Požtnina platana » gotovini.
Posamezna številka stane 1*50.
Slovenski
(prej Avtonomist)
P n. Državna Licejska knjižn.
Strossmajerjeva ul. 1.
p. Ljubljana
Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev.
			Izhaja vsak petek.	
Telefon 119.				kratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par.
Št. 16.		Ljubljana, dna 24. aprila 1925. Leto V.		
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Pametna beseda.
Političen položaj jo danes za Slovence vsaj na prvi pogled jako neugoden. Odkar so se začeli zastopniki največje politične stranke na Hrvaškem pogajati z največjo srbsko politično stranko za sporazum, ki se bo skoro gotovo tudi posrečil, smo postali Slovenci v belgrajskem centralnem parlamentu peto kolo. Ce pride do sporazuma med Hrvati in Srbi, ibodo imeli oboji v centralnem parlamentu tako silno večino, da slovenskih 26 poslancev ne pomeni vsled svojega števila prav nič, pa naj pripadajo tej ali oni stranki.
Tako govore suhe številke. Same številke pa še niso vse. Za Slovence je dana namreč še vedno možnost, da se politično uveljavijo, in celo dve sta taki možnosti.
Ena možnost obstoji v tem, da pošljemo v belgrajski parlament naše najboljše in najspretnejše moči. Mož, ki je pameten in res sposoben, 'bo tudi v množici vedno nekaj pomenil, če bo resno in stvarno delal dn če ne bo uganjal samih praznih političnih burk ali pq. molčal kot grob. Hrvatje so poslali v parlament sijajne zastopnike, ki so tudi Srbom anali imponirati. Ali moremo reči to tudi o Slovencih! Prvi nastop večine slovenskih poslancev je dokazal, da naša parlamentarna delgacija še dolgo ne bo zrela za stvarno delo, ampak navadno za samo zabavljanje čez politične nasprotnike. Z zabavljanjem se pa v parlamentu nič ne opravi in nič ne doseže.
Drugo pot pa je pokazal ljubljanski list »Narodni dnevnik«, v katerem smo brali sledeče prav pametno besede:
»Dokler so bili radičevci kot glavni predstavitelji hrvaškega
naroda v največji opoziciij, je rabi 1 belgrajski režim za vsako ceno par hrvaških poslancev v svoji sredi, da je mogel na ta način vsaj deloma vzdrževati videz, da so za njegovo vlado ne samo Srbi, ampak tudi Hrvati. V trenotku pa, ko postaja možnost sporazuma med radičevci in radikali vedno večja, postanejo tisti zasilni predstavitelji hrvatske-ga naroda nepotrebni in veljavna beseda gre edinole hrvatskim zastopnikom (— radičevcem, op. ur.).
Samostojna demokratska stranka postane torej v tem slučaju nepotrebna in nepotrebna tudi njena udeležba v vladi. Ker pa ta stranka ni nikdar črpala svoje sile iz naroda, temveč je bilo njeno življenje odvisno edinole od sodelovanja v vladi, zato se ta stranka trudi z vsemi sredstvi, da bi svoje življenje v vlacli čim najbolj podaljšala. Zato potvarja samostojno - demokratsko časopisje (pri nas »Jutro«, »Slov. Narod«, »Tabor«, Nova doba« in »Domovina«, op. ur.) poročila o položaji! in zato piše, »da morajo radičevci z dejanji dokazati, da so se p reorien tirali«, in zato skušajo tudi radikale prepričati, »da smejo stopiti v ožjo zvezo z radičevci le, če bi ti padli na kolena in skesano priznali svojo popolno kapitulacijo«. (V najnovejšem času pa gonijo samostojni demokratje vsak dan isto pesem, da so radičevci samo zato za sporazum, da bi dobili Radiča iz ječe, op. ur.)
Ker pa radičevci ne mislijo kapitulirati in vztrajajo na svojih bistvenih zahtevah in celo zagovarjajo svojo prejšnjo taktiko, skušajo »samostojni demokratje« iz tega kovati za sebe političen kapital, češ da je sporazum med radikali in ra-
dičevci nemogoč in da morajo biti radikali še naprej zvezani s samostojnimi demokrati. Ce bi odločevali v radikalni stranki samo naivni (= otročji) politiki, ki bi imeli otroško veselje nad tem, da ibi klicali radičevce na kolena, bi imelo tako pisarenje nekaj smisla. Toda v radikalni stranki imajo odločilno besedo oni državniki, ki vedo, da so radicevci premočni za kapitulacijo, ker jim nihče ne more vzeti narodnega zaupanja. Zato je sporazum med radikali in radičevci le vprašanje časa.
Enako pa je zašla v zagato tudi naša SLS. V trenotku, ko je bilo odločilne važnosti, da povdari svojo skupnost s Hrvati, in da pri tem ne pozabi poudariti tudi svoje politične skupnosti s Srbi na način, kakor je to storil Pavle Radič, je smatrala SLS za višek politične prevdarnosti, da se je (z znano nepremišljeno izjavo dr. Korošca, op. ur.) odločila talko od Hrvatov kakor tudi od Srbov. Posledica tega je, da se sporazum sklepa danes samo med Hrvati in Srbi, da pa stoje Slovenci pred vratmi in da bodo morali sprejeti sporazum, pa naj bo ta zanje ugoden ali pa ne!
In samostojno-demokratsko časopisje kakor tudi časopisje SLS je verna slika zagate, v katero ste zašli obe stranki. Na eni kot na drugi strani se položaj napačno slika (pristašem v prazno tolažbo, op .ur.) in slovenski volilec (ki bere samo te časopise, op. ur.) mora postati v najkrajšem času enako ne-orientiran kakor sta danes SDS in SLS. Naše mnenje pa je, da če ste v zagati t.i obe stranki, še ni treba, da bi bil v zagati ves slovenski narod! Nasprotno je nujno potrebno, da se slovenski narod od napačne politike obeh strank poslovi in se tako obvaruje, da bi ž njima padel
v	zagato.
Da pa se to zgodi, je dolžnost ostalih strank. Niso sjunostojni de-mokratje že slovenski narod in tudi SLS še ni ves slovenski narod. Danes je dana tudi <lrugim strankam možnost, da nastopijo kot zastopnice slovenskega mu*oda.
In ker jo ta aktivnost danes važna za ves slovenski narod, da ga reši iz zagate, v katero sta ga spravile obe danes še najmočnejši stranki, zato kličemo vsem 'drugim strankam, da izkoristijo položaj in da gredo na delo.«
To so jako pametne besede po naših mislih in danes gre le zato, kako bi se dal ta nasvet uresničiti.
Vse slovenske politične stranke, izvzemši SDS in SLS, so majlme in šibke. Če hočejo kaj pomeniti, se morajo združiti. Vprašanje je sa-mo’ /^di katerega jedrn naj «e združijo, da bi združitev imela praktičen pomen.
Če bi se združile vse male slovenske stranke n. pr. okoli komunistov ali sooijalnih demokratov itd, bi tako združenje ne zaleglo pniv nič, ker se nobena od teh strank ne opira niti na večino Srbov niti na večino Hrvatov. Brez podpore o<l srbske ali od hrvaške strani pa Slovenci v centralistično urejeni drža-
vi	ne pomenimo nič, kar smo že ponovno povedali.
Edina slovenska stranka, ki stoji v dobrih zvezah s Hrvati, je slovenska republikanska stranka, in če bodo Slovenci sploh kaj upoštevani pri pogajanjih med radikali in radičevci, bodo upoštevani samo toliko, kolikor jiin bo mogla koristiti zveza slovenskih republikancev s Hrvati!
Mi mislimo, da je stvar vredna resnega razmišljanja. Vsi tisti pa, ki so še nedavno pljuvali na slovensko republikansko stranko 'kot na izmeček slovenskega rodu, bodo
Moderni čudeži.
Zgodovina v odkritju Amerike nam pripoveduje, da so domačini na otokih, katere je Krištof Kolumb najprej odkril, pred Kolumbom in njegovimi tovariši popadali na kolena in jih molili kakor bogove, 'ker so znali bliskati in grmeti. Domačini namreč še niso vedeli, kaj je strel in so imeli ljudi, ki so znali povzročiti blisk in grom, za višja in nadnaravna bitja.
Tudi dandanes še mnogokrat slišimo besede:	»Kaj	bi rekli naši
predniki, če bi danes vstali iz grobov in videli naše moderne stroje, kolesa, avtomobile in letala?« Ali ne bi mogoče tudi ti popadali na 'kolena in se začeli križati in moliti'?
Cesar si človek ne zna razlagati, to smatra navadno za nekaj nadnaravnega, za nekaj božjega. Kar pa je »nadnaravno«, imenujemo »čudež«.
Takih čudežev, ki jih ima pri-prosti svet za čudeže, ki pa vendar niso nobeni čudeži, je dandanes ne-broj. Največ takih čudežev nam je ustvarila elektrika.
Ali ne izgloda kot čudež, če na steni zavrtiš v steni vdelan vrtalnik in v sobi se zasveti lepa električna luč? Ali ne izgloda kot čudež, če pripeljejo človeka s polomljeno no-
go v bolnišnico in ga postavijo pred aparat, čegar žarki prodero vse mišičje, da pokaže slika samo člo veško okostje, tako da zdravniki lahko takoj ugotove, kje in ako je ta ali ona kost zlomljena?
In vendar so vsi ti čudeži nekaj popolnoma naravnega, čeprav večini izmed nas še nerazumljivega. Mii vsi vemo, da električne luči ne ustvarjajo nobene coprnije, ampak da jo ustvarja ona sila, ki jo imenujemo elektriko.
Če vržemo kamen v vodo, vidimo, da se pokažejo na prej mirni vodni površini valovi. Opazovalcu so na prvi pogled zdi, da se valovi premikajo od sredine, kamor je padel kamen, proti robu ali bregu. Če pa položimo na valujočo vodo trščico, vidimo zopet, da trščica no plava od sredine proti bregu, ampak da se vzdiguje 'gor in dol, da pa ostane na istem mestu. Premikanje valov je torej le navidezno, v resnici se voda samo dviga in pada, dviganje in padanje pa dela na naše oči vtis premikanja. Kolikor močnejši pa je prvi stresijaj v vodi, toliko bolj daleč od sredine se razširi dviganje in padanje posameznih delov vode, ali kakor mi navadno pravimo, toliko bolj daleč se ši-ifijo valovi. Isti pojav opazujemo, če dvignemo na onem koncu pripeto
vrv in zamahnemo ž njo na drugem koncu. Vrv zavaluje tako, kakor da bi se premikala, a premika se v resnici ne, ker jo na enem koncu držimo, na drugem pa je pritrjena.
Kakor voda ali vrv, tako valuje tudi zrak, če ga na kakšnem mestu strese večji ali manjši pritisk. Zračno stresljaje občuti našo uho in mi slišimo. Poleg zračnih s tresljajev imamo pa še drugo stresljaje, ki povzročajo ravno take valove kakor voda, in če taki stresljaji pridejo do našega očesnega živca, se zavemo, da smo nekaj videli.
Tudi elektrika ni nič drugega kakor neke posebne vrste »tresljaj, ki povzroča valovanje daleč okrog svojega jedra, kjer je stresljaj nastal.
Posebne priprave nam omogočajo, da stresemo z elektriko ozračje na tisoče kilometrov daleč naokrog potresenega središča. Ti stresljaji se širijo okoli središča tako kot vodni valovi v kolobarjih, kakor da bi risali okoli središča kroge ali kolobarje. Take valove imenujemo »radialne«, kor se imenuje razdalja od središča kroga do kroga po latinsko »radius«. Take valove zopet na drugih mestih s primernimi aparati lahko ujamemo in aparat jih spremeni sam v stresljaje one vrste, ki jih občutimo kot zvok ali pa kot. svetlobo.
če bi n. pr. imeli v Ljubljani pripravo za povzročanje električnih valov, bi so taki valovi širili enako daleč severno, južno, vzhodno in zahodno otl Ljubljane, recimo 200 kilometrov daleč. Če bi imeli 200 km severno in 200 km južno od Ljubljane zopet priprave, ki bi to stresljaje lovile in jih pretvarjale v zvok, bi oba poslušalca istočasno doznala s svojimi slušnimi živci, da se je v Ljubljani nekaj streslo in bi dozna-la tudi, kaj in kako se je streslo, t. j. oba bi istočasno slišala, kaj Ljubljana pripoveduje s svojimi stresljaji-
Na tem principu sloni današnje brezžično brzojavljenje in brezžično telefoniranje. Po žici vodimo namreč električne stresljaje lahko samo ■v eno^ smer, brez žice pa se širijo stresljaji enakomerno v kolobarju na vse strani.
Eelektrični valovi pa niso vsi enako močni ali kakor pravimo, »dolgi«. Kdor hoče torej s svojim aparatom »loviti« električne valove ali stresljaje, ki jih povzroča oddajni aparat na drugem mestu, mora vedeti, kako »dolgi« so tisti valovi, sicer jih aparat ne registrira. Dandanes pa so iznajditelji že tako daleč, da lahko povzročajo električno valovanje 'tudi že brez žice samo v eno smer, tako da bodo mogli loviti
mogoče že v kratkem uvideli, ka'ko potrebna je 'bila Slovencem -stranka, ki nikdar ni zatajila svojega slovenstva, iki pa je zinila kljub svoji popolni neodvisnosti vendarle pri-
Preteklo nedeljo, dne 19. t. m., se je vršila v Ljubljani konferenca zaupnikov SRS iz Kranjske, ki je potekla zelo lepo, ob popolni soglasnosti in borbenem razpoloženju za notranjo izgraditev istranke v bodočnosti. Konferenci je predsedoval tov. A. Prepeluh, iki je pozdravil navzoče zaupnike in obžaloval, da oni iz oddaljenejših 'krajev niso prišli na zborovanje. Opravičuje jih dvoje: prvič imajo v tem času ljudje res veliko 'dela na polju, drugič pa je danes železnica tako draga, da mali človek pri obstoječih gospodarskih razmerah kanalu ne bo mogel nikamor več. Kljub tem gospodarskim težavam, je prišla pretežna večina vabljenih zaupnikov. Konference se je udeležil tudi narodni poslanec, tov. A. Kelemina, ki je po uvodnih govorih podal poročilo o položaju in o razmerah v parlamentu, ter pojasnil novo taktiko H RS S, njene vzroke in posledice. Njegov govor, ki je trajal skoro poldrugo uro, je bil z odobravanjem sprejet. Poleg političnih zadev se je bavil zlasti s tistimi gospodarskimi vprašanji, Iki danes najbolj tiščo malega kmeta, obrtnika in delavca. Pojasnil je trde določbe novih davkov, proti (katerim so republikanski poslanci soglasno glasovali. Nadalje zelo lepo razpravljal o raznih javno upravnih zadevah, ki uničujejo eksistenco in gospodarstvo našega malega človeka, zlasti o železniški tarifni politiki, o cenah in o izvozu poljedelskih produktov, o državnem monopolu na sol in sladkor, o davčni praksi v 'Sloveniji, o agrarni reformi itd. Vse to so stvari, ki so navzoče zaupnike silno zanimale, ker se je dotaknil skoro vsega, kar kmet dn delavec v Sloveniji danes najbolj občutita na svoji tkoži kot gospodarsko krivico. V političnem pogledu je bila zanimiva njegova ugotovitev, da poslanci SLS v Belgradu nimajo prav nobenega upliva, ker jih skoro vsi prezirajo, tako, da je to slovenskemu ljudstvu v silno škodo, ker se zgodi samo to, kar je po volji demokratov. Ožigosal je tudi, ikako so se sloven-tkisd gosposki poslanci v parlamentu nekvalificirano vedli, tako da so jih obsojali vsi .kmečki poslanci _ brez raizlike strank. Konstatira! je nadalje, da se maša stranka na Štajerskem lepo razvija in povsod pridobiva med ljudstvom, iki bolj in bolj uvideva, da smo mi stranka bodočnosti. Želi, da se naše vrste tudi na
električne e tresljaje gotove vrste in oddane v določeni smeri le oni, v katerih smeri so oddani in katerim so namenjeni.
E električne stresljaje, pretvorjene s pomočjo posebnih aparatov zopet v zvok, »lovijo« danes lahko vsi, ki imajo zato potrebne aparate in ki poznajo »dolžino« valov oddajne postaje. Taki aparati so dandanes že zelo poceni. Dober aparat se dobi danes že za 1000 dinarjev. Aparate izdelujejo navadno posebne družbe, ki imajo tudi Oddajne postaje. Te družbe skrbe, da oddaja oddajna postaja ob določenih urah jgotove stvari. Dopoldan napove vreme in prinaša borzna poročila.
V	oddajnih postajah govore sloveči pridigarji, ki jih lahko poslušajo Jkmetje in delavci, ki so na stotine in tisoče kilometrov daleč od postaje. Zvečer pa igrajo sloveče godbe ali pa pojo svetovno znani pevci, ki jih s pomočjo sprejemnih aparatov posluša lahko na tisoče ljudi v najbolj oddaljenih krajih. Bolniki v bolnišnicah, kmetje v daljnih puščavah in delavci v sredi Afrike so s takimi aparati vedno lahko v neprestanem stiku s kulturnim svetom in tako ni čudno, da je dandanes že na miljone takih aparatov v rabi.
dobiti si zveze s Horvati, s katerimi je delila vse zlo, bo pa mogoče dosegla s pomočjo Hrvatov in s svojo doslednostjo in vztrajnostjo tudi kaj dobrega za Slovence kot celoto.
Kranjskem pom nože in da se začne tudi tu s smotreno agitacijo.
Poročilo o političnem položaju je podal tov. A. Prepeluh, ki je najprej raztolmačil dogodke po svetu, ki so danes takšni, da lahko ugotovimo, da se svetovni velekapital pripravlja na novo svetovno vojno,
o	kateri sicer ne vemo, ali pride že kmalu ali pa šele v desetletjih. Težišče bodočih konfliktov je Azija, ki je sicer zelo daleč od nas, ki pa bo tudi nas v Evropi potegnila v usodni svoj vrtinec. Pokazal je na razmerje med Anglijo in Rusijo in -na vlogo, ki jo pri tem igra ves Balkan. Razložil jo vzroke meščanske vojne v Bolgariji, s katero smo sosedi, in na odnošaje naše države do inozemstva s čemur je v ozki zvezi naš državni proračun, ki glede vseh izdatkov ni niti točen, ampak znatno omiljen. Prehajajoč na notranji politični položaj, je raztolmačil položaj Hrvatov, odnosno HRSS po volitvah 8. februarja letos. Pokazal je na vse taktične možnosti, ki so prihajale v poštev pri balkanskem pojmovanju parlamentarne večine od strani Pašičeve radikalne stranke. Treba se je zato pripravljati za bodoče boje, kajti ustavni boj nikakor še ni končan, ampak se nahaja šele pri prvi razpletni točki.
V	zvezi s tem je orisal politični položaj Slovencev v današnji dobi in je podal smernice za naše politično delo 'doma v bodočnosti. Opozoril je tudi, kako se druge stranke preorientujejo v naši smeri. Idejno smo gotovo že zmagali, to je brez-dvoinno. Od našega ljudskega, kme-čko-delavskega programa nikakor ne moremo popustiti v nobenem primeru. Načelnih kompromisov ne delamo. Kompromisi so mogoči samo v taktičnih vprašanjih.
Tudi to poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem in soglasno se je k tej točki sprejela nastopna
resolucija:
»Zbor zaupnikov SRS za Kranjsko izjavlja, da popolnoma soglaša z resolucijo zaupnikov SRS na Štajerskem, sprejeto in odobreno dne 15. marca 1925 v Mariboru in ugotavlja še sledeče:
Boj za zmago suverenosti ljudstva se mora nadaljevati z vsemi razpoložljivimi inočmi in z legalnimi sredstvi. Izbojevati se mora zlasti enakopravnost vseli državljanov v tej državi na vseh poljih državnega življenja, zlasti tudi glede vseli javnih bremen. Sporazum in bratsko sožitje med južnoslovanskimi narodi more trajno ustvariti samo zmaga ljudske demokracije, kar pomenja v praksi uveljavljenje narodne suverenosti. Do tega cilja vede pa samo na 'vse strani popolnoma neodvisna ljudska narodna politika. Kmečko-delavsko ljudstvo, iki je v tej državi v ogromni večini, je nosilec vse imaterijalne in duševne kulture ter civilizacije. Zato pozdravlja zbor zaupnikov misel, da se naj strne vse kmečko-delavsko ljudstvo Slovenijo v mogočno zvezo, v namenu, da se izbojuje zakonodajna samouprava slovenskega naroda, avtonomno zastopanje Jiinetov in delavcev v vseh javnih gospodarskih korporacijah, enakopravnost glede vseh skupnih državnih bremen, popolna suverenost ljudstva potom demokratičnih uredb ter končno na tem temelju kmečlco-de-lavska vlada.
Zbor zaupnikov poziva vse, ki tavajo še vedno v temnih mrežah v el ek api tal i siični h in drugih ne-ljudskih ter nazadnjaških strank, da se osvobode teh uplivov, da morejo vstopiti v vrste res neodvisnih in svobodoljubnih bojevnikov za gospodarsko, socijalno in kulturno
narodno osvoboditev slovenskega kmecko-delavskega 1 j udstva!«
Pri naslednjih točkah dnevnega reda: »Organizacija in tisk« je bdi sprejet organizacijski pravilnik, ki ga je sprejel že zbor štajerskih zaupnikov v Mariboru dne 15. marca t. 1. in katerega -bomo objavili v eni prihodnjih številk našega lista. Tudi je bilo sklenjeno, da bo naš list prevzela naša nova tiskovna zadruga »Naš dom«, kadar se bo konstituirala. Takoj na zboru so zaupniki na predlog tov. Ruperta podpisali večje število deležev. Sklenilo se je, da morajo pristopiti k tej zadrugi kot zadružniki ne samo posamezni pristaši, ampak tudi krajevne politične organizacije, kjer iste že obstoje. Prvo in najvažnejše organizacijsko delo letos bodi, da se dobi ksir največ zadružnikov za »Naš dom«, ker lahko plačajo deleže tudi
Mnogim ljudem, ki niso zasledovali Radičeve politike ves čas, zlasti ne one njegove politike, do katere je prišlo že lansko leto v času, ko sta bila na vladi Davidovi« in dr. Korošec, se mora zdeti najnovejša Radičeva politika nedosledna. Temu ni tako. (i. Nastas Petrovič, ki je 'bil v Davidovičevi vladi minister za notranje zadeve, je ravno te dni objavil v belgrajskem listu »Novosti« 'članek, v katerem natančno opisuje, kakšne politične načrte je hotel izpeljati Štefan Radič že lansko leto. Poslušajmo, kaj pripoveduje Nastas Petrovič, ki je imel večkrat priložnost pogovarjati so z Radičem:
»1. Radič ne mara nobenih pogajanj in nobenih »protokolov«. On smatra, da Hrvatje in Srbi niso dve stranki, ki se bojujeta, dn ki po končanem boju sklepata mir, ampak so skupno s Slovenci enota, v kateri imajo pravico zahtevati, da se upoštevajo tudi njihove želje. Do spora med Hrvati in Srbi je prišlo zaradi toga, ker se ni delalo sporazumno, ker so boleli eni svojo voljo drugim vsiliti in ker so rabil i t udi silo. P roti ljudem, ki tako ravnajo, je začel Radič s Hrvati vred oster boj, a ne proti narodu kot takemu, ampak pinti batinaškemu vladnemu sistemu, tki sta ga zastopala Pašič in Pribi-čevič. Ta politika — tako je rekel Radič — je propadla. Nato je prišlo do onega skupnega dela med Hrvati in Srbi (pod Davidovičevo vlado, op. ur.). Takrat se ni sicer dalo vse popraviti, kar sta zagrešila Pašič in Pribičevič, vendar pa so občutili vsi Srbi in Hrvati, da ni več nasilja, ampak da velja zakon in pravica za vse. Na ta način bi se bili Srbi in Hrvatje najlažje drug drugemu približali, država bi bila postala močna dn vsi državljani bi bili postali zadovoljni. Radič se je takrat tudi odločil, da pošlje svoje štiri najbolj-še ljudi v vlado, da tako okrepi vlado v parlamentu in pred narodom. (Potemtakem je torej1 Radič že lansko leto bil pripravljen poslati svoje ljudi v vlado in je bil tudi že določil, kdo izmed njegovih ljudi naj postane minister! To dejstvo, ki ga sedaj potrjuje Nastas Petrovič, smo mi ponovno naglašali, kljub temu pa je časopisje 'SLS o tem molčalo dn trdilo, da je Radič vse zavozil, ker ni hotel dovolj podpreti Davidovičeve vlade! Ali je mogel Radič storiti še več kakor določiti že svoje može za vstop v vlado? Op. ur.)
2. Radič hoče skupno državo in noče dopustiti, da bi jo kdo smel napasti. Zato je on tudi za armado, čeprav je pacifist, kakor ves hrvaški narod. Pacifist pa je, ker odklanja imperijaldzem in napadalno vojno.
3. Radič hoče preureditev države na znotraj. Ali naj se država preuredi v federativnem, v avtonomističnem ali pa v samoupravnem smislu, to je odvisno od sporazumnega dela v vladi in v parlamentu. Sporazumno delo v parlamentu bo najbolje pokazalo, kaj je
v obrokih. V tem pogledu naj vsi strankini pristaši začno z delom, ker se mora nehati z mrtvilom v naših vrstah.
Sledila je debata. Zauipniki so se pri tem največ bavili z raznimi organizacijskimi vprašanji, kakor tudi s političnimi i zgledi v Sloveniji. V debati se je povdarjalo, da mora naša SRS dosledno vstrajati pri svojem programu, od katerega ne more in ne sme odnehati v taktičnih vprašanjih pa je treba zaupati našemu spretnemu vodstvu,- ki bo vedno in povsod upoštevalo .mnenje strankinih pristašev. Končno so se izvršile volitve v glavni strankini odbor.
Lopo zborovanje se je zaključilo, ko je bil dnevni red izčrpan, ob poldrugi uri popoldne ob splošnem navdušenju in v prepričanju, da bo naše delo rodilo stotere sadove.
za nas vse najboljše. Preureditev bi se nanašala v prvi vrsti na Hr-vatsko in na Slovenijo. Vse to bi se
uredilo z revizijo ustave. Pred vsem pa so potrebne nove volitve, da bi so videlo, če odobravajo politiko sporazuma tudi Srbi. Pred volitvami pa bi morali vsi državljani vedeti, kaj obsega sporazum, in zato bi bilo treba njegove glavne točke še pred volitvami objaviti.
4. Radič je republikanec. Republikanci so tudi vsi Hrvati. Republikanci pa so iz taktičnih razlogov. Po strašni vojni je bilo treba na Hrvaškem uničiti avstrijanščdino in habsburštvo, na drugi strani pa rešiti hrvaške kmete 'boljševizma. To se je dalo doseči samo z republikan-stvom. Danes ni na Hrvaškem niti habsburštva, niti boljševizma. Ba-tinanje na Hrvaškem je vse Hrvate še tesneje združilo pod republikansko zastavo, in za republiko so se odločili tudi načelno. Radič hoče demokratično kmečko vlado, on hoče, naj vlada večina naroda, taka vlada pa je zasigurana samo v republiki. On pač priznava, da so take vladavine možne tudi v monarhijah in navaja za vzgled Anglijo. Če bo treba, bo on priznal tudi monarhijo, kar bo storil toliko lažje, ker razume hrvaški kmet pod republiko vlado zakona in reda in pravice. Radič pa je storil še več. On je določil, da vstopijo štirje njegovi najboljši tovariši v vlado, med temi tudi njegov zet. Oni bi bili prisegli neposredno kralju, in taka prisega je vse nekaj drugega kakor prisega v parlamentu. Radič ve, kakšne zasluge ima sedanja dinastija, zlasti kralj Aleksander, ki je ravno tako trpel kakor ves narod. A če Hrvati nočejo od te države proč, zakaj ne bi priznali monarhije, če bo parlamentarna?
5. Radič zaupa Davidovdču in Nastasu Petroviču. On ima oba za poštenjaka, ki iskreno delata za sporazum. Za sporazum pa je treba časa, če naj bo dober. On verjame, da je tudi večina Srbov za sporazum in da tudi kralj ne bo dovolil, da se nadaljuje režim nasilja.
(5. Končno mi je Radič izrazil svojo željo, da pride čim prej v Bel-grad in da vitli kralja. Če se bo pokazalo, da bi vstop njegovih tovarišev v vlado bloku koristil, bo določil štiri svoje najboljše pristaše, da vstopijo v vlado. Ce bi se pa pokazalo, da to za enkrat ni mogoče, bo to njemu in vsem Hrvatom zelo neprijetno. Prenesel pa bo tudi to in bo vseeno vlado bloka (Davidovič-Koroščevo vlado) podpiral.
Govor Pavla Radiča v parlamentu je ibil samo obširna razlaga vsega tega, kar sva se bila midva z Radičem dogovorila že 1. 1924. Vso to sem povedal tudi v Belgradu merodajnim osebam takoj po svojem povratku iz Zagreba. Pavle Radič je povedal v parlamentu samo to, česar že v prejšnjem parlamentu ni mogel povedati Štefan Radič.«
*
Iz tega pojasnila, ki ga je napisal Nastas Petrovič, je brez dvoma
Zborovanje kranjskih zaupnikov SRS.
Radičeva politika.
jasno, da Radičeva politika ni letos prav nič drugačna ikakor je 'bila lansko leto, ko je (podpiral Davidovič-Koroščevo vlado, lii vendar lansko leto ni 'bilo nikjer slišati očitka, da je svoj program 'zatajil in »-izdal«, lotos pa vpije ves slovenski Izrael, da je Radič svoj program zatajil in kapituliral! Lansko leto Radiča ni nihče silil, naj začasno prizna mo-
narhijo lin pošlje svoje ljudi v vlado, letos pa zijajo razni ljudje kot nori, da je Radič liinavec, ki bi se samo ječe rad rešil! Česa se je pa hotel rešiti lansko leto? Iz vsega se pa vidi, da Radič ni nedosleden, ampak nedosledni .»o le oni, ki najbolj nanj kričijo in nanj zabavljajo, ker so boje njegovih političnih sposobnosti!
Dopisi.
Sv. Andraž v Halozah. Poslanec g. dr. Pivko je za velikonočni poaideljek napovedal javen shod, tar ustanovitev krajevne organizacije J DS. V zadnjem trenutku je sliod odpovedal, ker je uvidel, da bi bilo prišlo med njim in tukajšnjimi zavednimi republikanci do neljubega obračuna. Trume voliloev so ga pričakovale, da se mu osebno za hvalijo za ogromna nova davčna bremena, katera je g. Pivko pomagal Pašiču in Pribičeviču izglasovati v parlamentu! (J. dr. Pivko, ali je bilo to Vam potrebno!
Iz Haloz nam poročil republikanec: V mišje luknje je zlezlo vseh 19 poslancev SLS, ker ni čuti ničesar o njihovem delovanju. Vo-lilci njim 'še toliko nismo dobri, da bi nam prišli poročat, kaj tuhtajo očka Korošec. Edino gg. Žebot in Vesenjak sta se potrudila do — Ptuja, kjer sta pni zaprtih vratih s peščico svojih najzvestejših imela sestanek. Škoda, da se nista pustila pri ptujskih minoritih kar zazidati, kakor kardinali, kadar volijo novega papeža.
Št. Vid niže Ptuja. Na velikonočni pondeljak smo imeli v našem kraju zelo visok obisk; posetila sta nas dva advokata iz Ptuja 'ter g. poslanec dr. Pivko. Gospodje so se potrudili med nas kmete in delavce, ter priredili javen shod Narodnega bloka v gostilni g. Pernata. Tokrat pa se niso pripeljali z luksuznim avtomobilom, temveč zaradi lepšega s kolesljem, da tako nasujejo volilcem peska v oči. Zborovalci so pripadali SRS in SLS; navzočih je bilo med njimi tudi nekaj žal zapeljanih kmetov, ki do danes še niso izprevid eli, da spada kmet od pl juga in motike ravno tako v Or jun o, •kakor krava k — telefonu. Vsi kmetje in delavca, ki mislimo s isvojo glavo, vemo dobro, da demokratska stranka ni bila, ni in biti no more zastopnica kmetov in delavcev, ker pri njenem vodstvu ni niti enega delavca ali kmeta. Seveda, glasovi kmetov in delavcev so demokratski stranki vselej dobrodošli. Je zelo hvalevredno in koristno, ako so tukajšnji pošteni možje člani šentvidskega gasilnega društva. S 'tem pa še ni rečeno, da bi morali biti ob jednem tudi člani protikmetsko in protidelav.ske demokratsko stranke. Ako že ne prej, spoznali ibodejo svojo napako gostovo tedaj, ko se začnejo iztiri evati od Nar. bloka izglasovani novi davki in tedaj, ko se dohodnina no novo priredi. Dobra sta bila kmet in delavec Narodnemu bloku s — fcrog-ijioo v roki. Za zahvalo pa varna pride oni, ki sta mu dala vse svoje •zaupanje, sedaj kakor v zasmeh še poročat o svojem iza slov. delavca in kmeta škodljivem delovanju v parlamentu. Te resnice ni mogoče zatajiti.
Shod sam je končal z veliko polomijo za g. dr. Pivka in njegove adjutante. Navzoči kmetje in delavci so z bistro besedo prav izdatno predočili g. Pivku njegove in njegovih prednikov grehe. Še-le komaj 9 tednov je na vladi in že je dosegel sama — bremena. Dr. Piv-
ko nas bo še ob tisto spravil, kar nam je za svoj spomenik .zapustil slovenskemu narodu nepozabni za-furant dr. Korošec. Gorje poslancu in propast ljudstva je, ako se poslanci ne izavedajo napram narodu svoje velike — odgovornosti!
Navzoči tovariš m član glavnega odbora SRS Emeran Stoklas je povzel besedo, 'ter je v jedernatem govoru razgalil za kmeta in delavca škodljivo delovanje g. dr. Pivka v parlamentu. Nič manj kot za 1 rni-ljardo in 300 milijonov Din je novih bremen, katere bodemo morali plačati vsi, nazaj pa dobi Slovenija le par drobtin; vse drugo je določeno za južne kraje. Trije navzoči doktorji so se morali prepričati, da je tov. Stoklas v gospodarskih vprašanjih, ter v politiki tudi dobro podkovan. Zborovalci so vsi brez razlike strank, tudi demokrati sami, burno odobravali pošteni in z dejstvi dokazani govor 'tov. Stoklasa, ter se mu osebno zahvalili. Sam dr. Pivko je na Stoklasovo vprašanje, da li so njegova izvajanja, povzeta iz razprav v parlamentu in resnična, moral potrditi, da so točna. Blamaža je bila popolna in smo prepričani, da g. Pivka v Halozah ne vidimo zlepa več. Naša rešitev in ponos sta pa edinode v močni Slov. republikanski stranki kmetov in delavcev; oklenimo se je in si naročimo naš list »Slov. republikanec!« Živeli vsi videmski kmetje, delavci
i	n obrtniki!
Iz Stojne pri Ptuju. Naš domačin, poslanec g. dr. Pivko bi bil boljše obhajal velikonočni ponedeljek kje v Mariboru, kakor pa, da je prišel v Stojnce na shod poročat o svojem »delovanju«. Udeležila sta se shoda tudi tovariša Vindiš in Stoklas iz Leskovca. Navzoči republikanci smo mu brali levite, da je bilo joj. Tudi pristaši SLS so mu izrekli popolno nezaupnico. Nar. blok je na ptujskem ozemlju definitivno pokopan; na ugledu in pristaših pridobiva Slov. republikanska stranka kmetov in delavcev s •svojo odkrito in pošteno politiko.
Republikanci z volišča sv. Marko.
Iz Dolenjskega. Konsolidacija političnih strank v 'Sloveniji počasi napreduje. Vse to pod pritiskom javnega mnenja. Ljudje so siti brezplodnih preklarij. Ljudstvo danes zelo težko živi, ker je zaslužek slab in nereden, izdatki za vse življen-ske potrebe pa silno visoki. Med izdatki vsakega kmeta, obrtnika in delavca pa se poznajo prav močno razni davki in druga javna bremena, pod katerih težo vse kar ječi. Ljudstvo hoče, da mu politično delo tudi odpomore iz gospodarske in socijalne zagate v kateri se nahaja. Zlasti ljudstvo po deželi je •danes v skrbeh, ko s strahom spoznava, da mu največja domača stranka, to jo SLS, v tem pogledu ne moi'e prav nič pomagati. Slovenska politika je vsled maloštevil-nosti našega naroda naravnost primorana poiskati si sorodnih političnih in gospodarskih zvez, da se tako v tej, v politični centralizem zavedeni državi, poskuša vsaj trenutno nekaj pomagati.
Dnevne vesti.
»Naš Dom«.
'Zbor 'zaupnikov iz Štajerske dne 1(3. marca t. 1. v Mariboru in iz Kranjske dne 19. aprila t. 1. v Ljubljani je sklenil, da se ustanovi tiskovna zadruga »Naš Dom«, katere namen bodi izdajati strankin list in razne druge publikacije. Zaupniški
Doslej je pristopilo že prav lepo število članov. Ustanovni občni zbor te naše nove zadruge se bo vršil začetkom meseca maja.
Pozivamo vse naše somišljenike, da pristopijo kot zadružniki. Bolj premožni naj podpišejo več deležev, ker gre za važno in dobro stvar. Upamo, da se bodo somišljeniki odzvali v velikem številu. Pokažite z dejanjem, da hočete podpreti našo misel! Svoj pristop prijavite pismeno upravi našega lista.
Pripravljam odbor zadruge »Naš Dom«, tiskovne zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.
Nova francoska vlada. Na
Francoskem je moral prejšnji ministrske predsednik llerriot odstopiti, ker so mu nazadnjaški senatorji izrekli nezaupnico. Novo vlado je sestavil dosedanji predsednik francosko poslanske zbornice Po-inieve (Penleve), Herriotov pristaš. Vladni sistem na Francoskem bo ostal neizpremenjen, prišle so na krmilo samo druge osebe. Velekapitali stičnim nazadnjakom se zaenkrat njihovi načrti niso posrečili.
Revolucija na Bolgarskem. Bolgarija je doživela letos strašno Veliko noč. Mi smo že večkrat poročali, kakšno strahovlado so na Bolgarskem vpeljali 'bolgarski nazadnjaki pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika Cankova. Sedanja bolgarska vlada je dala pomoriti že na tisoče svojih političnih nasprotnikov, največ z izgovorom, da so »komunisti«. Na neprestane morije političnih nasprotnikov od strani vlade preganjanci niso mogli odgovoriti drugače kakor z atentati in na Bolgarskem ne mine dan, da ne bi tega »ali onega vladi-novskega poslanca ubili. Pretekli teden pa so napadli tudi bolgarskega kralja, ki je le po čudnem naključju ušel smrti. Istega dne so ubili tudi poslanca Georgi jeva. Med mašo zadušnioo za tem poslancem pa je počil v nabiti polni cerkvi »peklenski stroj«, da je bilo stotine ljudi ubitih in ranjenih, med njimi več članov vlade. Vlada je na to proglasila nad celo Bolgarijo obsedno stanje in »preki sod«, policija je zaprla na tisoče ljudi in koliko nedolžnih žrtev bo vlada zopet dala poklati, tega danes še nihče ne ve. Trenotno vlada v Bolgariji po 'zatrdilu vlade zopet red in mir, ni pa dvoma, da se l>o stari ples kmalu zopet ponovil. To so posledice pretirane »protiboljševiške« gonje.
Na Dunaju se je mudil ta teden dr. Korošec. Njegovo ime smo brali v seznamu na Dunaj došlili tujcev v listu »Neuer Wiener Journal«.
Kdo ima prav? V samostojmo-demokratskih listih beremo, da so ga na prvih sejah parlamenta prav pošteno polomili klerikalci. V klerikalnih listih pa zopet beremo, da so ga prav dobro polomili tudi liberalci ali demokrati. Najbolj prav pa imajo tisti, ki pravijo, da so ga prav pošteno polomili eni in drugi.
Odprava potnih listov. Danes živimo že sedmo leto po svetovni vojni, pa še vedno nismo prišli tako daleč, da bi spoznali, kakšna velikanska traparija so dandanes še potni listi, za katere je treba navadno plačevati silno visoke pristojbine. Potni listi s pristojbinami vred potovanje silno otežujejo, ne
zbor je nadalje sklenil, da mora vsak strankin pristaš, ako le količkaj more, to reč podpreti, postati torej zadružnik in pridobivati člane za to mašo volevažn%zadrugo.
En delež znaša Din 100, pristopnina pa Din 10. Bolj revni pristaši SRS morejo delež vplačati tudi v 10 mesečnih zaporednih obrokih.
koristijo pa nikomur nič. Malenkostne svote, ki jih dobivajo državne blagajne na račun potnih pristojbin, ne igrajo pri mil jarda h, s katerimi dandanes gospodarijo vse države, skoro nobene vloge, razni »Špijoni«, tihotapci in komunisti pa so si znali že od nekdaj pomagati tudi brez potnih listov. Resnica je, da 'so potni listi samo nepotrebna sekatura za poštene ljudi, prav 'tako kakor zglasilni policijski listi, ki jih n. pr. na Angleškem sploh ni! poznajo, pa vendar angleška policija več lumpov polovi ikakor vsaka druga. Kakor poročajo listi, sta sc sedaj vendar dve državi odločili predlagati svojim sosedom in drugim, da se nesmiselni potni, listi od pravijo. Odpravo potnih listov nameravate predlagati Amerika in Češka. Naša vlada se seveda ne bo prav rada odločila za odpravo potnih listov, ker se bo odpravi teh listov z vso silo upirala po starem ruskem carističnem sistemu urejena »tajna« politična policija, ki bi ostala prav brez vsakega posla, če bi odpravili potne liste din lov na »komuniste«.
Pšenica iz Amerike .pride pri nas v Sloveniji znatno cenejša kakor pšenica iz Banata. Iz Trsta \ Maribor postavljena ameriška pšenica velja 4 dinarje 50 par ‘do 4 dinarje 70 par za kilogram, banaška pšenica pa velja že v Banatu 4 dinarje GO par, prepeljana v Slovenijo pa velja okoli 5 dinarjev kilo gram. Domača pšenica je torej za 30 para dražja kakor najboljša pšenica iz Amerike! Ameriška pšenica pa ne konkurira z banaško samo v Sloveniji in Dalmaciji, ampak tudi že v samem Banatu in v prvih 10 dneh meseca aprila so uvozili v Banat že okoli 1000 vagonov ameriško pšenice. V Postojni velja ameriška pšenica 400 Din meterski cent, prevoz do Subotice stane 40 dinarjev za cent, tako da velja v Subotici ameriška pšenica 440 Din za cent, domača pa stane 460 di-dinarjev. Banaški moki pa dela občutno konkurenco tudi moka iz Ogrske, ki velja 450 dinarjev cent, domača krušna moka pa velja v Subotici 500 dinarjev cent.
Obdelanega sveta je letos za 10 odstotkov več kakor prejšnja leta. Z ozimno pšenico je posejanih po uradnih podatkih okoli 64.000 hek tai*jev (hektar je nekaj manj kakor dva orala ali joha. Ploskev, 'ki je 100 metrov dolga in 100 metrov široka, se imenuje hektar, op. ur). Z ržjo je posejanih 32.000 hektarjev, z ječmenom pa 17.000 hektarjev. Skupno 113.000 hektarjev.
Koliko vina popijejo Slovenci? Ljubljančani so popili lansko leto po uradnih izkazih 16 procentov vsega v Sloveniji pridelanega vina. Ker se je vsega vina pridelalo v Sloveniji okoli 382.000 hektolitrov, so ga Ljubljančani popili nekaj nad
70.000 hektolitrov, tako da pride pri
60.000 prebivalcih na osebo nekaj nad 1 hekto na leto ali en stari ma-selc na dan. Na Kranjskem so pridelali 218.000 hektolitrov vina.
Politični položaj je še vedno neizpremenjen. Kar poročajo dnevni, listi o raznih novih vladah, ni nič gotovega, ampak ,vse samo ugibanje. Najbolj verjetna kombinacija je zaenkrat ta, da bodo ostali začasno še na vladi radikali in demo-
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG /AILO !
ZLATOROG
'kratj e kakor doslej, med tem pa bodo nadaljevali pogajanja radikali in radičevoi. Ce ibodo ta pogajanja uspela, bodo sestavili novo vlado radikali in radioevoi.
Zagrebško sodišče je zopet oprostilo zaprte Radičeve tovariše, proti katerim je (zagrebško državno pravdništvo dvignilo že dlrugo obtožnico na podlagi nekih novih »dokumentov«. Sodišče je spoznalo, da tudi ti novi »dokumenti« ne drže. Kljub oprostilni razsodbi pa so Radičevi tovariši še vedno izaprti, ker mora veljati enaka pravica za vse, samo <za radičeve«! ne.
Balkanske metode. Tik pred isvo-jim odhodom iz Relgrada v Pariz na svoje staro službeno mesto kot poslanik kraljevine SHS v Franciji je objavil dr. Spalajkovic v velikem belgrajskem listu »Vreme« članek, kjer je zapisal, da »boljševizma v naši državi ni in da hrvaški kmetje sploh ne vedo, kaj da vso boljševiki ali komunisti«. — Minister vnanjih zadev dr. Ninčič pa je v razgovoru z dopisnico ameriškega lista »Philadelphia Public Ledger« rekel, da »on ni bil osebno nikdar prepričan, da grozi Jugoslaviji iboljševiška nevarnost«! — Spalajkovic in Ninčič sta diplomata, ki bi morala v prvi vrsti vedeti, če grozi državi kakšna nevarnost od zunaj ali od znotraj ali ne, in če oba pravita, da boljševiške nevarnosti v naši državi ni, mora to že res biti! Z ozirom na izjave dv<>h tako merodajnih mož pa se moramo vprašati: Zakaj pa je potem vlada dala zapreti Radiča in zakaj je razpustila hrvaško republikansko krneči«) stranko?! Ali ne sprevidi sedaj vsak še tako zakrknjen »zatucanec«, da je bilo vse plašenje ljudi z »ibolj-ševizmom« in z »boljševiško nevarnostjo« en sam velikanski švindel, preračunan samo na to, da je mogla vlada izvršiti zadnje volitve s pritiskom? In kljub takim izjavam od tako merodajne strani in kljub sod-nijskim ugotovitvam, da Radič in njegovi tovariši niso zakrivili nobenega protidržavnega zločina, morajo Radič in njegovi tovariši še vedno sedeti v zaporu! Najgrše pri celi stvari pa je, da se kljub vsem tem splošno znanim stvarem še vedno najdejo slovenski listi, ki v svoji slepi strankarski zagrizenosti pišejo, naj Radič in njegovi tovariši poginejo! Prosimo svoje somišljenike .na deželi, da ljudem to zadevo po-jasne tako kakor je in naj ljudem odkrito povedo, naj slovenskim
dnevnikom ne verjamejo niti besede, kedar pišejo oziroma nesramno lažejo o Radiču in njegovih tovariših. Niti najmanjšega dvoma namreč ni o tem, da govori minister Ninčič resnico, ko pravi, da Jugoslaviji ne grozi boljševiška nevarnost, kajti ravno zadnje volitve so dokazale, kar smo mi tudi že ugotovili na podlagi uradnih izjav, da so naši »boljševiški« voditelji prav pokorni vladni hlapci, ki državi gotovo ne morejo biti nevarni, čeprav nevedne in nepoučene delavce nesramno farbajo s svojim »revoluci-jonarstvom«. Takih »revolucijonar-jev«, kot so naša »komunistični voditelji«, se še ščene za planikami ne ustraši.
Vrednost denarja. Na švicarskih iborzah je vrednih 100 dinarjev nekaj nad 8 švic. frankov. Okroglo lahko računamo, da je 1 zlata krona danes vredna 50 papirnatih kron oziroma 100 papirnatih kron je vrednih 1 stari goldinar, 1000 kron pa je vrednih starih 10 goldinarjev. Tako bi bilo po borznem računu.
V	praksi pa je pri mnogih predmetih 1 dinar enak enemu krajcarju, n. pr. pri vžigalicah. Splošno pa opažamo, da cene nekaterih predmetov zelo padajo, zlasti je zelo padla vrednost hiš in posestev, to pa zaradi pomanjkanja gotovine in še vedno zelo visoke obrestne mere.
Pritožbe proti šolski politiki v Sloveniji. Od več strani z dežele smo prejeli celo vrsto pritožb proti šolski politiki, ki jo sedaj uveljavljajo v Sloveniji. Pritožbe se tičejo večinoma upravne strani našega ljudskega šolstva, deloma pa tudi vzgojne strani. V upravnem oziru .soglašajo skoro vse pritožbe v tem, da jo na vaških šolah mnogo preveč učiteljskih moči, kar stane mnogo denarja, ne zaleže pa prav nič. V Sloveniji je mnogo šol, kjer so prej opravljali svoje delo ile po eden, ali pa k večjemu po dva ali trije učitelji (učiteljice) in ti so svojo nalogo izvrševali navadno s prav dobrim uspehom. >Kjer se je učitelj le količkaj zavzel za svoje gojence, je tekom par let znala vsa mlada generacija brati, pisati in računati toliko, kolikor je potrebno zn kmečkega človeka. Danes pa hoče šolska uprava menda napraviti iz priprostih ljudskih šol nekake univerze, kjer naj bi se otroci učili vsega vraga, samo tega ne, kar je njihovim mladim možganom razumljivo. Na kmečkih šolah, zlasti v okolici večjih mest,
je tam, kjer sta delovale nekdaj kvečjemu po dve učni moči, nastavljeni li kar po 10 ali pa še več učnih moči, ki očividno same ne vedo, kaj naj počnejo. Zato jih je vedno nekaj na dopustu ali pa učijo samo po 2 ali 3 ure na dan. Take razmere pa so za nas prevelik luksus. Mi doibro verno, da je šolski pouk potreben, in vemo tudi, da bi bilo dobro, če bi vsak kmečki in delavski otrok lahko imel za sebe svojega učitelja doma, vprašanje pa je, če je tak luksus združljiv z našimi gospodarskimi razmerami! Šolska poslopja stanejo denar, učne moči in učila stanejo tudi denar, ki bi ga ljudje sicer radi plačali, ampak vprašanje je, odkod naj davkoplačevalec ves ta denar jemlje?! Mi kmetje sicer uradniškim hčeram privoščimo vse najboljše in nimamo nič proti temu, če si iščejo svoj kruh tudi v učiteljskem stanu, ampak če jih je enkrat dovolj, res ne vemo, zakaj naj bi jih redili dvakrat ali trikrat toliko kakor jih je res za službo treba? Mi pravimo, da tudi mestnim gospodičnam ne bi padla nobena krona z glave, če bi se izučile za dobre kuharice, za šivilje in za slične praktične poklice, kjer je kruha še vedno dovolj za one, ki hočejo res delati in ki kaj znajo. Za podpiranje brezdol-nosti je pa naš krvavi denar predober in zato bi prosili šolsko upravo, naj začne enkrat tudi v tern oziru delati red. Ce je analfabetizem v Sloveniji lahko zatrla stara šola, gotovo ni potreiba takih novotarij kot jih doživljamo danes.
S Pohorja smo prejeli več pritožb proti železniški upravi. Za
Pohorce je skoraj glavni dohodek les. Ugodni prodaji lesa pa dela železniška uprava velike ovire. Od Pohorja do ene ali druge železniške postaje je navadno jako dolga pot, zlasti za tovorne vozove. Prej so kmetje lahko skladali dovoženi les na železniškem prostoru, dokler ni prišel naročeni vagon, in za zloženi les na rampi ali na kakem drugem praznem prostoru ni bilo treba plačati nobene ležarine. Danes je vse drugače. Lesa ni dovoljeno skladati na železniškem prostoru prej, dokler ni vagona tukaj. Ta pa pride, kadar je naročen, ali pa tudi ne pride. Včasih pride kar za 2 do 3 tedne pozneje kakor je naročen. Za ves čas čakanja na vagon pa je treba plačati ogromno ležarino, kar naravno vpliva zelo tudi na ceno lesa, ki jo mora tipeti seveda kmet, 'ker za kupca so merodajne cene na velikem trgu. Tako nam kmetom nalaga železniška uprava brez vse potrebe ogromen davek od katerega nima nič ne producent in ne konzu-inent. Ali je to potrebno? Če je prej železniška uprava lahko shajala brez ležarine, zakaj ne bi še danes, zlasti če pomislimo, da so dosegli železniški tarifi že zlato veljavo?
Cenjene gospode dopisnike, katerih dopisi še niso prišli na vrsto, vljudno prosimo potrpljenja. Počasi pride vse na vrsto. Vsem lepa hvala za njihov trud. Prosimo še nadaljnega sodelovanja!
IZDA.IA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Novo!
Največje zanimanje
Novo!
Wvlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu^
ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
nosilci sistema ,,SEIDEL"
ki nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju
1 _ _ ^ J.sin Ing. Viktor Accelo In drug,
Jakob Acceto, Ljubljana, Tabor štev. 2. Stopnjice -Seidel - ograje
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise
,Posi»edovalec‘
Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Brošura
„Jugosloveni, Slovani in Jugoslovani"
ki je najboljši politično-kul-turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino le 4 Din.
Razširjajte in čitajte „Slo¥. Republikanec!“
lliinim* Dunajski in Ljub-nUPim. Ijanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
♦ HINKO SEVAR A
antikvariat knjigarna V
Ljubljana, Stari trg 34
Najboljša,
.PiicIT
s j o zelo ugodjih cenah dobite le pri IGN, VOK, LJUBLJANA
Sodna ulica štev. 7.
Naroči si kot Slovenec revijo ,Novi Zapiski4
letnik 1922. kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din.
Pozor, hppjač, šiBilja, nežipilja
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natan-enim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
Vsak mesce tečaji za krojače Šivilje in ne-šivilje.
Ure
Zlatnina.
optik
LJUBLJANA
Ščlpalol
Očala
:i 1 1 1 1:
Popolnoma varno naložite denar
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon št. 9.
Mestni trgr štev. 6.
Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestujejo po	O	OI
O |o
Vloge z odpovednim rokom višje po dogovoru.
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
\
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo-
Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. ===,„====#
Splošno kreditno društvo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Aleksandrova cesta 5
Ustanovljeno 1898
■ ■	■	■	■	m	u	Obrestuje
lf Ljubljani j§ hranilne vloge po
g najugodnejši ob-
1 restni meri brez
2 vsakga odbitka.
Telefon št. 367
Komisijsko trgovino In trgovsko agenturo
obavlja
»Posredovalec"
LJubliana,
Sv. Petra oesta, Me». 23.