Požtnina platana » gotovini. Posamezna številka stane 1*50. Slovenski (prej Avtonomist) P n. Državna Licejska knjižn. Strossmajerjeva ul. 1. p. Ljubljana Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev. Izhaja vsak petek. Telefon 119. kratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par. Št. 16. Ljubljana, dna 24. aprila 1925. Leto V. Kaj hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Pametna beseda. Političen položaj jo danes za Slovence vsaj na prvi pogled jako neugoden. Odkar so se začeli zastopniki največje politične stranke na Hrvaškem pogajati z največjo srbsko politično stranko za sporazum, ki se bo skoro gotovo tudi posrečil, smo postali Slovenci v belgrajskem centralnem parlamentu peto kolo. Ce pride do sporazuma med Hrvati in Srbi, ibodo imeli oboji v centralnem parlamentu tako silno večino, da slovenskih 26 poslancev ne pomeni vsled svojega števila prav nič, pa naj pripadajo tej ali oni stranki. Tako govore suhe številke. Same številke pa še niso vse. Za Slovence je dana namreč še vedno možnost, da se politično uveljavijo, in celo dve sta taki možnosti. Ena možnost obstoji v tem, da pošljemo v belgrajski parlament naše najboljše in najspretnejše moči. Mož, ki je pameten in res sposoben, 'bo tudi v množici vedno nekaj pomenil, če bo resno in stvarno delal dn če ne bo uganjal samih praznih političnih burk ali pq. molčal kot grob. Hrvatje so poslali v parlament sijajne zastopnike, ki so tudi Srbom anali imponirati. Ali moremo reči to tudi o Slovencih! Prvi nastop večine slovenskih poslancev je dokazal, da naša parlamentarna delgacija še dolgo ne bo zrela za stvarno delo, ampak navadno za samo zabavljanje čez politične nasprotnike. Z zabavljanjem se pa v parlamentu nič ne opravi in nič ne doseže. Drugo pot pa je pokazal ljubljanski list »Narodni dnevnik«, v katerem smo brali sledeče prav pametno besede: »Dokler so bili radičevci kot glavni predstavitelji hrvaškega naroda v največji opoziciij, je rabi 1 belgrajski režim za vsako ceno par hrvaških poslancev v svoji sredi, da je mogel na ta način vsaj deloma vzdrževati videz, da so za njegovo vlado ne samo Srbi, ampak tudi Hrvati. V trenotku pa, ko postaja možnost sporazuma med radičevci in radikali vedno večja, postanejo tisti zasilni predstavitelji hrvatske-ga naroda nepotrebni in veljavna beseda gre edinole hrvatskim zastopnikom (— radičevcem, op. ur.). Samostojna demokratska stranka postane torej v tem slučaju nepotrebna in nepotrebna tudi njena udeležba v vladi. Ker pa ta stranka ni nikdar črpala svoje sile iz naroda, temveč je bilo njeno življenje odvisno edinole od sodelovanja v vladi, zato se ta stranka trudi z vsemi sredstvi, da bi svoje življenje v vlacli čim najbolj podaljšala. Zato potvarja samostojno - demokratsko časopisje (pri nas »Jutro«, »Slov. Narod«, »Tabor«, Nova doba« in »Domovina«, op. ur.) poročila o položaji! in zato piše, »da morajo radičevci z dejanji dokazati, da so se p reorien tirali«, in zato skušajo tudi radikale prepričati, »da smejo stopiti v ožjo zvezo z radičevci le, če bi ti padli na kolena in skesano priznali svojo popolno kapitulacijo«. (V najnovejšem času pa gonijo samostojni demokratje vsak dan isto pesem, da so radičevci samo zato za sporazum, da bi dobili Radiča iz ječe, op. ur.) Ker pa radičevci ne mislijo kapitulirati in vztrajajo na svojih bistvenih zahtevah in celo zagovarjajo svojo prejšnjo taktiko, skušajo »samostojni demokratje« iz tega kovati za sebe političen kapital, češ da je sporazum med radikali in ra- dičevci nemogoč in da morajo biti radikali še naprej zvezani s samostojnimi demokrati. Ce bi odločevali v radikalni stranki samo naivni (= otročji) politiki, ki bi imeli otroško veselje nad tem, da ibi klicali radičevce na kolena, bi imelo tako pisarenje nekaj smisla. Toda v radikalni stranki imajo odločilno besedo oni državniki, ki vedo, da so radicevci premočni za kapitulacijo, ker jim nihče ne more vzeti narodnega zaupanja. Zato je sporazum med radikali in radičevci le vprašanje časa. Enako pa je zašla v zagato tudi naša SLS. V trenotku, ko je bilo odločilne važnosti, da povdari svojo skupnost s Hrvati, in da pri tem ne pozabi poudariti tudi svoje politične skupnosti s Srbi na način, kakor je to storil Pavle Radič, je smatrala SLS za višek politične prevdarnosti, da se je (z znano nepremišljeno izjavo dr. Korošca, op. ur.) odločila talko od Hrvatov kakor tudi od Srbov. Posledica tega je, da se sporazum sklepa danes samo med Hrvati in Srbi, da pa stoje Slovenci pred vratmi in da bodo morali sprejeti sporazum, pa naj bo ta zanje ugoden ali pa ne! In samostojno-demokratsko časopisje kakor tudi časopisje SLS je verna slika zagate, v katero ste zašli obe stranki. Na eni kot na drugi strani se položaj napačno slika (pristašem v prazno tolažbo, op .ur.) in slovenski volilec (ki bere samo te časopise, op. ur.) mora postati v najkrajšem času enako ne-orientiran kakor sta danes SDS in SLS. Naše mnenje pa je, da če ste v zagati t.i obe stranki, še ni treba, da bi bil v zagati ves slovenski narod! Nasprotno je nujno potrebno, da se slovenski narod od napačne politike obeh strank poslovi in se tako obvaruje, da bi ž njima padel v zagato. Da pa se to zgodi, je dolžnost ostalih strank. Niso sjunostojni de-mokratje že slovenski narod in tudi SLS še ni ves slovenski narod. Danes je dana tudi o stari ples kmalu zopet ponovil. To so posledice pretirane »protiboljševiške« gonje. Na Dunaju se je mudil ta teden dr. Korošec. Njegovo ime smo brali v seznamu na Dunaj došlili tujcev v listu »Neuer Wiener Journal«. Kdo ima prav? V samostojmo-demokratskih listih beremo, da so ga na prvih sejah parlamenta prav pošteno polomili klerikalci. V klerikalnih listih pa zopet beremo, da so ga prav dobro polomili tudi liberalci ali demokrati. Najbolj prav pa imajo tisti, ki pravijo, da so ga prav pošteno polomili eni in drugi. Odprava potnih listov. Danes živimo že sedmo leto po svetovni vojni, pa še vedno nismo prišli tako daleč, da bi spoznali, kakšna velikanska traparija so dandanes še potni listi, za katere je treba navadno plačevati silno visoke pristojbine. Potni listi s pristojbinami vred potovanje silno otežujejo, ne zbor je nadalje sklenil, da mora vsak strankin pristaš, ako le količkaj more, to reč podpreti, postati torej zadružnik in pridobivati člane za to mašo volevažn%zadrugo. En delež znaša Din 100, pristopnina pa Din 10. Bolj revni pristaši SRS morejo delež vplačati tudi v 10 mesečnih zaporednih obrokih. koristijo pa nikomur nič. Malenkostne svote, ki jih dobivajo državne blagajne na račun potnih pristojbin, ne igrajo pri mil jarda h, s katerimi dandanes gospodarijo vse države, skoro nobene vloge, razni »Špijoni«, tihotapci in komunisti pa so si znali že od nekdaj pomagati tudi brez potnih listov. Resnica je, da 'so potni listi samo nepotrebna sekatura za poštene ljudi, prav 'tako kakor zglasilni policijski listi, ki jih n. pr. na Angleškem sploh ni! poznajo, pa vendar angleška policija več lumpov polovi ikakor vsaka druga. Kakor poročajo listi, sta sc sedaj vendar dve državi odločili predlagati svojim sosedom in drugim, da se nesmiselni potni, listi od pravijo. Odpravo potnih listov nameravate predlagati Amerika in Češka. Naša vlada se seveda ne bo prav rada odločila za odpravo potnih listov, ker se bo odpravi teh listov z vso silo upirala po starem ruskem carističnem sistemu urejena »tajna« politična policija, ki bi ostala prav brez vsakega posla, če bi odpravili potne liste din lov na »komuniste«. Pšenica iz Amerike .pride pri nas v Sloveniji znatno cenejša kakor pšenica iz Banata. Iz Trsta \ Maribor postavljena ameriška pšenica velja 4 dinarje 50 par ‘do 4 dinarje 70 par za kilogram, banaška pšenica pa velja že v Banatu 4 dinarje GO par, prepeljana v Slovenijo pa velja okoli 5 dinarjev kilo gram. Domača pšenica je torej za 30 para dražja kakor najboljša pšenica iz Amerike! Ameriška pšenica pa ne konkurira z banaško samo v Sloveniji in Dalmaciji, ampak tudi že v samem Banatu in v prvih 10 dneh meseca aprila so uvozili v Banat že okoli 1000 vagonov ameriško pšenice. V Postojni velja ameriška pšenica 400 Din meterski cent, prevoz do Subotice stane 40 dinarjev za cent, tako da velja v Subotici ameriška pšenica 440 Din za cent, domača pa stane 460 di-dinarjev. Banaški moki pa dela občutno konkurenco tudi moka iz Ogrske, ki velja 450 dinarjev cent, domača krušna moka pa velja v Subotici 500 dinarjev cent. Obdelanega sveta je letos za 10 odstotkov več kakor prejšnja leta. Z ozimno pšenico je posejanih po uradnih podatkih okoli 64.000 hek tai*jev (hektar je nekaj manj kakor dva orala ali joha. Ploskev, 'ki je 100 metrov dolga in 100 metrov široka, se imenuje hektar, op. ur). Z ržjo je posejanih 32.000 hektarjev, z ječmenom pa 17.000 hektarjev. Skupno 113.000 hektarjev. Koliko vina popijejo Slovenci? Ljubljančani so popili lansko leto po uradnih izkazih 16 procentov vsega v Sloveniji pridelanega vina. Ker se je vsega vina pridelalo v Sloveniji okoli 382.000 hektolitrov, so ga Ljubljančani popili nekaj nad 70.000 hektolitrov, tako da pride pri 60.000 prebivalcih na osebo nekaj nad 1 hekto na leto ali en stari ma-selc na dan. Na Kranjskem so pridelali 218.000 hektolitrov vina. Politični položaj je še vedno neizpremenjen. Kar poročajo dnevni, listi o raznih novih vladah, ni nič gotovega, ampak ,vse samo ugibanje. Najbolj verjetna kombinacija je zaenkrat ta, da bodo ostali začasno še na vladi radikali in demo- VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG /AILO ! ZLATOROG 'kratj e kakor doslej, med tem pa bodo nadaljevali pogajanja radikali in radičevoi. Ce ibodo ta pogajanja uspela, bodo sestavili novo vlado radikali in radioevoi. Zagrebško sodišče je zopet oprostilo zaprte Radičeve tovariše, proti katerim je (zagrebško državno pravdništvo dvignilo že dlrugo obtožnico na podlagi nekih novih »dokumentov«. Sodišče je spoznalo, da tudi ti novi »dokumenti« ne drže. Kljub oprostilni razsodbi pa so Radičevi tovariši še vedno izaprti, ker mora veljati enaka pravica za vse, samo h tako merodajnih mož pa se moramo vprašati: Zakaj pa je potem vlada dala zapreti Radiča in zakaj je razpustila hrvaško republikansko krneči«) stranko?! Ali ne sprevidi sedaj vsak še tako zakrknjen »zatucanec«, da je bilo vse plašenje ljudi z »ibolj-ševizmom« in z »boljševiško nevarnostjo« en sam velikanski švindel, preračunan samo na to, da je mogla vlada izvršiti zadnje volitve s pritiskom? In kljub takim izjavam od tako merodajne strani in kljub sod-nijskim ugotovitvam, da Radič in njegovi tovariši niso zakrivili nobenega protidržavnega zločina, morajo Radič in njegovi tovariši še vedno sedeti v zaporu! Najgrše pri celi stvari pa je, da se kljub vsem tem splošno znanim stvarem še vedno najdejo slovenski listi, ki v svoji slepi strankarski zagrizenosti pišejo, naj Radič in njegovi tovariši poginejo! Prosimo svoje somišljenike .na deželi, da ljudem to zadevo po-jasne tako kakor je in naj ljudem odkrito povedo, naj slovenskim dnevnikom ne verjamejo niti besede, kedar pišejo oziroma nesramno lažejo o Radiču in njegovih tovariših. Niti najmanjšega dvoma namreč ni o tem, da govori minister Ninčič resnico, ko pravi, da Jugoslaviji ne grozi boljševiška nevarnost, kajti ravno zadnje volitve so dokazale, kar smo mi tudi že ugotovili na podlagi uradnih izjav, da so naši »boljševiški« voditelji prav pokorni vladni hlapci, ki državi gotovo ne morejo biti nevarni, čeprav nevedne in nepoučene delavce nesramno farbajo s svojim »revoluci-jonarstvom«. Takih »revolucijonar-jev«, kot so naša »komunistični voditelji«, se še ščene za planikami ne ustraši. Vrednost denarja. Na švicarskih iborzah je vrednih 100 dinarjev nekaj nad 8 švic. frankov. Okroglo lahko računamo, da je 1 zlata krona danes vredna 50 papirnatih kron oziroma 100 papirnatih kron je vrednih 1 stari goldinar, 1000 kron pa je vrednih starih 10 goldinarjev. Tako bi bilo po borznem računu. V praksi pa je pri mnogih predmetih 1 dinar enak enemu krajcarju, n. pr. pri vžigalicah. Splošno pa opažamo, da cene nekaterih predmetov zelo padajo, zlasti je zelo padla vrednost hiš in posestev, to pa zaradi pomanjkanja gotovine in še vedno zelo visoke obrestne mere. Pritožbe proti šolski politiki v Sloveniji. Od več strani z dežele smo prejeli celo vrsto pritožb proti šolski politiki, ki jo sedaj uveljavljajo v Sloveniji. Pritožbe se tičejo večinoma upravne strani našega ljudskega šolstva, deloma pa tudi vzgojne strani. V upravnem oziru .soglašajo skoro vse pritožbe v tem, da jo na vaških šolah mnogo preveč učiteljskih moči, kar stane mnogo denarja, ne zaleže pa prav nič. V Sloveniji je mnogo šol, kjer so prej opravljali svoje delo ile po eden, ali pa k večjemu po dva ali trije učitelji (učiteljice) in ti so svojo nalogo izvrševali navadno s prav dobrim uspehom. >Kjer se je učitelj le količkaj zavzel za svoje gojence, je tekom par let znala vsa mlada generacija brati, pisati in računati toliko, kolikor je potrebno zn kmečkega človeka. Danes pa hoče šolska uprava menda napraviti iz priprostih ljudskih šol nekake univerze, kjer naj bi se otroci učili vsega vraga, samo tega ne, kar je njihovim mladim možganom razumljivo. Na kmečkih šolah, zlasti v okolici večjih mest, je tam, kjer sta delovale nekdaj kvečjemu po dve učni moči, nastavljeni li kar po 10 ali pa še več učnih moči, ki očividno same ne vedo, kaj naj počnejo. Zato jih je vedno nekaj na dopustu ali pa učijo samo po 2 ali 3 ure na dan. Take razmere pa so za nas prevelik luksus. Mi doibro verno, da je šolski pouk potreben, in vemo tudi, da bi bilo dobro, če bi vsak kmečki in delavski otrok lahko imel za sebe svojega učitelja doma, vprašanje pa je, če je tak luksus združljiv z našimi gospodarskimi razmerami! Šolska poslopja stanejo denar, učne moči in učila stanejo tudi denar, ki bi ga ljudje sicer radi plačali, ampak vprašanje je, odkod naj davkoplačevalec ves ta denar jemlje?! Mi kmetje sicer uradniškim hčeram privoščimo vse najboljše in nimamo nič proti temu, če si iščejo svoj kruh tudi v učiteljskem stanu, ampak če jih je enkrat dovolj, res ne vemo, zakaj naj bi jih redili dvakrat ali trikrat toliko kakor jih je res za službo treba? Mi pravimo, da tudi mestnim gospodičnam ne bi padla nobena krona z glave, če bi se izučile za dobre kuharice, za šivilje in za slične praktične poklice, kjer je kruha še vedno dovolj za one, ki hočejo res delati in ki kaj znajo. Za podpiranje brezdol-nosti je pa naš krvavi denar predober in zato bi prosili šolsko upravo, naj začne enkrat tudi v tern oziru delati red. Ce je analfabetizem v Sloveniji lahko zatrla stara šola, gotovo ni potreiba takih novotarij kot jih doživljamo danes. S Pohorja smo prejeli več pritožb proti železniški upravi. Za Pohorce je skoraj glavni dohodek les. Ugodni prodaji lesa pa dela železniška uprava velike ovire. Od Pohorja do ene ali druge železniške postaje je navadno jako dolga pot, zlasti za tovorne vozove. Prej so kmetje lahko skladali dovoženi les na železniškem prostoru, dokler ni prišel naročeni vagon, in za zloženi les na rampi ali na kakem drugem praznem prostoru ni bilo treba plačati nobene ležarine. Danes je vse drugače. Lesa ni dovoljeno skladati na železniškem prostoru prej, dokler ni vagona tukaj. Ta pa pride, kadar je naročen, ali pa tudi ne pride. Včasih pride kar za 2 do 3 tedne pozneje kakor je naročen. Za ves čas čakanja na vagon pa je treba plačati ogromno ležarino, kar naravno vpliva zelo tudi na ceno lesa, ki jo mora tipeti seveda kmet, 'ker za kupca so merodajne cene na velikem trgu. Tako nam kmetom nalaga železniška uprava brez vse potrebe ogromen davek od katerega nima nič ne producent in ne konzu-inent. Ali je to potrebno? Če je prej železniška uprava lahko shajala brez ležarine, zakaj ne bi še danes, zlasti če pomislimo, da so dosegli železniški tarifi že zlato veljavo? Cenjene gospode dopisnike, katerih dopisi še niso prišli na vrsto, vljudno prosimo potrpljenja. Počasi pride vse na vrsto. Vsem lepa hvala za njihov trud. Prosimo še nadaljnega sodelovanja! IZDA.IA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Novo! Največje zanimanje Novo! Wvlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu^ ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo nosilci sistema ,,SEIDEL" ki nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju 1 _ _ ^ J.sin Ing. Viktor Accelo In drug, Jakob Acceto, Ljubljana, Tabor štev. 2. Stopnjice -Seidel - ograje Društvom in zasebnikom prevaja in prepisuje spise ,Posi»edovalec‘ Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Brošura „Jugosloveni, Slovani in Jugoslovani" ki je najboljši politično-kul-turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino le 4 Din. Razširjajte in čitajte „Slo¥. Republikanec!“ lliinim* Dunajski in Ljub-nUPim. Ijanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige ♦ HINKO SEVAR A antikvariat knjigarna V Ljubljana, Stari trg 34 Najboljša, .PiicIT s j o zelo ugodjih cenah dobite le pri IGN, VOK, LJUBLJANA Sodna ulica štev. 7. Naroči si kot Slovenec revijo ,Novi Zapiski4 letnik 1922. kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din. Pozor, hppjač, šiBilja, nežipilja Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natan-enim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. Vsak mesce tečaji za krojače Šivilje in ne-šivilje. Ure Zlatnina. optik LJUBLJANA Ščlpalol Očala :i 1 1 1 1: Popolnoma varno naložite denar Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon št. 9. Mestni trgr štev. 6. Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestujejo po O OI O |o Vloge z odpovednim rokom višje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. \ Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo- Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. ===,„====# Splošno kreditno društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo Aleksandrova cesta 5 Ustanovljeno 1898 ■ ■ ■ ■ ■ m u Obrestuje lf Ljubljani j§ hranilne vloge po g najugodnejši ob- 1 restni meri brez 2 vsakga odbitka. Telefon št. 367 Komisijsko trgovino In trgovsko agenturo obavlja »Posredovalec" LJubliana, Sv. Petra oesta, Me». 23.