St. 745. Trst, petek dne 22. m.irca 1912. Ljubljana Leto HI. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK PrtC9m07n9 ct R vin »Ju,ro“ izhaj« vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-rUoalllD^lla ol. O Vlil. nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d’Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6“ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane „Jutro" mesečno K l.oO, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: I mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primaren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Boj za neodvisnost. Mnogi so si vse dosedanje boje »Jutra11 za obstoj napačno razlagali in si razlagali in si razlogajo tudi sedaj, ko apeliramo na slovensko javnost, da bi nam priskočila na pomoč. So ljudje, ki mislijo, da izhaja „Jutro“ samo radi enega človeka, t. j radi njego-vega glavnega urednika, kar pa nikakor ni res in hočemo tudi dokazati. Lansko leto je parkrat predlagala »Učiteljska tiskarna11 lastniku tedanjega »Jutra1, da list od njega kupi, t. j. da mu odpiše dolg in mu izplača še gotovo svoto v gotovini. Enkrat mu je predlagala, naj bi ji on prepustil „Jutro“, ona bi ga pa imenovala za glavnega urednika z mesečno plačo 300 kron in razen tega bi mu dala še 60 po sto čistega dobička od lista. T. zv. »mladini-11 so mu ponujali tudi lansko leto 10.000 kron, ako bi jim hotel prepustiti list z aktivi in tudi pasivi! On je vse te ponudbe, ki so bile zelo vabljive odklonil ker ni ustanovil ,,Jutra" zato, da bi ono služilo kaki politični kliki, zato, ker je hotel, da ostane list na vse strani neodvisen, ker edino na ta način bi izpolnjeval v naši javnosti gotovo praznoto in zato se je »Jutro11 bojevalo naprej, upajoč, da vendar pride čas, ko bo imelo toliko prijateljev, ki se bodo zavedali njegovega pomena za naše javno življenje, da izide z njihovo pomočjo enkrat iz večnih finančnih stisk, ' v katerih se je nahajalo vedno, od svojega začetka. Nihče ne more očitati našemu glavnemu uredniku dobičkaželjnosti, ker ako bi šel on za dobičkom, bi stopil v službo »Učiteljske tiskarne11 ali bi pa spravil v žep deset tisočakov, ki so mu jih ponujali „mladinili in bi si poiskal službo, ki je ne bi težko dobil in živel bi mirnejše in brezskrbnejše kakor živi sedaj in bo živel tudi v bodoče. Živel je pač vedno v prepričanju, daje neodvisen, ali napreden dhevnik na Slovenskem potreben, posebno kar se je „Jutrolt v tako kratkem času svojega pbstoja tako zelo razširilo po vseh krajih, kjer se sliši slovenska beseda. Slovensko občinstvo se zaveda pomena našega lista, ono ga ima rado, naroča ga in čita in te simpatije, ki jih gojijo do »Jutra11 naši čitatelji, so nam dajale vedno nove moči in novega poguma, da smo vztrajali dalje in bomo tudi vztrajali ! Priznavamo, težko je vzdržati noodvisen dnevnik v naših malenkostnih razmerah, ali mi ne bomo odnehali, mi se bomo bojevali ker vemo, da Jutro ‘ mora zmagati in bo tudi zmagalo. Ne bomo pustili, da bi triumfirala zloba in hudobija ! Najtežje je že za nami ker najtežje je bilo obrniti se na prijatelje z javnim apelom, ko smo pa to storili, smo naše prijatelje opozorili na pretečo nevarnost in kakor nam poročajo iz posameznih krajev, se združujejo naši prijatelji in zbirajo prispevke za „Jutrov“ sklad. „Jutro bo rešeno !“. LISTEK. Nostradamus. ENAJSTO POGLAVJE. Floriza. VI. Vrvična lestvica. »Kaj hočete, madame, treba bo pač podvojiti ali potrojiti škadron“. »To je' nevarno. Že dvanajst vas je preveč". »Torej mi ne smete zameriti in me ubijati s svojimi pogledi*. »Ne zamerim tiw. »Več nego petdeset jih je navalilo na nas". Katarina je vztrepetala ,in prebledela. Mraz se ji je razlil po žilah. »On je torej vedel za to ? je zamrmrala in stisnila pesti. »Ne, madame. Bili so razbojniki. Pro-kleto naključje se je pripetilo. Četa, ki je iskala plena; vodil jo je sam vrag iz pekla, ali pa človek, ki nosi Luciferjev meč ob boku*. Proč z brezbrižnostjo. Slovensko delavstvo v Trstu je v resnici brezbrižno in zanikrno. Akoravno se nahaja v takem slabem položaju, akoravno občuti kladivo draginje in brezposelnosti, navzlic temu se noče organizirati, noče vstopiti v organizacijo, katera edina more biti rešiteljica v takem slučaju. Razmere se pa tako ne bodo izpremenile. Brez organizacije ni nič. Kdor misli, da bo samoodsebe prišlo do tega, da ne bo več trpljenja, lakote i. t. d, ta se prav pošteno moti. Krivo je temu seveda tudi to veliko, ker se slovenski delavec nahaja v veliki nevednosti. Nemški in italijanski delavec, posedujeta že več izobrazbe, ker imata več prilike se izobraževati, kakor slovenski. Slovenski delavec se pa zato nahaja v tako veliki temi, ker se mu stavljajo povsod zapreke, ker nima prave priložnosti se izobraževati. Že kot otrok to občuti. To poskrbi že naša vlada, ki stoji na strani onih, ki imajo pravice, a jih jemljejo drugim. Slovenskemu delavstvu je torej vse nasprotno, zato pa je tudi boj slovenskega delavstva najhujši. Nezavedno' delavstvo ima največ nasprotnikov, izkoriščevalcev i. t. d. to je pač tipični znak današnjega časa. Kedaj se bo vse izpremenilo ? Tako dolgo, dokler bo delavstvo spalo, gotovo ne. Kadar se bo vzbudil ves slovenski proleta-rijat v Trstu, takrat bo zasijalo slovenskemu trpnu šele solnce lepše bodočnosti. Dokler se pa to ne zgodi, se bo pa trpljenje nadaljevalo in še hujše bo postalo. Saj v resnici zmiraj slabejšim časom korakamo nasproti. Boj za obstanek je vsak dan hujši, pritisk od strani izkoriščevalcev vsak dan večji. Tako pa ne sme naprej. Vse se mora izpremeniti. To pa je na delavtvu samem ležeče. Če bo delavstvo še naprej mirno hotelo prenašati te udarce, bo, še dalje trpelo, če ne, pa se bo izpreobrnilo. Ko bi ne bilo orožja, za katero se lahko prime, kadar je življenje tako obupno, za slovensko delavstvo v Trstu, bi nič ne rekli, Tako pa ima slovensko detavstvo vendar svojo „Narodno Delavsko Organizacijo1, katere se lahko oprime in se z njeno pomočjo bojuje za povzdigo svojega težkega življenja. Zato slovensko delavstvo! Organizacijo imaš, samo glej, da se otreseš kmalu zanikernosti in zaspanosti! Kadar bo vsak posameznik to storil, bo drugače. Torej proč z zaspanostjo in brezbrižnostjo ! Kdor sedaj, ko je čas proletarskega boja prišel — spi, ta dosti zakrivi, in je pravzaprav on vsega kriv da je tako, zatorej, vzbudi se slovensko delavstvo, pa takoj ! Lj ubij ana-Kranj sko. V klerikalni »Ljubljani« nekaj vre. Da nebo kdo mislil, d je Ljubljana res že klerikalna, kar je po gotovih znakih soditi, še lahko bo, naj si dobro pogleda naslov. Navadili smo se namreč od naših »tovarišev* iz katoliške tiskarne na apostrotiranje. Za to Vam to »Ljubljano" predstavimo le kot neko zabavališče tistega g. Svetka, ki je svojčas toliko naprednjačil v Knaflovi ulici in je »Kako mu je ime?" »Roval de Beaurevers". „Royal de Beaurevers, dobro!“ je rekla Katarina in si zapisala to ime v možgane »Moramo so torej najprej odkrižati tega človeka. Kajti, kdo ve ? Morda je on kralju to, kar si ti meni". »Pogin mu je gotov, madame", je zarenčal Lagarde z vsem besnim srdom poraženca. Katarina je sedela nekaj časa zamišljena ; duh se ji je bil že pomiril. Povzela je: »Kaj je s kraljem P Gotovo se je vrnil ?. . •“ »Ni mi znano, madame*. Z mahljajem roke je Katarina odslovila razbojnika. Vso noč jo ostala v svojem oratoriju in prežala skozi okna. Pet let življenja bi bila dala za to, da bi bila vedela, ali je kralj v Louvru. Ni si upala poizvedovati. Okrog osme ure zjutraj pa je vstopila ena izmed njenih ženskih ter povedala vsa preplašena: »Ali veste, madame, kaj pravijo? Da njegovega veličanstva ni v Louvru!" Katarina se je ugriznila v ustnice, da ni zakričala. Toda odgovorila je pogumno : »No, in ? Ali bi bilo prvikrat, da spi kralj zunaj?" ravno radi te »Ljubljane* postal uskok, kar ni kakor ni še koritar, v napredni Ljubljani. V to svojo novo »Ljubljano* je privabil nekaj slavčkov nežnega spola in le čudež bi bil, da se mu ti slavčki ne bi dopadli. Pa tudi slavčkom jako prija prijeten glas svojega mojstra. So sicer bile semtertja kake *male razpotije, pa na zgodovino »Ljubljane" niso imele kdove kakšnega posebnega pomena. Ta lepa harmonija med slavčki in g. pevovodjom pa je dobila široko razpoko (je sicer malo čudno, če harmonija dobi razpoko, ampak res je pa le), ko se je »Glasbena Matica4 na sve veke proslavila s p. H. Sattnerjevim prvim slovenskim oratorijem. Čim je »Glasbena Matica" dvignila v ponosile višave slave svoj veličasten glas, so slavčki iz gnezda »Ljubljane" potrtim srcem zapeli: »De profundis". V nežnih prsih teh slavčkov se je razvnelo čuvstvo zavisti, sami sebi so v primeri s tovariši pri »Glasbeni Matici* zazdeli kakor ne muhe, ampak kakor mišice proti lavu. In njih oboževanega mojstra so še le zdaj zagledali tako neznatnega tako majčkenega proti glasbenemu velikanu Hubadu. Ia to je hudo, zelo hudo. — In to zelo hudo je rodilo zlo, ki ga je Svetkova kritika o Sattnerjevem oratoriju le še povečala. In v klerikalni »Ljubljani" je od tedaj začelo vreti, nevarno vreti, če se bo iz tega vrenja skuhal izstop tistih slavčkov, v katerih prsih še ni izumrla zavest da gasba ni politično smetišče, na katerem bi se postavljale gotove vrste petelini, to navsezadnje bo najlepši uspeh p H. Sattnerjevega oratorija in ,,Glasbene Matice11. Zgodovina okružnice in javne objave za »Jutrov" sklad. Zdaj ko smo storili prvi odločilni korak v svrho asanacije »Jutra1 lahko srorimo tudi še drugega in sicer s tem, da odkrito povemo povod, da smo storili prvega. Ta korak je izšel od tam, kjer se bije najhujši, pa najgorji boj proti „Jutru", to je v Ljubljani. Tukaj v Ljubljani so res prijatelji »Jutra11 spoznali, — da je treba proti taki ostudni gonji, kot se izvaja od strani, kjer se je , Jutro11 porodilo, listu priskočiti tudi matorijelno na pomoč. Ti pravi prijatelji „Jutrovi" dobro vedo. da »Učiteljska tiskarna* lahko meče denar vun za tisto, kar so ustvarili kot nadomestilo za »Jutro", ker pa je samo na sebi že iz vsega spočetja bilo tako revno, da so za novega nezakonskega otroka morali ne veliko manj kot vkrasti še celo ime. Odkar je bilo javno znano, da je kranjsko učiteljstvo, vkljub temu, da je bilo že dovolj opozorjeno, svojim kolovodjem v Ljubljani dalo pooblastilo, denar razsipavati na cesto, in to ne z namenom sebi.koristiti, nego z edinim namenom s tem razsipavanjem denarja ubiti »Jutro*, je bilo očividno', da lastništvo »Jutra" ki je odvisno edino le od narpčnikov in inserentov, takega nejednakega boja ne more dolgo vzdržavati, ne da bi z listom vred moralo tudi sebe čisto uničiti. To so .Jutrovi* prijatelji izprevideli in lastnikom oziroma upravi »Jutra" stavili nasvet, naj se izda okrožnica ter jo razpošlje nsj-preje na posamezne naslove. Da pa se da vsem prijateljem »Jutra* prilika se udeležiti te akcije in postati sodeležnik »Jutrovega11 zas'guranega obstoja, se je stavil nadaljni predlog, naj se okrožnica tudi javno objavi v listu. Če bi ta objava, to odkrito priznanje proti vsakemu pričakovanju ne bi rodila no- In ta osorna beseda, ki ji je omogočila zavzeti stališče, je bila čudovita. Katarina je lahko kazala odslej razburjenost užaljene soproge in si mirila živce z ihtenjem. Toda tudi ob desetih kralja še ni bilo doma. Katarina je čutila, da ji kri kar vre po žilah. Nemir po Louvru, prihajanje in odhajanje ljudi, vpraševanje vse križemvprek in hrup dvorjanov, ki so se bili natekli pred kraljevsko stanovanje, vse to ji je udarjalo na uho kakor čudna, sladka godba Tudi opoldne še ni bilo nobene vesti. Katarina si je mislila: Royal de Beaurevers je opravil delo Lagardovo 1 . . . Po Louvru je izbruhnil hrup: — Kralj je izginil! . . . Kje je kralj ? . . . Katarina pa je dvignila plameneče oči proti razpelu, ki je viselo nad njenim molilnikom in zahropela: »Torej si me vendar že enkrat uslišal ?.. .* In dala je povelje, da naj se sestane svet. Po hodnikih se je razlegal vretčeči glas Brusquetov, ki je kričal na vse grlo : .Hudiča! Tristo vragov! Kje je moj kralj! Tudi jaz hočem imeti svojega norca!" VII. Od obličja do obličja. Royal de Beaurevers je bil skočil v sobo, kjer je našel dvoje ženskih. benega drugega vspeha, eno vsaj je gotovo: S tem, da je lastništvo in glavna uprava vbogalo nasvet ljubljanskih »Jutrovih prijateljev, če tudi se je za ta skrajni korak težko odločilo, je onemogočilo vsako na-daljno izlorabo o nasprotnikovih vesteh glede vira »Jutrovih" podpor, je dalo slovenskemu narodu najugodnejo priliko si ohraniti in razširiti edini neodvisen slovenski dnevnik. Ce bi pa to ne bilo še mogoče, potem ne zadene lastništva in uprave nobena krivda, da slovenski narod še ni zrel, da bi si vzdržal vsaj prvo in edino slovensko neodvisno glasilo. Lastništvo in uprava sta s to okrožnico in objavo storila svojo dolžnost, storila sta jo pa tudi s temi da sta se čez njene moči žrtovala ohraniti slovenskemu narodu to, za kar je bilo »Jutro* po svojem geslu namenjeno. Nagib k temu koraku je torej izšel iz krogov ljubljanskih prijateljev »Jutra", in sicer od strani, ki odobrava, da seje .Jutro11 z glavno upravo na najvažnejšo narodno po-stojanscu ob Adriji in kateri so tržaški in primorski Slovenci istotako ljubi bratje, kot so bratje doma na Kranjskem. Ravno ta pojav pa tudi izpričuje, da res zavedni ljubljanski Slovenci niso, kot nekateri, tako ozkosrčni in bi radi tega, — ker se list tiska v Trstu »Jutro11 smatrali zgolj za tržaški list je bilo in trdno upamo, da tudi ostane, glasilo za ves slovenski narod, in je čisto postranska stvar, kje se to glasilo tiska. Čenstohovska afera nekaterim gospodom v Ljubljani še vedno ne privošči mirnega spanja. Zlasti »bratje11 v Kopitarjevi in Frančiškanski ulici se kar ne morejo ločiti od teh svetovno proslulih svinjarij. — Če bi jih bolje ne poznali, kot jih poznamo, bi kmalo z Nemcem rekli: Wes’ das Herz voli, lauft gern uborm Mund. Ampak ker vemo in vidimo, da je gospodom ^ratom11 pravzaprav le dolg čas, in se nimajo za enkrat kaj bolj pametnega pogovoriti zato jim tega pregovora ne adoptiramo. Vendar to bi vsaj gospode tovariše ob zdaj precej umazani Ljubljanici prosili, naj nas glede čenstohovskih škandalov puste lepo na strani, če se razgo-varjajo s svojimi »bratci'1 v Frančiškanski ulici kakor dve tercijalki pred Frančinškansko cerkvijo še dve uri klepetate in obirate ljudi, ko je že zdavno maša minila. Saj ste videli gospodje, da so nas te čenstohovske svinjarije ko so bile v najhujšem Stadiju tako malo zanimale, da smo jih kratko malo prezirali in jim napisali posmrtnico, že ko so bile s prooesom vred končane in pokopane. Vsaj le ne bomo ravno pridušili, da jih semtertja če to tako potreba nanese, zopet izkopljemo iz groba. Ampak za zdaj enkrat, ko pobožni in usmiljeni tovariši v Katoliški tiskarni sami dobro vedo, da „Jutro 1 umira, bi morali vendar vedeti, da se za nas ne spodobi v takem že za vsakega črvička važnem resnem trenotku še misliti, nikar pa premlevati ostudnosti iz Čenstohovskega samostana. Za to jih prosimo, kadar se zopet o tej stvari pogovarjajo s svojimi »bratci11 iz frančiškanske ulice, naj nas lepo pri miru puste. Zakaj na to apeliramo, to bodo gospodje ob zdaj precej umazani Ljubljanici že vedeli. Ljubljančani so bili posebno vedno navdušeni za „Jut<-o' in iz Ljubljane smo prejeli iz vrst naših čitateljev največ predlogov za rešitev »Jutra" in zato pričakujemo, da »Monseigneur", je dejala ena izmed njiju, »tamle je !“ in je pokazala na Flori-zino sobo. Vrata, ki jih je pokazala, so se odprla mahoma in Floriza je stopila na prag. Toda Beaurevers je ni videl. Sklonil se je bil nad ženščino in ji zavil roke ; prestrašena je padla na kolena. »Ali si ti spustila lestvico?* je zarenčal Royal. »Da !“ je zahropela nezvesta služabnica. »Ali nisem storila prav ?“ Royal jo je vlekel k oknu rekoč ji : »Poslušaj. Ubil te ne bom, ker si ženska. Toda spravila se boš odtod. Ako se še kdaj vrneš v to hišo, ako se boš še kateri-krat klatila tod okoli, ako poizkusiš sploh karkoli, se ne bo zgodilo, ne da bi izvedel jaz; in če izvem kaj takega, ti prlsežem nocoj, da ti ovijem lase okrog grla in te zadavim brez pomisleka in brez pnzanašanja. Hodi zdaj!“ »Kod naj odidem ? je zajecljala babnica, groze pijana. „Tod“, je dejal Beaurevers. »Ti si spustila lestvico, ti lezi po njej. Če si polomiš kosti, psica, je čisto prav !c »Milost!" je zacvilila nesrečnica. »Ali ti je ljubše, da pokličem velikega se besede spremenijo v dejanja, t. j. da bodo prijatelji „Jutra“ tudi kaj žrtvovali za rešitev „Jutra“. Prispevke* sprejema naša tamoš-nja podružnica, lahko se pa pošilja o tudi »naravnost na glavno upravo v Trst. Ako , Jutra41 ne rešijo njegovi čitatelji s prispevki za „Jutrov 4 sklad, bo moralo prenehati izhajati in tega naši fiitatelji vendar ne bodo dovolili. .Slovenčev11 prispevek za „Jutrov“ sklad. Pomislite ljudje božji, kakšno presenečenje! Katoliški gospodje v Katoliški tiskarni so bili eni med prvimi, ki so se našemu oklicu za .Jutrov44 sklad točno in notabene v vsi svoji katoliški velikodušnosti odzvali — s primernim ,.prispekom“ kajpada. Pozabili so na vse politično in osebno nasprotje med nami ter ponatisnili vsaj glavno vsebino ,.Jntro-vega“ oklica za „Jutrov‘' sklad. In kako milosrčno, nemalo do solz ginjeni so nad svojo izborno reklamo napisajo v dno duše segajoče besede: „Jutro umira“ Strajno! Žalostno! Ljubi „Jutrovci!“ Ge Vas nis6 mogle naše besede v našem oklicu ganiti, da sežete v žep in s tem pripomorete, da „Jutro“ sedaj, ko niti trnje v naravi ne umira, ampak se probuja k novemu življenju, že te dve naslovni besedi izšle iz pravega katoliškega srca in izlite črno na belem na blagoslovljeni papir katoiiškega „Slovenca* že te dve besedi: .Jutro44 umira, Vas morajo ganiti in vsaj Vas vzbuditi, da „Jutro* če že umira vsaj ne bo še res umilo. Pomislite, zdaj ko se vse v naravi oživlja ko le semtertja kakšni jetični umirajo, kar pa „Jutro‘ vkljub vsi njegovi krizi, še ni, bi bilo vendar pre-žalostno, če bi moralo umreti. Kaj pa je lepšega v spomladi, kakor lepo, sveže pomladno jutro, ko si človek izlije vanj vse svo e srčne občutke, ko duša zavriska od samega veselja do ljube zlate prostosti. Pa naj že vrag vzame (oprostite katoliški gospodje, vsaj nismo mislili zakleti) zimsko jutro, vsaj zdaj nam koledar in narava obljubljata lepša, novo prerojena pomladna jutra. In mi smo trdno prepričani, da bo tudi naše „Jutro“ že v teh prvih dneh spomladi sreSno prestalo tudi zadn o, kot je prestalo prvo najhujšo krizo. To gotovo tudi katoliški gospodje v katoliški tiskarni vedo, da če je bolnik prestal enkrat najhujšo krizo, gre potem z zdravjem navzgor. In 8e se še potem najdejo usmiljeni Samaritani kot so se ravno v tej krizi zopet izkazali naši častiti tovariši v Katoliški tiskal ni s svojim „prispevkom‘ za „Jutrov“ sklad, potem ni vrag, da bi tudi „Jutro“ ne šlo zopet navzgor. Kaj drugega pa 5isto gotovo ne ž -le gospodje v Kopitarjevi ulici, če so nam napravili tako reklamo za , Jutrov“ sklad. Njihovi tovariši v neki drugi ulici ne daleč od nas so bili veliko bolj v skrbeh zaradi Umiranja, poslali so namreč račun za — umiranje. Ker pa še ne maramo umreti, smo to račun za to pot še odklonili. Pa kaj mislite, da je katoliške gospode v katoliški tiskarni tako ganilo do nas ? Kaj neki drugega, kot lastna izkušnja. Oh, tudi tam dobro vedo, kaj se pravi huda kriza pri listu, in če bi samega usmiljenja do nas, na to malenkost že pozabili, saj smo za to tukaj, da jih ob priliki zopet spomnimo na to Da so si v „Slovencu“ celo noti-rali imena prvih darovalcev za „Jutrov ‘ sklad, tega niso storili za to, da bi se ob priliki nad njimi maščevali. Kdor kaj takega misli, ta ne pozna še kako pošteni znajo biti katoliški gospodje v katoliški tiskarni namreč če le hočejo biti. Ampak notirali so si imena prvih darovalcev za ,.Jutrov“ sklad, da se ob priliki, kadar tudi nje same zadene zopet kaka taka kriza kot je nas, sami obrnejo na te naslove. Prijatelji si pomagajo drug drugemu. Tako je 1 In za to prav lepa hvala za ta poispevek za „Jutrovfi sklad iz katoliške tiskarne. Ko bodo še kaj več prispevali, jih bomo že še posebej izkazali med darovalci za , Jutrov14 sklad. Kako se najložje prispeva za «Jutrov» sklad ? Jih je mnogo, ki bi se našemu apelu za „Jutrov“ sklad prav radi odzvali, pa ugib-ljejo kako Evo nekaj nasvetov : , Jutrovemu44 skladu je dobro došla vsaka kronca, ki se jo lahko pošlje po pošti, kdor se ne mara osebno potruditi v podružnično upravo v Ljubljani. Naslov zadostuje: Podružnicu „Jutra“ v Ljubljani. Da se ve razločiti namen pošiljatve, na se še dostavi za „Juirov“ sklad. Kdor noče biti v listu imenovan, naj to izrecno določi sam. — Če se snide več prijateljev , Jutra44, naj zlože kar kdo misli izročiti, vkupaj in eden naj potem preskrbi odpoši-ljatev. Ali hočejo biti vsi imenovani, ali le tisti za vse, ki je sklad nabral, to naj določi družba sama. So pa tudi nekateri, ki iz kateregakoli vžroka ne morejo ali ne marajo prispevati v denarju, pa bi vseeno radi pomagali. Tem priporočamo za vsakogar prav lahko izvedljiv načrt in sicer: Kdor še ni naročnik naj to postane in se takoj priglasi ustmeno ali pismeno pri podružnici. Kdor pa je že naročnik, ta naj skuša v krogu svojih znancev pridobiti še druge. Za nas bo to najiz-datnejši in najveselejši „Jutrov“ sklad, če imamo še pred I. aprilom čim največje število novih naročnikov. V tem slučaju se naloži „Jutrov44 sklad kot rezervni sklad, ki se vporablja le v slučajih konfiskacije, ali sicer le pri izrednih slučajih. Ta način nabiranja za „Jutrov“ sklad je prav aa vsakogar naj-ložji, ker za to kar da, dobi tudi vrnjeno v listu. — Najizdatnejše pa ravno po tem načinu za „Jutrov“ sklad lahko prispevajo slovenski trgovci in slovenska podjetja sploh, s tem, da pridno inserira o v ,,Jutru41. Koliko se vrže vsaki dan za druge manj potrebne stvari, od kateri dotičniki nimajo nič, večje vsote denarja, kakor pa stane oglas v „Jutru“. Koliko trgovcev in raznih podjetij je, ki in-serirajo v listih in na potu drugih reklam, od katerih je vsak uspeh že naprej negativen. Ravno , Jutro11 pa je list, kjer se vsak oglas čita kar je prvi vspeh reklame. Mi smo te dni nalašč pustili vprašati po raznih trgovinah in podjetjih radi inseriranja. Dobili smo nekod naravnost smešne izgovore, ki jih sicer nočemo javno izrabiti, ker se ne maramo ponižati do morale gotovih revol-ver-listov, katere pa si bomo zapomnili za bodoče prilike. Vssj čez 7 let gotovo še vse prav pride. To pa omenjamo le, da se nam ne bo očitalo, da nismo preje, kot smo se odločili za apel za „Jutrov‘‘ sklad, tudi v tem oziru storili svojo dolžnost. Kader pride list vsaj do dveh strani stalnih inseratov, je njegova eksistcnca brez vsake podpore ugotovljena in list se tedaj lahko tudi poveča. Da pa ima inseriranje ravno v „Jutru“ ker se tiska v Trstu, v Ljubljani pa ima urejeno podružnico, ki popolnoma nadomešča prejšnjo izdajo „Jutro'4 v Ljubljani, ravno v tem načinu izdaje in razširjenja lista toliko več pomena in uspeha, o tem smo že te dni obširneje govorili. — To bi bili kratico povedani načini, kako je vsakomur prav lahko mogoče po svoji moči prispevati za „Jutrov“ s-klad. Našim prijateljem pa priporočamo, da se pri nakupu svojih potrebščin ozirajo v prvi vrsti na trgovce, ki inserirajo v „Jutru“. Kakor bi iz škafa lilo. Tako je deževalo v sredo po noči. Po tolikem deževju, kot smo ga imeli zadnje dni v Ljubljani (ali mislite da drugod ne ?) bi bil pošten človek pač opravičen to pot vzklikniti: kaj pa je tebe treba bilo! — Treba bilo ali ne, a vendar lilo je, kakor bi iz škafa lilo. In kakor še vedno vse kaže, ne bo še konca te- profosa ? Na dvorišču so vislice, draga moja 1“ Ženska je vstala, potegnila si z roko po čelu, stopila proti oknu in se zopet umeknila ob pogledu v globočino. Royal je hladnokrvno izdrl bodalo . . . Pogledala ga je s pogledom, polnim smrtne groze; nato se je odločila. Začela je plezati navzdol, z zaprtimi očmi in stisnjenimi zobmi, klin za klinom. Baaurevers je gledal za njo. Dospela je do tal in zbežala, kakor da bi ji gorelo za petami. Royal je skomizgnil z ramami, kakor da hoče reči: — Ako bi bilo punice še kaj prida, bi se bila ubila. Nato je stopil k drugi ženski, ki je skrivala glavo v rokah in ječala od straha. „Ali si videla, ha ?* ,,Da, oh, da ! Toda jaz nisem zakrivila ničesar! Jaz nisem hotela !* „Kdo vaju je plačal?u „Gospod de Saint-Andre". „Saint-AnHre!“ je kriknil Beaurevers. „Roland de Saint-Andre, kajneda ?u „Ne. Maršal". Beaureversu se je kar ustavila šapa. Obrisal si je znoj z obraza; nato je dejal : „Da, razumem. Sin dela na svoj lastni račun, oče pa za kralja. Dobro. Ne jokaj. Ti ostaneš tu, da boš vedela povedati vsa- Slovenci in meščani! komur, kdor bi hotel še poizkusiti kaj takega, da sem jaz tu, ki pazim. Gorje ti, ako . . .“ „Ne, ne, monseigneur, nikdar, nikdar . . .“ Zdajci se je Royal de Beaurevers okre-nil in zagledal Florizo. Obstal je nepremično ; ni se spomnil niti tistih obširnih pozdravov, ki rešijo galantnega moža vselpj iz trnjevega položaja. Iskal je geste, da bi jo storil, iskal besede, da bi jo rekel, pa ni našel ničesar. Toda našla jo je Floriza, dasi je bila nekoliko bleda in je povešala oči. Morda je niti ni iskala. Stopila je malo nazaj, pokazala z roko na svojo deviško sobico, kamor dotlej še ni b la stopila moška noga razen očetove, in dejala: „Stopite noter! . . .“ Slišavši te besede, dokaz čudovitega zaupanja, je Beaurevers ubogal. Ni se zavedal, kje je, ni si mogel reči, ali bedi, ali sanja . . . Floriza je zaprla vrata. Nekaj trenotkov sta stala in gledala drug drugega. Med njima je slal stol, kar je bil gol slučaj. Toda dokler je ostal Beaurevers v njeni sobi, se nista genila s siojih mest, in stol je bil — slučajno — meja med njima. mu prelivanju iz škafa, ki je nekje gori obešen za nebeško kljuko. Še en dan tako, in Barjani bodo plavali, vkljub temu, da so že v torek morali zatvornice pri Gruberjevem prekopu odpreti. Če le ne pride izpod Krima ali Kamniških planin, kakor „Slovenec“ pravi: kak „bum, bum !“. Po katerih higijeničnih predpisih je pa to? Prijeli smo : Te dni grem enkrat po Rimski cesti in ker me je žejalo, sem sklenil za par trenotkov pogledat k ,Rimljanu“. Ne morem sicer reči, da bi bili že stari Rimljarai, ko so blizo tam na Mirju rimljanovali, stalni gostje današnje gostilne pri .Rimljanu44. Toliko pa z mirno vestjo rečem, da če bi bili v hiši poleg te gostilne stanovali, bi se jim gotovo ne dopadlo, kar se pod oknom te hiše vidi in tudi še na oknu 6uti in voha. Ko jo namreč zavijen čez vrt na dvor šče (kadar me huiožeja, si poiščem rad take ovinke do zLte kapljice), zagledam pred seboj široko zevajočo odprto jamo, napol nabasano z nežaimi stvarmi, ki jih Človek v dostojni družbi ne rad imenuje s pravim imenom. Ampak misli si lahko vsakdo ker si hoče o njih. Da nisem precej močan (kar pa pride večinoma le od huje žeje), bi me nadvse nežni duhovi gotovo pograbili in vrgli, kam pa drugam kot v jamo med nje. Te nesreče sem se obvaroval in da jo še bolj odvrnem od sebe, sem pri .Rimljanu14 izpraznil nekaj malih posodic.žlahtne kap-liice, seveda vse radi te ljube, hude žeje. Mislil sem si pa sam pri sebi: Vbogi ljudje, ki stanujejo v takih hišah, na katere je gospa mestna higiiena tako čisto pozabila. In da to ni prav, to sem hoiel pravzaprav povedati. Slovenski denarni zavodi! Ne da bi hoteli apelirati na hvaležnost za to, ker je ravno „Jutro“ v tolikih slučajih branilo koristi naših denarnih zavodov, ne da bi računali na protiuslugo od tistih denarnih zavodov, ki so bili v znani aferi „Glavne posojilnice' prizadeti, pa smo se izogibali jim škodovati, če bi se posluževali le gradiva, ki ga je ta afera sama ponujala. Mi smatramo, da smo takrat in vselej storili le svojo narodno dolžnost. In če se pri nabiranju za „Jutrov“ sklad obračamo tudi na naslov naših denarnih zavodov, damo le duška želji, naj tudi ti naši domači denarni zavodi ne pozabijo na svojo dolžnost napram edinemu slovenskemu neodvisnemu listu. Da ne damo klerikalcem in narodnim nasprotnikov prilike do nepotrebnih napadov, izjavljamo, da ne apeliramo na pomoč v denarnih prispevkih, posebno ne tam, kjer se boje takih kritik. Pač pa apeliramo da se pri inseriranju spomnijo res narodni denarni zavodi tudi na „Jutro*. Na ta način koristijo v prvi vrsti več sebi, kakor pa nam* Pretep med konjskimi mešetarji. Da vsaki dan ljutejši boj za vsakdanji kruh ne prizanaša tudi možem, ki se bavijo s takozvano mešetarijo, nam kaže slučaj, ki se je vršil v sredo na sejmov dan pri „figovcu“ na Dunajski cesti. Koncesijonirani konjski mešetar to je pri nas že bela vrana. Navadno se ta obrt izvršuje pod svobodnim solneem14 bi rekel kanonik Žlogar urednik »Dol. Novic*. A ta le Tone ali Zvonimir Dobnikar iz Spod. Šiške, pa ima koncesijo za to obrt in pošteno plačuje davtk za to kar zasluži. In ima čislo prav, če ne vidi rad, da drugi istotako mešetarijo, pa za to ne plačujejo nobenega . davka, nimajo koncesije za to, pa je nimajo. ' No, zgodilo se je pa na ta sejmov dan, da je g. Dobnikar posredoval v kupčiji za prodajo kohja g. Andreja Peterlina iz Preserj', katerega — namreč konja —• je potem kupil g. Jakob Traun, če se ne motimo iz Gline. Dobnikar pravi, da se mu jo za to kupčijo obljubilo 20 K mošetarije. Kupčija je bila sklenjena in treba jo je bilo tudi še zaliti v znani gostilni .pri Figovcu44. Naneslo pa je tako, da se je v to mešetarijo vmešaval tudi neki Gašper Prešeren, ki pa nima prav nobene „praviceu za konjsko mešetarijo. Ko je pa videl, da je Dobnikar dobil namesto obljubljenih 29 vsaj 10 kron, je planil proti njemu, ga zagrabil za vrat in pri tem, ko ga je davil in pritiskal od neki voz, mu je hotel iz roke iztrgati denar. Dobnikarju pa je bilo več za 10 kronski bankovec, kot pa za njegov vrat, in v tem ko je oni tega tiščal za vrat, je Dobnikar z naporom vseh moči stiskal v pesti denar. Boj, ki ni bil veliko drugačen kot je bil pred milijon leti med prvimi l.udožrci, se je iz dvorišča preselil v gostilniško sobo. Krčmar ,pri Figovcu* pa, ki se baje tudi ne brani sklepati kake druge kupčije, je hotel napraviti mir ter je oba konkurenta pehal vun iz gostilne. Ta borba je privedla mnogo gledalcev in ker nič čudno ni, da je navsezadnje se pokazal tndi polumesec na bojišču. Ker pa je skušal v imenu postave narediti mir in konec kanibalskemu boju za grižljaj kruha, ga je Prešernov brat zavrnil, češ, tukaj nima on nič za govorit. No, pa bo vseeno imel še precej za govoriti, predno bo konečno tudi sodišče izgovorilo o tej mešetariji in njenih posledicah svojo zadnjo besedo. Prijatelji „Jutra* bodite brez vsake skrbi. Naš apel za nabiranje za „Jutrov* sklad je našlo povsod splošno odobravanje. Vsi pravi .Jutrovi* prijatelji so za to, da bi prav radi pomagali listu ugotoviti obstoj in so tudi obljubili da bodo prispevali za sklad. Toda imajo pa nekateri ta pomislek in pravijo : Vsaj bi rad dal, kakor sem tudi reven, kakih 10 K, ali to se bojim, da bi bil za pravo pomoč to le v vodo vržen denar. Saj taki mali zneski „Jutru* ne morejo pomagati. Cisto ua napačni poti, ljubi prijatelji „Jutra !“ In sicer poslušajte zakaj. Prvič — in to naj si vsi dobro zapomnijo — je že sedaj toliko gotovo, da „Jutro* ne bo še umrlo, kakor to njegovi nasprotniki žele, ampak ker je najhujša kriza že srečno prebolena, čisto resno razmišlja, kako bi v najkrajšem času še lepše, še odločneje oživelo, kakor je iz vsega spočetka, ko teh kriz še ni poznalo. Verujte nam, dragi ,Jutrovci“, da če bi o tem ne bili prepričani, bi vsakomur kogar taki pomisleki more, vrnili, kar nam je poslal, hvaležnim srcem. Kajti tudi mi sami se tega zavedamo, da bi bil res v vodo vržen vsak vinar, če bi se nam šlo „Jutro“ rešiti le za en dan, ali dva dni. Ne! Če bi nam že tako slabo šlo, bi apela za „Jutrov* sklad sploh ne bili priobčili, ia če bi ga, bi ga v drugem smislu, in za čisto drugi namen, namreč, da se upravi pomaga pri izplačanju tistega listo-vega osobja, ki je sklenilo z listom ali pasti, ali iti naprej v boj. Torej tudi v tem slučaju bi ne bil noben vinar v vodo vržen. Ali mi smo pri tem apelu mislili dalje, za nadaljni neodvisen obstoj lista. To, to je bilo v nevarnosti, to priznamo in ponovimo da je še v nevarnosti. Ampak da nas to pot razmete prav; le popolnoma neodvisnost lista za nadalje je bila in je še v nevarnosti. Če hočemo to popolno neodvisnost izgubiti, bi smeli že danes z mirno vestjo reči, da je kriza ne le popolnoma rešena, ampak, da stoji list popolnoma na trdnem. A tega pa ne maramo in da je to res, bi lahko znali potrditi tisti, ki so nam ponujali pomoč pod „gotovimi pogoji". Mi smo te .gotove pogoje44 odklonili, ker hočemo, da ostane .Jutro44 neodvisno in ker upamo, da bo med celim slovenskim narodom vendarle našlo toliko požrtovalnosti, da se ohrani listova neodvisnost. — Napačna pa je tudi taka bojazen iz naravnih razlogov. Kajti če bi vsak in v vsakem takem slučaju računal: ej, kaj 5 ali 10 K. to ne more rešiti krize, bi bilo to sicer res toda le radi tega, če bi vsak le tako mislil. Nasprotno pa če bi vsak ,, Jutrov" prijatelj računal: jaz 5 K, drugi morda 10 K -ali če tudi manj, ali vsak pa nekaj, to če računamo samo 1000 pravih »Jutrovih44 prijateljev, mora znašati že lep sklad, ki listu ugotovi res popolnoma neodvisnost in bodočnost. Tako tako ljubi »Jutrovci* raje mislite, ko premišljujete, je-li bi dali 5 ali 10 K za »Jutrov44 sklad. Potem nihče izmed vas ne vrže v vodo denarja pa tudi če bi bil list že s tem dnem na tem, da jutri „Jutrou več ne izide. Ta kriza pa kakor rečeno, je že srečno rešena, oziroma je ni bilo. Torej dragi „Jutrovci“ le proč s takimi pomisleki, le ne strahov le s korajžo za nami, za lepšo bodočnost „Jutra!‘ Elektroradiograf .Ideal-1 v Ljubljani. — Danes specijalni večer. Omeniti je posebno amerikansko senzacijonalno sliko : »Rešitev iz morskih globin*, pri vseh predstavah. Ta slika se je prod dverai tedni izgubila in se jo ni moglo kazati. Jutri učinkoviti spored. Zvečer .Vampirska plesalka" drama Nor-diskfilra Co in velekomična burka »Fric gre v Tripolis44 (igra 6-letni Fric Abelard). Trst- Primorje. Najprej Montecuccoli potem še le ,Te-getthof“. Včeraj je bil porinjen v morje novi (drugi) dridnavt avstro-ogrske vojne mornarice „Tegetthof“, ali predno se je to zgodilo, se je pripetila nezgoda voditelju mornariškega odelka vojnega ministrstva grofu Montecuccoliju. Ko se s svojega ten-derja na morju pozdravljal z raznimi vojaki, ki so se vozili na drugem tsnderju, se je začel njegov tender pomikati admiral je izgubil ravnovesje in — padel v morje. Mož je že v letih, ali pomorščak od glave do pete in zato je začel takoj plavati in kmalu je bil zopet v svojem tenderju, ki ga je odpeljal proti »Hotelu de la ville*, kjer se je preoblekel. Radi te nezgode, ki se je pripetila poveljniku mornarice, se je izvršila slavnost splavljenja »Tegetthofa* četrt ure pozneje. Toliko so pa radi počakali tudi sicer veliki odličnjaki, ker so grofa Monte-cuccolija pomilovali radi nezgode, ki se mu je pripetila. Krokodilove solze. V Graških „Štimcah“ od 17 t. m. zopet neka nemška duša iz Opatije pretaka krokodilove solze in milo toži, kako se grdo krivico dela prostovoljnemu gasilnemu društvu v Opatiji s tem, da temu društvu gotovi faktorji v Volovski— Opatiji kar nočejo na kup-..« denarja votirati. Viši dilznut ji. di se poslužujete le v slovenski brivnici * ulici Sotto Fontano 13, za to se Vam toplo priporo udani Anton Novak, brivec. — Svoji k svojim l --------------------------------- ■ ■ ■ -- ~ Jezuitsko pripoveduje o velikanski dobrotah reševalne postaje tega društva, ki jih deli ravno našim delavcem, ki se bodi kje na delu ponesrečijo. Revše je seveda popolnoma pozabilo, da drugemu ta rešilna postaja sploh ne more dajati pomoči, kakor delavcem hrvatsko-slovenske narodnosti, ker drugih sploh tu ni, ali jih je pa zelo malo. Pozabila je pa ta napihnjena nemška Žaba tudi omeniti, da je nemško gasilno društvo ker tak*> tudi je, v teku 26tih let svojega obstoja dobilo okroglo 100.000 kron subvencije od občine, kurkomisije in deželnega odbora za nabavo orodja za gasilno društvo in reševalno postajo. „Kroatische Gemeinde-vertretung“ in čisto nič kriva, če so gospo d.je potovali skoraj na vse slavnosti nemških gasilnih društev v Avstriji in v blaženi vam domovini Germaniji, to zastopstvo ni krivo, če so si posamezni nemški naduteži v glavo ubili, da morajo imeti svoj „Heim“ za katerega so po listih kričali in klicali „Det-sche*, pomagajte „der Deutschen-Feurewehr“ v Opatiji, da sezida svoj dom. Dom je sezidan, luksuzno urejen, pa tudi vsota je luksuzna. Kje na svetu se je še videlo, da je gasilno društvo zidalo svoj dom za okroglo milijon kron ? Kaj tacega si morejo v glavo zabiti edino gotovi nemški naduteži v Opatiji. Ko jim pa začne voda v grlo tečti, pa začnejo blatiti po svetu v svojih cunjah narod, med katerim živijo in ki jih vzdržuje. Do-ttčni nemški nadutež bi storil bolje, če bi v „Štimah“ povedal, kako lep je bil telefonski pogovor svoječasno s člani tega skroz in skroz germanskega društva in gotovo osebo iz Volovske. Malo več misliti, ds niste v Berlinu, pa bo bolje za marsikoga. V ostalem se bomo pa s tem slučajem še pečali, ker hočete tako in opisali bomo vsako posamezno „zaslužno“ osebo, kaj je in kaj reprezentuje v Opatiji. Na svidenje. Nove volitve v Mostah pri Ljubljani. Ge- rent Oražem je dobil od politične oblasti naročilo sestaviti volilni imenik za nove volitve. Oražem je prosil odloko za podaljšanje za sestavo volil, imenika. Od volitev izključeni bodo vsi delavci, ki se niso osebno zglasili za bivališče v občini. Več o tem, kakor tudi o novih grehih Oražmo-vega gerentstva, poročamo jutri. Pačenje slovenskega jezika. V ulici sv. Marka pri sv. Jakobu se blišči napis, ki dela pravo sramoto Slovencem: Lindska kuhinia. To je škandal. Kaj takega bi se sedaj, ko je slovenski jezik že močno razvit in uglajen, ne smelo opaziti. Opozarjamo lastnika ljudske kuhinje, da to napako popravi, kajti drugače bomo prisiljeni prav pošteno udariti. Krajevna skupina čistilnice olja N. D. 0. sklicuje za nedeljo, 24. tm, ob pol 5 uri popoldne društven shod v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu. Delavci tovarne .Linoleum" so vabljeni na seatanek, ki bo v soboto, 23. t. m ob pol 6 uri v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu. Morilec Rože Osvaldove. Iz Volovskega nam poročajo: V pondeljek okoli 11 ure opoldan so pripeljali s paznikom morilca Rože Osvaldove 1. Lacha, ki je je pretečeni mesec umoril in pokradel na Kantridi pri Reki. Sedaj se v Volovskem zaporu nahajajo kar trije morilci, kar je za Volovsko pač redek slučaj in to: morilec Tuppi, ki je ustrelil v Opatiji trgovca Vinkoviča, Ivančič, ki je streljal na dr. Poščiča in Lacha. Vsi trije prepeljani bojo, ko bode preslušanje pri okrajni sodniji v Volovski gotovo v Trst Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. januarja do 13. marca 1912. 8614 oseb od 11. marca do 13. marca jih je prišlo 741 a na 13. marca je bilo v Volovski-Opa-tiji nastanjenih 394š gostov. Delavci tehničnega zavoda pri sv. Andreju in sv. Marku! Narodna delavska organizacija Vas vabi na javen shod, ki se vrši v nedeljo, dne 24. t. m; ob 4. in pol uri popoldne na vrtu , Konsumnega društva1' pri sv. Jakobu. Krajevna skupina zidarjev N. D. 0. sklicuje za nedeljo, 24. t. m. ob 3. uri popoldne javen shod v prostorih „Konsuranega društva'1 na Kolonkovcu pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Novice. * Z zrakoplovom preko morja. Javljajo iz Lynna v Ameriki: Polet preko očesna, ki ga namerava izvršiti Harry N. Atwood, postane menda kmalu resnica. Ako bodo dovoljevale vremenske razmere, se uresniči polet meseca maja. Atwood upa preleteti razdaljo od iztočnega obrežja New Found-landa do zapadnega obrežja Irske, torej nekako 1800 milj, v 30 urah. Drzni zrakoplo-vec, ki je krstil svoj letalni stroj „Hydro-plan", more vzeli dva spremljevalca seboj. At\vood namerava vzeti seboj tudi rešilni čoln za vse slučaje. Z gradnjo letalnega stroja so že začeli. Krvava tragedija. Neki mož, za katerega mislijo, da je 33 letni Benjamin Fried, je prišel v New-Yorku v gorenje nadstropje Gainsborough poslopja št. 2 zapadna 120. ulica, odrinil služkinjo v stran, vdrl v spalno sobo Mrs. Rose Silverman ter jo ustrelil. Zadel jo je v sence. Potem je nameril orožje nase in dvakrat sprožil. Mrs. Silverman je imela v naročju devetletnega sinčka, ki pa ni bil ranjen. iSosedje so ukrenili, da sta bila prepeljana v Harlem bolnico. Najbrž-s bodeta oba podlegla ranam. Bomba. Na hodniku trgovine z vinom La Mačka et Matillo št. 225 Ave. B v New Yorku je našel nek redar peklenski stroj, ki pa k sreči še ni eksplodiral. V petnadstropnem poslopju stanujoče stranke tajijo, da bi dobile kako pretilno pismo in policija ne ve, zakaj in s kakim namenom je bil peklenski stroj postavil v hišo, ker navadno pride na jPrej kako pretilno izsiljevalno pismo. Podgana povzročila neprilike. Poročajo iz Ithace v Ameriki, da je bila tam prfd par dnevi edina električna napeljava na skrivno sten način pretrgana, končno je pa prišlo na dan. na kak način. Neka podgana je pregriznila na silogonilni postaji izolacijo ene glavnih žic, kar je povzročilo kratkostik ; promet na pouličnih železnicah je bil ustavljen in električne svetilke niso mogle svetiti. Podgano je ubil električni tok, močan 2200 voltov. . Umrla v starosti 124 let. Iz Blooming-tona v Ameriki poročajo : Tukaj je umrla Granny Stafford, neka zamorka, v starosti 124 let. Rojena v Richmond, Va., je bila za časa sužnosti sedemkrat prodana ; njen zadnji lastnik je bil George Staftord blizu Mon-ticello, Ky. Bila je mati 17 otrok, od katerih )ih je bilo 10 prodanih in za katerimi je izgubila vsako sled. Burno življenje in vendar tako visoka starost. Menda si je že sama želela smrti. Mali oglasi. Proda se damsko kolo, nj™ ?0Z ve se pri podružniei BJutra“ v Ljubljani. Lepo meblovano dom, v pritiičju, se oddi s 1. aprilom y Ljubljani, Poljanski cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno, Fotograf A. Jerkič Gorica" Gosposka ul. 7. U etniški izdelki, stalne cene. Pi*n^om dobrega domačega sur. masla 10—15 JTIOU-clIIl kg na teden, cena je 2 K 60 vin., v uireh, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut-TiBka Tiskarna Dolenc (Fran Polic) v Trstu. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Sfeerh - Trst Via Acquedotto St. 15. — Podrui.: Via Miramar St. II Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za eaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat In vse predmete za peči. Najtinejsa moka iz najboljših mlinov po nnjnlžl ceni. Fina inozemna vina lu Htc-rl v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaSčicese izdeluje igieničkim električnim strojem Kupujte le najboljši •CI <3£><3£><3E> <£><£><3E><3£> <3£><3£><3£><3li v> -3£> <3<3E> $><3£><$><$X$X$X$><: Restavracija „ A. U 23 O R A” Via G-. Oarduool 13. Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, y zadnjem času tri mes ce v gledališču Apollo v Rimu prvi oiganslti srtoslto-ogrslti zbor KtmCfttUA 5 dam 3 gospodje pod vo istvom ravnatelj i Štefana Krema. Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke. Narodni ples „CZARDAS“ v kostumih. ------------©S----:------- Vsaki večer konoert od 7—12 ure ponoči. — Vstop prost. Toči se izvrstno pivo Goess, od danes naprej bavarsko pivo B o o k, Goessalvator. Za obi ni obisk se priporoča prav toplo Gr. Domlnos, restavrater. £><3S><3gv<3£><3D‘<3£><3£><3B><3£><3£><3?><3 *><3E><3<3E><^><3f><3^><3£><38x3£><3 & * & c VVDROVA % TOUARNA \ HRANIL i PRAOA-V lil I UVDROUHfl" | ta dobra žitna kava, otroSka moka, oblah in drugi J izdelki edino .svoj<2 vtele. || Ča^opi.i ..Domači Prijatelj.'— Zahtevajte cenik. J prNa obroke! Velika zaloga Izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ul. S. (jiovauui št. 16,1. nadst., zraven »Bulfet Automatico" Tel. 251, Rini. II. M O 30 ■< 05 i s a s »Sl s ® M * g ® Oj "g u m ■*£§< Osrednja Banka SL Piazza Ponterosso 2 ■■■■■n Podružnica v Trstu tmmmmmm Obrestuje vloge: Obrestuje vloge: 11 01 11 01 4 0 2 0 45,“ 8 0 povmčno obreatovanje na knjižice ©<§) na računu in fixne uloge ©0 premijne vloge Vse bančne transakcije. Uradne ure od 9-12, ‘2-5. cd :: Velikanska zaloga izgotovljenih oblek :: zet možke, ženslce in otroke BOHINEC & C. Ul. delie Torri 2 — TRST — Ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Antona novega) l/olilfanclfs 7alnns vsakovrstnih najmodernejših oblek, po-VBilKdlldKfi IdlUjjd vršnikov, dežnih plašCev i. t. d. i. t. d. Najnižje stalne cene. :zziee :: Obleke po meri od K 50,— naprej. ;; GO n< s &> CD N< Nova knjiga! Areibašev: Slike iz revolucije. V tej knjigi je zbranih več povesti znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem. Izvod stane K I.GO, po pošti 20 vin. več. Naroča se pri založniku Stefanu Klavsu — Ljubljana, Križevniška u-lica 5. in pri vseh knjigarnah na Slovenskem., Denar je poslati naprej. Tudi znamke! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. z. n. z. li 0 obrestuje hranilne vloge po v Ljubljani 2 10 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. -jfc Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: K 700.000.