ZAGORSKO ŽUPNISCE SE PODIRA. Za« gorsko župnlšče je postalo premajhno, ke* smo lani dobili svojo dekanijo. Da bi rac« Sirili prostore, so te dni začeli pri zadnemf delu župnišča odkopavati zemljo, da M lahko prizidali nekaj metrov nove stavbe. Delavci, ki so kopali temelj in odvažali zemljo, so bili premalo previdni ln nlsfl zavarovali izpodkopanega zldovja. Ker Je bil temelj župnišča slab ln tudi zidava nI bila prvovrstna, je začelo pokati zldovje in nedavno se je stena sesula. Sreča Je Mia« da se Je nezgoda iz vršila zgodaj z jutra), kajti če M se bilo to zgodilo v času dela, M Mle najbrf tudi smrtne *rtv«l
Ljubljana, 20. februarja 1941
Leto XVII.
Vseučilišče kralja Aleksandra v Ljubljani Je počastilo z najvišjim priznanjem, ki ga vseučilišč« more dati, slovenskega javnega delavca g. Ivana Hribarja, to je s častnim doktoratom. Zasluge Hribarja za naš narod se ne dado v par vrstah opisati. Kot politik, kot narodni buditelj, kot ljubljanski župan, kot pisatelj je bil neumorno delaven. Za slovensko vseučilišče se je boril že v stari Avstriji. Med vojno je Ml Interniran ln je nevarno zbolel. Po vojni je Ml podpredsednik Narodnega sveta v Ljubljani in član Narodnega sveta (Narodnega vlječa) v Bagrebu. Pozneje je bil naš poslanik v Pragi in pokrajinski namestnik v Ljubljani. Kdaj Je član senata. Kljub visoki starosti, rodil se je 1. 1861. v Trzinu, je še zmerom Ml. Pozorno zasleduje javno življenje ln fte pogosto prime za pero. Zaslužnemu možu k odlikovanju iskreno čestitamo!
SMRT DOBRE MATERE IN GOSPODINJE. Dne 14. t. m. je po dolgem bolehanju preminila v lepi starosti 73 let ga. Antonija Omladičeva, posestnica v Poljčah pri Bra-slovčah. Po rodu je bila Habjanova Iz Črnega vrha pri Št. Juriju ob Taboru. Rajnka je bila vzorna gospodinja in neumorno delavna. Prav tako delaven je še zmerom njen življenjski drug gospod Josip Omladiu. Enajstim otrokom je dala rajnka življenje. Dva sta umrla že v nežni mladosti, štirim sinovom in petim hčeram pa sta skrbna roditelja lepo uravnala pot v življenje. Omladičeva rodbina je bila in je še danes steber braslovškega Sokola in nacionalnega gibanja v braslovškl občini. Razume se, da je bila med vojno preganjana in so tedaj najstarejšega sina-visokošolca zaprli. Toda Omladičeva družina se ni uklonila ln je med vso vojno lzpodbujaia manj zavedne. Omladičeva hiša je bila zbirališče jugoslo-vensko usmerjenih nacionalistov, zlasti mladih, in je nikaka orožniška grožnja ni spravila s tira. V tistih hudih časih Je rajnka sama gospodarila, zakaj oče je moral s dvema odraslima sinovoma k vojakom,
Bila je zmerom donra gospodinja in je pomagala svojemu življenjskemu drugu g. Josipu Omladlču, ki je bil dolgo vrsto let braslovškl župan. Na zadnji poti na bra-slovško pokopališče je spremljala rajnko dolga vrsta njenih svojcev, sorodnikov ift prijateljev Omladičeve družine. Tudi četa braslovšklh gasilcev s praporom se je udeležila pogreba, saj so Omladlčevl podporniki gasilcev, ki jim je pred leti g. Josip Omlai-dič načeloval. Dobri ženi, zgledni materi in skrbni gospodinji bodi ohranjen blag spomin
Naši vojni dobrovoljci, združeni v sreskem odboru v Ljubljani, ki obsega bivšo ljubljansko oblast, so se nedavno zbrali v polnem številu k občnemu zboru ln naglasiU svojo vedno pripravljenost, stopiti na branik domovine. Po lepo uspelem zboru so se poklonili pred spomenikom kralja Zedinltelja v Zvezdi
Ivan Hsibar častna doktor
Štev. 8
'— 11III11—IIMIlll —II—I
OB POČASTITVI STAREGA VOLKA, Stari Volk je skavtsko Ime g. Franceta Pleničarja, okrajnega tajnika pri litijskem sreskem načelstvu, starešine stega skavtov kralja Matjaža, predsednika Okrajne hranilnice in posojilnice in gostilničarja pri slavnoznanl Urški. Mimo tega ima še kopico poslov po raznih društvih. Je pa tudi dober soprog gospe Lojzki in dobrodušen očka sinu Dušanu in hčerki Miri. Ob njegovi SOletnlci so skavti izvolili g. Pleničarja za častnega člana in mu v počastitev priredili slavnostno akademijo in pozdravni večer« Po rodu je g. France Pleničar iz Tržiča« Se mnogo let!
Nainoveiše
PRISTANIŠČE V GENOVI. Največje Italijansko pomorsko mesto Genova ima pro« strano pristanišče z veliko ladjedelnico« To pristanišče je nedavno bombardiral« angleško brodovje
ANGLEŽI NA KRETI. Angleški vojak v razgovora z grškim meščanom
na Kreti
NAPAD NA KONVOJ. Slika prikazuje prizor, ko nemška podmornic« napada skupino angleških ladij
POSVETOVANJE PRED BOMBNIM NAPADOM, štab nekega nemškega letalskega oddelka v Italiji se posvetuje pred bombnim napadom na angleški otok Malto
Z LIBIJSKEGA BOJIŠČA. Kolona motoriziranih oddelkov angleške
vojske
ANGLEŠKI GASILCI PRI GAŠENJU POŽARA v nekem vojaškem
VOJAKI LIBIJSKE VOJSKE, ki se bore na strani Italije
križem sveta
Trije voditelji romanskih držav v Evropi
maršal P e t a i n (Francija)
ZASILNI MOSTOVI V LONDONU. Nemške bombe so povzročile v angleški prestolnici ponekod tako hudo razdejanje, da so morali preko lijakov na cestah postaviti zasilne mostove za pešce in vozila
general F r a n e o (Španija)
POGLED NA S AN REMO v bližini Bordighere, kjer sta se sestala Mussolini in
general Franco
ministrski predsednik Mussolini (Italija)
ODDELEK PIONIRJEV ANGLEŠKE VOJSKE v nekem angleškem mestu, kjer Odstranjujejo« podrtije, ki so jih povzročile nemške bombe
»
Tedenska kronika
Naši smučarji v Garmlsch-Partenlcirchen
Naša slika kaže državno smučarsko sestavo na postaji na Jesenicah tik pred odhodom na tekme v Nemčijo. Od leve na desno so: vodnika Ravnik Stanko in Cerar Drago ter tekmovalci Bertoncelj Jože, Razlngeor Tone, Klančnik Karel, Klančnik
Gregor, žvan Lojze, Lukanc Slavko in Novšak Albin Mednarodne tekme v Garmlsch-Partenklrchenu so se med tem pretekli petek že začele s tekom na 18 km. Od naših tekmovalcev se je najbolje odrezal Tone Razlnger, ki je s časom 1:08:27 prišel na 45. mesto, bolje od Smoleja in Knifica, ki sta zasedla s časom 1:08:33 in 1:11:17 47., odnosno 55. mesto
Prvi zlet slovenskih smučanev v Ceiu
_ *
Foto: Pelikan, Celja
Vodstvo I. zleta slovenskih smučarjev z gosti: zastopnik ministra za vojsko in mornarico brigadni general P a r a c (drugi od desne), desno od njega celjski župan dr. V o r i i č, levo predsednik Slovensk« zimskosportne zveze lekarnar 2abka% poleg njega predsednik vodstva zleta Jota C 1 n k o v i o.
Slovenski prvak v teku na 18 km Tone Rok ftlnger, član jeseniškega Bratstva, Id to pretekel progo ▼ odličnem časa lili t« pred ftemvo in Robnikom
SMRT V VISOKIH LETIH. Samo dvanajst let je manjkalo do proslave stoletni« ce rojstva naprednega slovenskega posest« nika g. Matevža Kotnika, v Zrečah pri Ko« njicah. Toda usoda je hotela drugače. Bil je prava slovenska korenina. Kot osemde« setletnik je še ukal kakor mladenič. Bil j« najstarejši občan. Samo tri dni je bolehal, nato pa umrl. Matevž Kotnik je bil pošten in marljiv gospodar. Kot človek in oče imel vse najboljše čednosti. Za vsakega j« imel prijazno besedo. Z dobrohotnostjo st je pridobil mnogo Iskrenih prijateljev. Kako je bil pokojnik spoštovan, je pričala množica, ki ga je spremila na njegovi zadnji poti. Vsi ga bomo ohranili v najlepšem spominu
TAKO SPIJO LONDONSKI OTROCI. Za otroke imajo ob nemških letalskih napadli* V londonskih zakloniščih podzemske želea* niče pripravljene mreže
FRANCOSKI DRŽAVNIK PIERRE LAp VAL, zagovornik brezpogojnega aodeionr** Nja Francijo % mMgovito NemNjo