Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je a K na leto. (Za Nemčijo 4 K, r. a Ameriko in drugo tujo države 0 K). — Posamezne fttovilke ae proda'a*o ■ ■ ■ po 10 vinarjev.	. —
S prilogami:
M kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi sc pošiljajo : Uredništva
,.Domoljubu", Ljubljana, Kopitarjeva idica. Naročnina, reklamacije in in-Ecrati pa : Upravništvn »Domoljuba", —— I.jubljana, Kopitarjeva ulicu--
V Ljubljani, dne 11. aprila 1912.
Leto XXV.
Stev. 15.
i---—:——---S-
Madžarske zvijače in silovitosti.
O Kacijanarju nam pripoveduje zgodovina, da sc jc hotel zvezali s Turki proti Avstriji. Človek to težko verjame, kako bi bilo mogoče, da bi kdo iskal pri moliamedancu pomoči proti krščanski državi. Če pa premislimo, kaj se zdaj godi na Hrvaškem, če se živo vtopimo v te neznosne krivice, ki jih ima prestajati hrvaško ljudstvo od Madžarov, potem pridemo skoraj do sklepa: Pod Turkom je bilo boljše, nego pod Madžarom.
Poglejmo si zadnje dogodke, ki pričajo o propalosti tistih, kateri gospodujejo na Ogrskem! Tam, kakor pri •ias, gre za novi vojaški zakon, ki mora hiti v našem in ogrskem državnem zboru sklenjen popolnoma enako, ker imamo za obe državni polovici skupno »rmado. Proti vojaškemu zakonu se bojujeta Ju št in Košut. Jušt pravi, da prej ne sme biti novega vojaškega zakona, preden sc ne uveljavi splošna in jmaka volivna pravica za državni zbor. Pravzaprav zdaj res šc nikoli nismo sli-
kaJ misli ogrsko ljudstvo. Upati Ktnomo, da bi ogrski kmet in delavec ne bil teko surovo silovit, kakor so ti judje in grajščaki, ki imajo dosedaj jakorekoč edini besedo v politiki na t »grškem. Zato se nam zdi Juštova misel zdrava.
Košut, ki sanja v smislu svojega o^la, ki se je leta 1848 spuntal proti ('«irju, kako bi se dala ogrska dežela "alrgati od nas in dobiti popolnoma
iiM'? armad°. bi pa rad pri ti priliki uomt zopet kaj novih pravic. Pravza-)„av,so vsi sedaj gospodujoči sloji na fcfp i m Košutovega duha. On s svojo ■ anko se krega in tuli. Vlada s svojo •anko se pa dela na Dunaju lepo in »trjujc: Mi nismo taki, toda nekaj se
mora dovoliti, drugače ne moremo naprej. Zato ob vsaki priliki prav vsaka ogrska vlada nastavlja roke, da sprejme vsaj nekaj tega, kar so Košutovci izsilili. Tako je bilo zopet zdaj. Ministrski predsednik Kuen, ki je dvajset let kot ban na Hrvaškem dokazal, da nima nobenega čuta za hrvaško ljudstvo in njegove pravice, je skoval nekaj posebnega, da bi od vladarja izsilil novo pravico za Ogre in s tem potolažil tuleče Košutovce. Ilekrute mora vsako leto dovoliti državni zbor, pri nas in na Ogrskem. Če jih ne dovoli, ima pa cesar pravico, da pokliče rezerviste v vojaško službo zato, da ne trpi potrebna obramba. Kuen je pa izluli-1 al, naj bi se cesarju, ki ga na Ogrskem kličejo za kralja, vzela ta pravica. Naš sivi vladar, ki jc Ogrom že tolikrat v važnih rečeh dovolil posebne predpra-vicc, je pa topot z največjo odločnostjo izjavil, da sebi in svojim naslednikom ne da vzeti pravice poklicati rezervistov, če jih potrebuje. Ta reč je važna tudi za nas, ne samo za cesarja. Če bi ogrski državni zbor ne dovolil rekru-tov in če bi cesar ne smel v slučaju kake nevarnosti poklicati ogrskih rezervistov, bi poklical tem več naših v vojaško službo in s tem bi bilo oškodovano naše ljudstvo. Zato moramo biti vsi svojemu cesarju iskreno hvaležni, da se ni udal ogrskemu nasilju. Kuen je bil sam pri cesarju. Kaj sla se raz-govarjala, ne ve inihče, razen njiju dveh. To pa vemo, da se je nazadnje Kuen udal in da jc pustil svojo imenovano zahtevo. Obenem je pa dal v časnike, da je cesar zažugal, da odstopi od vlade in prepusti prestol prestolonasledniku, ako vztraja Kuen z Ogri pri svoji zahtevi.
Na vsak način je bil to resen dogodek. Nazadnje se je seveda Kuen s svojo stranko vred udal, pač samo za
toliko časa, kolikor mu kaže. Ob ti priliki je pa izkuhal neko peklensko reč. Vedel je, kako bo zavrelo na Ogrskem, ko se zve, da ni nič opravil na Dunaju. Da bi svoje nasprotnike potolažil in jih spravil s seboj, se je pa vrgel na Hrvate. Bivšega feldvebeljna Čuvaja, ki ga jc bil naredil za bana, je povzdignil za kraljevega komisarja, ki se mu ni treba nič ozirati na hrvaške poslance, ki torej sam gospoduje na Hrvaškem, kakor ga je volja. Mislil si je: Ko se to zgodi, se začno na Hrvaškem nemiri in napadi na Ogre. Ob ti priliki .T)o ogrskim poslancem, kateri se mu zdaj še ustavljajo, kazal na Hrvate in jim slikal nevarnosti, katere pre-te ogrski državi od njih, ter jih rotil, naj vsaj zdaj drže skupaj, to se pravi ž njim.
Čuvaj je res prav po feldvebeljsko začel. Vsi shodi so prepovedani; časopis ne sme noben nič pisati o teh rečeh; če kaj zapiše, ga zaplenijo in strogo kaznujejo. Društva se nc morejo gibati iii so vedno v nevarnosti, da jih Kuenov kraljevi komisar Čuvaj ne raz-pusti. Nobene svobode ni več. Sodišča, policija, vsa gosposka jc v Cuvajevih rokah. Ljudstvo, ki je tolikrat rešilo državo, ki je v stoletnih bojih izkazalo svojo zvestobo do vladarja, je ob vso pravice. Madžar, ki je hotel ravnokar vladarju uropati važno pravico, ga tlači in tare po svojem hlapcu. Hujše kot pod Turkom! In vendar se jc Kuen urezal. Nemirov na Hrvaškem ni in upati smemo, da jih tudi ne bo. Hrvatje bodo prenesli tudi ta udarec in Čuvajev komisariat pojde mimo njih kakor oblak brez vode. Ob ti priliki pa čuti vse slovensko ljudstvo še mnogo bolj kakor sicer, kako pri srcu so nam Hrvatje, in kako je za nje in za nas in za državo potrebna skupna, svobodna domovina.
Koiollo unijo
prosta združitev avstrijskih katoličanov.
Spisal dr. Rudolf Hornich.
V	našem narodnem in političnem življenju veje zadnje čase duh, ki utegne biti odločilnega pomena za vso sedanjo kulturo. Kdo je še tako kratkoviden, da ne vidi nevarnosti, ki prele našemu gospodarskemu življenju; kdo je še tako lalikomišljen, da ne spozna, kako se teptajo naše pravice, kako se napada krščanska omika: kdo, pravim, bi tega ne spoznal, ko jih je vendar čezdalje več, ki nc marajo poslušati Boga, ki jim veleva, kako se vesti do bližnjega, kako treba spoštovati naravne dolžnosti in pravice. Strah nam tare dušo in težka slutnja nam lega na srce, če pomislimo, kako se med našimi narodi širijo vrste onih, ki jim je geslo: Ne poznamo Boga in Gospoda nad seboj!
V	svoji nebrzdani strasti nam ti brezbožneži hočejo uničiti, kar imamo najdražjega; socialni rod, spoštovanje avtoritete, ncdotekljivost zasebne lasti, varnost pravice, svetost zakona — da, uničiti nam hočejo vsako pozitivno vero in iztrgati vsak čut odgovornosti pred vestjo. Toda ne bojmo se! Prvi kristjani tudi v najviharnejših časih niso izgubili poguma in katoličan dvajsetega veka naj malodušno obupuje? Nikdar!
Katoliška ct:\ev, od Boga ustanovljena, ima tudi danes še, kakor nekdaj, moč: preroditi človeško družbo. Treba jo je le modro porabiti in udejstvovati. Prepojimo svoje mišljenje, hotenje in delovanje s katoliškim duhom, in svet je naš! »Po-kristjanimo srca, in pokristjanjen bo svet!«
Pri tem nas pa liočc podpirati Katoliška Unija, ki bo dala našemu katoliškemu prepričanju vnanjo obliko. Ta Unija bo namreč nekaka skupina vseh avstrijskih katoliških društev, zvez in organizacij. S tem pa Katoliška Unija noče podirati, kar je že zgrajenega, marveč utrjevati hoče ter nadalje zidati; noče razdvajati, ampak družiti; ne vladati, temveč služiti. Nesoglasja med stanovi hoče zravnati po pravici in ljubezni; narode, ki netijo med seboj neplodno in umetne prepire, želi privesti do složnega dela za skupne ciljo.
Katoliška Unija sc zaveda, da bo sleherni človek deležen sreče, politično moči in izobrazbe, ki mu gre, če lo ne bo vrat odpiral brezboštvu, obupu in sovraštvu, marveč pustil, da zakralju-je v njegovem srcu Kristus z vero, upanjem in ljubeznijo.
Zaupajoč v nadnaravno, zveličavno moč krščanstva, ki je že tolikrat prenovila obličje zemlje, vabi torej
Katoliška Unija
vso avstrijske katoličane, da se vpišejo v žc obstoječa svoja društva v župnijah ali posameznih škofijah. Unija hoče 2
potem posamezna društva strniti v veliko in inogojno organizacijo, ki pa l>o vsakemu narodu in vsakemu društvu zagotovila samostojnost in primerno zastopstvo. Krščanska načela bo uvaže-vala v vseh panogah modernega gospodarskega, socialnega in duševnega živ-
Na tej podlagi je osrednji odbor že izdelal program Katoliške Unije, kjer so se vestno in skrbno vpoštevale vse zahteve glede narodnosti kakor tudi glede popolne avtonomije posameznih društev.
Katoličani vseh stanov, poklicev in vseh narodnosti naše prostrane in lepe avstrijske domovine, pomnite, da bije že pozna in resna ura, ko vas vabimo k edinosti in združenju!
Glejte, kako nasprotniki tudi v naši domovini rujejo proti krščanstvu z denarjem, s tiskom, z organizacijo! Vedite, kolika nevarnost preti zasebnemu in javnemu življenju, ko zmerom bolj gine v srcih verskonravna zavest. .
Greh bi bil, ko bi v tako kritičnem t.renotku blagodejne moči krščanstva ne izrabili ali ;o cclo zadrževali iz strankarstva in iz strahu pred ljudmi, da se ne bi ustavili strupenemu navalu verskih sovražnikov.
Le eno nam more pomoči: skupno, smotrno, odločno in vztrajno delo za Boga in njegovo čast!
OGRSKA KRIZA REŠENA.
Kakor srno že poročali, je ogrski ministrski predsednik Kuen radi znane resolucije podal cesarju deinisijo. V tisti resoluciji namreč zahteva ogrski parlament pravico, da samo on dovoli vpoklicati rezerviste v slučaju potrebe, s tem pa jc prekršeno razmerje vladarja do državnega zbora. Državni zbor bi na ta način oropal vladarja ene (njegovih prvih pravic in spravil lahko celo državo v veliko nevarnost. Razume se, da ni mogel cesar tega mirno prenesti. In naš cesar je res nastopil proti Madžarom odločno, kakor malokdaj. Kuen, ki je trdil, da nikakor ne morejo Madžari odstopiti od svoje zahteve, je naenkrat umaknil svoje zahteve. Kako se je to zgodilo?
Kuen je šel zadnji petek na Dunaj z žalostno nalogo, da pregovori cesarja, da so odpove svojim bistvenim pravicam. Toda cesar mu je odločno rekel, da raje odstopi, kakor da bi se dal Madžarom voditi za nos. Te grožnje so se Ogri tako ustrašili, da so brž sklenili, da odnehajo. Vzrokov imajo več. Eden glavnih bo pa ta, da hočejo svojo hinavsko, zahrbtno igro igrati naprej. Na eni strani se kažejo vladarju silno pokorne, doma med volilvci pa delajo proti skupni državi. Doslej jim je naš cesar, zaupajoč v njihovo odkrito poštenost, mnogo dovolil, več kakor so včasih sami pričakovali, zato pa se bo-
je strožjega naslednika, ki bi jih po. znal v vsej njihovi hinavščini in jint stopil na prste.
Kakor že omenjeno, so Ogri brž umaknili svoje zahteve. Kuen je p0, zval brzojavno ministre na Dunaj ir* sklenili so, da se udajo. Isto je storila takoj tudi takoimenovana »delovna stranka«, ki je nje duša Kuen. Prišla je stvar tudi v ogrski parlament, ki j0 odstopil od resolucije. Sam Košut, nuj, hujši hujskač proti vladarju, je hinavsko zaklical, kako želi, da bi ta česan šo dolgo vladal. Kuenu pa so seveda vsi opozicionalci krepko izmlvali glavu in mu niso prizanašali. Košut se jo norčeval, češ, da je povsod in vediiu navada, da vlada krije krono (vladar-ja), sedaj pa je rešil Kuena cesar. Kuen je bil namreč sedaj imenovan že tretjič za ministrskega predsednika; mogoče pa je bilo to imenovanje le tako, da je cesar z odločno besedo zbil Madžarom tisto resolucijo iz glave, ki jo Kuenu delala preglavico.
S tem je za enkrat zopet rešena ministrska kriza, ni pa gotovo, če za stalno. Vsaj delo v parlamentu ni zagotovljeno, ker Kuen opozicije ni nič oslabil, dočim je sebe precej osmešil. Pričakujejo pa, da bo porabil vsa poštena in nepoštena sredstva, da spravi brambeno predlogo iz zbornice rešeno v vladnem smislu.
Iz teh razmer pa je razvidno, da tako ne bo moglo iti nadalje. Madžari se norčujejo iz države ir.i iz prestola in delajo čisto odkrito na popolno ločitev, naše monarhije na dva dela. Tem njihovim nakanam morala bo Avstrija odločno stopiti nasproti, dokler je čas, ker sicer so more zgoditi, da raznih' kriz nc bo več mogla rešiti cesarjeva beseda in volja, ampak sila. Naše razmerje do ogrske polovice se mora iz-premeniti. Dualizem se je preživel, preživel so je tudi njegov oče liberalizem, nastopila bo nova doba trializma in fci deralistične Avstrije.
BAN ČUVAJ — KRALJEVI KOMISAH NA HRVAŠKEM.
Kakor odmev ogrske krize in njono rešitve je prišla v svet neverjetna vest: Ban Čuvaj je imenovan za komisarja na Hrvaškem. O boju Hrvatov proti temu bivšemu feldvebeljnu, ki je prišel v čudnih razmerah do take časti, smo že pisali. S svojim nastopom ni nič dosegel. Nasprotno so se koalicionaši in' pravaši zbližali in domenili skupen nastop pri volitvah. Na ta način bi prišla v sabor velika večina, ki bi mogla ( krepko nastopiti proti Madžarom. Tega pa so se ustrašili Madžari. Začeli so z nasilstvi že pri pripravah za volitve, toda brž uvideli, da mirnim polom nič ne dosežejo. Zato pa so segli po sredstvu, ki je ne samo nekaj nezaslišanega samo po sebi, ampak posebno kri-; vično za Hrvate. Sami so Hrvatje pred 200 leti stopili v ozko zvezo s habsburško hišo, branili to dinastijo in njeno dežele skupno s Slovenci, a danes so jim plačuje s — komisarijatom. I'a tudi sam po sebi jo krivičen. HrvaŠka
ustava to naprave ne pozna in jc zato proti postavi. Pa, čc bi bili Hrvatje kajti uporniki, naj bi že bilo, toda kaj so
.storili?	.
S tem, da je Čuvaj imenovan za
komisarja, je vse na Hrvaškem v nje-eovili rokah. Kar on hoče, je postava. Pravic, ki mu jih je cesar, kralj hrva-dal kot svojemu komisarju, se je Čuvaj brž poslužil v veliki meri. Takoj ,io ustavil priprave za volitve, ki se ijjodo sedaj vršile bogve kdaj. Izdal jo oklic v katerem povdarja, da prevzema za upravo kraljevine vso odgovornost sam in pravi, da bo nastopil proti vsakemu uporniku z vso silo. Uničiti hoče predvsem časopise. Dnevniki morajo (položiti kavcijo 5000 K v 3 dneh. Pred-310 iisti izidejo, jih mora policija pre-lirati. Ivar je zaplenjenega ne sme imeti nobenga znamenja, da je zaplenjeno, po zaplembi prve izdaje ne sme biti napisano: druga izdaja. Če kaka tiskarna nc bi izpolnjevala vsega tega, hi jo brž zaprl. Prvi dan ko je nastopil, so bili zaplenjeni vsi hrvaški listi razun vladnih. Dalje je odpravil Čuvaj društveni in shodili zakon. Vsi politični shodi so prepovedani, dovoljeni so lo stanovski sestanki, pa le v zaprtih prostorih. Ko je odpravil ta zakon, bo lahko uničil vsako društvo in ga profila sil za nevarno. Posebno društva, ki imajo kaj denarja, so v nevarnosti. —■ 1'slanoviti misli tudi takoimenovane < rno kabinete po vseh krajih, ki bodo odprli vsako pismo, ki bi se zdelo banu in njegovim ljudem nevarno. Poštna tajnost je tako uničena. V Zagrebu jo proglasil izjemno stanje, kakor v kaki vojski, in mesto so zasedli orožniki. če pa vse to ne bo nič pomagalo, bore uvesti naglo sodbo. S temi nezaslišanimi sredstvi hoče prisiliti Hrvate, da pri prihodnjih volitvah glasujejo za liste ljudi, ki jih hočejo Madžari.
Vse evropejsko časopisje sc peča
dni s hrvaškimi razmerami. Vsak človek obsoja ta škandalozni dogodek, ki postavlja v silno slabo luč celo našo monarhijo pred vsem svetom. Listi poudarjajo, da Madžari s to okrutnostjo nikakor ne dosežejo svojega namena spravili Hrvate popolnoma v svojo oblast, ampak nasprotno okrepe željo hrvaškega naroda po trializmu. Na 'bugi strani pa ta dogodek slabo vpliva na dinastična čustva Hrvatov in 'hugih zatiranih narodov. Čut za pravičnost gine, če se vidi, da na najvišjih 'M.pstih teptajo pravice, pravice tistih, J	tako najbolj zaničevani.
'Irvatjo so kliub svoji vročekrvno-'i --prejeli udarec precej mirno. Vodi-' vli političnih strank skušajo vplivati pomirjevalno na ljudstvo, ki jc jako Razburjeno. In tu imajo prav, ker le mirnim polom morejo kljubovati komisarju, ki hoče z nemiri opravičiti fcvoj nastop.
VOJNA.
Iz vojne jo silno malo poročil. Na Uikanskem bojišču se vrše praske iip," "a dan Pri Tobruku, toda natančnega se ne zve. Uspehov pri teh ma-
pi i
lih bojih Lahi ne morejo pokazati. Zanimivo poročilo je, da je ustavljen brzojavni promet iz Tripolisa za časopise in za zasebnike. Iz te vesti sklepajo, da je pričakovati odločilnih korakov v Tripolisu in v Egejslcem morju. Italijanom se namreč mudi, da dosežejo uspehe, zakaj glasovi proti vojni so — kar je lahko razumljivo — vedno glasnejši. Neki list je te dni celo zahteval, da se aneksija prekliče, ker ni upanja, da bi dobili Tripolis res v roke. Socialisti prirejajo velike shode proti vojni; tako sc je zbralo v Parmi 10.000 ljudi z 200 zastavami, da demonstrirajo proti vojni.
Kako so Dardancle utrjene.
Če hoče laško brodovje prisiliti Turke k miru, o čemer so zadnji čas vedno pisali laški listi, mora njihovo brodovje pred Carigrad. Pri tem pa mora skozi Dardanele. To pa ne bo tako lahko; strokovnjaki, ki poznajo te kraje in utrdbe, vidijo, zakaj Lahi ne napadejo turškega glavnega mesta. Dardanele so namreč jako utrjene. Položili so Turki v to morsko ožino veliko množino podmorskih min. Če ladja zadene na tako mino, je izgubljena. Še bolj pa branijo dostop utrdbe, ki so zgrajene čisto moderno. Kar so Turki kupili boljših topov, so jih porabili za te utrdbe, ki so že po naravni legi nevarne sovražniku. Izvršene so te trdnjave po načrtih generala Brialmonta leta 1892. Te utrdbe so torej vzrok, da Lahi ne izsilijo miru s svojim brodovjem.
STAVKE.
O stavkah rudarjev se ne sliši več toliko. Angleški rudarji siccr še štraj-kajo, vendar ne bodo več dolgo. Tudi njihove bogate blagajne se praznijo. Pri glasovanju, ali naj sc nadaljuje stavka ali ne, so štrajkovci zmagali, pa le z malo večino. Vsi drugi rudarji bi že zopet radi delali.
acaracaraoir^rrsacrs^.g^raKSSsrria
J LISTEK I
D_____ _IQ
Skrivnosmi doseli v Jmlem gorovju".
(Iz nemškega.) (Konec.)
»Pred dolgo leti,« je začel zdravnik, »sem sc mudil na daljnem vzhodu v Zmajevem pogorju. Pridružil sem se večji lovski družbi, pri kateri je bil tudi mlad Anglež. Nekega dne smo ga našli, ker je rad sam zase taval in blodil okrog, mrtvega v divjem prepadu. Prav taka rana, kakor jih vidimo tukaj, mu je zijala na prsih, in ko smo ga bliže pogledali, smo kar ostrmeli, ko smo videli, da so morilci svoji žrtvi iztrgali srce. Zločince smo zalotili še isti dan. Bili so to San, to se pravi divji Bušmani, ki so ubili našega tovariša,
da porabijo njegov drob pri svojih čarovnijah. Tako so povedali oni, ki smo jih ujeli. Ko sem pred kratkim pri malem Viljemu naletel na podobno rano, tedaj mi je takoj šinila v glavo misel, da mora tudi pri tem zločinu imeti zraven svojo zlobno roko kak Bušman. Vendar se nisem upal javno povedati svojega mnenja; kajti kako naj bi kdo teh divjakov počenjal svoja grozodejstva v tej okolici, ko so vendar njih bivališča daleč, daleč preč od tukaj. Ali, ako bi bil jaz takrat govoril, če bi bili preiskali gorovje, tedaj hi bili ti nesrečneži skoro gotovo, ne, prav gotovo bi bili še pri življenju.«
S temi besedami je starec končal svoj govor in pri zadnjih besedah se mu je glas vidno tresel. »No, dobro,« je odvrnil eden okrog stoječih kmetov, oni, čegar konj nas je bil opozoril na kraj grozne nesreče, »dobro, maščevati hočemo nesrečneže nad temi peklenskimi pošastmi. Jutri s solnčnim vzhodom odjezdi četa oboroženih v Čarov-niške gore. Mislim, da nobeden onih, ki so videli ta pretresljiv prizor, ne ostane doma.«
Molče so si možje drug drugemu stisnili desnice in tiho in resno so se ločili posamezniki in odšli vsak proti svojemu domu. Kajti vsak je pač dobro vedel, kakšna težka in nevarna naloga jih čaka nastopni dan.
Kdor bi bil drugo jutro z enega izmed gorskih vrhov zrl v dolino, v kateri je pred nekaj tedni moj prijatelj izgubil svoje življenje, temu bi se nudil kaj nenavaden prizor. Na desni in levi strani potokove struge, ki se je vila po dnu z grmičevjem poraščene skalne globeli, bi bil na raznih mestih, ako bi imel ostre oči, videl semintja lahno gibanje visoke stepne trave, ki je med grmovjem pokrivala tla. To gibanje se je polagoma pomikalo naprej, podobno dolgemu valu, kakoršnega povzroča veter poletu v žitnem polju. Toda dočim v žitu enemu valu sledi nešteto drugih, dokler sapa veje preko njive, je tu pred in za premikajočo se površino ostalo vse mirno, in ko se je čudna prikazen za kakih sto korakov približala velikanski skali, ob vznožju katere je bilo najdeno mrtvo truplo ubogega Viljema, je hipoma izginila. Po preteku nekaj minut pa se je slika globeli hipoma izpremenila. Rezek žvižg se je razlegal med skalovjem in kakor bi mignil, so se izmed grmičevja dvignile svetle cevi številnih pušk in vajen opazovalec bi bil tudi iz daljave od časa do časa zalotil kak zagorel obraz, ki se je dvignil iz visoke trave in napetih oči motril strmo se dvigajoče in razorane stene divje globeli. Zopet je zadonelo vodnikovo znamenje in zdajci skoči pet krepkih mladih mož iz gostega grmičevja, ki jih je do sedaj zakrivalo, in začno kolikor mogoče urno, lezti po steni, ki se je dvigala na nasprotni strani doline, kakor se je nahajalo mesto umora. Komaj pa dosežejo nekaj metrov visoko nekoliko ravnega prostora, kjer jirn je skalni pomol nudil malo zavetja, kar zadoni zopet
si
poveljnikov glas: »Za skalovje možje, skrijte se!« Štirje so takoj sledili povelju, peti je pa z glasnim krikom omahnil naprej in strmoglavil po pobočju v dolino, kjer se je v strašnih bolečinah vil semtertja. Obenem je bilo čuti lahno šumenje in neko tajin-stveno tleskanje. Bile so to pušice, ki jih je iz svojega skrivališča metal na Bure njih sovražnik, tem seveda neviden, in čegar zastrupljene pušice so v nekaj trenutkih umorile človeka in žival.
Zdaj se je razvila nova, čudovita slika. Strelci so zopet izginili v grmičevju in nato se jc zdelo, kakor bi se del šume začel počasi in previdno pomikati naproj proti skalni steni. V istem trenutku jc zaorilo divje vpitje ln zopet sc jc začelo ono čudno šumenje, povzročeno od pušic, ki so vdarja-ie v suliljad. Toda sedaj niso mogle napraviti nobene škode več, ker so vedno obtičale v debeli steni, spleteni iz vejevja iti trave, katero je nosilo nekaj koren jaških mož in ki se je počasi vedno bolj bližala nevarni steni, v kateri so imeli divjaki svoje skrivališče. In ko je od nasprotne strani zadonel skupni strel in se je pri tem eden divjakov smrtno zadet prekucnil preko čeri in padel v globcl, so tudi pušice začele ponehavati in čez nekaj časa, ko so možje s svojim nenavadnim ščitom dosegli skoraj vhod v jamo, ni bilo čuti nobene pušice več.
In sedaj si lahko mislite, kaj jc sledilo za tem; še en kratek napor in dvajset krepkih rok je dvignilo živo streho in jo potisnilo v odprtino jame. Nato so na povelje vodnikovo prihiteli strelci in v trenutku je bilo pred vhodom nakopičeno suhljadi, trave in suhih vej toliko gromado, da jc bil divjakom v votlini izhod nemogoč. Nekaj hipov pozneje so pa že na vseli straneh švigali kvišku rdeči plameni, in dočim je bil en del moštva zaposlen s tem, da so prinašali vedno nove suhe trave in vejevja, so drugi to škropili z vodo, da je bil močnejši dim in z drogovi pehali kadečo so in tlečo kopico v votlino. Kričanje in rjovenje, ki jc v začetku votlo prihajalo iz notranjščine, je kmalu utihnilo. Toda minile so celc uro, predno je ugasnil zadnji plamen in se jc dim docela izkadil iz jame.«
Stari Vilijer jc zapazil grozo, ki se
je brala z obraza njegovega prijatelja, ki ga jc verno poslušal, kajti po kratkem odmoru je z resnim glasom nadaljeval:
»Morda se vam bo zdelo to nekaj krutega in nečloveškega, dragi prijatelj, toda povem vam, da nobenemu izmed mož, ki so stali takrat okrog zadušenih in od dima zakajenih Buš-manov, ni prišlo kaj takega na misel, da bi se mu bili smilili zverinski divjaki, ker sc je vsak spominjal, kaj sc je bilo zgodilo preteklo noč. In če bi bil morda komu pogled na par žensk in otrok, ki so se nahajali med mrtvimi — bilo je vseh skupaj okrog 20 divjakov — ganil srce, tedaj bi mu bilo to čuvstvo brezdvomno takoj izginilo, ako bi bil pogledal na čarovnika, ki je bil vodja tc divje drliali. Prav na koncu votline je ležal, kakor bi skušal, strahopeten, kakor ves ta zarod, rešiti samega sebe. Raz grdo glavo jc visel šop orjaških belih nojevih peres. In to jc bilo, kar sem jaz smatral za grivo kako bajne pošasti. Okrog vratu je pa nosil na vrvici nanizana — skoraj me je groza izreči — šc krvaveča srca nesrečnikov, ki smo jih bili našli ponoči tako kruto umorjene in poleg teh žc izsušeno srce mojega ubogega tovariša Viljema.«
Vilijer jc. zopet utihnil in kakor ob spominih na davno prošle dni so počivale nekaj časa njegove oči na oddaljenih gorskih višinah. Potem jc pa začel zopet pripovedovati, toda sedaj z glasom pripovedovalca, ki poroča stvar, ki nc gane srca: »Zanimalo vas bo, kako je izgledala votlina, v kateri so ti rumeni zlodejl končali svoje življenje. Vse stene so bile za dva metra visoko pokrite s 'čudnimi podobami. Tu so bili jezdcci na konjih in tudi voli, antilope, žirafe in sloni so bili dobro videti, in na gladki ploskvi, ki je morila gotovo deset črevljev, je bila naslikana ccla bitka med Bušmani in Kafri. Slike niso bile slabe; vsako stvar je bilo lahko takoj spoznati, in človek kar verjeti nc more, kako so mogli ti ljudje napraviti kaj takega.
Te slikarije so sedaj našemu doktorju služile v to, da nam jo razložil zagonetko, kako da sc jc mogla v Ča-rovniškem gorovju kar nenadoma pojaviti in naseliti ta rumena roparska drhal. Pred stoletji, tako je rekel, so
predniki sedaj na daljnem severovzhod du živečih Bušmanov prav gotovo bivali v naših krajih. Stanovali so v tukaj-, šnjih gorskih duplinah in so izgotovijj prej imenovane slikarije. Kako ustno izročilo, tako je menil stari zdravnik, se je moralo o tem ohraniti tudi še pri( današnjih njihovih potomcih. In tako so tudi ti, ki so bili ravnokar končani, stiskani in pregnani od Kafrov pobeg, nili in prišli v prvotna bivališča svojili prednikov, da bi od tu nemoteno mogli ropati in moriti. In sedaj se nam je tu, di kar naenkrat pojasnila odsotnost divjačine, o kateri sem vam prej govoril. Divjaki so gotovo, predno so dospeli v naše pogorje, napravili lov na noje in tako vse stepne živali pregnalf v druge kraje. Kolika sreča pa je biln za našo okolico, da sc nameravani lovski pohod še ni bil začel. Drugače bi bile tc zveri v človeški podobi opuslo-šile in zažgale vse farme, ki bi bilo brez vse moške pomoči, žene in otroku pa umorile na ravno lako grozovit na-čin, kakor one nesrečnike, katerih smrt je zdravnika privedla na prav > sled glede nečloveških zločincev.«
»In jc bil to zadnji dogodek svojo vrste v tem kraju?« je vprašal Vilii;>-rov gost, ko jc oni končal svojo povest.
»Da,« se je glasil resno starčevi odgovor, »da., to je bil zadnji, saj jc pa tudi moral biti; kajti trajalo je lc nek; j mesecev in prišla je v naš kraj čela angleških vojakov. Niso prišli zato. da bi nam pomagali, ampak da bi nas o\i-rali pri obrambi svoje lastno kože, kadar bi bila sila. Večina Ilolandcev s< o dvignila od tu in sc preselila drugimi. Kaj je prišlo pa potem, vam jc znano: dolga doba izkušenj in bojev za na3 narod, dokler si ni na vzhodu izvojeval nove domačije.«
To so bili tedaj dogodki, katerih spomin je v duši starega farmerja Yi-lijera vzbujal strah in grozo, kadar i o zrl vrhove Čarovniškega pogorja, in ki so bili vzrok, da sc je vodno branil spremljati svojega znanca na poli v one krajo. Tudi tega se je bila vsled' povesti polastila neka groza, in ko sc je drugo jutro poslavljal od gostoljubnega Vilijcra, je s pritajeno bojaznijo zrl višavo, ki so se v daljavi dvigale iz nižine in se svetile v žarkih jutranjega solnca.
Razvoj »Ljudske posojilnice«. Dne
6. t. m. ob 5. uri popoldne bo imela »Ljudska posojilnica« v svoji posveto-rolnici občni zbor, na katerem pride aa dnevni red tudi računski zaključek ta preteklo leto 1911. Iz tega posnamemo, da je imela »Ljudska posojilnica« v letu 1911 čez dvainosemdeset /ii
milijonov kron denarnega prometa. Zadružnikov je štela koncem preteklega leta 2851. Razna posojila znašajo 17,852 964 K; trgovskih menic se nahaja v blagajni za 557.274 K. Vrednostnih papirjev ima za 1.869.4S3 kron, od katerih znašajo viseče obresti 23.978 K. Nepremičnine znašajo 720.226
kron. Vrednost inventarja je 11.283 K-Vse aktivne zaostale obresti od posojil' znašajo 194.390 K. Gotovino v blagajni je bilo konccm leta 1911 282.736 K. — Terjatve od prodanih posestev znašajo 122.662 K; penzij&ki zaklad od uslu/> bencev pa znaša 38.755 K. Skupna vsota vseh aktiv je torej 21,673.766 K.
Pasiva pa se sestavijo iz sledečih po-'tavkov: različni deleži 22.004 K, hranilne vloge 20,955.718 K, zaostali davki in drugo 12.578 K in rezervni zakladi 591.230 K, tako da znašajo vsa pasiva 21,581.530 K. Ako se torej odštejejo pariva od spredaj imenovanih aktivnih mostavkov, preostane čistega dobička jza preteklo leto 1911 92.235 K. Ako se k iternu prišteje še kurzna izguba v znesku 23.634, katero je morala »Ljudska posojilnica« iz tekočega dobička trpeti, ker ni imela doslej posebne rezerve v pokritje takih izgub, tedaj bi bil čisti dobiček v preteklem letu narastel na il 15.860 K. Vsota lastne glavnico je z lanskim čistim dobičkom narasla na 7 0 4.9 3 9 K 27 v. Krasnemu uspehu in napredku »Ljudske posojilnice« moremo v vsakem oziru edino le čestitati.
»Ecseli brai« na »Ljudskem odru«.
V	nedeljo, dne 14. aprila se uprizori kot benefica gospoda Verovška do-[bro znana ljudska igra »Deseti brat«. Glavna vloga jc v rokah gospoda Verovška, pa tudi druge vloge so v najboljših rokah; upravičeno se torej srne pričakovali, da bo ta prireditev ena najboljših v letošnji sezoni. Vstopnice v pred prodaji v »Katoliški Bukvami«. Somišljeniki in somišljenicc, skrbimo, da prihodnjo nedeljo do dobra napolnimo prostore »Ljudskega doma«! —
V	nedeljo, dne 28. aprila se vrši zadnja predstava v korist, našim igralcem. Predstavljali bodo izvirno novo igro »M i k 1 o v a Zal a«.
Umivanje nog v ljubljanski silnici. I( umivanju nog na veliki četrtek so prišli letos naslednji starčki: Kopri-vcc Jernej iz Ljubljane, star 94 let; Kadunc Martin iz Ljubljane, 9fi let; iMakovec Tomaž iz Borovnice, 89 let; Kerč Tomaž iz Predoselj, 88 let; Grašič Martin iz Kranja, 85 let; Vrečar Janez iz Ljubljane, 85 let; Kosclj Jakob iz Kamne gorice, 84 let; Jane Janez iz Predoselj, 80 let; Demšar Jakob, Sv. •lurij pri Kranju, 79 let; Arhar Anton iz St. Vida pri Ljubljani, 78 let; Zor-man Jurij iz Slavine, 78 let; Trlnik Ja-Ji°b iz Ljubljane. 75 let. Skupna starost starčkov znaša 1005 let.
7. a ? upnik a v Rižani pri Kopru je Imenovan g. Košir Jožef, dosedaj žup-upravitelj ravno tam.
Umivanje nog na Veliki četrtek na
'lvs rijskem dvoru jc lotos odpadlo, ker se cesar slavnosti osebno ni mogel [udeležiti. Pač pa so bile starke in starč-'' ki s.i bili za umivanje nog izbrani, ravno iako pogoščeni in obdarovani, •kakor da bi se cesar umivanja nog sam udeležil.
Nov salezijanslu zavod na šiajer-
Turina jc došlo poročilo, da je - neniinj zt>or salezijanske družbe 0ml> že letos otvoriti salezijanski ^vod v Vcržeju.
i m ,?rnzniki "a Koroškem, ki bi sc
Tov °1praviti. "stanejo kakor doslej. šknr° f PoroSilo objavi prihodnji 0!lJski uradni list. Najbrž ostane tu-
di na Štajerskem v tem oziru vse pri starem.
Za okrožnega in zdraviliškega zdravnika v Toplicah je imenovan dr. Konstantin Konvalinka, sedaj na Brdu pri Lukovici. Prejšnji tukajšnji okrožni zdravnik se je preselil v Senožeče.
»Mati svetega veselja«, ta velikonočnemu času in čuvstvu tako primerna predstava se uprizori belo nedeljo popoldne v Društvenem domu na Jcži-ci pri Ljubljani.
Slomškov uslužbenec umrl. V Vitanju je umrl posestnik Jos. O prešli i k , vulgo Šcntak, v 76. letu svoje starosti. Svoj čas je bil v službi v Mariboru pri škofu Slomšku.
Bodoči prestolonaslednik v veliki nevarnosii. Nadvojvoda Kari Franc Jožef so nahaja zadnje dni v Galiciji in se je odpeljal s posebnim vlakom iz Lvova v bližnje mesto, da se tam sestane s svojo soprogo princeso Cito. Ker pa so vsled snežnih viharjev v vzhodni Galiciji ponekod brzojavne zveze pretrgane, je prišla posebnemu vlaku nasproti lokomotiva, ker na postajah niso bili obveščeni o posebnem vlaku. Le v zadnjem trenutku se je strojevodjema posrečilo vlak ustaviti in tako odvrnili gotovo nesrečo.
Otrok zgorel. Petletna kajžarjeva luči Frančiška Svcie iz Jezera se je v nedeljo, dne 31. marca popoldne igrala z drugimi otroci na paši pri ognju. Pri tem se ji je pa vnela obleka in jc dekletce dobilo na životu tako hude opeklino, da po jo morali prepeljati v ljubljansko deželno bolnišnico, kjer jc drugi dan že umrla.
Med igro ubit. Na vasi v Vinjici pri Šmarjcti so se igrali dne 31. pretočenega meseca domači fantje, med njimi tudi Anton Ivalčič in Ciril Vrščaj. S Kalčičom sta se poprijela in ga je zadnji vrgel, potem pa bežal. Vrščaj sc pobere, zagrabi kamen in ga vrže Ival-čiču v glavo tako mo^no, da mu jo na temenici glavo prebil. Nezavesten se jc zgrudil na tla in so ga pripeljali v bolnico ter je malo upati, da okreva. Vrščaj je neznano kam pobegnil.
VcTik jiožar, Dne 6. aprila dopoldne sta v Prcsorju pri Kamniku pogorela dva kozolca in dva skednja. Goreti jc pričelo ob sedmi uri zjutraj. Značilno je, da jc v omenjenem kraju bil v 25. letih že 17. večji požar.
Blejsko jezero se bo dalo v smislu novega vodnega zakona proglasiti za javno last. Na la način ne bo nobena posebna škoda, čc pride blejski grad v druge roke.
Nesreča. Andreja Ažmana, brata Josipa Ažmana, nadučitelja na Brez-nici, je udaril mlad konj, katerega je učil voziti, v trebuh s tako silo, da jc ponesrečenec čez nekaj ur umrl.
V Ameriko pobegnil je dne 21. marca posestnik mlina in trgovec Jakob Bončar iz Ljubljane. Na račun svojih
sorodnikov je napravil pri raznih bankah do 600.000 kron dolga. Do 400.000 kron ima dobiti eskomptna banka v Gradcu. Ljubljanski denarni zavodi niso pri tem prav nič udeleženi. Ves dolg bodo iztirjali iz očetovega in bratovega posestva.
Obesil se je v Celovcu v noči od 2. na 3. aprila pri svojih sorodnikih 701et,ni bivši trgovec Iv. Leve iz Ljubljane. Veliki četrtek so ga pripeljali v Ljubljano. Bolehal je na neozdravljivi bolezni in se mu je baje omračil duh.
Iz novomeških zaporov je pobegnil dne 1. aprila radi tatvine že večkrat kaznovani 161ctni Mir. Zore, ki je bil namenjen za prisilno delavnico. Sodi-Sče ga sedaj pridno zasleduje.
Strela je udarla med eno zadnjih neviht v cerkev sv. Neže na Brinjevi gori pri Konjicah na Štajerskem. Poškodovala je strelovod in deloma en oltar, pobila okna, iztrgala ena vrata in jih vrgla proti gozdu. Užgala ni ničesar.
Padec iz prvega nadstropja. V nedeljo, dne 31. marca zvečer je prišel neki trgovski pomočnik v Slovenjem gradcu nekoliko vinjen domov. V stanovanju se je nagnil čez okno, zgubil ravnotežje ter padel na kamenita tla. Vkljub padcu jc imel še toliko moči, da se je privlekel še nazaj v sobo. Za-dobil jc težke poškodbe po telesu in si pretresel možgane. Spravili so ga v slovcnjcgraško bolnišnico.
Utonila je minuli teden v Sevnici na Štajerskem 141etna hči posestnico Marije Kranjc. Lovila je naplovljena drva ob potoku, pri tem pa padla v vodo in utonila. Po daljšem iskanju jo je našel mlinar Kolman v Orešju.
14 le! starn samomorilka. Dne 27. t. m. zvečer je skočila v Glinjo 141ctna deklica Wcdan. Dva gospoda sta jo potegnila iz vode. Deklica jc baje skočila v vodo, ker je mati ž njo slabo ravnala.
Katoličanom na Kitajskem se baje obetajo pod novo republikansko vlado boljši časi. Predsednik Juanšikaj jo sprejel te dni v avdijenci apostolskega vikarja v Pekinu zelo prisrčno ter se ob tej priliki dal poučiti o dosedanjem delu in številu kristjanov na Kitajskem. Končno je izjavil, da se bo pod novo vlado varovala največja verska svoboda ter da bodo vsi državni in vojaški uradi dostopni vsem državljanom ncglcde na njihovo versko prepričanje.
Vesii iz Amerike. Poročil se je v Buxtonu, Jovva, Feliks Razpotnik iz Smočidola s Frančiško Prašnikar iz Izlak pri Zagorju. — Umrl jo v Čikagi 111., Fr. Požck iz Butoraja v črnomaljskem okraju. — V rudniku se je ponesrečil dne 9. marca Valentin Oblak iz Polhovega gradca. Padel jc z vozičkom v 750 čevljev globok prepad in bil na mestu mrtev. — Dne 13. marca jc v velikih bolečinah umrl Vinko Robnik, ki si je dne 11. avgusta lani v rudniku tako nevarno poškodoval desno roko, da mu je sedaj ta nezgoda povzročila smrt. — Zmrznil je v Ekalakc. Mont.,
M
Andrej Meznar, doma iz Podlipe pri
Vrhniki.	, . ,
Pogreša se žc tekom treh tednov 201etni slaboumni mladenič Jožef Ber-gles iz Repč, župnija Dobrunje. Slaboumni je odšel od doma brez telovnika v ponošcni obleki. Domneva se, kakor se jc sam pred odhodom izjavil, da se utegne nahajati v litijskem, krškem okraju, ali kje na Spodnjem Štajerskem. Ker je sicer za delo vporaben, je najbrže v delu pri kakem kmečkem posestniku. Ako je komu kaj znanega o njem, se dotičnika prosi, da javi žu-paniji Dobrunje pri Ljubljani.
Mrtvega so našli posestnika in zidarja Mihaela Štucina iz Stare Oseli-ce. V noči od 31. marca na 1. april so domači pustili bolnika za malo časa samega in ta je v svoji zmedenosti pograbil nekaj posteljne obleke in zbežal napol opravljen na prosto. Domači in sosedi so ga marljivo iskali, a našli so ga šele dne 4. t. m. mrtvega na neki se-nožeti v več ur oddaljenem Cerkljanskem vrhu, občina Cerkno na Primorskem. Pokojnik zapušča vdovo, mater in petero nedoraslih otrok.
VELIKA NESREČA NA STOLU.
Na Stolu se je pripetila v četrtek, dne 4. aprila, velika nesreča. Profesor I. državne gimnazije v Ljubljani, 321etni dr. Josip Cerk je v sredo zjutraj peljal iz Ljubljane sedem gimnazijcev od 5. do 8. razreda na goro Stol, ki je sedaj seveda pokrita z debelim snegom. Pozneje se jim je pridružil še učitelj Kunaver. Na goro so se napotili kmalu po polnoči. Okolu četrte ure so bili že na vrhu. Hoteli so še z Malega Stola na Veliki Stol. Tu pa jih zaloti nepopisen vihar, kakoršnih nc poznamo v nižavah. Dr. Ccrka in mlajšega dijaka Kunca jc veter vrgel z grebena v nižavo kakih 690 metrov globoko. Ker je bil sneg tako zamrznjen, da ni bilo moči najti gotove stopinje ob slr-mein pobočju, se nesrečnika nista mogla ustaviti pri padcu in dr. Cerk je priletel s tako silo ob neko skalo, da si jo popolno razbil glavo in obležal je na mestu mrtev. Dijak Kune si je pa pri padcu k sreči samo nalomil nogo, a sc jc vendar lc kljub hudim bolečinam in velikemu mrazu čez 3 ure priplazil do koče, kjer so bili žc na varnem vsi ostali dijaki. Rešil jih je z nevarnostjo lastnega življenja učitelj Kunaver, ki jo vsakega posamnika z velikimi težavami privedel do koče in jih tako o tel gotove smrti za mrazom. Ko jo ta učitelj spravil na varno vse dijake, je hitel v Žirovnico po pomoč in sc drugo jutro zopet vrnil z vojaki-pla-ninci in člani planinskega društva reševat dijaško ekspedicijo. Veliki potok popoldne so prišli izletniki nazaj v Žirovnico. ubitega dr. Ccrka so pa pripeljali nekoliko pozneje. Truplo ponesrečenega profesorja so potem pripeljali v Ljubljano, .kjer se jc vršil velikonočno nedeljo popoldne žalni sprevod k Sv. Križu ob ogromni udeležbi občinstva iz vseh stanov. — Izleta so so udeležili naslednji dijaki: Brata Zdenko
(5. razred) in Karol (7. razred) Kune iz Ljubljane, sinova tajnika c. kr. tobačne tovarne; Vladimir Kostanjevec, Franc BizoviČar, Josip Baričcvič in sin sodnega svetnika Koblarja iz Ljubljano ter Vladimir Milavec iz Cerknice, vsi dijaki 5. gimnazijskega razreda. Ranjen na nogi je samo dijak Zdenko Kune, ostalim so pa deloma ozeble roke.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zlulraj Is i. popoldne.
g Cerklje pri Kranju. Liberalna »Kmečka posojilnica in hranilnica« pri Matevžu je v likvidaciji, to se pravi, da bode jenjala poslovati. Zato naj se vsakdo, ki ima kaj vloženega, hitro oglasi pri Matevžu, da mu izplačajo. Žalostno so začeli liberalci s to posojilnico, namreč samo iz nagajivosti in nasprotovanja, zalo so pa tudi še bolj žalostno končali. — Zelo pa je napredovala naša hranilnica, kakor se je vsakdo lahko prepričal iz poročila na zadnjem občnem zboru. — Na Belo nedeljo, to jo 14. aprila, ob pol 4. uri popoldne priredi »Slov. katol. izobraževalno društvo« prvo predstavo »Repoštev« v novem »Društvenem domu«. Prijatelji, pridite v obilnem številu, da vidite našo krasno dvorano in novi oder.
g Iz Ihana. Dne 3 aprila so se delile pri nas podpore živinorejcem. Prignali so precejšnje število krav in telet. Seveda so dobili podporo le oni, ki imajo teleta za pleme. Podpora sc je delila popolnoma nepristransko. To jo prav; pa nekako čudno je to, da tistim, ki vedno zabavljajo čez S. L. S., čez deželni odbor, čez klerikalce itd., tako prav pridejo kronice iz rok S. L. S. Sedaj je prilika, da izpregleclajo tudi tisti, ki so dosedaj slepo verjeli liberalcem!
g Moravče. P r o m o v a n j c telet je priredil deželni odbor dne 2. aprila. K premovanju so prignali posestniki do 150 glav živine, o kateri so je deželni odbor zelo pohvalno izrekel.' Gospod
nadzornik Legvart je podelil nato 32 premij po 20 kron, tri pa po 10 kron. Bodril jo ljudi k zanimanju za živinorejsko zadrugo, katera edina ima posredovati med živinorejci in deželnim odborom, ki priredi prihodnje leto zopet premovanje in podeli onim, ki ko letos dobili premije, še za rejo telic po 30 kron. Naj bo na tem mestu izrečena deželnemu odboru srčna zahvala. Za, živinorejsko zadrugo: Janez Bergant, načelnik. —Ženski odsek katol. i z o b r a ž. društva v Moravčah priredi na belo nedeljo popoldne igri: »Dve materi« in »Oh ta Polona!« K obilni udeležbi vabijo moravška dekle, ta. — Ž i v i n o r e j s k a z a d r u g a je preskrbela dvema posestnikoma bike pinegavske pasme. Posebno potrebno jo bilo to za vas Svine in Njegastru. Zato opozarjamo živinorejce, da imajo zadružniki živinorejske zadruge plačati po 1 K, nezadružniki pa po 2 K za spuščanje. Poslužujte se tc prednosti, da bo prihodnje leto še več premij v naši dolini.
g Iz Smlednika. Pri nas bomo začeli nabirati milodare. Čemu? Da bomo popravili poljsko kapclico, ki je last barona Lazarinija, pa se je noče usmiliti. Enako sramoto delata celi fari tudi dve drugi podrtiji. Kaj si mora,o misliti tujci o takih, nekoč tako lepih, zdaj tako zanemarjenih znamenjih! Ali morajo biti res shramba za razne »kan-gle« naših mlekaric? — Nam dobro znani zlikovec iz Smlednika je trosil nekaj dni sramotilne in pohujšljivo pesmi, kjer blati s svojimi umazanimi rokami »Orla« in »Društveni doni . Smlejci, ali vidite, kako je zdaj vlih-nil, ko mu stopa gosposka za petami! Proč s tako propalico!
g Iz št. Vitla nad Ljubljano. Z »Domoljubom« preteklega tedna naši liberalci niso kar nič zadovoljni. »Jo y<> zopet začel,« tako tožijo in se kregajo ter kujejo črne naklepe maščevanja. Le ne preveč jeze! Skoraj dve leti v.is je »Domoljub« pustil pri miru, ker slo prej vedno trdili, da boste mirni, če vas bo »Domoljub« pustil pri miru. Ali ste držali besedo? Ne! Dan za dnom sio metali blato obrekovanja in laži na naše može, pred vsem ste pa teden za tednom na najgrši način napadali našega župana in našega župnika, držeč sc satanovega gesla: Udaril bom pastirja, in ovco se bodo razkropile. Niti enega našega društva ni, katerega vi še ne bi bili do kosti obrali; niti eno naše naprave ni, katere vi še ne bi bili oblatili; niti onega našega pristaša ni, ' katerega vi šc ne bi bili oblajali. Zalo ne moremo in nc smemo daljo molčati. Prijemali bomo pa tam, kjer bo najbolj1 potreba. Naša skrb bo, da liberalna hranilnica nc bo sedla — občini na hrbet; naša skrb bo, da sokolskcga doma' ne bo niti zidala niti vzdrževala — občina. Kdo jo pri Sokolu? Liberalni časopisi poročajo z največjo glorijo, da se jc za leto 1912 izvolil sledeči odbor: starosta, t. j. najvišji poglavar, to kar je v državi cesar ali kralj, je brat Fra.i Matjan (Kmctovčev France); podstaro-
sta J- PrvI minister in namestnik naj'viSjpg& poglavarja, je brat Fran Šusteršič (sleP* Janez)l načelnik, t. J. tisti lii stopa v prvi vrsti pred telovadci [n mora svojo bojno četo voditi v boj proti črnim, je brat Albin Eržen (Kav-kin Albin); tajnik — ta mora napisati [mena vseh sokolov in poročati v liberalne časopise — je brat Robert Kenda, suplent na ljubljanski realki, ki bi storil veliko boljše, ko bi se učil in pripravljal za profesorsko izkušnjo; blagajnik, to je tisti, ki bo štel denar, kar .ra bodo nabrali za sokolski dom, je br. jvan Gol j ar (Zognov Johan), ki kandidira v obč. odbor in bi bil torej rad tudi pri obč. blagajni; gospodar, to je tisti, ki bo gospodaril in oddaljal stanovanja v novem sokolskem domu, je br. A. Kratkjr (Kratkijev tapecirar); odborniki (ti imajo zgoraj imenovanim šaržam stati na pomoč s svetom, pri zidanju novega sokolskega doma pa nositi malto in opeko) so bratje: Cvetko Kolbe, pismonoša, Fran Želcznik, pi-smonoša, Ivan Pipan (Tomažkov Johan), Miha Poličar (ljubljanski sodniji že od starih časov dobro znani Poličar-jev Milče); preglednika računov (ta dva imata paziti, da pri nabiranju denarja za sokolski dom ne bo vmes tudi kak klerikalen krajcar) sta brat Ivan Bi-tenc (Lenkin Johan) in brat Josip Mat-jan (Porentov oča), bivši krajni šolski nadzornik in v liberalnih glavah bodoči župan. — Toliko za danes. Povemo naj še to, da je med temi brati 5, reci pet, takih bratov, ki so na okrajno glavarstvo poslali en cel kup pritožb zoper našega na daleč, okrog spoštovanega župana Belca in celo zahtevali, naj so ga odstavi od županstva. Ravno ti bratje so bili tudi na letošnjem občnem zboru Kranj. kmet. družbe in se tam obnašali tako, da je po celi kranjski deželi šol za Št. Vid ne ravno časten glas, da so se šentviški liberalci poleg znanega Dolfeta obnašali »najlepše«. Glasilo, prvi in zadnji evangelij teh bratov je najumazanejši časopis '■Slovenski Dom«, ki je bil pretekli teden zaradi hudodelstva motenja vere od državnega pravdništva zaplenjen, to nam pove dovolj 1 — Tako ni P r a v! Lepi so bili letošnji velikonočni prazniki: nad vse veličastna služba božja, veliko duhovščine, lepo okrašena cerkev, izredno lepo petje cerkvenega zbora, vsega smo bili veseli. Le slovesnost procesije jo -motila godba s svojim čudnim, pristno liberalnim na-8 opora. Gospod župnik je menda na-, ' Rodbe dovolil pod pogojem, da bo-oo člani godbe nastopili in igrali dostojno. A žal ni se zgodilo ne prvo ne orugo. Za procesijo so šli člani godbe "ar pokriti, četudi v navadni civilni
nn* iiRrali 80 pa stvari> ki spadajo Y.,kako komedijo ali cirkus, ne pa veličastni velikonočni procesiji. Ču-J i smo se, da jo gospod župnik vse to mino gledal in poslušal. Zato z naj-/-cjim veseljem pozdravljamo misel, naša društva nameravajo ustano-svojo lastno godbo, in Bog daj, da ' la namera čimpreje uresniči. Ravno
ta godba, ki je pri procesiji nastopila tako netaktno, bo šla na sokolsko veselico k Slepemu Janezu igrat ravnoiste poskočnice. Gospod župnik, blagovolite to vzeti na znanje I
g Iz Krope. Na velikonočno soboto je umrla tu občeznana žebljarica Helena Smitek. Bila je v našem kraju najstarejša žena, stara 84 let. Pokojni-ca je bila znana daleč na okoli vsled žrebljarske trgovine, katero je mnogo let uspešno vodila. Bila je strogo krščanska žena, ki je vzgojila svoje hčere v najboljšem smislu. Pokoj blagi ženil
□□□□□□□□nancanaaao
□
□
Dolenjske nouice
n
□
D
auunif luanaanaaauua
d Semič. Čitali smo o slovesnosti, ki so jo priredili 23. marca v Novem mestu ob priliki, ko so začeli graditi belokranjsko železnico. Pri nas v Semiču pa se je delo še za en celi teden za-poznilo, ker podjetnik Biedermann ni dobil o pravem času potrebnega orodja. V soboto so pa vendar le enkrat začeli. Največje delo ob celi progi bo gotovo predor med Rožnim dolom in Se-mičem. Dolg bo skoraj dva kilometra in bo šel krog 170 m globoko pod Se-miško goro. Vrtali ga bodo od severa in juga s stroji. Stal bo tri milijone K. V naši župniji bomo imeli 2 postaji: eno majhno v Rožnem dolu in eno veliko blizu Gorenjcev. Ta poslednja bo posebno dolga, 600 m, tako da se bodo tu lahko srečavali tudi najdaljši vlaki, kakor bi bili na primor vojaški ob priliki mobilizacije. — Prva stvar, ki jo zdaj pri nas delajo, je dovozna cesta, ki se križa a cesto čez Krč in bo šla na eni strani do vhoda v predor, na drugi pa do kolodvora. Največja težava, ki jo imajo inženirji na južni strani semiške gore, je dobava potrebne vode. Ljudje mislijo, da bi jo znalo pozneje kaj iz predora priti. Pa to je neverjetno, ker je tu kraški svet- — Življenje pri nas je poslalo zelo živahno. Ob cestah vse polno barak, po cestah vse polno delavcev v evropski in turški noši. Razume se, da je med tako mešanico veliko sumljivih individuov. Imamo sicer zdaj v semiški župniji tri orožniške postaje, pa jim bodo težko kos. Ljudje naj bodo sami previdni.
d Vače. Na veliko soboto je ponesreči začelo goreti v našem božjem grobu. Le članicam naše Marijine družbe, ki so takoj prve hitele po vodo, ter nekaterim možem sc moramo zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. — Prvič se je naše društvo udeležilo procesije s svojo zastavo. Bil je krasen pogled na 24 Orlov v kroju in na številni moški in ženski odsek z društvenimi znaki. Le pogumno naprej!
d Črnomelj. Žalostne velikonočne praznike je praznovala spoštovana Geršičeva rodbina na Rožancu. Osmo-šolec Matija Je prišel na počitnice v torek iz Novega mesta, navidez le malo bolehe»n. .V. sredo mu je postalo slabše,
ponoči je vzgledno opravil sveto spoved in se pripravil za pot v večnost. Na Veliki četrtek je še bolj oslabel — in Veliki petek ob 3. uri popoldne mirno zaspal v Gospodu. Lepa smrt — umreti ob isti uri kot Kristus na križu! Pogreb mnogo objokovanega, nadebudnega osmošolca je bil na Veliko noč. Takega pogreba še ni videl Rožanc. Gospodje profesorji novomeške gimnazije: dr. Tiller, Majcen, Južnič, Prosen, vse belokranjsko dijaštvo, pol Črnomlja, vse okoliške vasi so se udeležili žalostnega pogreba. Črnomaljski dijaki so mu poklonili lep venec, na grobu mu je lepo govoril scdmošolec Matija Malcšič. Vsi so bili ginjeni pri pogledu na od žalosti popolnoma onemoglo mater, trpečega očeta, brata-vojaka in sester. Sočustvovanje vse Bele Krajine, lepa rajnikova smrt naj bo tolažba žalostnim starišem. Res so izgubili veliko, res je bridko in hudo izgubiti naenkrat toliko lepih nad, ki so jih stavili na sina osmošolca, neizrekljivo bridko je izgubiti pridnega, poslušnega, vedno ubogljivega sina — a božji volji se ne smemo ustavljati! Bog je imel z njim ta namen — in dodelil mu je smrt ob isti uri kot svojemu Sinu! — Spoštovani rodbini Gcršičevi naše iskreno sožaljel Blagemu pokojniku naj Bog dodeli mirno spanje, naj počiva v miru!
d Občina Iškavas je imela občinsko volitev za novega župana dne 4. marca; bil je vesel dan za Iško vas. Ob 10. uri dopoldne se je pričela volitev brez vsega govorjenja in brez vsega nagovarjanja. Izvoljen je bil izmed 12 odbornikov z 11 glasovi Jožef Kramar za župana, za prvega svetovalca Martin Vre-nik, za drugega svetovalca Anton Žagar in za tretjega Franc Šteblaj, vsi pristaši S. L. S.
d Krško je zopet naše! Slava ln čast vsem našim zavednim volivcem! Skoro vsi so šli volit in so za vselej strašno poteptali ves krški liberalizem. 1. in 2. april sta zlata dneva v krški občini: kmet se je enkrat za vselej otresel purgarske kuratele!
d Krško. Liberalci pravijo, da so narodnjaki in naprednjaki. Res, taki narodnjaki so, da so volili največjega nemškutarja, ki so mu sokoliči »popravili« napis. Naprednjaki so pa tudi: prej so dobili v drugem razredu 440 glasov, sedaj so pa tako »napredovali«, da so jih imeli celih — 671 Liberalci sc res inerodni nazaj-naprednjaki!
d Krško. Liberalci sami ne vedo, kdo je kriv, da so tako strašno pogoreli. Eni dolže »načelnikarja«, ker j« pozabil doma — brizgalno, drugi pa Šklajberjevega Janeza, ker se je bolj brigal za preste kot za volitve. Tretji pravijo, da je kriv mladi Volatšek, ker se preveč boji klerikalnega zmaja, četrti pa mislijo, da bi bilo prav, če bi bili Romihov ata prej zdravi. Mi pa pravimo: liberalci, le potolažite se! Glasov sto baš toliko dobili, da lahko stavite v — loterijo.
d Sv. Gora nad Litijo. Nemila smrt nam je prerano pokosila za našo cer-
71
kcv in župnijo tako zaslužnega gospoda župnika Feliksa Knižeka. Gospod je bil rojen 6. septembra 1870 v Ljubljani ter ondi I. 189-i v mašnika posvečen. Služboval je v Preserju, v Sostrem, v Babnem polju in zadnja leta na Sveti Gori. Skromni, skrbni in trudoljubivi gospod nam ostane v trajnem spominu. Vsegamogočni mu bodi obilni plačnik. N. v m. p.!
d Kandrše nad Litijo. Tisoč kron državne podpore je prejela naša zadružna mlekarna v Vidrgi. — Nad trideset vzrejevalnih daril se je razdelilo našim živinorejcem pri premovanju telet dne 2. aprila. Veliko za začetek. Četudi vsak berač svojo malho hvali, četudi privoščimo sosedom lepo živino, trdimo pa z mirno vestjo, da se tako krasne živine ne vidi elepa kakor ravno v Kandrški dolini. Pri tej priliki ne smemo pozabiti prav zanimivega slučaja. Župan z Vač naj sc nikari ne hvali s svojim vplivom, ker bi bil nekemu posestniku iz Cirkus kmalu odjedel podporo ravno s tem, ker ga je on priporočil. Ako bi ne bil navzoč gospod kaplan z Vač, bi bil odšel dotični posestnik praznih rok. — Naše ceste sta o priliki premovanja prevozila z avtomobilom dva naša deželna poslanca ter se o njih stanju prepričala na lastne oči. Prepričala sta se, da naše ljudstvo samo ne zmore velikih stroškov, da se ceste zboljšajo v tolikem obsegu kot je treba.
d Izpod sv. Tomaža občine Prečne. Vedno je vladal mir v naši občini. Ob vsakih volitvah smo nastopali složno in nismo trpeli nikakega vmešavanja kake nepoklicane osebe. V zadnjem času se je pa veliko izpremenilo. Štirje možakarji so odkrito pokazali svojo liberalno mišljenje. Koliko so pisarili po svojih umazanih časopisih, kako so sle-parili in šteli kronce po novomeških gostilnah ter mislili, da bodo gotovo dobili župana iz svoje srede. Za enkrat se jim ni posrečilo. Tn če bi se jim, kaj bi pa ti ljudje pridobili za našo občino? Liberalne časopise bi radi zasejali v našo občino med nevedno ljudstvo, kot so jih že, posebno pa na Kamencc. Veliko se jc pisalo o prejšnjem vrlem županu g. Fr. Vintarju, kakor da bi bil on kriv kakšne reči o zadnjih volitvah. Pa vsi vemo, koliko se je spremenilo v času njegovega županovanja; sezidala se je nova šola in cerkev, za kar ima on veliko zaslugo. Vsak njegov naslednik se bo moral po njem ravnati, čc bo hotel delati v prid ljudstva.
nnnnnQaDcnannf::<i:.r5a 0 ..... --0
C	_
n Iz Kamnika pri Presciju. Menim, da v nobeni slovenski vasi ni tolikrat gorelo, kakor v Kamniku. Leta 1880. je bila celo vsa vas v ognju. — Na veliko soboto, dne 6. aprila zjutraj smo imeli zopet ogenj. Zgorela sta dva kozolca in dva poda. Skoda se ceni na D000 do SI
6000 kron. Sreča je bila, da sc ni ogenj razširil naprej. Božja volja je hotela, da se je veter, ki je zjutraj bril proti severni strani, obrnil na južno stran, kjer ni nobenega posestva več. Da se pa ni naprej vnelo, se je zahvaliti marljivim Kamničanoin, ki so hiteli na kozolce, da so polivali slamnate strehe z vodo, ki so jo prinašale hitre žene in dekleta. Velika zahvala gre tudi požarnim hrambam iz Preserja, ki je prva prihitela na pomoč, iz Podpeči in iz Notranjih Goric. — Kako je nastal požar, se še ne ve gotovega. II koncu naj mi bo dovoljena šc mala opazka: Kamni-čani! V preserski fari je Kamnik največja vas, ki bi pač morala imeti vsaj eno brizgalnico. Preserjani jo imajo, tako tudi Podpečani. V Kamniku gori skoro na vsaka tri leta. Zato, možje, vzdramite se in si preskrbite brizgalnico! Dovolj vas je. Vsak jiaj da nekaj lcronic, kakor kdo more, pa imate brizgalnico. — Očividec.
n Žili. Dobračevsko gasilno društvo — liberalno seveda — je pri zadnji seji sklenilo, da se ne udeleži velikonočne procesije, h kateri so bila povabljena vsa katoliška društva domače župnije. Torej delujejo možje, ki vodijo to društvo, na to, da člane vedno bolj odtegujejo od katoliškega življenja. Mi smo radovedni, koliko časa bodo trpeli verni Dobračani med seboj komando ljudi, ki se drznejo tolikrat se norčevati iz njih verskega prepričanja. Šc tega nam manjka, da bi društvo, ki mora po svojih pravilih na ljudstvo dobro vplivati, s svojim javnim nastopom ljudi, zlasti moško mladino, pohujševalo in jo napeljevalo k brezverskemu življenju! Ciničnega sra-motenja verskih svečanosti, ki sc sliši som pa tje iz srede teh ljudi, ne ponavljamo, ker je presurovo; povemo pa tem možem, da si bodo na tak način zapra-pravili zaupanje pri občinstvu, ki ga vendar za podporo potrebujejo. Vsaj potrebna dobrodelna društva naj bodo prosta liberalne podivjanosti in brez-verstva, da jih bo lahko vsakdo podpiral in priporočal z mirno vestjo. »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč« imate zapisano, da hočete in morate delati. Kdo naj vam prvo vrjame?
n Iz Idrije. Naši liberalni dopisniki poročajo v svet, koliko so škodovali mestni upravi rekurzi S. L. S. proti ukrepom našega starešinstva. A pri sebi pa ne vidijo, kako sami dei.iar od sebe pehajo in zametujejo nagrade v prid idrijskemu prebivalstvu. Znano je, da dajo deželni odbor prispevke za vzdrževanje obrtnih šol, a tudi zahteva, naj se na njih poleg drugih predmetov poučuje tudi veronauk. Ravno pri vajencih, ki pridejo v naše mesto iz hribovite okolice, bi bil tak pouk potreben. Nekateri so pač obiskovali enorazred-nico v domači fari, ako so sploh radi daljave dospeli do nje. Drugi še tega niso mogli doseči. Le malo priprave za sv. zakramente so dobili, a daljše izobrazbe v tej stroki niso mogli doseči. Sedaj kot obrtnim vajencem, bi jim zelo prav prišlo nekaj več znanja o cer-
kveni in splošni zgodovini in o moral, nih sredstvih, ki so jim potrebni za praktično življenje. A naši mestni očetje jim tega v svoji zagrizenosti no dopuste. Proč z veronaukom! to jo njih geslo. Menijo pač, da bodo pozneje kot pomočniki in mojstri bolj na njih struni, ker jih bodo nevedne v krščanstvu lažje pridobili za svojo stranko. V tej zaslepljenosti pa pozabijo, ali pa na. ravnost ne marajo za nekaj stoiakov, katere bi jim deželni odbor naklonil za vzdrževanje take šole. Včasih tožijo, da bodo morali opustiti sploh pouk, ker vzdrževanje šole sloni le na bremenih občine. Drugi zavodi, ki pag imajo svoje zastopnike v odboru za to šolo, se ne zmenijo dosti za njo, vsaj denarnih podpor ne dajejo, deželni od-l)or jo pa tudi odklanja, ker nočejo uvesti med druge predmete tudi verouka. In tako se lahko zgodi, da bodo pouk na obrtni šoli popolnoma ustavljen iz samega sovraštva do krščanstva, ko pa pridejo kake volitve, se smučejo liberalni in soc. demokratični odborniki okoli naših volivcev, češ, le z nami volite, saj smo dobri kristjani. Seve, glas je dober, naj pride od katerekoli strani, da le šteje, a liberalnim mojstrom in trgovcem se zna to zelo vte-pati in bila so že dejstva, ko so bili zelo oškodovani. Vajenec brez strahu pred Bogom, bode brez strahu tudi pred mojstrom ali gospodarjem.

□ £3 C3 ca eaea ca o ca r~3 ca e^ .o a
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Z Breznice. Katoliško izobraževalno društvo na Breznici priredi na belo nedeljo, dno li. aprila 1912 veselico s sledečim sporedom: 1. Tamburanje. 2. Pelje. Poje novoizučeni moški zbor. 3. »Čitalnica pri Branjevki«, burka v enem dejanju. 4. »Mutasti nmzikant«, burka v enem dejanju. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina navadna. Vse prijatelje pošteno zabavo na obilno udeležbo vljudno vabi odbor.
Telovadni odsek Orlov v Naklem uprizori v nedeljo, dna 14. aprila igro »Garcia Moreno« v prostorih »stare šole«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Odbor najvljudneje vabi vso somišljenike k obilni udeležbi.
Boh. Srednja vas. 7STa Belo nedeljo po nauku bo v dvorani občni zbor Orla in nastop telovadcev v raznih vajah. Vsi, ki se zanimate za mladeniško organizacijo, se prijazno vabite, da pridete pogledat. Posebno bi radi videli, da se nam pridruži še kaj več fantov, ki imajo kaj zmisla in veselja za izobrazbo in pametno zabavo.
S Slapa, Katol. slov. izobraževalno društvo na Slapu priredi na belo nedeljo, to is dno 14. aprila t. I. veselico v prostorih gosp. Karola Bone št. 43 s sledečim dnevnim redom: 1. Ocvirk: »Rožmarin«, poje mešani zbor. A.-ič.: »Strahovi«, igrajo društvene članice.
3.	J. Aljaž: »Domovini«, pojo mešani zbor.
4.	Anton Medved: »Posestriini«, igra štiride-janjka. 5. S. Sardenko: »Planšarica«, šaljivi prizor. Bratska društva in prijatelji lepo žaba ve se vljudno vabijo, da se to prilike udeležijo. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina po navadi. K najobilnejši udeležbi vabi vljudno odbor.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Iz št. Jerneja. Pri nas že najlepše cvcto pomlad. Pa pomlad nam ni prinesla cvetja sit- , mo po vrteh, poljih in gozdih, prinesla nam i»
#
hi cvetja, napredka in novega veselja v na-*m izobraževalnem društvu. Prijetni glasovi, katere sm0 prej tako malokrat slišali, so oglate- r
Bralcem »Domoljuba« moramo poročati veselo
Saje
teb pomladanskih dneh, glasovi godbe, n »Domoljuba« moramo poročati veselo „„iro da imamo pri nas orlovsko godbo na 00 ■ 25 mož. — Ves čas od Božiča sem so
'»'hodili pridni fantje dan na dan vadit v dvo-no Tudi nušo društvo, naša mladina ima torej veselo pomlad, veselo Veliko noč.
Žužemberk. Na cvetno nedeljo je izobr. društvo po daljšem presledku spet imelo za-havno prireditev, obsegajočo deklamacijo, petje ln iero »Mlini pod zemljo«. Deklamator, pri-rost domač fant, je dosti dobro izvršil deklamacijo Krilanovo pesnitve »Stari hajduk«. Kenaki zbor je nato zapel Ferjančičevo »Rožmarin« krasno, umetno harmonizirano in zelo težko skladbo, ki stavi na povko veliko zahteve Zbor pevk je pokazal, da je kos tudi takim težiim skladbam. Kar se tičo igre »Mlini pod zemljo« se mora reči, da se je nad pričakovanje dobro obnesla. Kdor pozna to igro, ta bo rad priznal, da je vprizoritev te igre združena z velikimi težkočami. Priznati sc mora, da so igralci srečno premagali te težkočo in so tako spretno izvršili težke prizore, kolikor sc pač da storiti ria priprostem odru. Tudi kostumi so bili prav primerno pogodeni. Veliko smeha in zabavo je zlasti vzbudil črni afrikanski suženj tako vsled dobrega kostumiranja, kakor tudi s tem, ker je prav spretno igral in pogodil no lahko vlogo prekanjenega Afrikanca. — Kar se tiče udeležbe, so pa nc moremo pohvaliti. Morebiti je bilo temu krivo krasno pomladansko popoldne, ki je utegnilo mnoge zvabiti v prosto naravo. Če se prireditev ponovi na belo nedeljo, naj pa vsaj takrat občinstvo nikar no zamudi lepega užitka, ki mu ga bo nudila ta prireditev.
| Dobre fanflge Jg
dbncc ^aa"Č3P5g3C3g3E3C3C3D
Zlati knjižici imenuje »Svečenička Zajednica« (1. 1912, št. 1) slovenska prevoda o. Lintelovih del »Staršem in vzgojiteljem« in »Mladini«, ki v smislu odlokov sv. očeta Pija X. prepričevalno vabita k pogostnemu in vsakdanjemu kv. obhajilu.
Knjižica »Staršem in vzgojiteljem« jc izšla v drugem zelo pomnožene m n a ti s u in ima na str. 38—56 odloke sv. očeta Pija X. o pogostnem in vsakdanjem prejemanju sv. obhajila, in od strani 57 dalje navodilo za pogostno in vsakdanje sv. obhajilo. Cena 25 vin., 20 izvodov in več po 20 vin.
Knjižica »Mladini« (str. 86) krepko, naravno, nepretirano in prepričevalno (tovori o potrebi pogostnega sv. obhajila za mliidino. Naj bi jo dobili v roke vsi slovenski mladeniči in dcklicc. Ceha 30 vin., 20 izvodov in več po 25 vin.
Obe knjižici se dobivata v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
»Miklova Zala.« Ljudska igra iz mrških časov v osmih slikali. Po dr. jMvetovi povesti priredil Anton Cerar-ihtnilo. Cena i K. Dramatizacija tc zna-in udomačene povesti iz slovenske preteklosti, je bila gotovo srečna misel, se je tudi po tej igri vedno vpi aše-V.;V°' pa so mnogi poskusi ilramatiza-kazali večje ali manjše nedostatke. T^ar-Danilova dramatizacija bo pa na slovenskih odrih dosegla velikanske leh-le in bo privabila vsaka uprizori-
tev obilo gledalcev. Igro je kot III. zvezek »Ljudskega odra« založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Za naše ljudske odre na deželi. Ravnokar sta izšla dva nova zvezka »Zbirke ljudskih iger« 18. in 19. snopič, ki obsegata lepo zbirko iger, med katerimi se v prvi vrsti odlikujeta dve izvirni igri za ženske vloge, in sicer: »Junaške Blejke« in dr. L. Lenardova drama »Dekla božja«. Poleg teh dveh obsega knjižica tudi štiri igre za moške vloge, in sicer: »Pijavka«, j'Skriven zaklad«, »Rešitelj« in »Kmet in avtomat«, O teh igrah bomo v kratkem obširneje izpregovorili. Istodobno opozarjamo vnovič tudi na 17. zvezek te zbirke, ki obsega znano igro za moške vloge »Di-niež, strah kranjske dežele« in dve igri za ženske vloge: »Oh ta Polona« in »Prisiljen stan je zaničevan«. Knjižice je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Za organisie. Ravnokar je izšla v založbi »Katoliške B u k -vame« v Ljubljani nova, jako praktična cerkvenoglasbena zbirka: 100 preludijev za orgle, zložil Stanko Premrl, stolni regensehori v Ljubljani. — Prc-ludiji so večinoma kratki in jedrnati, in ravno takih naši organisti najbolj potrebujejo. Nekaj jih je pa tudi daljših in slovesnejših. Skladbe so solidne, zanimive in živahne. Zbirka je razvrščena po tonovih načinih, in sicer slede skladbe v tem-le redu: C-dur, G-dur, D-dur, A-dur, E-dur, F-dur, B-dur, Es-dur, As-dur in Des-dur. — Obširna zbirka Premrlovih preludijev stane sa-liio 3 K 80 h, po pošti 20 h več.
Novi cestni zakon jc izšel ravnokar v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani s slovensko-nemškim besedilom pod naslovom: »Zakon 2 duc 21. februarja 1912, veljaven za v o j v o d i n j o Kranjsko glede gradnje in vzdrževanja javnih n c e r a r s k i h c c s t in p o -t o v.« — Cena 1 K 20 vin., trdo vezano 1 K 50 vin.
»Šmarnice arskega župnika«,
so ravnokar izšle v »Katoliški Bukvar-ni« v Ljubljani in sc dobe vezane za ccno 2 K.
Šmarnice, ki so ene najkrasncjšili in najbolj razširjenih šmarnic pri vseh tujih narodih, obsegajo razlago lavre-tanskih litanij z zelo zanimivim življenjepisom arskega župnika blaženega Janeza Viancj.
Mesec majnik jc oni čas, ko sc vsa zemlja odene s pomladno krasoto, in ker jo ta mesec posvečen Mariji, naj tudi v vernih srcih v tej dobi vzklije novo cvetje ljubezni do nebeške kraljice.	v .
Vsaka posamezna prošnja lavrc-tanskih litanij jc dišeča cvetka, katere vonj kipi do prestola najčistejšo device, radi česar je razlaga ter premišljevanje teh litanij gotovo najsrečnejše in dobro izbrano sredstvo Marijinega če-ščenja, ker povzdigne in užge verno srce z ognjem, s katerim jc častil in ljubil Marijo njen najbolj goreč častilec blaženi Janez Viancj.
Prepričani smo, da bodo po šmar-nicah, ki po svoji vsebini zaslužijo tudi prvo mesto med slovenskimi šmarnica-rni, posegli pridno vsi Marijini častilci.
DC^EiCTDiEEršnnaCTiaaiDaaa
S KSffi)Sif!2He ° n___n
Češke naselbine na Zgornjem Avstrijskem. V prvem četrtletju 1912. so zopet pokupili Čclii na Zg. Avstrijskem 26 kmečkih posestev. Večino teh posestev so kupili češki in moravski denarni zavodi ter jih pod ugodnimi pogoji prodali češkim kmetom. Zaradi tega jo seveda v nemškem časopisju mnogo vpitja.
Kaj zmore na Ogrskem — groi? Znano je, kako je lansko leto ukazal ustaviti grof Tisza neki vlak. Hotel je potovati v Budimpešto, a je prekasno došel na kolodvor. Vlak je bil že odšel. Tisza pa je zahteval od službujočega uradnika, da naj vlak takoj ustavi in pokliče nazaj na postajo, kar seveda uradnik ni hotel storiti, pač pa je storil to eden izmed asistentov. Oni čas je dvignilo mnogo prahu po vsem Ogrskem tako postopanje grofa Tisze in ves demokratski tisk je zaradi tega ostro napadal oblastnega grofa. No, in sedaj je grof odgovoril vsem, ki so ga napadali, popolnoma po načinu mažarskih aristokra-tov. Izposloval je pri državni železnici, da je ravnateljstvo kaznovalo vse one, ki niso hoteli na njegovo besedo ustaviti vlaka. Železnica je kaznovala vlakovodjo in strojevodja, ker nista hotela takoj ustaviti vlaka in se vrniti nazaj, zatem železniškega čuvaja, ki je zaprl rampo in ni pustil Tiszove kočije preko proge, ko je bil vlak že na kolodvoru, — ker jc pač tak predpis. Da pa je stvar še lepša, je imenovan dotični praktikant, ki je vlak ustavil, za uradnika ter je preskočil 2000 svojih tovarišev, ki bi morali biti imenovani prej kot on. Ako bi kak siromašen človek, ki bi se mu šlo za življene in imetek, ustavil vlak, sedel bi po predpisih v ječi. A ko je grof Tisza proti predpisom ustavil vlak, so bili kaznovani vsi, ki so se branili ustaviti vlak. Taka je mažarska vlada!
Roparji v avtomobilu. Poročali smo že o pariških avtomobilnih roparjih. Ravnatelj banke Societe Generale je mnenja, da so štirje roparji, ki so sc pripeljali z avtomobilom, udrli v prostore podružnice v Chantillyju ter je vsak izmed njih ustrelil enega uslužbenca. Uradnik Legendre se je zgrudil takoj mrtev na tla, medtem ko je blagajnik Trinquier poizkušal pobegniti, kljub temu da je bil zadet v prsi. Pri vratih pa so ga dosegli nadaljni streli ter sc je zgrudil mrtev preko mladega uradnika Gilberta, ki je bil ranjen na rami. Banditi so nato oropali ves denar, ki so ga našli, okoli 50.000 frankov. Hoteli so že zapustiti pisarno, ko je vstopil skozi vrata, ki so vodila na dvorišče, uslužbenec Courbe, ki se je malo minut poprej odstranil. Takoj mu je priletelo nasproti nekaj strelov, vendar pa se je posrečilo Courbcju pobegniti preko dvorišča k nekemu sosedu. Eden izmed roparjev ga je zasledoval, ostali pa so med
tem že zasedli avtomobil, kl ga je pa še dohitel med vožnjo. Pri tem pa se je iz-podtaknil in ubil šipo na avtomobilu, vsled česar si je gotovo ranil roko. Banditi so med vožnjo cel čas streljali iz revolverjev. Kljub temu so poizkušali ustaviti avtomobil. Prišel mu je nasproti nek voz in nek trgovec je zaklical vozniku: »Postavite voz preko ceste!« Za to je bilo že mnogo prepozno. Nek drugi je zaprl avtomobilu zatem pot, toda lastnik je bil lahko, njegov konj pa težko ranjen. Z divjo brzino je izginil avtomobil. Trdijo, da so v njem videli tudi neko žensko, ki so jo opazili že zjutraj pred atentatom v Chautillyju, Kakor smo poročali, so roparja Garnierja že aretovali.
Organizacija slepcev. Na Dunaju eksi-stira v 19. okraju v Rudolfinski ulici št. 12 zavod za izobrazbo slepcev, ki se vzdržuje iz zasebnih sredstev. Na čelu tega zavoda stoje dobrotniki iz visokih krogov, ki žrtvujejo vsako leto mnogo tisočev, da Omogočijo onim, ki so pozneje v življenju oslepili, priučiti se kakega rokodelstva in si služiti vsakdani) kruh. Večinoma se uče kakega rokodelstva, ki je za slepce naj- I bolj pripravno, izpolnjujejo se pa mnogi tudi v onih strokah, s pomočjo katerih morejo nadaljevati svoj prejšnji poklic, Znanja teh strok se obiskovalci zavoda priuče v enem ali dveh letih. V tem pa tiči ona točka ,v kateri namerava posredovati organizacija, ki jo mislijo slcpci ustanoviti in za kar se je vršilo posebno zborovanje slepcev na Dunaju. Rokodelske zadruge določajo namreč za izučbo kake obrti vse daljšo učno dobo ter prepovedujejo onim, ki zapuščajo omenjeni zavod, izvrševati samostojno obrt. Slepci so vsled tega prisiljeni preživljati se s prodajo onih izdelkov, ki so se jih naučili izdelovati, ah pa izvrševati rokodelstvo kot hišno industrijo, pri čemur je seveda v obeh slučajih zaslužek zelo malenkosten. Prvo jc torej, kar hoče doseči nameravana organizacija slepcev, priznanje učnih spričeval iz zavodov za slepce od strani obrtnih zadrug. Pozneje oslepeli so bili pred svojim oslepenjem davkoplačevalci in so kot taki tudi uživali varstvo države. Ti ljudje torej nočejo po svojem oslepenju uživati samo varstva države, temveč ludi prevzeti državljanske dolžnosti, kar pa se jim otežuje s tem, da se jim noče priznati njihovih učnih spričeval.
Amerikanski razgledni vagoni na avstrijskih alpskih železnicah. Glavno ravnateljstvo Canadan Pacific železnice razglaša, da je bil med njo in avstrijsko železniško upravo sklenjen dogovor, vsled katerega bo Canadan Pacific železnica na progah avstrijskih državnih železnic uvedla v promet celo vrsto vlakov z razglednimi vagoni, in sicer v avstrijskih alpskih deželah, le vlake bodo uvedli še letošnje poletje ter bodo vozili skozi Tirolsko preko Inomosta tudi v Švico do Curiha. Vozovi, ki se že grade v tovarnah v Nessel-dortu bodo najmočnejši vagoni na štiri osi, kar jih je bilo kdaj zgrajenih v Evropi.
Sodnik obsodil svojo ženo. Sodnik Beeman v Sterlingu, državi Illinois, je danes najslavnejši človek v Zedinjenih državah. On je morebiti edini sodnik, ki je ime pogum izreči v sodišču obsodbo proti svoji ženi, kar je nedavno storil. Stvar se je dogodila tako-le: Sodnik je predsedoval razpravi proti nekemu individiu, obtoženemu zaradi pijanstva, ko je prišla v dvorano njegova žena in se vsedla na mesto, rezervirano odvetnikom, da počaka na konec razprave, ker ji je mož obljubil, da jo bo spremil k modislinji. Končno je došlo v razpravi do bosodbe in sodnik je obsodil pijanca na 50 kron globe, a ker ta ni bil vstanu plačati globo, je izpremenil denarno kazen v sedem dni zapora. Žena sodnikova je mislila, da sme glasno kritiko-vati razsodbo. »To je sramota!« je vzkliknila. »Mir!« je zagrmel sodnik. Toda gospa ni hotela ubogati. Razjarjen sodnik ji je ukazal, naj molči, ker ji bo drugače naložil denarno kazen. Toda žena, ki se ji je oči-vidno zdelo, da se nahaja doma, je pričela sodnika zmerjati in psovati: »Pojdi, pojdi, tepec,« mu je zaklicala, »misliš, da si velik sodnik a se motiš. Le počakaj, ko se vrneš domov, ti bom že dala, kar zaslužiš!« Sodnik jo je takoj obsodil na denarno globo 125 kron zaradi žaljenja uradne osebe v izvrševanju njegove službe. Toda gospa se ni dala oplašiti, temveč je vpila: »Bomo že videli, kako boš dobil teh 125 kron!« Tedaj pa je sodnik namignil nekemu pazniku, naj aretira njegovo ženo. Ko se je ta zavedla v zaporu, jo je popadel nervozen jok, a na koncu vsega je plačala globo. Kako pa je žena obsodila doma samozavestnega sodnika, ni znano. Vsekakor je morala biti obsodba zelo stroga, a sodnik se je gotovo moral pokoriti, ker se ničesar ne poroča o razdružitvi zakona med sodnikom in njegovo ženo.
Klobuk za 4000 mark. V londonskem Regent streetu občudujeo že več dni klobuk, ki vzbuja veliko senzacijo, kajti to žensko pokrivalo ne velja nič manj kot 4000 mark. Vendar p ata klobuk ni prepleten z zlatom ali biseri, temveč je čisto priprost slamnik, čegar edini okras je par krasnih nojevih peres. Ta klobuk je last indijske princezinje Pretive, sestre maha-radže v Cooch Beharu. In ta Indijanka, ki je srečna lastnica klobuka za 4000 mark, bo dala v bodoče še mnogo zaslužiti evropskim modistinjam, kajti ona je nevesta velikega angleškega industrialca Lionela Manderja.
Nevesele vesti Iz Rusije. Rusko ljudstvo je izdalo v preteklem letu za žganje nad 2 milijardi kron. Kako raste v Rusiji pijančevanje, dokazuje dejstvo, da so Rusi leta 1911 izdali 120 milijonov kron več za žganje, kot 1. 1910. Od strani države se v boju proti zlorabi alkohola ničesar ne stori. Nasprotno pa vlada zmemostna društva ostro nadzoruje ter jih pod najbolj ničnimi pretvezami razpušča, kakor tudi kratkomalo prepoveduje nredavania. a ln.
torimi bi se naj ljudstvo poučilo 0 škodljivosti nezmernega vživanja alko hola. Tudi v dumi so bili odklonjeni vsi predlogi, naperjeni proti alkoholiz, mu, ker so se gotovi krogi bali, da bi vsled malega konsuma žganja nastal v državnem proračunu nered. Zaradi vedno bolj naraščajočega pijančevanja med prebivalstvom postajajo seveda takozvane »treznostne celice«, ki jih j, uvedla policija, mnogo premajhne. Ta-ka celica, ki je za pet oseb ravno dosti velika, mora zlasti o praznikih prenočevati do 40 oseb. Kako mora izgledati v teh zaporih, si lahko predstavljamo zlasti ako še upoštevamo, da se ti za.' pori nikdar ne snažijo. Res Žalostno ja v Rusiji!
Siloviti viharji. Siloviti viharji, kj so te dni divjali, so podrli veliko brzo-javnih drogov med Budimpešto in Dunajem. Na stotine brzojavnih drogov ja podrl vihar med Szolnogom in Ivarcai gom. V Galiciji so snežni meteži napravili po vrtih in na polju velikansko škodo. Brzojavni in telefonski promet je bil prekinjen. Veliko nesrečo je povzročil snežen metež na lokalni progi Zbaraž—Tarnopol, kjer je obtičal vlak v snegu. Na pomoč se je odpeljal že-, lezniški stroj iz Tarnopola, ki je zavo-zil v osebni vlak. En voz se je popolna raa razbil. Nevarno ranjenih je bilo 20, lahko pa pet oseb. V Drohobicz je pri-vozil 9 24urno zamudo en sam lokalni vlak. V Droliobyczu leži sneg en ineiei visoko. Boje se povodnji, če se vreme hitro izpremoni.
Kmet — milijonar. V občini Temes^ rekas na Ogrskem živi nek kmet, ki je kupil od grofa Miklosa posestvo, za katero je plačal 1,300.000 K. Denar je takoj v gotovini izplačal. Novi posest, nik, katerega sinovi so višji častniki pri huzarjih, še sedaj živi in dela kot priprost kmet in se tudi oblači v kmečko nošo.
Kako je prišel polumesec v turško zastavo? Leta 336. pr. Kr. je oblegal makedonski kralj Filip Veliki mes!o Bizanc, sedanji Carigrad. Atenci so po-slali Bizancu na pomoč svoje brodov* je. Filip je nehal mesto oblegati, da 1)1 prevaril branitelje. Neke temne noči je res hotel nenadoma napasti mesto. Bil je že prav blizu ozidja, ko naenkrat posveti skozi oblake zadnji krajec, kl je br aniteljem pokazal sovražnika. Bi-zantinci so vsled tega vzeli polumesec za znak svojega mesta. Rimljani so, ko so si osvojili Bizanc, imeli v svojih pečatih polumesec z eno zvezdo. Ko si j« pa Mohamed osvojil Konstantinopel, j« postavil polumesec v svojo zastavo.
Koliko tobaka so porabi po svelut Statistika izkazuje, da med vsemi dr< žavami največ pokadijo Holandci. Tam odpade na glavo vsakega prebivalca nič manj kot 3400 gramov tobaka. Za Holandsko pride Severna Amerika t
» sami	pSrSSi,^ SS SRBEČE!:	»««••» ~
»100 grami in Belgija z 1500 grami. — Naimanj se pokadi na Angleškem, Švici, Laškem, Španskem in Portugal-kom'" tam odpade na posameznega Jloveka 1500 gramov.
l 1® hrafefe Čas n

Pri sodniku. Sodnik: »Koliko ste stara?« _ Gospodična: »Devetindvajset let, gospod sodnik!« ~ Sodnik: »In pred dvema letoma ste ravno toliko rekli!« — Gospodična: »Da, po-Bpod sodnik, jaz nisem taka, da bi rekla danes tako. jutri tako!«
Vzrok vznemirjanja. Zdravnik: »Sedaj ste tc precej okrevali; le varite se, da vas ne bo kaj razlmrilo!« — Bolnik: »Torej prosim, da mi računa tako br?. ne pošljete!«
Po domače. Uaronovka, ki je ravno iz letovišča domov priSia, vpraša hlapca, kako se !mi zdi, kadar nje ni doma. — Hlapec: »Ravno ,ako, kakor če v hlevu živine ni!«
Pravi ln umetni led. Gospa kuharici: »Slo-pite iskat za dvajset vinarjev ledu, pa ne narejenega, ker tak ne moro nikdar tako mrzel biti, kakor pravi!«
Razžaljen. Orožnik: »Stopajte hitreje, čc ne vam pomagam drugače!« — Postopač (ki nima »ikakega izkazilaj: »Prosim, da sto bolj uljudni z menoj, saj še ne veste, kdo da sem!«
Prav prikupljivo. Plesalec: »Ko bi le vedel, s čim Iii vas kratkočasil! Pa da mi ravno zdaj ne pride nobena neumnost na misel!«
Huda primera. Sodnik: »Kako je to, da ste sosedovega prašiča tako pretepli?« — Zatože-nec: »Gospod sodnik, lepo vas prosim, čc bi liili vi ta prašič in bi s svojim blatnim rilcem rili po mojem vrtu, — ali bi ne zaslužili tudi. da Iii vas dobro pretepel?«
Na planini. Hribolazec: »Ali so dobi tukaj v koči prenočišče?« — Planšarica: »Dobi so. pa le podnevi, ponoči sami prenočujemo v njej '.■<
Katehef razlaga v šoli, kako strog post da je v petkih in vpraša Reziko: »Kaj bi rekla materi, ko bi ti na petek ponudili klobaso?« - Rezika: »Bog plačaj!«
Hiter biciklist: »Kadar se mi v eni vasi kihne, mi morejo še-le v drugi reči: »Bog pomagaj!/
Profesor: »Kako morete dokazati, da se K;mlja suče in no stoji pri miru?« — Dijak: eče na enkrat izpijem liter vipavca!«
Kmet prinese slikarju desko, naj nariše nanjo sv. Krištofa, kakor jc dolg in širok. — Slikar mu reče: »Deska jo veliko premajhna!« - Kmet: »Naj mu pa noge doli visijo!«
Gost: »Vaš pes jc grozno nadležen!« — Krčmar: »Ni nadležen no, le pameten je, ker fobro ve. da imate vi tisti krožnik, s katerega ox> navadno je!«
Skrivalnica.
Kje ie ribič?
Mnenje g. dr. Fr. SI a vik a
v Z d i c u.
G. J. S c r r a v a 11 o !
Trst.
Po treh letih praktičnih preizkušenj, si dovoljujem naznaniti Vam, da sem dosegel z Vašim Serravallo-vim Kina-vinom z železom jako dobre uspehe, posebno pri oslabelih in bledičastih otrocih, in da ga od takrat ponovno pripisujem.
Z d i c , v decembru 1909.
Dr. Fr. S 1 a v i k.
za moške ln volneno za ženske obleke zadnje mode razpošilja najuencje Jugoslov. razpošiljalna B. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci na zahtevo poštn. prosto.
za ICO kg.
Ljubljana, 9. aprila 1912.
	Cena		i i! Cena 1		
Deželni pridelki: Pšenica..... Ri?.......	K	v	ZEvina. meso živa vaga:	K	1
	23 ID	40 45			---
Ajda......	22	so	Goveda pitana . .	(li	_
Ječmen.....	10	40	lelela težka . . .	i 10	-
Oves......	20	CO	Teleta mala . , .	102	_
Proso belo . . .	24	30	PrtšiCi.....	133	-
Proso rumeno . .	18	| '„	Koštruni . . . .	105	_
Koruzn stara . .	21				
Koruza nova . .	211	r.o	Kurotnina In drugo:		
LeCa ......	25 2S	1 30 1 70			
Lan eno seme . .	44	20	Maslo kulicno od		
Grašica.....	211	30	A 230'— do . . .	260	-
DomaČa detelja . .	107	—	Maslo surovo od		
B Gorenjska n.pa . .	107	—	K £80'— do . . .	350	-
j Fi£ol Itibn.fori . .	42	ro	Slanina sveža'špeh)	158	
| Fižol PrepeliCar .	«0	—	Slanina prekajena .	108	—
1 Fižol AAandiilen .	37	00	Mast svinjska . J	108	-
B Čebula.....!	21	HO	t-oj.......1	03	—
K Krcmpir .... i	D	tO	Jajca ico komadov 1	7	-
I Zelje sveže . .			> išanci . , . . .	1	00
1 Zelje kislo brez j	r			—	bo
	9	70		3	—
H Repa sveža - . .;		-		0	—
j Repa Ilislu brez 1					
1 sodi	10	70			
1 Brinje......1	20		Kcicnijaino hlago na debelo: j		
j Kumna.....1 Orehi......|	73 55	co 80			
j Gobe sube. ■ . .J	—	—			
Ježice......	—	—	Ri ž Ranqon od 1		
Želod......j	..	—	K 2b - do . . .	30	—
Smrekovi storil .	—	—	Kava Sanlos od 1		
Seno......	4	20	K 280 — ....	207	
Slama.....	3	10		101	50 D
Stelja......	a	"1	t clrolcj .....	40	50 j
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 3. aprila: 90, 24, 19, 80, 2. Trst, 6. apari'.a: 87, 13, 39, 50, 85. Line, 6. aprila: 61, 81, 23, 79, 2.
£3 tla K
Liberce, Češko, dobavlja najlepše, najcenejše in najtrpežnejše blago za površnike. Zahtevajte vzorce. 1057
Kol najbolje sredsivo, ki hitro lajša in prežene kašelj, ter nas pri obolenju na dihalih obvaruje hujših bolečin, se izkazuje T h y m o m e 1 S c i 11 a e iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobi se skoro v vseh lekarnah in velja 1 steklenica 2 K 20 v. Na ime Thymomel Scillae se mora strogo paziti.
MOJA STARA
izkušnja mo uči. (ln moram za nego kožo rabiti lo Steckerpferd l!lllno mlcero milo norgmnnnu & Co., Tošin ob Labi. Komad po 80 vin. bo dobiva povsod. 442/11/12
4 t
za
poskuSnlo
In
nn ogled
pošiljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma *liohe-niic» pneumatiko in po sa-mezne dele Koles. Zmerni plačilni pogoji. 1 ustrovanl cenik zastonj! l-\ Dušek, tovarna, OpoCno, St. B. Nr. 2109, Češko.
200.000 zelo močnih,lepih lepotiinili in tirevoreiinih
zlasti lepih divjih kostanjev, kroglastih akacij in josonov, Kristovcga trnju, javorjev, jesenov, hrastov itd., kakor tudi različna krasna žalobna drevesa, kos od co v naprej. Wili|on sadnih drevoa vseh rabljivih in lo naiholj preizkušenih vrst. 100 visokode-bclnih jablan 2r» K. Zbirka 100 kosov lcpotilnih in drovo-rodnih dreves in 100 lepotiinili grmov, 10—15 vrst za ceno K' 70 -■-; isto obstoječo od vsako samo po £0 kosov K 40'—. X aj b o 1 j š a ž i v a o g r aj u je eno-, d\v- in triletno akacije in gb d čjo 1000 kosov K 121- do K 70'—' Porutnina za pl mo in njih jajca, fazani in njih jajca za valonje. Ilu-strov. glavni katalog zastonj
Grda Žige BattMa
graščinska uprava
Csendlak pri P dgoni.
Ostanki
30 m za K M*-
od različnega dobrega !•• modernega zimskega in letnega blaga za obleke, bluze, pted-pasnlke itd. Ostanki so zajamčeno 3-9m dolgi in sve2i. PoSilja po povzetju.
Julij Karator
Baby pri Kachodu (Češko).
Vzorci ostankov se ne razpošiljajo.	729
SžT Le naravnost "^aj
od tovarniške razpo-šiljalnice
..glflEBITHSl"
Rrnov štv.42 (avstr.Slezija)
kupite 2a32
blago za moške in ženske obleke kakor tudi slesko
platnino napama kakovosti po namižjiii tovarni&k ii cenab. Ostanki zelo poceni. ssm Zahtevajte vzorce.
Krasne sezijske novosti
ildoif Hauptmann-a nasled.
A, ZANKL SSNOV!
tvornica barv, lakov in lirEežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, cinajlne ln fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode ln stroje, karbollnej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.

V bejsi profi alkoholu so
brsEsikotioI:^ šumečo limonade
ki so napravijo z
Maršnerjevimi šumečimi limonadnimi bonboni
najbolj preMiiSeno sredstvo. Samo privi, - Co jo s to varstvena znamko -
katero Ima ludl vsaka vrečic, kakor Ml vsaka pastila. Vsakoletna poraba več kot 80.000,080 kosov. Edina Izdolovalnlca:
Prva Češka akcijska družba za oriental. sladkorne in Čokoladno izdelke, Kral].Vinohrady, Dunaj VI., Thco!iali!gas5c4
Sirolin .Roche'
in njegovo
oslanfe
Sirotišnica Bud in gen.
Pošta Marxstadt, 2. XI. 1911. Z veseljem naznanjam, da nam je Sirolin „Roche" zelo dobro služil; posebno pri influenci se je izkazal za zelo dobro sredstvo in ne poznam pri podobnih boleznih nobenega boljšega zdravila kakor je ravno Sirolin ,Roche'. Vsem, ki so ga rabili, je pomagal.
Sestra Marija Frančiška 281	bolniška strežnica.
Marijin dom Bazel, dne 2. okt. 1911.
2e dalje časa mi Vaš Sirolin zelo dobro služi pri kataru, vratobolu in influenci. Rada bi, da bi bil Vaš izboren izdelek pristopen tudi za ubožne bolnike, katerim strežem po svojem poklicu kot usmiljenka, da bi jim z Vašim krepil-nim zdravilom pripomogla k zdravju.
Usmiljena sestra 6., kongregacije sv. Križa.
ili
Vajenca
iz poštene rodbine sprejmem takoj v krojaški obrt ■■
zložna, cena in varna
Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Eeke: Pannonia 6.,'4., Ultonia 13./4. 1912. Trsta: Ivernia 16.-4. 1912. I* Liverpola: Lusitanija (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 30./3., 27./4„ 18./5. 1912, Mauretania 13./4. 11./5. 1/6., 1912. Pojasnile in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrsl-New-]ork 111. razred K 220'— za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
Proda se hiša T»£U
iz proste roke v Stari Loki št. 62 pri Škofji loki, oddaljena dve minuti od farne cerkve. Pritličje obstoji iz dveh sob, kuhinje, jedilne skrambe, kleti in delavnice za kovaško obrt, z orodjem ali brez orodja, pripravna za vsako obrt. V prvem nadstropju so nahajata dve sobi. Zraven hiše je hlev, skedenj, drvarnica inšupa; sadni vrt in vrt za zelenjavo, nekaj košenine in nekaj gozda. Vse je v najboljšem stanju.
Več se izve istotam. 1050
Ako želite Imeti praktično obleko
elegantno in trpežno, MFDUIII CR'i vporabljajte lc blago
ki je neporušeno in ceno. 803 Dokaz: obleka (3 metre) velja Kakovosti	I. U. III. r/.
le kron	15-— 2o— 2>l' -
Vse modno blapo v veliki izberi. — Na deželo se pošilja po povzetju. — Neprimerno se zamenja.
Industrija za volneno blago „HERKULES"
(Herman Lederer) Dunaj IX., Georg Slglgasse 4. N.
Kdor hoče imeti suho podstrešje, naj kupi
----cementno zarezno ali osiato =
strešno opeko,
katera se dobi po primernih cenah pri
Bogdanu OiMu v Losaicu,
Volneno in perilno blago. Sukno, kamgarn, modno blago za moške g I
Občno naznanilo!
Najugodnejši nakup blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski hiši
in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufaktume) trgovine
„pri Škofu" in „pri Miklavžu".
Krasne novosti volnenega blaga za obleke in bluze, lini perilni kambrik in cellr
Zelo priporočljivo je, preskrbeti so , icj trgovini z lepim „ tr„«l, S	brezplačno.
trgovcem ,„ kro5n„jem se prip^a, Oa si ogZ^ Ustanovno leto 1869.
Ustanovno leto 1869.
Jovaraiško skladišče bele kotenine, evilha i. t. d. ^Tfc^
O
N
ia
o
o
Cr •
13 r-t
CO d.
n> »-»•
sera
Ui
a?
v--*« O CO
r"
S
P?
f5<
CO
Priložnostni nakup!
7, vsako gospodinjstvo ln za
Ifrrirtp« S5Swft
»cdKost 140X200 cm, vse sku-n le za 25 K. - hranko po povzetju na vsako postajo.
1an werner,
1 DobruSka 520 (C»8ko),
tkalnica za pHU« H bombaJevino. Nova pomladna In poletna inirlia vzorcev zastonj In franko.	67«
vsake vrste
prodaja
M.0aris,l"S
Sv. Marjeta v Rožu, Koroško.
00

Prvovrstne puS e za šajDo in lov, vsak zistern, dvocevke, riute, iste za kozle, trojke, ttucni za lov, lid„ s petelini ali brez n| h.
Popravila, prenaredbe. Nova naročila sc v najbf-Ireišem času izborno izvrže. Zmsti se priporočajo Wernd!-lnfanterlj. puSke, mod, I ti?|77, prvnarejeiie za I.uncnstiF-šrr.t-patrouc, ka-lir.er 1 komad z zavojem sntno 15 K. - flko se vzfime Hi komadov, se dobi 1 zastonj. Prazni pationi se vsaki puški zastonj dodajo (iarantirnno izbor, u strel,
(»jtaljie in najcenejše orožje za
dcitaie tsrslvo. Naročile takoj In opozarja|te svoje prijatelje na to iuserat. nikjer se vem ae postreže bolje!
500 kron
Vam plačam, ako Vaših kur-
Ilh očes, bradavic in trde lote lekoin 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hla-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 89 2
Kemeny, (Kaschan) I.
PoStnl predal 12/160, Ogrsko.
Tovarna jniniiu
3 letno jamstvo
Maivočja in najboljša tvrdlta ca kolusa; šivalne stroj o ter njihovo delo.
Najbolišl Izvor
r,a koles, šivalno stroju, pno-nmutiko in drugo potrebščine. Janus koles s 3 letnim jamstvom od 95 K naprej, zunanja pnoumatika (Man-tel) od K 4-20, notranja pne-umatika (Luitschlanch), prvo kavosti. nesešiti. od K 2'SO, ceotilinskosvetilkood K2--, od K 1-20 ročni zvonci in dr-od 20 h, prvovrstno verižico od K 2-70, podali prve vrsto od K 2-50, posta s prostim tekom (Froilttufnabo) od K 12-50 naproj. Sedla, torbico, osi itd., sia vso sistomo, • umlj. cevi v vseh merah | itd., najconejo. Lastno po- | prave, zavod /a ponikljanjo inemaj liranjo. Pošilja vsak } dan po pošti.
Zahtevajte cenik 1912 za- j stonj in poštnine prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg.
Dunaj I. Stubonring 6. j
Leposlovni mesečnik
Jom in Suet"
stane za celo leto ! K 10'— Naroča ee r Llubijanl.
Sl2metne ^obe
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemil nedelje in praznike vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer v konc. zobarsk. atelje
O. Seydl
10 Ljubljana, Strltarieva ulica it. 7.
Ržens - slodno
kavo
pošilja proti povzetju v zavojih po 5 kg za K 3-75 in kot nameček lepe platnene brisače, žepne robce itd., tovarna 927
Fran Sax
Maslovedtj pri Sniricm, tal
Prosim, poskusito.
Prvo nagrado je dobil „Rtlanta" nemška kmetijske družbe na jubilejni razstavi Kassel v juniju leta 1911.
Novo pridelovanje zgodnjega krompirja
»PRAVEGA ATLANTA"
so najbolj izplača od vseh vrst zgodnj. krompirja.
Zakonito zavarovano po ccs. patontn. urada št. 127.247. Humano moanati -Atlanta" jo novost, ki (ako zgoda| razvi|o veliko gomi-ljice. To je najbolj zgodni vseh vrat krompirjev na Nemškem in žo koncem maja bogato obrodi. Našteli so pri eni koreniui do 30 gomoljic. — Oskrljriištvo vojvod vzornega vrta. v Zerbstu piše: .Poskus r. „Atlanto" je bil izrodno ngoilen. Po osomtedonski rasti gomoljic, ki prej niso vskalile, smo našli 20 velikih gomoljic pri eni rastlini." — Društvo
f;ojilccv zelonjadi v Fisehoniehu pišo: „At-unta11 jo najbolj zgodnji, naiohilnojši in najlepši krompir na svetu. Kljub suši se je v 1 1911. po osomtedonski rasti pridelalo na onem merniku posotvo nad 200 stotov. „At-lnnta" bo zmngovaloc po ceiem Bvctu.
Orig zavoji s svincem zaprti Iz Erlurtn,
2 kg M 2 — 4 kg M 3 — II) kg M o,—
20 „ , 11— 50 „ , 25-— 100 . . 45 —
Daljo Priporočamo: zgodn|l krompir „Novl rumeni |unl|M. 50 kg M 12,
pol stota M 7-—, četrt stota M 4. Poštni zavoj M 2-50. Milijonski krompir „Flnd!ay-Eltiorado", ki jo veljal pred loti tunt 11 3000'—, 1 atot (50 kg)
M 10 —. pol stota M a —, četrt stota M 3 50, poštni Kavo- M 2'—. Cenik o novih vrstah krompirja za some, novih solenjavah, velikanskih rdečih jagodah, jagodcih, rožah zastonj in poštnino prosto.	1113
Dobavitelj Njega Voličanstva nemškega cesarja
Gebriider Ziegler. Erfurt ZZO.
Išče se gospodična
na deželo za dva meseca kot
vajena knjigovodstva, srednje starosti. Gre sc za poduk v tej stroki. Vsa postrežba v hiSi. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe se sprejmejo pri upravi tega lista.	1061
loden in modno blago
za gospode, in dame tovarna nukna
KAREL KGCIAN
v Humpolcu, češko.
jc prestalo gotovo sredstvo, ki se nahaja že celih 50 let v splošni uporabi.
Ze 40 let se je Izkazalo mcčilno vlačno mazilo tako-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja In boleCIne, hladi In pospešuje zaceljenje.
HazpoSlIia se vsak dan. "SJ1 is
l pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošl|ejo 4 pu-slce, za K7-— pa 10 pusic poštnine prosto na vsako postajo
avslro-ocirske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	5120
B.FHMNER, c. in kr. dvorni dobavile!]
lekarna »Pri črnem orlu«
Praga, Mala strana. vogal Narodove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah flvstro-Ogrske.
v Ljubljani: Dr. G. Plccoli, Jos. Cižinaf, Rili. Sušnik.
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega skublje-nega '2 K: bol|šego 2 K 40;
frima nolbeloga 2 K 80; bo-ega 4 K; beloga pulia 5 K 10; i kg izredno rinega, anažno-belaga, akubljcnega 6 K 40, 8 K ; I kg pulia 6 K, 7 K: beiega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 6 kg se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega aH rumenega nanklng-blaga; I pemioa 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 bla-ziaama, vsaka 80 cm dolga, 6( cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; a polpuhom 2> K; s putiom 29 K; posamezno pernloo 10h, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K; pernloo 200 cm dolge, 140 cm široke, K 13, 14 K 70, 17 K 8 , 21 K : blazina 90cm dolge, 70 cm široke, 4 K So, S K 20, 5 K 70; »podnje per-nloe iz močnega, pasostega gradla 180 cm dolge, 116 cm Široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzelju od K 12 viSje franko. Zamena dovoljena, zo nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj In franko.	2410
S. BEN1SCH, v DeSenici štev. 71, Češko.
Najcenejša in najhitrejša vožnja
= je s cesarskimi brzoparniki ===== Kronprin essin CScIli«, Kalser Wllhelm II., Kronprinz Mlihelm. Kalser WiIhelm der Crosse, GeorS Waschln3»on. Prlnz Fr edrich Wilheim.
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana
Kolodvorska ulica 9t. 35, nasproti stari Tiilerjevl gostilni.
^Domae gorski tkalec sem,
ln pošiljam razno blago
40 do 50 metrov za ceno K 18 do 22
po povzetju, zajamčeno pralnih barv, brez hib
KANAFASA PLATNA KRISETA PELENA
TKAN. BARHENTA OKSFORDA BRISAČ FLANELE
za krila CEFIRA za bluze
1 tucat težkih, čisto volnenih brisač, 110 cm dolg., co cm šir. K 7- , sedaj K 6-BO.
Vse zeo močno izdelano, zelo krasilo, trpežno, pošilja
Fr.Marl, s? Ccs. Čern S?^
Kranjska deželna banka v Ljubljani			i deželnem dvorcu,	
Obrestuje hra ja i/ n / "»ne vloge po «» /4 °/0 Odbitka. Obtesli se pri-E3S£ ^ ?vnICI poluletno. Vloge v rte H Si ^ °~računu In na l,l,gaBjnl-	Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim Al/- O/. ko.n,H' zastopom v 1 /2 nalnlh zadolžulcah. 840	Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 V* %	Eskomptnje menice denarnih zavodov iu daje lombardna posojila. Prodaja lastne pupllarno-varne komunalne zadolinlee ln zastavne liste.	Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
				Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure dopoldne di !. ure popoldne.
p
II •i
1
i


registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Prelat R. Kalan 1. r.
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.
podpredsednik.
Tovarna štedilnike* H. Kcloseus, We!s, Zg. Avstrijsko,
Po dobroti in kakovosti nepre-kosijiv železni, eniajlirani, porcelanasti štedilniki kakor tudi iz maiolike za gospodinjstvo, bolele, restavracije i d Načrti za kuhinje na paro, plinovo štedilnike, irske peči za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevajte ..Izvirne Ko-ioseus - šte-dilnike"inz •
vrnite slabeiše izdelke. 3975 Ceniki zastonj.
Vsaka mati
so mora razveseliti, (la imajo močnato jedila, kakor štruklji, cmoki, peciva, torte, narastki, pudingi, kipniki, krofi, krpice, imhtehii, krivci, rezanci, omleti, palačinke, vlivanci, rogljički, žličniki, štruce itd. v mnogih slučajih posebno za otroke prednost pred mesnimi ali sestavljenimi jedili, ako so pripravljena z dodatkom
dr. Mlnm jen® prasla
2713	po 12 vinarjev
kajti le tedaj so ne samo redilna, ampak tudi lahko prebavna, česar so zopet posebno pri otrocih ne more preceniti. Napravite torej za Vaše otroke mnogo takih močuatih jedi z dr. Oetker-jevim pecilnim praškom, ki se dobi povsod z več milijoni preizkušenimi predpisi.
ZDRAV, REDILEN, POCENI.
Najcenejši nakup
sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne nn domačo manufakturno trgovino
I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesča 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
I. nadstropje
se mora izprazniti rsdi prezidave do 30. aprila. Podpisana tvrdka se je odločila, da izprazni velikansko ondi so nahajajočo zajogo, oddajati blago po naslednjih cenah:
000 kosov vojaškega platna prej 05 sedaj 45 v meter, 540 kosov močnega oksford prej '.Ml sedaj 58 v, «00 kosov krasne, le izbrane tiskane tkanine prej 05 sedaj 55 v, 325 kosov 5/< dvojno tisk. tkanine prej K l-— sedaj 68 v; 450 kosov svilenih robcev prej K 0-50 sedaj K 3-95, 080 kom. svilenih pokrivalk, prej K 4-50, sedaj Iv 2-30, 985 kom. spod. hlač iz gradla prej K 2'20 sedaj K 1-35, 961 kosov turist, srajc za gospode prej K 4-iKi sedaj K 2-50, 1000 kom. dvoj. tisk. predpasnikov, širokih, prej K 1-70 sedaj K 1'—: 420 jtosov krasnih pepita volnenega blaga 120 cm šir. prej K 1-98 sedaj K 1-20 za meter; 430 kosov perilnega voile blaga prej 85 v, sedaj 50 v meter; 900 kosov izgot. brisač prej K'>30 sedaj K 2-20; 480 kosov gorskega .sukna, 150 cm šir., prej K 1-90, sedaj K 1-30 meter; 07 kosov preprog 95 cm Širokih Manila, svitlo rujavih in rudečih, prej K 3-20, sedaj K P90; 480 kosov buret-oprem (2 posteljni in ena namizna preprogo, hordo ali olivno barve, prej K 14-50, seeaj K 9 80; 950 kosov čipkastih zastorov, 100 cm šir., prej K 1'60, sedaj 85 v moter. Močno blago za hlače (črno, sivo ali rujavo) prej K 5-60, sedaj K 3-90.
znr Sfidbahn"
GRADEC, ANNENSTBASSE 68.
Naročila nad K 20 — franko v hišo. Neprimerno se vzame nazaj.	064
] M s*. Marte i
! v Trstu, ulica S. Franoesco d'Assisi 15,1. nadstr. S
sprejema brezposelna dekleta pod streho |
in posreduje službe.
Rafaelov odsek Marijine družbe spre-	I
jema dekleta na kolodvoru in jih vodi	jI
v zavod. — Zavod vzdržuje in nad-	|
zorujc zveza „Marijin dom".	>!
Kovčegl lHfinkle?
Najboljša svetovna zesrnka! LiCoi! Trpežni: Cene brez konkurence!
Tovarna in »pf. cijalna trgovina kovčegov, torbe in usnjene rolie
I Josip Winkler . & sinovi.
Ustanovljeno 1876
Cena nizka.
Pri nakupu
oblačilnega blaga za ženske in moške,
■ o
za spomlad in poletje, pri- j* poročamo vsakemu domače jjj podjetje	731 n
W	j
Ljubljana,
Lingarjeva ulica Sirilarjeva ulica
Solidna postrežba?
CLIMAX motori na pelrolej
Najcenejši obrat.
Bsc^rich & Co.
tovarna za motorje	|
DUNAJ XIX C.	s
Heiligenst5dters1ras. 113 Je.
Najstarejša Specialna lovaria monarhije za dvotaktne no-	f
torje na surovo olje.	i
OIBD&BBIBHKaBBS>BRBGIi)fi!IBSnS>
N.ijbolišn in nnjcenojS« postrežbo m drouergo, komiknliie. inodieinalim zMišrn, tudi p" Kneippu, ribjo nlio. tonlotno prodmoto, totogrnlično in potrebščino, sredstvu nn doaintokeijo. » eliKa nalogu nftjfinojSega lconjnku inrunin.	-I'-«
Oblastveno koncesiiana oddaja strupov.
Za živinorejce: ^n^K^^-
litor, ocojan. kolmož, krmilno apno it»l. — Vnanja naročila ho izvršujejo točno in solidno.
Drogersja Anton Kane,
Ljubljana, Židovska ulica il. i.
Kupuje po nnjviSjl reni razna zelišča (rože), evotje, korenino, somerna, skorje itd.	Ceniki zastonj.
16121233
„TITANIA"
brzoparilniki za živinsko krmo
g odplrajočlm »e plaščem, popolno iz kovanega ielofa in kovinaste ploCevine so zajamčeno nc-porušnl. — Najmanjša poraba kuriva, najhitrejši
razvoj plina, najkrajše parjenje. Malovredna krma posta.no potom pare v Titanla" brzoparllnikih za živinsko krmo žopct vporabna in sposobna za krmljenje.
Prospekti, ceniki zsstoa]. Plafiu c si laMo na obroke
Titania-Werke, Wels 166
(Zgor. Avstr.)
Soeclaln« tvornica zn brzopa-
rilulke za živinsko krmo, mlc-tre centrifuge, zelalne strple, senčne grabile, brzoparllnlke, strole za pranje in raencan|e, lzplaliovalnlke, aparate za osve-žcnje zraka Itd.
01. »no ur«. z« foierrto In Kranisho ^^ brzoporllnIk se od(laJa
FRflHfiSEH.Gradec,Marlsnsasse22. !fz^7gpim2'
Ugodna priiifta!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki Jc Izdelana Se iz cenenega cementa, oddajam
cenene strešnike
(z zarezo in brez zarezo) po znižani ceni.
Cementna stresna opeka prekaSa po svoji trpežnosti druge vrstne opelte ter dajem za njo vBako i oljubno garanoijo
956 llfHH JELHOil /. LJUBLJRilfl
naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino Izdelane Štajerske pluge za lahko, in močnejšo za težko zemljo, doo]ne hrlbouske pluge (Sackov sistem), vseh vrst traunlSkih bran in sploh vseh strojev za poljedelstvo po nizki ceni pri
Harol Kaȣeka nasSasSnikih
Schneider A Veroušek
trgovina z žeieznino, Ljubljana, Dunajska ccsta 16.
Zahtevajte brezplačni cenik.	B50	Zahtevajte brezplačni cenik.
Ne smete pozabiti,
imamo zdravniško priporočeno in okusno sredstvo, ki lajša ln popolnoma odstrani oslovski kašelj in to je
Thymomel Scillae
ki v zdravniških krogih najbolj slflve. I?a-bito ga
če fmate oslovski kašelj.
Izdelovanje ln glavna zaloga v
jB. FHAGNER-ja lekarni
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203.
j Prosimo, vprašajte svojega zdiavnikal
1 steklenica K 2-20. Po pošti Iranlio proll naprej poSiljotvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej poSI-lia,vl 7 K. 10 steklenic proti noprei poSIliatvl 20 K. f'J«r na Ima sredstva, Izdetovatelja I« »arjtvoBo znanka, sns Dobiva se v vseh lekarnah. vL|ubl|anl: Rlluird Sušnlk, dr- 0- Plccoll. los. Cižmaf.
i—™""1
Kdor potrebuge za spomlad
plug ali travniško brano
Izjauljan,
da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanesljivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnitev infekcijoznih bolezni, v svrho desinfeciranja ob bolniških posteljah ter preprečenja slabega duha ter potenja nog ja steklenica
Lysoforma
kot desinfckcijsko sredstvo priznano najboljše. Dobiva so z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po 8'i v izvirnih steklenicah. Lysoform toaletno milo 1 K komad. 206 62—1
Superfosfat
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemičnih Izdelkov na Hrastnika.
srn
? Kateri
en n.
<2>
kavin pridatek naj kupim?
Izbira jo res t.e?.ka, — kajti toliko ponudb človeka naravnost zbega?
Kaj rabito VI, gospa soseda?
— Jaz? — Jaz sem in bom ostala pri preskušenem
pravom. IfflKOVSIil. pridatku za kavo
s kavinim mlinčkom ;
od tega zadostuje : manjša: množina, on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, torej močno, slastno kavo!
lMrkflliii Motorji "8 surovo olje IVlUlUril. in z močnim pritiskom
od to do jo h p. Obratni stroSki 1—IVt vlnar|a na uro za koniskn silo.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
od t—GO HP. kakor tudi lokomobll od 'J—20 HP. Obratni stroSki 5-« vinarjev na nro za konjsko silo.
I. YVARCKALOWSKI
Duna|, III., Pau usgasse 3. — BudapeSta,
VI., Vdcl-k8rut 37. Ugodni plačilni poao|i. — Ceniki In obiski odiemalcLV zasloni.
ur v Švici.
Moja
^ št. 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo K 410, št.500zsekund.kazalcem K5'50
Dve leti garancije.
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
ni mm
Najboljša in najsigurnejsa prilika za sledenje!
Denarni promet do 31, decembra 1910 čez 87 milijonov kron.
Lastna glavnica K 608.996 84
Stanje vlog dne 31, decembra 1910 čez 21 milijonov kron.
LJUDSKI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
LlaMlana, Eliklcšieeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..UeSoh" za frančiškansko cerfcvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ~
brez kakega odbitka, tako da prejtne vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4°50kron na leto.
S.fftSSS intgoSSfvl^	Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki:
Breg p. B. Ka^ol Kauschegg, velepoSk v Liubi^ni M-MEii Dt\ M ?crm?st.?- Hnton Kobl, deželni poslanec, posestnik in trgovec, niče in hišni posest, v Ljubljani Fran Leskov f S	L,Ubani- ,van Kj'e0ar- podpredsednik, trg. in obrt. zbor-
Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojiii zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec,