kadar greš mimo njegovega spomenika, odkrij se in prekrižaj, kot bi šel pred kakim znamenjem, saj nam je ta spomenik od najdražjih vsem, ki razumemo bol ponižanih 1. ) Zmagovalcu in Kralju Kristusu pripravljamo triumf. 2. ) Kristus ne gre sam v boj, spremljamo ga mi sami, ker smo posvečeni v njegove so-boritelje. 3. ) Končno gremo ž njim v smrt v sveti maši. Toda smrt ni naš končni cilj! Cerkev nam kaže vzvišenejšega. Kristusa smo spremljali skozi življenje in trpljenje v smrt, zato ga bomo tudi v vstajenje. Njegovo ime bomo nesli pred kralje in oblastnike (predglasje), in bomo nekoč ž njim kraljevali na veke. »Spomin na slovesni vhod Jezusov v Jeruzalem so obhajali že v prvih stoletjih. Zunanja slovesnost se za časa preganjanja ni mogla vršiti. Toda že v 4. stoletju jo obhajajo ne samo v cerkvah V,shoda, ampak tudi v samostanih sirske in egiptovske puščave. V za-padnih deželah je Beda Častitljivi prvi prišel na to misel. Antijohijski patriarh Severus in Jozue Stilites sporočata, da je Petrus, škof iz Edesse vpeljal že 1. 397. blagoslavljanje palm po vseh cerkvah Mezopotamije. Zdi se mi, da Kristus, kakor, svojčas, tudi danes tiho gleda po množicah nas ljudi, žalost m sočutje leskeče a- njegovih očeh. Žalost nad vsemi, ki ga ne poznajo in ga zaradi svoje izprijenosti ne morejo spoznati. Kakor da ne more več zadržati solz. Kristus joka: “O, če l)i spoznal danes, kaj ti je v mir. Pa je skrito pred tvojimi očmi!” Ivan Cankar Njegova duhovna rast Zadnji čas so nekateri celo javno obžalovali, da že dalj časa nismo prinesli nobenega življenjepisa naših velikih mož. Naj jim bo ustreženo z današnjim globokim pogledom v Cankarjevo dušo, opazovanjem njegove duhovne rasti. Pripominjamo, da je ljubljanska Nova založba ravnokar izdala šestnajsti zvezek Cankarjevih zbranih spisov, ki prinaša poleg raznih zanimivih krajših satiričnih, kritičnih in polemičnih spisov zlasti troje najvažnejših Cankarjevih del iz novejše dobe: Belo Krizantemo, Voljo in moč, in Lepo Vido, in zaključuje tako Cankarjevo delo tja do leta 1012. V teh delih je posebno jasen duhovni spor, ki divja v srcu vsakega človeka, ki pa je bil posebno silo»', v občutljivi Cankarjevi umetniški duši. Od teh časov si je pisatelj vedno češče zastavljal večno nerešena nasprotja čistosti in greha, čiste duše in s strastmi obremenjenega telesa, ki sta si daleč in tuja, kakor sta si daleč in tuja zvezda in luža. Najbolj abstraktno in težko umljivo Cankarjevo delo Lepa Vida je po urednikovem mnenju ena sama visoka pesem zmage duše nad svetom, “skladnosti dneva in večnosti”. Razumljivo je, da se bomo na Cankarjevo zunanje življenje in na njegovo splošno pisateljevanje še povrnili. Slika, ki jo prinašamo danes našim cenjenim čitateljem je ena izmed najboljših Cankarjevih podob, kar jih Slovenci imamo. Znamenita je tudi zato, ker nam jo je dala znana angleška umetnica gospa Leonora Lavrinova, žena našega belokranjskega rojaka gospoda Janka Lavrina, profesorja ruščine in slovanskih slovstev na univerzah v Londonu in Nottinghamu. Lavrinova sta zadnja leta večkrat obiskala našo domovino in je nstv.arila gospa Lavrinova ob tej priliki celo vrsto umetniških risb, ki so jih objavile najuglednejše angleške revije, njen mož pa je napisal h tem risbam krajše informativne članke. Oba naša odličnjaka tako na izredno učinkovit način seznanjata angleško govoreči svet z našo domovino,posebno ker gospo Lavrinovo visoko cenijo vsi angleški ljubitelji umetnosti. Tir. in razžaljenih, in spet čisto ljubezene do vseh dobrih. Veruj, .. .da je Cankar umrl brez greha, ker vsak greh, porojen v njegovi notranjosti, je takoj zamrl v silnem kesu njegove duše. ..” Šele danes razumem te besede. Cankar je od prve rože, ki jo je Utrgal v mladosti, šel kvišku preko vseh, Zoper vse, dokler ni prišel na vrh in s prečiščenim očesom pogledal nazaj na svojo pot in v “Podobah iz sanj” izpovedal svoj zadnji čredo. Ko je čutil, da ni več daleč smrtni dih ločitve, se je njegovo srce razklalo v grozi in bolesti. Zamislil se je v tajne onostranstva. “Človek, povej, kako si živel, komu živiš?” Ni vedel odgovora. Bolestni klic ni utihnil: “Koga boš v trpljenju klical, da ti bo stal na strani, da bo tvoj besednik pred pravičnim Sodnikom?” — Tedaj se pa dvigne, njegove motne oči se zalesketajo v sladkem nasmehu, njegovo bolno srce pa zapoje trojno zadnjo vsebino: Mati, Domovina, Bog! Šele tretji vzdih je popolnoma potolažil njegovo notranjo razburkanost. Ta izpoved nam jasno priča, da je bilo njegovo življenje en sam velik plamen, katerega zublji so zdaj bolj zdaj manj objemali večno Lepoto in Resnico, do katere je moral potiti krvavi pot. V Cankarju nimamo samo največjega sodobnega pisatelja v običajnem pomenu, ampak tudi oblikovalca naše narodne duše, ki še danes stoji med nami kot živa osebnost, in še vedno duhovi in oblikuje naše duše. Mnogim, ki so se v svojem iskanju resnice in pravice oddaljili od bitnega pojmovanja zadnjih vprašanj, kakor je svojsko slovenskemu človeku, kliče naš narodni vikar: “Luč je in Bog je, drugače ne more biti, ne sme biti: nekje je drugo življenje, kjerkoli; plemenitejše, večje, spoznanja polno življenje, nič podobno temu trudnemu, slepemu, zahajajočemu umiranju, ki je zdaj naš delež.” In nadalje oznanja, da je “drugo življenje”, zakaj “odkod drugače hrepenenje po njem, hrepenenje po smrti, po osvobojenju iz te žalostne ječe!” Le tak pisatelj—mislec je mogel trpljenje človeka in človeštva za resnico, za dobro in za pravdo poveličevati, z “legendo o Kristovi suknji”. Kaj je “Kristova suknja”? Pustimo besedo pisatelju samemu, “Brate, čemu jokaš? Raduj se in vriskaj od radosti: tudi ti nosiš Kristovo suknjo, kakor jo nosim jaz. Kakor jaz in kakor silni milijoni trpečih. Pa pride čas in blizu je, ko se bo razodelo vse do konca: da naše trpljenje ni bilo izlito kakor voda v pesek, temveč da nam je pognojilo, zalilo in branilo večno poveličanje; ko se bo razodelo, da je vsaka naša solza osušila tisočero drugih; in ko se bo navsezadnje preslavno razodelo, da smo mi vsi, mi zmagovalci, ki smo trpeli zaradi pravice, nosili rdečo Kristovo suknjo...” Mnogi bi hoteli gledati Ivana Cankarja enostavnega in doslednega kot napisan in izgotovljen program porabnega v lastnih idejnih dvomih in bojih ter dnevnih potrebah in mukah našega narodnega življenja. A Ivan Cankar ni tak. (Konec prihodnjič.) aostoi Kateri imajo radi argentinske revije jim priporočamo 30Q0 u o u o o 0 o o 0 o o 0 o n OE Veliko tedensko revijo CARAS Y CARETAS ki si jo lahko kupijo za 20 ctvs na kateremkoli kiosku ali pa si jo tudi naročijo pri upravi BUENOS AIRES, CHACABUCO 151 $ 2.50 trimeesčno $ 5.— polletno $ 9.— celoletno oziroma za provinco $$ 3,— 6,— 11 — in za inozemstvo dva zlata pesa trimesečno štiri zlate pese polletno osem zlatili pesov letno HM-H—-----mr-inr-' ■ ■» —.r.r-»r»i O 0 O o 0 o o 0 o o 0 :o I z p r e h o d po Vipavski dolini Mimo vasic Orešje in Višnje privede cesta v drvarski Podkraj tik pred vstopom v temno Hrušico, ki je pa važen prehod proti vzhodu. Omenjene so znamenite rimske utrdbe sredi gozda. Ko so te razpadle, so tem-plarji pri cerkvici sv. Jederti branili samotne popotnike. V Hrušici so tudi ujeli slovitega roparskega poglavarja Smodina. Dandanes pa je po temnih gozdih varno, le začrneli, a polteni oglarji, doma iz Podkraja, te še lahko preplašijo. Nad Podkrajem se dviga Streliški vrh, odkoder je langobardski kralj Alboin zahrepenel po rodovitnih italskih nižinah. Pod cesto na Črni vrb je globoka rodovitna udorina, podobna kraškemu polju; na dnu doline je prijazna, od sveta ločena vas Polje s premožnimi posestniki. Za eolskim farov-žem se cepi petero cest. Proti jugu se vijeta dve: na Ajdovščino in zgoraj pod Križno goro, ki spada pod Col, na Otelco. Po dolgih klancih preko golih rebri, koder gospodari “hrvaška burja,” (4) smo najprej v Štorijah s cerkviio sv. Jurija. Odtod tudi ime št. Jurij — Štjurij Šturije. Okoli po prijaznih preksončjih so vasice: Bitnje, Trnje, Grivče, Kožmani, Žapuže, Šlejkoti in Fužine z romantično preteklostjo, vredno velikega romana. Tu pri izvirku močnega in mrzlega Hublja, v zeleni in hladni soteski, so nekoč udarjala kladiva v Fužinah, šklopotali mlini in brnele žage. Danes se po žalostnih razvalinah solnči-jo modrasi in poganjajo koprive. Ljudstvo pravi, da je to kazen božja za brezbožne gospodarje, ki niso poznali Gospodovega dne. Izročilo ve,’ da jih je “jeremit”, puščavnik, ki je maševal pri cerkvici sv. Antona, opominjal, da bodo ondot še koprive poganjale in se bodo modrasi solnčili. Nemški gospodarji se za svarilo, ki se je pozneje tako grozno uresničilo, niso niti zmenili ter še nadalje pregrešno živeli in onečaščali Gospodov dan, zaničevali postavo božjo in zapovedi. Pri cerkvici sv. Antona (iz 1. 1673.) nad Fužinami je bila še pred kratkim znana božja pot. Zapuščeni kraj oživlja močni izvir Hublja, ki so ga dolgo smatrali za izvir Vipave; kar iz navpične skale privre in dela ob dežju do 50 m visok slap. Ob izviru je “Velika luknja” s tremi rovi. Baje se pride po njih do idrijskega “Divjega jezera”. Par raziskovalcev je ta luknja že požrla. Pravijo, da je v osrčju gore strahovito jezero, ki bo nekoč preplavilo vso Vipavsko dolino. Da bi Bog odvrnil to nesrečo, berejo vsak dan v Rimu po eno mašo. Pa tudi stare romantike je ob Hublju konec odkar so napeljali vodo v umetno jezerce. Pod njim je elektrarna. Iz Hublja so med vojno speljali tudi dober vodovod po vsej dolini. Lepa pot privede ob desnimi bregu do Pal z velikanskimi poslopji stare papirnice .pivovarne in mlina. Tudi tu diha smrt v cvetoči pokrajini. Le žaga žvižga še pesem o življenju. Nad Palami se dviga razdrapano skalovje Gradišče (225 metrov visoko) z ostanki prastarega gradišča in potem rimske utrdbe, že smo blizu Ajdovščine, ko ugledamo okrogel, na vrhu razdrapan, 20 m visok stolp sredi visokih topol ob Hublju. Zopet priča rimskega četverokotnega “castra” z 12 stolpi na mestu sedanje Ajdovščine. V okolici Ajdovščine so se tudi merile 1. 394 moči krščanskega cesarja Teodozija s poganskimi Evgenijevimi legijami. Danes ima trg pol kmetsko, pol trgovsko-uradniško lice. Obenem je sejmsko središče za vso Vipavsko. Dosti Ajdovcev in Šturcev, katerih ne loči več Hubelj z znanim mostom, ima zaslužka v tkalnici in v mlinu. Nekoliko, zlasti 'v sosednih Šturi-jah, je še kotlarjev. Ajdovščina je zrastla na škodo Vipave, ko so v njo prenesli vse uradne sedeže od tam in iz sosednega Sv. Križa. Neverjetno se sliši, a vendar je to Betlehemu podobno selišče na ljubkem, podolžnem grebenu 183 m visoko in s 1300 prebivalci (s Cesto vred) od 1. 1532. dalje — mesto. Na vzhodnem koncu mesta so še zidine in stolpi gradu grofov Attemsov. nekdanjih fevdalnih posestnikov Sv. Križa. Kot dva stražarja se dvigata na obeh mestnih koncih nad “placom” in nad “gasmi” zvonika samostanske in farne cerkve. Dosti starih, vegastih hiš, zlasti v južnem delu mesteca “v gasah”, je zapuščenih. Na severni strani so pa še lepo ohranjeni mestni zidovi in vrata. Na kriškem, kakor tudi na plaškem hribu so se že v starih časih dvigala gradišča. Pod njimi so premagale krščanske Teodozijeve čete poganske legije cesarja Evgenija. Z grofovsko slavo Attemsov pa je na gradišču zrastel grad in mesto. Ko so pa 1. 1842 prenesli okrajno sodnijo v Ajdovščino, je Sv. Križ jel propadati. Pa vendar lahko doživljaš v tem mestecu, ki kar ne spada v sredo vipavskih dobrav, srednjeveško mestno romantiko. Križana sta tudi dva znana moža: sloveči pridigar kapucin Janez Svetokriški, ki je od 1. 1691. do 1(07. izdal, v Benetkah in Ljubljani pet debelih knjig s pridigami v tedanjem vipavskem narečju; drugi je grof Kalin, zgodovinar na dvoru cesarja Ferdinanda. Pod Križem pelje cesta v Male in Velike Žab-Ije s starim grajskim poslopjem, odkoder do-speš čez Vrtovce in klance pod Školjem v Bra-niško dolino. Od Križa proti severu pelje cesta v žagarski Lokavec in k Slokarjem, kjer se ustavljajo- s hlodi obloženi trnovski vozovi. Od Slokarjev se vije cesta pod divjim skalovjem in skozi predore v Mačjem kotu do Predmeje. Cesta se boči pod pravim planinskim svetom, sredi dolomitskših tvorb; tu je že omenjena Smrkava baba. Zdi se, da te bo cesta privedla na kak ozek vrh, a kar nakrat zatemnijo pogled na desno in levo gosti gozdovi in cesta se tiho vleče pod stoletnim Smrečjem tja do robov Trnovega. Na desno od Predmeje imaš raztresene Otelčane, ki se štejejo bolj za Vipavce kot za Gorjane. Les, oglje in čipke jih. rede, nekaj polja je za priboljšek. Na levo pa kaže cesta na pravo trnovsko planoto. Sredi pota med Predmejo in Seloveem je gozdarska koča in nad njo vrh 1305 m; temu pravijo Vipavci Čaven. Lep pogled je na vasi spodaj : Štomaž, Skrilje, Kamnje, Vrta vin, Gojače, Malovše, Osek in drugih polno tja preko cvetočih Batuj, ki so se mehko stisnile h kolenom sivega Čavna kot k dedeku poslušat pravljice o hudiču, ki je iz (Sklep: Naslednja stran pod črto) Večerna idila z argc'J^skega kampa i Srečko F er f olj a, Resistencia, Chaco: Zanimivost ■ I Z Mnogoštevilni slovanski živelj po severnih argentinskih pokrajinah, ki doslej še niso poznale krize in revščine, preživlja danes posebno v Chacu težke in žalostne čase. Radi brezvestnih izkoriščevavcev razjarjeni in obupani čakareri so sklenili, da letos ne bodo pospravili poljskih pridelkov, posebno bombaža, češ da s svojimi trudi in znoji ne bodo polnili samo nenasitnih malh židovskih oderuhov, ki so jim ponujali za njihove pridelke tako sramotno nizke cene, da bi se niti žetev sama ne izplačala, kaj šele seme, sejanje in obdelovanje. Ko sta poleg tega še obe veliki židovski bombažni nakupovalni družbi Bunge y Born in Drevfus tako zelo, tako nenadoma in nepričakovano, in tako brez vzroka znižali ceno glavnemu pridelku Chaca, bombažu, so segli razjarjeni kmetje po skrajnih obrambnih sredstvih, po orožju in požigih, ker so bili mnenja, da drugače ne morejo dovolj ščititi svojih interesov. Policija je sicer nekaj kmetov aretirala, vendar so vsaj deloma dosegli svoj namen: zdramili so argentinsko javnost, ki je stopila vsa brez izjeme na njihovo stran, in argentinsko vlado, ki je poslala v Chaco svojega opazovalca, da razmere na licu mesta temeljito prouči. Važno je povdariti, da so začeli stavkati predvsem slovanski koloni, zlasti Bolgari. In da je pokazalo revolueijonarno gibanje tudi takojšen praktičen uspeh: ravno tako, kakor so preje naglo padale, so začele sedaj cene bombažu rasti. 1/. 230—250 pesov so prvotno padle na pesov 150—160, sedaj pa so se že spet dvignile na $ 190—200 za tono surovega bombaža s semenom, pri čemer se je točno izkazalo, da so vrgle ceno izključno samo brezvestne špekulacije nakupovalnih veletvrdk. * * * Slovanske kolonije v Chacu datirajo šele približno od leta 1912, Takrat so odšle v Chaco zlasti večje skupine Črnogorcev in Bolgarov, ki so se naselili v okolici Saenz Pena, Cuchilli, Las Brenas, Charate, Čampo Largo in Corzulla, kasneje tudi v Quitilipi in Machagay, kjer je znana posebno Tambora, ena izmed najmočnejših jugoslovanskih kolonij. same jeze hotel nanesti kamenja s Čavna na rodovitno polje, pa se mu je pas utrgal, ko je žejen lokal iz potoka, in se mu je pečina z ramen zvalila in ostala na mestu kot Ravenski školj, ali o velikem jezeru v votlem (1) Čavnu, ki poji studence v teh vaseh in o drugih čudnih rečeh, ki so vredne popisa, a bi zanje trebalo debelih bukev. Vse poilčavenske vasi ne leže v dolini, marveč na srednji višini 200 m, kjer vro na dan številni studenci. Da so pod Čavnom kraške votline, priča n. pr. “Pihalo” ob stezi na vrh Čavna. Iz te luknje piha leden zrak, včasih se čuje tudi šumenje vode. Nad Črničami n. pr. je hrib Sleinšica, ki se boči nad kraško še neraziskano jamo. Naravna k raška jama je tudi klet brniškega farovža s “podzemskim potočičem”, ki v enem kotu izvira, v nasprotnem pronica. Chaca Za temi prvimi pa so se začele stekati v Chaco cele trume Slovanov, Čehov, Slovakov, Poljakov, Rusov, Jugoslovanov itd., in danes lahko z mirno vestjo trdim, da pridelajo Slovani na primer od približnih skupnih 130.000 ton bombaža s semenom, svojih 80.000 ton, dočim odpade ostalih 50.000 ton v glavnem na Furlane in Špance. Slovani imamo torej v svojih rokah približno 70% celotnega bombažnega pridelka v Cha-eu. Kljub temu je naš gospodarski vpliv neznaten, trgovina pa je kratko vsa v tujih rokah ! Kljub bogastvu in številu in pridnosti ne pomenimo danes Slovani v Chacu skoro ničesar. Zakaj tako? Manjka nam pametne in smotrene organizacije ! * V Resistenciji nas živi 14 Slovencev in dobrih petdeset drugih Jugoslovanov. Pred kratkim smo se začeli zbirati in prihodnjo nedeljo, dne 17. junija, bomo imeli prvi sestanek za ustanovitev našega društva. Trideset se jih je za društvo že izjavilo, pod pogojem, da ne bomo vodili nobene politike, ki je prišla na tako slab glas. * * * Žalostno je, da se naši ljudje tako radi in tako hitro odtujijo svojemu ljudstvu in rodu, posebno, če jim je bila sreča mila in so se povzpeli na kakšno boljše mesto. Vsa čast pa tistim našim ljudem, ki se trudijo, da bi zaposlili našega človeka, če le morejo, in čeprav ga niso preje poznali. Kdo pa nam bo pomagal, če si ne bomo medseboj. * * * S prijateljem Črnogorcem sva obiskala pretekli teden Corrientes, glavno mesto istoimenske province. Corrientes leži onstran reke Parana, skoro ravno nasproti naši Resistenciji oziroma njenemu pristanišču Barranqueros. Vožnja z balso, posebnim državnim prevoznim čolnom, traja tri četrt ure in stane 50 ctvs. Nazaj nas pripelje radi vodnega toka nekoliko preje. Kakšna razlika med našimi slovenskimi vodami, na primer bistro Sočo, deročo Dravo ali Savo, in umazanim Parana, ki se leno vije med tolikimi otoki! Na obeh straneh sama nepregledna gozdna ravan, nobenega strmega brega. In Corrientes! Razočaral me je. Vse je nekam malomestno provincijalno, vaško, tesno in dušeče. Še zrak je nekam težak in dušeč, čeprav nima Corrientes nobene industrije. Mali in zanemarjeni glavni trg, ki mu pravijo ravno tako ko pri nas v Resistenciji, “25 de Mavo”, se mi je naravnost zagnusil. Večina mestnih hiš je pritličnih, zidanih v starem kolonijalnem stilu, s pokrito galerijo ob cesti, brez umetnosti in zanimivosti. Samo lepe cerkve so me nekoliko vzradostile, posebno ona na že imenovanem trgu 25 de Mavo, na katero se bom o priliki še povrnil. PIERRE L’ERMITE: DEKLICA Z OOP RTINM OČMI “Ah, če bi tebe ne imela, Rolandica moja!” “Glejte, saj sem vendar tu. Sicer pa, čeprav bi mene ne bilo, bi Vam ostala še vedno tista dobra dušica, tako nesrečna...” “...Kdo neki?” “E, to pa boste vendarle uganili.” “Rečem ti, Rolanda, da ne uganem pa ne uganem ničesar več...” “Recimo, da se kliče... Roger Maude. Toda poglejva na načrtu, kako daleč je do cerkve Sacre-Coeur... O, to je čisto blizu... Tam je neka ulica Lepic... Mislim, da bo to najkrajša pot. No, kaj pa potem?” “Dvoje: rada bi videla slona v botaničnem vrtu. Moj ded, ki je potoval okoli sveta, mi je često pripovedoval o tem slonu. Potem bi si pa rada ogledala velike trgovine...” “Tetka, če hočete obiskati velike trgovine, Vam svetujem, da greva rajši dopoldne. . . zvečer je namreč preveč ljudi; ne prideš nikamor in vsaka izbira je nemogoča... Kakor vse kaže, odhajajo Parižani okoli štirih popoldne z doma.” “Kaj, če bi šli torej najprej tja? V cerkev pojdeva pa zvečer.” “V redu! Kje imate klobuk? Torbico... e, dragoceno torbico! Zdaj pa pojdiva! “Ampak pod nobenim pogojem ne maram v podzemsko železnico Tega pa ne. . . ” “Tudi mene ne mika. Po tem, kar sva doživeli pred včerajšnjim, sem si rekla: naj velja, kar velja !. . . V Parizu sva le za nekaj dni in ne prideva nikdar več... Torej čemu bi obračali beliče! Ko bova vse zapravili, to se pravi, malo prej, bova sedli na vlak in — hajd, nazaj v Noirmoutier! Ali smem vprašati koliko denarja imate v torbici?” “Tri tisoč pet sto frankov...” “To je prava bogatija In ves ta denar imate v torbici?” “Da.” “Le glejte, da je ne izgubite!” “Brez strahu.” “Torej naročiva voz!” “Kje ga boš pa dobila?” “Oh, čim stopiva na ulico... Na trgu Cli-chi jih je, kolikor jih hočete... Lahko rečem tudi vratarju, naj pošlje ponj.” glej, kako si že dobro poučena !” “O, izvrstno, kajne? Koliko sem se naučila v štiri in dvajsetih urah!” \rse se je točno ujemalo in nekaj minut pozneje sta se teta in Rolanda poljali proti bližnji veliki veletrgovini. Tedaj šele se je teta Cecilija popolnoma zavedla. Bilo je deset dopoldne. Pod mlačnim oktoberskim solncem se je Pariz že dramil, ne da bi bila še gneča. Toalete so zbujale pozornost tete Cecilije, ki je imela posebno veselje do stvari, radi katerih se mora zgražati... oh, pač mala hibiea med njenimi čednostmi. Kratka krila, svetle nogavice, mali moderni šoleneki, pristriženi lasje, izložbe trgovin, mimo drveči avto ognjegascev, mestni stražniki z belimi palčicami, prečnice, ulice v prepovedani smeri... dijaška povorka... ogromen avto, ki je bil natrpan z Amerikanci in An- gleži — vse to so bile stvari, ki so veselile teto Cecilijo. “Kako lepo !. . . Pestro L. . . Živahno !. . . ” Nekje v najglobljem kotičku se zopet zbuja v nji skušnjava, da bi se malce navžila tega življenja. . . da bi vzdrgetala v tem drgetu. . . da bi si ogledala vsak dan košček vsega tega... Ah, teta Cecilija! Teta Cecilija!... Pozori... Spet se te polašča hudobec in s seboj ima še bolj premetene pomagače !. . . “Če misliš, da te ne bo preveč utrudilo, Rolanda, se bova nekoliko sprehodili po boule-vardih. . . ” “Hotela sem Vas povesti v boulognski gozdič...” “Ah, veš kaj, pustiva rajši gozdič pri miru. Komaj ga imava za seboj, pa naj greva spet noter? Boulognski gozdič in pa gozdič la Chaise — kakšna razlika naj bi bila neki med njima?” “Kakor želite, tetka. . . 'Zase imam eno samo željo! ta je, da bi Vas videla srečno.” “Veruj mi, danes sem popolnoma srečna ” “Glejte, že sva dospeli...” “Že?...” Zares se je voz ustavil pred razkošno pro- dajalno, polno novotarij. Prav tedaj so jahali po ulici pariški stražniki. Teta Cecilija je stala kakor ukopana in občudovala blestečo konjenico. Rolanda je medtem plačala voznika, voz je odšel... in teta Cecilija je še vedno vsa prevzeta občudovala jahače. “To ti je pa vendar-le nekaj drugega kot pomorščaki v Herbaudiere!” “Tetka, kdo bi primerjal...” “Seveda, seveda. , . Toda usnjene hlače, poglej. kakršne imajo, veljajo gotovo pol premoženja !” “Tega ne vem...” Teta Cecilija se oddahne: “Veseli me, da sem videla te jezdece...” Nato vstopita skozi glavni vhod; vratar v bogati livreji jima spoštljivo odpre vrata. “Tukaj naju prijaznejše sprejemajo nego pri Maudejevih!” “Kaj bi še mislili na to !... ” “Ne morem, pa ne morem pozabiti. . .” Tako sta prišli v prve prostore neizmerne trgovine. Teti Ceciliji je kar sapo zapiralo. To je vendar palača iz “Tisoč in ene noči”! Ne ve, kam se naj ozre, tako vabi sleherna stvar in draži oko. Od izložbe do izložbe hiti kakor velik metulj od cveta do cveta. Nenadoma se je odprla zavora njene noirmoutierške zgovornosti in vsak hip kliče Rolando: (Nadaljevanje) POŠLJITE DENAR V DOMOVINO SAMO TEM GOTOVIM POTOM Kadar hočete poslati denar v domovino, napravite to potom naših Poštnih pošiljk, ki se izplačujejo gotovo s povratnim potrdilom prejemnika. Brzojavne pošiljke se izplačajo v šestih dneh in na isti način. Javite se na našem SLOVENSKEM ODDELKU ki je odprt od 9 do 18 ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11 ure, ali nam pošljite pismeni nalog, ki ga bomo takoj izvršili. Prašajte Vaše prijatelje, ki se že več časa poslužujejo naše banke. JFI RST NATIONAL BANK ./BOSTON FLORIDA 99 Pueyrredon 175 — Av. Gral Mitre 301 (Avellaneda) — Cordoba 1223 (Rosario) POVERENJE HITROST SIGURNOST VLJUDNOST 6.000 zadrugarjev, pod dobrim in spretnim vodstvom mora doseči uspehe, kakor jih dose-zajo samo privilegirani velekapitali, in morajo vzbuditi simpatije vseh slojev. Aj, koliko nasprotnikov so imeti ti zadru-garji ob začetku! Ko je dospelo prvo pivo med občinstvo, so velekapitalisti piva najeli priganjače, ki so se vozili v automobilu od enega almacena do drugega, tam trgali reklamne table zadružne pivovarne, črnili njih pivo, da je manjvredno, razširjali vesti, da bodo velekapitalisti prav kmalu kupili to novo pivovarno, ali vse zaman. “Nova pivovarna” je po enem letu obstoja razdelila med svoje zadrugarje 8 odstotkov dividend, kar seveda velekapitalistom ni bilo prav kajti doslej so bile visoke pivovarniške dividende privilegij lastnikov velikih kaptalov. Deleži nove pivovarne so po 100 pesov, svo-ta ki jo zmore tudi navaden delavec. Ali da bi delnice ne prišle v roke velekapitalistom, se vsaka delnica glasi na ime in imetnik svoje delnice ne more prodati brez dovoljenja upravnega sveta, ki seveda budno čuva, da delnice ne pridejo v roke pivovarniškemu “trustu”. Ni dvoma, da bo veljal en delež, ki stane danes 100 pesov, za par let 2—3 krat toliko. Saj smo videli kako je bilo z delničarji “Cerveceria Cordoba”: tekom mnogo let so služili po 10— 15 odstotkov letno na dividendah končno pa so še svoje delnice prodali po 4.000 pesov, med tem ko so jih veljale komaj po en tisoč. V čemer vidim največjo garancijo za uspeh tega zadružnega podjetja, so almacenerji in gostilničarji, ki tvorijo skoro 40% vseh zadrugarjev, in bodo seveda največji propagandisti podjetja, s kojim so enega duha in ene misli. Mnogi imenujejo almacenerja zastrupljevalca ljudstva. Ali raznih velikih industrij, ki brez najmanjše mrvice vesti izdelujejo produkte, ki so zdravju škodljivi nihče ne našteva med zastrupljevalci ljudstva! V zadružni pivovarni so mi zatrjevali, da ne vporabljajo za fabrikacijo piva ničesar drugega kot 3 produkte: hmelj, ječmen in kvas, ter da njih pivo ne vsebuje niti enega atoma strupenega metilnega ali anilnega alkohola. Žalibog ni bilo vedno tako v Argentini. Za časa svetovne vojne argentinske pivovarne niso mogle nabavljati hmelja iz Evrope, vporabljale so kot nadomestilo koruzo. Posledice v pivskih želodcih so bile neizogibne: ako si spil 3—4 čaše piva, te je čez 2 uri zaskelelo u želodcu, kot da si spil raztopljeno žvepleno kislino. ❖ Tovarna sama je začela delovati dne 3. febr. 11)33. Njena produktivna zmožnost je bila ob ARGENTINSKI FILM! PIŠE FRANC DALIBOR otvoritvi 150 tisoč litrov piva na dan. Ali navdušenje zadrugarjev, pivcev ter prodajalcev se je že koncem 1. 1933 tako pomnožilo, da je morala zadružna tovarna povečati svojo produkcijo na dnevnih 200.000 litrov, to je kakih 6 miljonov steklenic na mesec, poleg piva v sodih. Iz tega se razvidi na kako rodovitna tla je padla v Argentini zadružna misel. Kar me je najbolj razveselilo v tej pivovarni so njene kulturne naprave. V mislih imam pred vsem njen salon za slavnosti. Slavnostna dvorana je 115 metrov dolga ter ima prostora za 2000 oseb. Y prvi vrsti je namenjena, za vsakoletne zadružne občne zbore. Ali, da bi služila samo zadrugarjem, se je zdelo ustanoviteljem preozkosrčno. Določili so, da sme v dvorani brezplačno vršiti svoje prireditve vsako kulturno društvo brez ozira na narodnost. Ta prekrasna dvorana mi kar ne gre iz glave ter mislim, da je edinstvena v celi južni Ameriki. Poleg slavnostne dvorane se nahajajo kopalnice, garderobe ter telefonske govorilnice. Dalje buffet, kjer pogostijo vsakega gosta s pivom in slanino. Bufetska dvorana je opremljena s prelestnimi slikanimi okni, tako da se ti zdi kot bi se nahajal v kakšnem gotskem svetišču. Slike predstavljajo življenje na kamini ter nosijo verze argentinskega ljudskega pesnika Martina Fierro. V bufetni dvorani je nad 70 miz. Seveda ne manjka odra za orkester. Pod njo so razvrščene kuhinje ter naprave za točenje piva! Dalje me je peljal vodnik v metalurgične delavnice, z dobrimi tremi stotinami delavcev. V mizarnici delajo, glavno hladilne omare za zadružne gostilničarje. Stavba za varenje piva je petnadstropna! Iz nje je samo korak v kemični laboratorij, kjer češki in nemški strokovnjaki vršijo svoje učene poizkuse. Preidemo v dvorano za fermentacijo in občudujemo ogromne sode po 5.000 litrov, ki so bili napravljeni iz naše slavonske hrastovine. Ogromne kleti, kjer se vrši zadnji proces do-zoritve imajo stalno temperaturo dveh stopinj pod ničlo. V oddelku za steklenice, ne poznajo ne noči ne dneva temveč neprenehoma delajo vseh 24 ur, v treh presledkih. Samo steklenice in sodi predstavljajo vrednost preko enega milijona pesov! Cenjenim Slovencem naznanjam, da sem kupil vsem dobro poznano gostilno Vovk in Colja. Ker sem restavracijo popolnoma prevredil, dajem vsem cen. gostom najboljšo postrežbo po zmernih cenah. Zelo pripravno za bankete, svadbe, krst itd. Strežaji kakor tudi kuhar so Slovenci z večletno prakso. Cenjenim Slovencem se najtopleje priporoča Liom in BERNADOTE Ulica GARMENDIA 4879 FMNC KLAJNŠEK, zidarski majster Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto BUENOS AIRES U. T. 50-0277 :orao 6 D o V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3-—6 $, lepo sliko v barvali Atelje MARKO RAD AL J DOCK SUD ö =o=o=S D F. Quiroga 1275 O 0m0E==30£30] V sodarnici je nakopičenih okrog 12 tisoč hrastovih sodov. V tem oddelku dela tudi par Čehov in Hrvatov. Tudi par Slovencev sem zasledil v tem ogromnem podjetju. Da smo se znali Slovenci pri tem podjetju vriniti tudi na boljša mesta nam dokazuje dejstvo, da je poslovodja skladišča v Banfield F.C.S. naš rojak g. Alojz Jazbec. Na dvorišču pivovarne sem videl prekrasen Pullmann autobus last pivovarne. Z njim prireja pivovarna ob poletnih nedeljah brezplačne izlete v okolico Buenos Airesa. * S: * Kakšno gigantsko moč nam predstavlja zadružništvo ! Nueva Cerveceria Argentina je brez dvoma izmed največjih zadružnih podjetij Južne Amerike. Šest tisoč denarnih slabičev se je našlo v bratskem objemu pod praporom: Eden za vse in vsi za enega. In dosegli so cvetoče jniljonsko podjetje. V izkazu narodne banke (Banco de la Nacion) za mesec marec 1934 sem čital, da je v tem času ležalo po buenosaireških bankah mrtvega kapitala okrog 900 miljonov pesov moneda nacional. Da bi samo del tega kapitala oživel posušene žile argentinskega narodnega gospodarstva, mahoma bi bil konec moreče krize. Toda zdi se, da večina argentinskega prebivalstva skriva svoj denar po slam-njačah ali po bankah na 2—3 odstotkov obresti. Mi Slovenci, ki smo imeli v stari domovini skoro več zadrug kot skednov, smo v Argentini brez vsake podobne organizacije. Znano je, s kako milim očesom gleda argentinska vlada na zadružno gibanje ter ga vsestransko gmotno in moralno podpira. Samo odziv občinstva je preslab. Slovencev nas je v Argentini preko 25 tisoč, dobršen del mizarjev in zidarjev. Nobena čarovnija bi ne bila ustanoviti na primer stav-binsko zadrugo, ki bi prevzemala stavbe na svoj lasten račun. Samo edinosti je treba! Čez noč, da bi sami ne vedeli kdaj, bi se zadru-garji iz podložnih delavcev spremenili v gospodarje. Zadružništvo je bodoča faza človeškega razvoja ! V Angliji je zadružništvo tako napredovalo, da kapitalizem izginja in da dan na dan prehajajo ogromne tovarne v last zadružništva. ki se zdi poklicano, da reši najbolj pereče probleme današnje družbe. Moje skromno mnenje je, da bi več zaleglo in koristilo tako skupno delo, kakor prazno slovensko tarnanje in zabavljanje. Konec VI. filma. RESTAURANT S PRENOČIŠČEM “Piemontes y Triestino” Prvovrstna kuhnija vseh vrst jedil, kakor tudi vsakovrstne pijače na željo. Prvovrstne sobe za samce in družine po nizki ceni. — Se priporoča cenjenim rojakom in rojakinjam lastnik JURIJ LUDVIK in drug NECOCHEA 1122-24 (Boca) — Bs. Aires “Potrpeti je treba!” je ponovil, žvečil dalje in še dodal: “Da bi vsaj moja nesreča izpame-tovala vse neubogljive otroke in one, ki se ne marajo učiti!... Potrpljenje, potrpljenje!... “Kako pa, še potrpljenje naj bi imel!” je zavpil gospodar, ki je ta trenutek stopil v hlev. “Kaj misliš, lepi moj osliček, da sem te kupil samo zato. da bi te pojil in krmil? Kupil sem te, da mi boš delal in mi pripomogel do zaslužka. Na noge, dvigni se hitro! Z mano pojdi v cirkus in naučim te skakati skozi obroče, razbijati z glavo papirnate bačve in plesati valček in polko, stoječ na zadnjih nogah.” Ubogi Storžek se je moral hočeš nočeš naučiti vse te lepe reči; a da se jih je naučil, je bilo treba treh mesecev in neredko je pel bič... Končno je prišel dan, ko je mogel gospodar naznaniti resnično izvanredno predstavo. Lepaki najrazličnejših barv so kričali s cestnih vogalov: ^)Wf) VefiUđ Aavno/hna fj \f PRE?.™ I UT spored PEayvJBLjEN! SVCdK! \nj Vzroki AVE YA\E Vi EX UM ETE UM 1 \7 fio