Št. 57. Izhaja trikrat na teden, iti sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti preje-tiiana ali V Gorici na dom poSiljuu.1: vso loto.........15 K •/. i..........10 « „SOC&." i»ia "nasi*dniž ftrtdrfe priloga-V JOb.novt .. etu „Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvukrar v i.>tn , Vozni red železnic, parnikov in joštnih zvci". Naročnino sprejemu upravništvo v (Josposlii ulici ;t.>v. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni" A. Galirščok. Na naročila brez doposlane Aajgčoine^ ne' oziramo. Oglasi in poslanice so računijo p.. IVtit-vrstah u<> tiskano 1-krat 1<> v, 2-knit H v, 3-krat 12 v vsaka vr-ta. Vcekiat po pogodbi. Večje črke po ]irostoni. — Steklarno iti spisi v uradniškem delu 30 v vrsta. Za uliliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj / v a n Kavčič v Gorici. V Gorici, v torek dne 18. maja 1900, Tečaj XXXIX. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici sfc. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5.'popoldne; ob nedeljah'in ¦ praznikih od 9. do 12. dopoludne. TI p r a -v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Tiskarni. Harotnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poMljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in drago reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj' se pošljejo le upravniStiro. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „SoSo" vsak petek in stane vso leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60, „SoCa" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afric", Gledališka ui.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Bolingev, . TrSaška cesta 1; Marija Bregant, Ponto Nuovo 9; Uen, •Jellcrsitz, Nunska ul. 3. I. Hova*ski. na Gorišeeku; Peter Krcbelj, Kapucinska ul. I; Tereza Leban, tek. .los. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, iilica; Iv. Trosel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mironska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; ,Tos. Sclmarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni, kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Casenna. - Telefon it. 83. — Slovenski klerikalci za nemškega nacinnalca. Pribito dejstvo je, da klerikalec ne zapusti nikdar svojega strankarskega stališča, tudi takrat ne, kadar je naravnost dolžan kreniti s takega svojega stališča ter se postaviti v skupen boj z drugo slovensko stranko proti skupnemu drugorod-iienut sovražniku. Klerikalec je pripravljen škodovati narodni reči, samo če se j more strankarsko okoristiti. To smo videli že večkrat, to vidimo sedaj na Štajerskem ob hudi volilni borbi za deželni zbor. V petek se je vršila ožja volitev v spodnještajerskih mestih in trgih med soc. demokratom Horvatkom in nemškona-eionalnim kandidatom Kralom. Izvoljen je Horvatek. ki je dobil .1268 glasov, Kral je podlegel z 2728 glasovi. — Slov e n s k i k le r i k a le i so šli v boj za n eni-š k o u a c i o n a I u e g a k a n d i d a t a K r a I a. Slovenski naprednjaki pa so volili soc .demokrata. Popolnoma prav: odločevati so imeli med nemškonaeionalnim in socialuodemokratičnim kandidatom; za koga se odločiti. Tu ni bilo treba za čutečega Slovenca pomisleka niti trenutek. Narodna stranka je takoj izdala parolo. naj voljjo Slovenci v tej skupini soc. .'e-mokrata, da se porazi kandidata najzagri-zenejše nemške stranke, ki hoče Slovence uničiti ter se v ta namen bojuje proti njim z najgrsimi sredstvi. Naprednjaki so šli volit soc. demokrata —- slov. klerikalci pa so gnali svoje voiilce volit nemškega nacionalca. Škandal! Nemški nacionalec je strupen sovražnik Slovencev. Kjer le more, škoduje Slovencu, 'Nemški nacionalec hoče raznaro-iliti Slovenca kar čez noč. zato mu nastavlja zanjke vsepovsodi". ga zaničuje in zasramuje ter dela na tak način proti Slovencu, kakor kak afriški divjak proti svojemu slabejšemu nasprotniku. Kaj je nemški nacionalec na Štajerskem, to spričuje dovolj surovo nemškonacionaluo časopisje, to spričuje Schulvereiu in Siidmarka Rdiš Olicoulin. Novela. Francoski spisal EMIL Z O L A. (Dalje.) V. Kimovec je potekel. Po hudi nevihti je postalo ozračje zelo hladno. Dnevi so postajali krajši in Naiš se je branila prihajati na sestanke s Fredericom ponoči, iz-Kovariuje se, da je preveč trudna in da se Piehladita, pod obilno roso, ki je močila zemljo. Ker pa je prihajala vsako jutro, P redno je bila gospa Rostandova pokonci, <>h šestih, dočim je vstajala gospa navadne šele tri ure kasneje, je prihajala v mla-deničevo spalnico in ostala pri njem nekaj trenotkov, nastavljaje uho in prisluškuje k vratom, ki jih je puščala odprta. To je bila tista doba njune ljubezni, ko je kazala Nais največ nežnosti do Frč-dčriea. Objemala ga je, približevala se mu 1 licem, gledala ga iz tesne bližine s stranjo, od katere so se ji solzile oči. Vedno se jej je zdelo, kakor da ga vidi poslednji-krat. Nato mu je naglo pokrila, obraz s cclo ploho poljubov, kakor bi hotela ugovarjati in priseči, da ga bo znala braniti. „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. ki kradeta Slovencu jezik in zemljo, h. /a kandidata teh ljudij so šli v boj slovenski štajerski klerikalci. — Klerikalci se delajo pobožne ter trdijo venomer, da se borijo za sveto katoliško cerkev — ali glasovali so za človeka iz stranke, ki dela proti katoliški cerkvi za protestantizem. Iz nemškonacionalne stranke se vrši propaganda za prestop k protestantizmu in ta propaganda rodi velike uspehe. Ali to ni j nič motilo slov. klerikalcev, da bi ne bili : izdali ukaza, naj njihovi volilci volijo kan- ' didata take nemške stranke. Vse štajersko slovenstvo bi moralo kot en mož ob taki ' priliki v boj proti nemškonacionalni stranki, toda ne, klerikalci niso šli v tak boj, ker so mu predpostavili strankarske ko- • risti. i Slovenski klerikalci na Štajerskem bi radi pobasali v svoje malhe vse slov. de- ¦ želnozborske mandate. Prav nobenega upanja na zmago pa niso imeli v skupini slovenskih trgov, kjer je menda zasigu-rana izvolitev kandidata Narodne stranke. Za to skupino so našli »neodvisnega kandidata« dr. Medveda v Mariboru. In ker so slovenski klerikalci glasovali za Krala, upajo, da bodo v omenjeni skupini glasovali nemški nacionalei za »neodvisnega«, to je klerikalnega kandidata dr. Medveda! Strankarske koristi nad vse, radi st. ..nkarskih koristij se glasuje tudi v prilog najhujših slov. sovražnikov, nemških nacionalcev — to je deviza brezna-rodnih klerikalcev. Klerikalci so pokazali, da jim ni nič resno za boj proti nemškim nacionalcem, marveč da so pripravljeni molčati, ali celo v boj iti za to nemško stranko, ki pozna za Slovence le narodno smrt — ako se jim ponudi skledico strankarskih koristij. Ne narodno, ne versko stališče jih ne odmakne, da ne bi segli po taki skledici, ako se jim jo ponudi. Proti Brinarju so rohneli, da je liberalec, polna "so bila usta posvečencev brezverstva narodnega kandidata in narodne stranke, "govorili so o svobodni šoli, o preganjanju ' križa iz šole itd., vse nevarnosti za sveto katoliško cerkev so videli — pri kandidatu nemškonacionalne stranke, ki Slovence narodno uničuje ter širi protestan- »Kaj je neki z Nais?« je rekla pogo-stoma gospa Rostandova. »Vsak dan se izpreminja.« Postajala je v resnici čimdalje bolj suha in' lici sta jej vpadali. Ogenj njenih pogledov je zatemnel. Pogrezala se je v dolgo molčanje, iz katerega se je dramila sunkoma, z vznemirljivim obrazom deklice, ki je pravkar spala in sanjala. »Dete moje, ako si bolna, te bo treba zdraviti«, je ponavljala gospa. Takšnekrati pa se je Nais nasmehnila. »O ne, gospa, dobro se počutim in sre ena sem___'. Nikdar še nisem bila tako srečna.« Nekega jutra, ko jej je pomagala šteti perilo, se je osmelila in jo vprašala: »Potemtakem ostanete to leto dolgo v F31ancardi?« »Do konca vinotoka,« je odgovorila gospa Rostandova. Nais je za trenotek obstala; njene oči so bile kakor izgubljene. Nato je dejala na glas, ne da bi vedela: »Še dvajset dnij«. - Neprestan boj je bil v njeni duši. Rada bi bila obdržala Frčdčrica pri sebi, olw, enem pa jo je sililo, da mu.vsako uro za-' kliče: »Idi!« Zanjo je bil izgubljen; da se tisti zaljubljeni čas nikdar več ne prične, tlvjtii po Štajerskem, so pa lepo molčali; tu ui bila vera v nevarnosti, ker so imeli ujeti nekaj strankarskih koristij. Narodnost in vero, vse vrže klerikalec za svoje strankarske koristi! Znani so grdi napadi nemških nacionalcev krnskega leta na Slovence v Mariboru, Ptuju in Celju. Takrat je zavrelo po slovenski domovini in sledili so znani ljubljanski dogodki. Nemogoče se je zdelo vsakemu čutečemu Slovencu, da bi se dobil kak Slovenec, ki bi se kedaj spuščal v kak stik s temi najljutejšimi našimi sovražniki. Ali evo jih, slov. klerikalce na Štajerskem, kako volijo nem-škonacionalnega kandidata, ne morda iz nasprotstva do socialne demokracije, ampak ker hočejo ujeti nemškonacionalne glasove v skupini slov. trgov. Da je nemškutarska moč na Spodnjem Štajerskem tako velika, na tem je kriva nemalo slov. farovška, nemškim na-cionalcein prodana stranka. Umazana stoji pred slov. javnostjo, in madež je tako velik, da ga bodo videli počasi tudi tisti, ki so kar drli v splošni skupini na volišče za farovškega kandidata. Za štajerskega Slovenca je farovška breznarodna stranka smrt. Narodni stranki pa je dano z ljubimkanjem klerikalcev z nemškimi nacionalei v roke lepo oro;.j^,, katero naj jej pomaga do končne popolne zmage nad črnimi brezdomovinci, ki so prizadeli slovenskemu narodu že toliko gorja. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Umrl je v Tolminu obče znani Miha Itutar, „Kuščera, v 70. letu svoje starosti. S Tolminskega. — Pred kratkim časom sva prišla skupaj s starim znancem in prijateljem: N. N. iz Volč. Ker se za Volče jako, zanimam, sem ga med drugim tudi vprašal, »Kako je kaj v Volčah«? Na moje vprašanje mi je odgovoril: »Prijatelj! Četudi sva — bi rekel — pobratima, mi je vendar Jako težko opisati razmere, katere so v Volčah. Po daljšem prigovarjanju mi tega se je zavedala že od prvega sestanka. Neki večer, ki je bil poln mračne otož-nosti, se je vprašala celo, če naj ne pusti, da oče ubije Frederica, da vsaj ne bo mogel hoditi z drugimi; toda misel, da bi ga videla mrtvega, njega, ki je tako bel ii< nežen, bolj gospodična kot ona sama, jo je navdala z grozo, in prestrašila se je svoje slabe misli. Ne, rešiti ga hoče, tako da on nikdar ne izve ničesar, on, ki je kmalu ne bo več ljubil; samo ona bo srečna ob misli, da je živ. Pogostoma mu je zjutraj dejala: »Ne hodi z doma, ne hodi na morje; zrak je slab.« Drugekrati mu je priporočala, naj gre od hiše. »Dolgočasiti se moraš, nehal me boš ljubiti. Pojdi vendar za nekaj dnij v mesto«. On se jej je začenjal čuditi, da se jej tako izpreminja volja. Že se mu je dozdevala kmetska deklica manj lepa, odkar se jejje vdiral obraz, in začela ga je obhajati nekaka sitost za to vročo ljub -/nijo. To-Mp se mu je po kolonijski vodici in riževem pudru deklet v Aixu in Marziliji, ¦:¦ : Nais so neprestano Šumele po ušesih očetove besede:. »Ubijem ga..v Ubijem ga___« Ponoči se je plašila iz sna, kadar je povedal sledeče: »Pred par leti se je vstanovilo na prigovarjanje tuk. posestnika Š. B. »bralno in pevsko društvo«. Nabral je bil ogromno število članov, med kojimi sta bila tudi naša dušna pastirja. Vže p.-i pripravljalni seji je bivši kaplan Fon napeljaval, da bi bilo društvo klerikalno. Ud K. H. iz Volč je pa naglasa! v svojem govoru: »Društvo bodi nad strankami; svoje politično prepričanje naj ima vsak sam zase; društvo ni politično, zato vladaj v društvu m i r, naj se ravno potom društva odstrani med vaščani ne-sporazumljcnje in da bomo vsi bratje med seboj. Klerikalci pa so hitro pokazali svojo barvo! Ko se je vršil občni zbor, ui bilo nobenega gg. nuncev zraven. Povsem naravno! Ker niso mogli svojih skrir tih namenov izvesti, zato abstinenca! Ker so pa bili potrebni svojega dni- ¦ štva, so letos vstanovili »Katoliško izobraževalno društvo«. Vidiš, prijatelj, kako skrbijo za svoje backe! V prvi vrsti je naš g. kaplan in f ot o-g r a f (jodnič. Dolgo časa je ta fantič prikrival svojo barvo. Vsi so menili, da bo hodil po stopinjah svojega strica, pa kaj hočeš! »mlada kri rada vzkipi« pravi pregovor. Ko je pa dopolnil 24 let, se je pokazal v svoji pravi luči. Posebno se je letos odlikoval ob času velikonočne spo-veui. V spovednici je bil kar ves iz sebe, ako mu je kedo povedal na njegova vprašanja, da bere »Sočo«, »Primorca«, »Kmečki Glas« itd. Nekdo mu je hotel radi tega kar zbe-žati od spovednice (kar bi bilo najbolj pametno); slednjič ga je — kaplan namreč — prosil, naj počaka, da mu da odvezo. Drugi ustanovitelj in duševni oče tega prepotrebnega društva je pa »b o 1 ni« šebreljski župnik Miha Kragelj. Mož je začasno vpokojen, in vživa svoj zasluženi pokoj pri Sv. Luciji. I ^>-veda! Ložje se je voziti v VolČe delat zdražbo med občinarji, nego pa »ovčice pasti« v Šebre-ljah. Za'službo opravljati, smo bolni, za okoli letati pa nismo! Gotovo je tako učjl mojster 1 i g v o r i j a n s k e morale. Tudi je mogoče, da mu je zdravnik pripisal sledeči recept: »Pojdite po vsem sve- se jej je sanjalo, da sliši streljanje. Postajala je plašljiva in vskriknila je nad vsakim kamenčkom, ki se jej je zatikal izpod nog. Venomer, kadarkoli jej je izginil izpred očij, se je vznemirjala zaradi go- . spoda Frčdčrica. in kar jo je polnilo z grozo, je bilo to, da je slišala od zore do mraka trmasto molčanje Micoulinovo ponavljati besede: »Ubijem ga«. Ničesar ni bil več omenil, niti z besedo, niti z migljajem ; toda nji so govorili starčevi pogledi, vsakatera njegovih kretenj in vsa njegova oseba, da ubije mladega gospodarja ob prvi priliki, samo da se mu ne bo bati preganjanja od strani pravice. Nato se loti' Nais. Doslej jo je brcal z nogo, kakor žival, ki je nekaj pregrešila. »In tvoj oče, ali je še vedno surov?« jo je prašal nekega jutra Frčderic, ki je v posteiji kadil svalčice, dočim je hodila ona scintertja in nekoliko pospravljala. »Da,« je odgovorila, »blazen postaja«. Pokazala mu je noge, ki so biie črne od udarcev. Nato je zamrmrala tiste besede, ki jih je pogostoma izpuščala z zamolklim glasom: »Vsega bo konec, vsega bo konec«. V prvih dneh vinotoka je postala še mračnejša. Izosfajala je tuintam in gibala ustnice, kakor bi govorila s tihim, tihim I tu; mesto evangelija oznanuite zdražbo, prepir, sovraštvo med ljudmi; le Mojih naukov ni treba oznanjevati, ket? moje kraljestvo je od tega sveta.« Gospodje vedno pravijo: »Vera peša«! Kedo je pa kriv? Potrkajo naj se na svoja prša! Kristus je učil ljubezen, oni pa napravijajo le spore in sovraštvo med ljudmi! Kristus je rekel med. drugim: »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Oni pa ščuvajo se svojim delovanjem soseda proti sosedu, ženo proti možu, sestro proti bratu itd., ako niso njih mišljenja. Na ta način se božji hrami ne bodo polnili, pač pa praznili! Njih zagovor pred božjim Sodnikom ne bo lahek! General društva je pa naša »Prima-dona«. (Tako jo je krstil »Kristelj«.) Njej ^ mora biti vse pokorno. To je prava Ksan-tipa! Kar ona reče, to mora veljati, ma- j gari če ima vse hudič vzeti. Tu se vidi, ' kako eneržijo ima naša »primadona in učiteljica klepetanja (pardon: kleklianja)« Poglejmo pa odbor tega »krščanskega društva«. Predsednik mu je naš g. žu-pan, ki je obenem tudi cerkveni ključar. Hm! Biti župan, cerkveni ključar, predsednik »krščanskega« društva itd. to niso mačje solze! Pri moji veri, da mu zavidam toliko častnih stolov. Gosp. župnik mu gotovo priskrbi še »zasluženi križec«. Blagajnik mu je — njega visokost — Johann Kramer, c. kr. cestni mojster. Ta, j pa, ta! Mož je klerikalec z dušo in tele- j som. Svojo pobožno barvo kaže s tem, da . gre 2—4 krat letno k maši. K spovedi j pa hodi tako pogostoma, kakor Terezija ' Košutničeva. Mož je res original. Mo-drejšega (po njegovem mnenju) ga ni na svetu. Celo o visokem sorodstvu govori. To pa tako: Njegova pokojna »Fera« (psica) je bila hči neke nadvojvodeve psi-ce na Dunaju. Altroche busara! Imeti tako sorodstvo, je nekaj vredno. Kot blagajnik »katoliškega« društva pride mogoče v so- j rodstvo celo s sv. Očetom papežem. I Tako mi je pripovedoval prijatelj. »Še . mnogo Ti imam povedati, še mnogo pojasniti, pa moja službena ura že bije. To-raj oprosti! Ako Bog da, se kmalu zopet vidiva. Na zdar! Bog Te živi«! S temi besedami se je poslovil od mene mili moj pobratim. J-o.K-c. ; Iz ajdouskega okraja. »Meščanska straža v Sv. Križu« priredi dne 23. maja plesno veselico na prostem blizu železniške postaje. Pri plesu svira oddelek vojaške godbe 47. pešp. iz Gorice. — Čisti dohodek se porabi za društveno zastavo. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz goriške okolice. Otroško veselico priredita otroška vrtca v Podgori dne 20. t. m. v prostorih g. Breganta v Podgori. Začetek ob 5. uri pop. Vstopnina 30 vin. sedeži 10 vin. Vspored: 1. Molitev. 2. »S. Ciril in Metod« dek. T. 3. »Lažnjivi Jurče« prizor I. J 4. »Mačka in miška« prizor I. 5. »Vojaka« prizor I. 6. »Po poti« prizor I. 7. »Sloven- ka sem« dek. I. 8. Glej kaj deta-----prizor i II. 9. Jaz mlad sem-----dek. II. 10, Ko prišel sem.- dek. II. 11. Ančika meni konjičke H. 12. »Indijski siroti«, žalo|gra v treh dejanjih II. Med posameznimi točkami svira tamburaški zbor iz Podgore. Ker je čisti dobiček, v podporo otroškima vrtcema, nadjamo se obilne udeležbe odbor Otroške veselice so za nas, tu ob meji velike važnosti. Pri mladini moramo začeti, ako si hočemo vzgojiti čil in vzbujeni narod. Zato,'kdor se zaveda, komur tli le iskrica ljubezni v srcu, do svojega naroda, kdor želi, da naš uborni narod pride do svoje veljave, ta gotovo ne zamudi te prilike, in gotovo pribiti v četrtek, v našo lepo Podgoro, kjer bodo nastopali otroci, oni otroci, kateri se bodo morali "v. poznejšem času hrabro boriti za našo sveto stvar, da ohranijo to zemljo slovensko, da ne bode tujec gospodaril tam, kjer hoče posili že sedaj. Pridite vsi, brez izjeme, dajte mladini lep vzgled. To naj ostane otrokom v spominu tako, da se bodo ravnali v poznejšem času po njem. Še enkrat torej, kličemo vsem: na veselo svidenje v četrtek 20. t. m. v Podgori pri Bregantu! Družba sv. Cirila in Metoda. Rodoljubi, zahtevajte v gostilnah, prodajalnah, v kavarnah, lekarnah, pri mesarjih itd., vsepovsod, kjer račune po-plačujete — računske listke družbe sv. Cirila in Metoda! Opozarlaim na Izlet Sikola Iz Gurlcs v št. Ferjan v četrtek 20. L m. Bratje Sokoli naj se zberejo ob 17, pop. v telovadnici, ulisa sv. Ivana št. 7. Domače vest?. Redni pomladanski koncert Pevskega in glasbenega društva v Gorici bo v soboto 5. junija v dvorani Trgovskega doma. Sodelovala bo vojaška godba tukajšnjega c. k. pešpolka. Spored je skrbno izbran in obsega pevske točke za moški in mešani zbor. Že sedaj opozarjamo, da se bo pela Jaroslava V r-chlickega bujna, živodramatska narodna pravljica „ Š v a n d a dudak" v K. Ben-dlovi kompoziciji za soli, mešan zbor in orkester. Natančni spored se naznani ob pravem času. Za družbo s?- Cirila in Metoda je poslal 20 K naš rojak gospod Janko Vukasovie-Š Ubil j, kr. srbski podpolkovnik v Belem-gradu mesto venca na krsto svoji 3. maja umrli predobri materi. »Ljubljena mamica, počivaj mirno tam daleč pod sivim čavnom. glasom. Frederic jo je večkrat videl stati na bregu, kakor bi motrita drevesa na- | okrog in merila z očmi globino prepada. Nekaj dnij kasneje jo je našel, kako je z grbastim Toinom trgala smokve v Oddaljenem kotu posestva. Toine je hodil pomagat Micoulinu, kadar je bilo preveč dela. Stal je pod smokvo, Nais pa, ki je bila zlezla na debelo vejo, se je šalila; klicala mu je, naj odpre usta, in mu metala plodove, da so se razbijali na njegovem obrazu. Ubogo bitje je z naslado odpiralo usta in zapiralo oči; in njegovo široko obličje je izražalo brezmejno blaženost. Res, da Frčderic ni bi ljubosumen, a hudomušne šale se ni mogel zdržati. »Toine bi si za naju odrezal roko«, mu je odgovorila ona s svojim kratkim glasom. »Ne smeš grdo ravnati z njim; lahko nama še koristi«. . Grbec je tudi nadalje vsak dan prihajal v Blanearde. Delal je na bregu in kopal ozek prekop, po katerem se je imela voda napeljati do konca vrta, ki so mu hoteli pridodejati še vrt za zelenjavo. Včasih je prišla Nais k njemu, in med obema se je razvnemal živahen pogovor. On je tako zavlekel svoje delo, da ga je začel oče Micoulin oštevati z lenuhom in mu deliti brce, kakor hčeri. Dva dni je deževalo. Frčderic, ki se je imel naslednji teden vrniti v Aix, je bil sklenil, da se pelje še enkrat pred odhodom z očetom Micoulinom na morje, na ribji lov. Ko je Nais prebledela, se je začel smejati, češ, da si to pot ne izbere dneva, ko bo pihal Mistral. Nato mu je hotela deklica dovoliti še en ponočni sestanek, ker je imel kmalu oditi. Zmenila sta se, da se proti eni popolnoči dobita na terasi. Zemlja je bila izprana od dežja in krepak duh se je dvigal iz pokrepčanega zelenja. Kadar se ta tako izsušena pokrajina do dobra premoči, postane silna v barvah in vonjavah: rdeča prst zakrvavi, smreke kažejo smaragdnozelene odseve, in skale se bleste kakor sveže oprano perilo. Toda ljubimca ponoči nista čutila drugega, kakor podeseterjene dišave ti-mijana in majorana. Navada ju je gnala pod oljke. Frčdč-ric se je napotil proti tisti, ki je običajno ščitila njeno ljubezen; a kakor da se je rtenadoma zavedla kdovekakšne preteče resnice, ga je zgrabila Nais za roko, potegnila ga daleč proč od roba in dejala z drhtečim glasom: »Ne, ne; ne tukaj!« »Kaj ti je vendar?« je prašal en. Zajecljala je in odgovorila naposled, da po dežju, kakršen je padel sinoči, breg ni varen. Dodafa je: »Lansko zimo se je tukaj udrla zem-, >«. ; (Konee pride). ' Bog milostivi obdari tvojo blago in plemenito dušo z rajskim veseljem"t Ker je bilo 16. maja lepo vreme pri plesu v Katu, daruje N. N. 1 K družbi sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. C. in M. je poslala go-' spa Olga Frandoličeva iz Kobarida 12 K: Pod geslom saj smo fanti fest, nabrali kron smo dvakrat šest, prinesli so jih čez konfia, Ciril Metodu na korist, en komisar čvrst kraški sin, en star notar, en mlad jurfcfc, ko drugi bodo v Lahih bili, naj ravno bi tako storili! Pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gorici so napravili izpit sposobijenosti za IJod. Šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom gč. Abram Ema (ital. kot predmet), Brišner Ana, Elsner Ana, Gabrijelčič Milica, Hafner Frida, Lavrič Frančiška, Petrič Roža,, Pospeh Frančiška, Rolih Štefanija, Tur-šič Hermina, Vavken Ana, Ziegler Antonija in g. Samec Franc; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gč. Pogorele Štefanija, Prešeren Helena (nemšč. kot predmet) Sterniše Ema (nemšč. kot predmet), Vončina Josipa (nemšč. kot predmet), Vovk Emilija (nemšč. kot predmet) in g. Gasperin Rudolf (nemšč. kof predmet). Ena kandidatinja je bila repro-birana za lj. šole s slov. in nemšk., ena za Ij. šole s slovenskim učnim jezikom. Na naslov ravnateljstva c. kr. gimnazije v Gorici. — Pred časom smo poročali o škandaloznem žaljenju prof. Zimmermanna — na narod slovenski. Doslej Še ni nič znano, da bi ravnateljstvo uvedlo preiskavo, koliko je resnice na tem, da bi krivca zadela zaslužena kazen. Zahtevamo preiskavo in zadoščenje !! Razglas o vodovodu za mesto Gorica. — c. kr. okr. glavarstvo razglaša: Mumeipij v Gorici namerava napraviti nov vodovod za mesto Gorico ter zajeti v ta namen 85 ?itrov vode na sekundo iz izvirkov potoka Hubelj pri Ajdovščini in Šturjah ter speljati vodo po ceveh ob občinski cesti do Šturij in potem ob kranjsko italijanski državni cesti do Gorice, kjer se zavije vodovod pri „Rudeči hiši" na občinsko cesto in vodi do kraja „Ranit" v Gorici. Komisijonalna obravnava bo dne 7. junija, t. 1. in ako treba tudi sledečB dni. — Komisija se snide omenjenega dne ob 9. uri zjutraj pri izvirkih Hublja v občini Šturje. Pri tej obravnavi merejo se podajati, — ako bi se to prej ne zgodilo pismeno, — morebitni ugovori proti nameravani napravi, ker bi se drugače smatrali interesentje za zadovoljne z napravo ter z odstopom ali obremenjenjem v ta namen potrebnih zemljišč ter bi se razsodilo brez ozira na poznejše ugovore. — Dotični načrti se morejo vpogledati do dneva obravnave pri glavarstvu v navadnih uradnih urah. Slovenščina — četrti deželni jezik. — Nemški profesorji v Trstu in Gorici imajo med seboj društvo za... hujskanje proti Slovencem v nemško nacijonalnem časopisju. — Včerajšnji „Orazer Tagblatt" se zopet bavi s „SočoB in udriha po Slovencih. Ker so nom poslali na vrat celo kopo nemških uradaikov, ki se tu Šopirijo, dokazuje to tem nemškim pisačem v „G. T.", da je postala nemščina — deželni jezik, a slovenščina je na Primorskem komaj četrti deželni jezik. Srednje šole tičejo tudi Nemcem!! — Ta nesramna zalega se med nami dobro počuti in belega kruha pijana pljuje v skledo, iz katere zajema. Ali slovenske potrpežljivosti bo tudi konec, to naj si le zapomnijo dopisunčki v „G. T.8, Čuki in gerlšll c. kr. okrajni Selški svet. — Kaj so sklenili Čuki ? Sklenili so, da pošljejo na c. kr. okrajni šolski svet v Gorici vlogo glede naraščajske telovadbe. — C. kr. okr, šolski svet v Gorici mora takoj dati čukov-skim generalom na razpolago šolske otroke, da si vzgojijo iz njih naraščaj. Gorje o'sr. šolskemu svetu, ako ne ugodi ulogii, zasnovani v Mirnu 2. t. m l V pojasnilo. — Kakor smo brali v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« napravi goriško in sežansko učiteljstvo na binkoštni pondeljek izlet na Gregorčičev grob ter bi ob enem prisostvovalo pri odkritju spominske plošče ranj. Volariča, katero mu napravi tolminsko učiteljsko društvo. Da ne bo~ nesporazumljenja, naj pojasnimo, da Volaričeva slavnost se ne bo vršila na binkoštni pondeljek, ampak po dogovdru in sklepu odbora učiteljskega I društva in veseličnega odseka v Kobaridu šele 8. septembra t. 1. in to iz sledečega glavnega vzroka: Tudi Kobarid ceni ;n spoštuje svojega rojaka Volariča in ve koliko je ranj. Volarič žrtvoval za Kol barid. Zato se je tudi on pridružil učitelj. stvu ter mu postavi v hlaležen spomin v osnovanem parku, na trgu priprost spo. rnentk. Čast takemu trgu! S tem postavi Kobarid tudi sam sebi najlepši spomenik narodne probujenosti in zavednosti. Ta spomenik, kateri bo iz kamena in v na-ravni velikosti, bo do 8. septembra do-vršen in postavljen ter se odkrije ob enem s spominsko ploščo. Ker je pa Volaričevo ime last celega naroda in vsega učitelj. stva in da bo slavnost dne. 8. septembra toliko večja in lepša, želeti je, da bi se tudi druga društva, posebno bližnja uči. teljska društva, vdeležila te slavnosti. Zato bi prosili, da bi goriško in sežansko učiteljstvo — ako je sploh še mogoče, odložilo binkoštni izlet do septembra. Ako tudi mu pa nikakor ni več mogoče spremeniti svojega načrta, smo vendar prepričani, da nas naši cenjeni goriški in sežanski tovariši ne puste osamljene, ampak se v primernem številu vdeleže Volaričeve slavnosti tudi 8. septembra Odsek za Volaričevo slavnost. Spom'n na bitko pri Aspernu. — Na levom bregu Donave, zapadno od Dunaja, stoji vas Aspern; tam je postavljen spomenik s poči-vajočim levom, ki spominja na bitko med Napoleonom I. in Avstrijci pod vodstvom nadvojvode Karola dntf 21. in 22. maja 1809. Napoleon si je bil izbral ta kraj za prehod čez Donavo, ker se deli reka tam v ilvft dela vsled gozdnatega otoka Lobava, Ko je zasedel Massena Aspern, Lannos pa sosednjo vas Essling dne 21. majn, so napadli Fran coze Avstrijci opoldne ter odvzeli Francozom do večera Aspern, Esslinga pa jim niso mogli iztrgati iz rok. Čez noč so Franc02i iw Napoleonov ukaz zopet zgradili most, katerega so bili Avstrijci podrli, ter je peljal čez Donavo'večji del svojih čet, tako da je bilo 22, maja na vsakem bregu po GO.000 mož. (on-trum Avstrijcev je bil v nevarnosti, da ga prodere velik napad Napoleona s konjeniki in topničarji, kar je vzel v roko zastavo sum nadvojvoda Karol ter peljal vojake v boj proti Francozom. Boj je končal tako, da jo bd Napoleon prvikrat poražen. Avstrijci so izgubili v tej omembni bitki 23.000 vojakov, Francozi pa, vštevšl ujetnike, 44.000. Stoletnico te bitke bo praznovala slovesno tudi tukajšnja garnizija. 21. t. m. zvečer bo svirala po mestu vojaška godba, drugo jutro 22. t. m. bode isto tako svirala godba po mestu, ob 8 30 dop. bo iiovesna vojaška maša na Rojcab, katere se udeleži cela garnizija. Ob 1. pop. bo diner v hotelu „Siidbahnu. Streljali bodo na gradu meri mašo dopoldne in pop. med diuerjem. Vojaška slavnost ni Predllu In v Naborjetu. -V spomin na junaško brambo avstrijskih vojakov na Predira in v Naborjetu, ki so pred 100 leti v hudi borbi proti Francozom h hrabrim poveljnikom Henslom vred padli, so je vršila v nedeljo na Predilu, v soboto pa se je vršila v Naborjetu v navzočnosti poveljnika 3. kora FZM. Potioreka velika vojaška slavnost s sv. mašo na planem. Hltlačeni llakh — Dan na dan se čujejo pritožbe, kako so vlaki na državni železnici natlačeni. Ravnateljstvu so znane te pritožbe, pa vendar D' ^omaga nič. Zahtevamo ponovno, da se o- uosti voz na razpolago, da ne bo potujoče občinstvo čepelo v vozeh kot sardele in stati tudi noče vsak, ki je plačal vožnjo, ne za to, da bo stal, marveč sedel. Ravnateljstvo naj vendar že ugodi občni pritožM. nElllll italll"! - 49-letni Al. Cescutti iz Strasolda je bil obtožen, da je zaklical v Ajelu.v navzočnosti drugih dvakrat „Evvivft Italia"! Sodnija v Gorici pa ni našla krivde po § 305. kaz. z., zato ga je oprostila obtožbe. — V znamenju mednarodnosti pozabljajo rdečkarji tudi na slov. krajevna imena. Tako smo čitali v velikem socialno-demokratičnem listu rezultat volitev ua Štajerskem v slov. krajih, katere pa so označili rajši z nemškimi spakami kakor s pravimi slov. imeni. Tako je rdečkarjcin Ormož Fridavta, Slatina Sauerbrunn, Voj-nik Hochenegg, Središče Polstrava, Mozirje Prassberg, Vitanje \Veitenstein, Bra-slovče so Fraslava itd. Lepo! Tako se jed-nači svet, da se prekršča slov. krajevna imena po nemško! Slovenski pravniki pozor t Ker bo v kratkem izpraznjenih 10 do 15 mest izpraznjenih za avskultante na c. kr. višji deželni sodniji v Trstu, bilo bi želeti, da vstopi čim več slov. absolviranih pravnikov kakor praktikantje, kt bi p .stali v treh mesecih avskultanti z adjutumom. 0 napisih na postaji t Nabrežini smo c-itaii v »Edihostir^ojav^^^ jjjjseptembra v c županstvo pritožilo na generalno^a&telfstvoVJ (40-3ethica Čitalnice fs sodelovanjei južne železnice na Dunaju radi zapostavljanja, našega jezika na postaji ter da je'na podlagi te brzojavke nadaljno prirejanje novih napisov ustavljeno .do/nove JM>rejjbew—;. Kakor Cujerao, se je' tudi v Devinu napravilo nekaj napisov trojezičnib, zunaj pa le laški napis, kar je velika krivica. Če je par tujcev v Devinu, so pa posestniki skoro sami Slovenci, in zato se ne sme prezreti slov. jezika na postaji. Županstvo naj se nemudoma pridruži protestu Nabrežine! — Kaj pa poštni urad na nabrežinskem kolodvoru? Zakaj tii ni slovenskega napisa? Falotski »Slovenec« se je zopet zagnal v »Sočo«, in sicer radi Wieserja, češ, da je uspeli »Soče«, da je ostal Wieser v Gorici. »Slovenec« pravi, da je dosegla ».Soča« s svojim klepetanjem, da so nasprotniki še pravočasno izvedeli, da je VVieserjii pripravljena pot iz. Gorice ter so to pravočasno preprečili. — »Slovenec« dosledno pr.edbaciva krivdo na kaki reči drugim, kadar je sam kriv, oziroma tisti visoki generali, ki stojijo za njim. »Soča« se je oglasila še le takrat, Ko je videla, da je nevarnost, da Wieser ostane in ko je vedela, kaj je opravil na Dunaju, kjer je je mudil dva dni, in ko je izvedela, da ima že pomoč pri Lahih. »Soča« se je obrnila takrat do poklicanih slov. faktorjev, naj storijo svojo dolžnost. Ti pa je niso storili. Nemci so se potegovali za Wieserja na njega prošnjo, Lahi na njega prošnjo — od poklicane slov. strani pa ni bilo potrebnih korakov. »Slovenec« naj pove, kaj je storil dr. ŠustcrŠič proti Wieserju?!'Nič! Nemci in Lahi so se potegnili zanj, od slov. delegacije na Dunaju se ni storilo nič proti njemu, evo rezultat: Wieser je ostal. Taka je resnica. — Pa kaj niso ravno ob istem času dobili klerikalci neko večjo državno podporo za svojo gospodarsko organizacijo? E, seveda, kdo se bo potem brigal za Wieserja!! Krivdo se že zvali na drugega. V tem je mojster falotski »Slovenec«. Dosti! Kciesar&Ko diustio »Miren" i Mlrnu napravi izlet skozi Ajševico, Kromberg, Solkan, Gorico dne 20. t. m. Odhod iz Mirna ob 2'/o uri pop. in iz Gorice cb 3. uri pop. izpred gostilne Molar na Senenskem trgu. Avtomobilov ne more trpeti M letni krojač G. Sandri. Ko se je peljal skozi Villa Vicen-tiza neki Gvido Bruner v družbi drugih gospodov, je vrgel Sandri velik kamen v avtomobil ter razbil šipo Za to je bil klican pred sodnike, ki so mu prisodili 4 mesece težke ječe s postom in trdili ležiščem vsak mesec. LjubeZN 18 razpela 27 letaega Jos. Brica, da se je hotel polastiti nekega dekleta; vr-gc\ jo je na tla, ali dekle se mu je le izvila. Ker jej je* kratil osebno prostost, je dobil m to 4 ledne ječe s postom vsak teden. Jaui ples priredijo mladeniči t Vel. Zabijali dne 23. maja t I. na dvorišču g, Jožefa Paljka. Vstopnina k plesu komad 20 v. — K obilni udeležbi rabijo mladenče ia dekleta iz vseh sosednih občin mladeniči v Vel. /abljah. — Ker ]e 1 ČOlltek praznik, izide prih. Štev. v soboto 22. t. m. ' Qpezat|aiM si. občinstvo na današnjo prilogo g. Karola Draščika, pelovskega mojstra v Gorici. Priporočamo 1 HajzafiEsljivejiG varstvo proti nevarnim poletnim driskam bi morala poznati vsak* mati, ki se boji za življenje svojega ljubljenčka. Ob prehrani s „Kufekea spri dajo motenja prebave k redkostim. „KU-1'KKE" ima največjo redilno moč ter dela otroke zdrave, krepke in odporne proti mnogim otroškim boleznim. Zveza narodnih društev. Veselice 1?Zminili draštei". — Bo sedaj so Priglašene sledeče veselice: dne 23. maja v Oseku (Bralno društvo); dne 31. Na v Oor. Vrtojbi (Bralno in pevsko drWvo .Napredek"); dne 6. i«ni|t v P e v m (Bralno in pevsko društvo „Naš prapor") in v Bil j ah (Narodna delavska organizacija); dne 13. junija v Bukov i ci (Kmetsko-ope-karsko društvo s sodelovanjem „Sokolovu); dne 27. Junija na Ajševici (Nnrodno-izo-braževalno društvo); dne 4. Julija v Rupi (Izobraževalno društvo „No?i žar"); dne 25. julija v Koprivi (Bralno in pevsko društvo erknem »Sokolov". — Sokolska veselica bo 31. maja v Črničah. Sodelovalo bo večina goriških sokol-skih in kolesarskih društev. Tudi Zvezina' društva iz ajdovskega okraja in šempaske doline pHhite ta dan v Črniče. Svoj nastop iu svojo udeležbo naj pa javijo naravnost čr-niškemu Sokolu. Veselica bralnega in pevskega društva »Dneva žar« v KazIJah je v nedeljo, dne 9. maja t. I. uspela najlepše. Pevske točke so vsi zbori izvajali povsem pohvalno. Tudi burka »Krčiuir pri zvitem rogu« je povzročila veliko veselja in smeha, občinstvo se je zabavalo najizborneje. Igralcem gre vsa čast, ako se pomisli, da so prvič javno nastopali. — Odbor bralnega in pevskega društva »Pneva žar« si šteje I v prijetno dolžnost zahvaliti se najiskre-. nejše pevskemu društvu »Z o r i s 1 a v iu I iz Sežane in bralnemu-pevskemu društvu [ »T o m a j« iz Tomaja za prijazno sodelovanje pri veselici. Dalje se prisrčno za--, nvaljuje vsemu p. n. občinstvu, katero se je odzvalo vabilu in je s svojo mnogoštevilno udeležbo omogočilo društvu lep vspeh. — Posebno pa se še zahvaljuje na tem mestu vsem onim, kateri so preplačali vstopnino, oziroma kaj darovali ali dopo-slali društvu, in sicer so ledeči: Naš rojak iu vrli rodoljub g. Gregor Zidar, trgovec v Rocolu št. 263 doposlal 20 K v spomin najzvanredno lepo izpadlo veselico; slavno društvo »Zorislava« iz Sežane darovalo 10 K; g. Dekleva BI. 3'fiO K; g. L. Mohorčič in .1. Furlan po 2 K; gg. Kante M., Stolfa Iv. iu Bekar Al. po ()'5() K; Gu-lič Fr. (V80 K; g. Primožič Ant. in g. Fab-čič Ant. po 0'60 K; g. Rože Al. 1 K. (Ako niso tukaj navedeni vsi p. n. darovalci, naj blagovolijo oprostiti, da se jih jo izpustilo v naglici.) Hvala vsem! Veselica v Podmelcu. — »Soča« od sobote je poročala o krasno uspeli veselici, ki sta jo priredili 2. t. m. čitalnici v Podmeicu in na Knezi. Preteklo nedeljo so veselico ponovili. Udeležilo se je tudi večje število Goričanov, ki morajo v polni meri potrditi laskavo oceno v sobotni »Soči«. Da bomo videli v Podmelcu tako izborno vspele »Cigane«, nismo slutili. Sami domači diletantje so igrali tako izborno, da bi lahko nastopili tudi na kakem večjem odru. Čast jim! Voditelji zaslužijo vso hvalo! Hidrotehničnl urad i Gotici? — Kakor oltarno y aSemoupravi", se utegne .ustanoviti v .Gorici hidrotehnični urad, ki bi se pečal z ureditvijo voda v glavnem v Brdih, v Vipavski in Soški dolini. Rogaški „Styria mlec" zdravilna voda proti želodi'-nim oteklinam in Lrču, ZdiliniŠnO Brigt-ovem vnetju obisti, priporočano 1 katarju v grlu in vratu; proti želodčnemu in črevesnemu katarju, Izvrstni boleznim v mehurju zapečeuosti, uspehi I boleznim na jetrih. Zaloga pri flnf. Jereliču in fl. Seppenhoferju u Gorici. Politični pregled. V proračifnskem odseku je priporočal posl. Ellenbogen elektrizačijo arlberške železnice, odsvetoval pa je elektrizačijo proge Trst-Opčine ter predlagal o tej reči resolucijo. Govoril je tudi proti povi-, šanju tarifov na železnicah. Burian, skupni finančni minister, ki je tako lepo ugladil Madjarom pot za bo-sensko agrarno banko, odstopi najbrže prav v kratkem času. Vspeh obiska nemškega cesarja na Dunaju bo ta, da Anglija popolni svojo mornarico. Avstrijski poslanci potujejo v Bosno. — Več poslancev je naznanilo predsedniku državnega zbora dr. Pattai-u, da je želja mnogih poslancev, da bi priredili za binkoštne praznike potovanje v Bosno in Hercegovino, da bi sami spoznali razmere in ljudi v novih pokrajinah. Prosili so predsednika, naj stopi tozadevno v dogovor z železniškim rninisterstvom in upravo Llovda radi uredbe potovanja. Dr. Pat-tai je odvrnil, da stori potrebne korake. Tega poučnega potovanja bi se utegnilo udeležiti kakih dvesto posiancev. K veleizdajniskeniu procesu v Zagrebu. — Tarabochia piha: Početkom razprave 17. t. m. je podal predsednik sledečo izjavo: Nedostojni napadi, naperjeni pod varstvom imunitete v dunajskem državnem zboru proti temu senatu in izlasti proti moji osebi kakor predsedniku, ki napravljajo utis, kakor da bi imeli' namen, da terorizirajo ta senat in da ga v javnem mnenju ponižujejo, dobe svoje plačilo na zakonitem kompetentnem potu in so tozadevno od poklicanega mesta že storjeni potrebni koraki. To objavljam v pomirjenje javnega mnenja. Frankov pristaš Peter Kovačič v Čank: je vskliknil v neki občinski seji občinskega zastopa v Runiču: »Cirilico je veleizdajniško pismo in vi vsi, ki se poslužujete, ste veleidajalci«. Radi omenjenega vsklika so tiložili proti Kovačiču nekateri srbski občinski zastopniki tožbo radi žaljenja časti in o-krajna sodnija v Korenici je omenjenega Frankovega pristaša obsodila v enomesečen zapor.' I Proti obsodbi prvega sodnika vložil je Kovačič priziv na sodni stol v Gospiču, ki je obsodbo znižal od enega meseca na osem dni zapora, ali 40 kron denarne i globe. V razlogih prvega sodnika se na-I vaja okolnost, da je cirilica v Hrvatski ; zakonito zajamčena ter da bi moglo tako očitanje tožiteljem Škoditi, ker se vrši pri sodnem stolu v Zagrebu kazenska obravnava radi veleizdaje, pa bi mogla ista pro-vzročiti da bi se začelo tudi proti tožiteljem kazensko postopati. , Tu navedena razsodba je pač taka ' moralična pluska za Accurtija, da večje ne more biti. Trgavsko-Dbrtas in gospotftFffce vnti. B (EUHnililft. — V tukajšnji trgovski in obrtni zbornici se je vrSilo, posvetovanje z izvozoikLkrompirja; udeležili so se ga poleg zastopnikov trg. obrl-^zbornice tudi odposlanci južne in državne železnice. Kolodvorska restavracija v Gorici drž. žel; preskrbi pri osebnih vlakih štev. 13 (odhaja iz Gorice ob 12 uri 23 min. popoldne) in štev. 16 odhaja iz Gorice ob 10 uri 54 min. dopoldne) potujočemu občinstvu jedila na ambulantnih tabletah za ceno K 2'20 proti prednaročbi pri sprevodniku, nadalje pri brzovlaku št. 501 (odhaja iz Gorice ob 7 uri 19 min. zjutraj) in pri oseb niti vlakih št. 14 (odhaja iz Gorice ob 3 uri 5 min. pop.) in št. 15 (odhaja iz Gorice ob 4 uri 55 min. pop.) kavo na ambulantnih tabletah za ceno K 0'48. Za obrežno Cfsto Iz Trsta v Tržič, o katere načrtu smo svoj čas poročali, bo prispevala vlada s 35%, to jo okoli 690.000 K. ' Razne vesti. MadaailČIIB druŠtfO nSl0ienijlu na Dunaju vabi prijatelje društva na večer, ki ga priredi v proslavo svoje 40 letnice na Dunaju, v sredo, 26. maja v spodnjih prostorih društva aLehrerfciBS" VIII, ob voglu Langegasse Josefstra&e. Začetek ob 7*9h zvečer. — Prireditev se vrši v skromnem -obsega, ker meni drafii«a^fOslaviti svoj jubilej'v večjem stilu jeseni v Ljubljani. Onw iieh nemških raziskovale«* m JMaJskoti. — Dvfr nemška rariskftvalca neznanih krajev na Kitajskem dr. Brunnhuher ULŠchmidt sta bila umorjena. Kitajska vlada zasleduje neznane storilce. Abdul Himldova zapuščina. - Komisija za inventarizaeijo sultanovega premoženja je preiskala cel Jildiz-kiosk in dobila v sobi zraven sultanove spalnice dve blagajni polni delnic in pobotnic raznih bank. Svote, katero predstavljajo te listine/ se za sedaj ne objavi. V blagajnah je bilo tudi vse polno draguljev velikanske vrednosti. V malem kovčegu,' kateri je hotel Abdul Hamid s seboj vzeti, je bilo turških bankovcev za 3 milijone kron. Samo molitvena verižica iz samih biserov je r vredna na 1 milijon kron. V delavnici — prejšnji sultan se je bavil z mizarstvom — so dobili v neznatnih skrinjicah čez 5, milijonov bankovcev. V jedilnici je bilo shranje-nega denarja v svilnatih vrečicah 2'/» milijona. Treh blagajn še niso mogU odpreti. V haremliku, kjer so stanovale sultanove žene, je bilo vse v neredu. Polno kovčekov z biseri, dragulji, denarjem je ležalo po mizah in po tleb, kar pričuje, koliko so hotele odnesti žene seboj, pa so v hitrici svojega odhoda pozabile. | Zmigonosan paral. — V aneksijskem odseku državnega zbora je govoril tudi katoliški socijalist, tirolski poslanec in vpokojeni general, Guggenberg. Še predno je končal svoj dolgočasni govor, so mu vtekli vsi poslušalci in dovtipen kolega je rekel: »Uboga Avstrija l Enega samega generala imamo, pred katerim vse beži in še ta je vpokojeni" | Svedrovci v Trstu so pobrali v komisijski trgovini Vasula v ulici Lazzaretto okoli 3000 K v denarju in vrednosti. Prevrtali so blagajno; luknja je imela premer 10 cm. Samomor vojakov. Dne 10. t. m. se je ustrelil v Beljaku četovodja Josip Kersch-bacher s puško v prša. Krogla mu je predrla život. V nedeljo prej pa so našli v gozdu pri Mariji na Žili obešenega nekega topničarja. (Dalje na četrti strani.) Jako ugodna prilika! 1 V Solkanu št. 110 produ se hiša v kateri se nahaja že več let dobro-vpeljana gostilna s krasnim vrtom in gozdom. Nadalje 1 obzidana ograda v sredini Solkana na ,iui tej priliki soboti© vazprodajaio od 15. maja do 20. julija vse I>laf|o za 20% i« «0% ceneje. K ogrskemu ddEtvshemu ministra Mirfzu je prišla uboga žena prosit podpore. V prednji sobi je pustila svojega malega sinčka v povojih s pismom : da pušča revna mati otroka ministru, ker si ne more drugače pomsgati. Matere ne poznajo. Minister bo posinovil otroka. Pivi fotografirani človek. — Britski pieme- nitaš lord Avebury je praznoval pred kratkim svoj 75. rojstni dan. Ko je bil star 5 let, je prišel k njegovemu očetu izumitelj fotografič-nega aparata Louis Daguerre in pri tej priliki je bil fotografiran mali 5 letni sinko. To je bila prva fotografija človeka. Sliko hrani še lord. ZlBfeill Statistika. — Sadler je sestavil statistiko, po kateri pride na 1000 deklic 865 dečkov, ako je oče mlajši od matere, 948 dečkov, ako sta oče in mati enako stara, 1037 dečkov, ako je oče 1-6 let, 1267, ako je oče 6—11 let, 1474, ako je oče 11— 16 let in 1632, ako je oče 16 iu več let starejši od matere. Po Lint se ravna spol otroka po Šibkejšem delu zakonskega para. Narava namreč skrbi, da dobi šibkejši potomca, da na ta način ne izumre slabejši del. Vera v copemlce i dvajsetem stoletju. — Ko- lar Franc Wohlmulh iz Solimora na Ogrskem je ubil 67 letno Matkovič, o kateri je bil prepričan, da mu je zacoprala kravo, da ni hotela dati mleka. Dobil je 18 mesecev ječe. Štruklji Z arzenlkom — Kmetica Glanz je delala štruklje, pri tem se zmotila, zagrabila mesto moke strup arzenik. Štruklje je jedla cela družina. Oče in dva sinova so že mrtvi, mati in ostala dva sinova se pa bore s smrtjo. Rešil se je le najmlajši otrok, ki ne je še Štrukljev. Zgodilo se je to na Češkem. NOVi Sttteiill jezik „SOlresor. — Profesor Bolesiav Oajevski je napravil nov svetovni jezik z imenom BSolresola. Ta jezik bo imel le 2060 besedij, katere so kombinacije sed- udlikovana pekarija in sladčidarna Karol Drasčik v Gorici m Kcrru v (lastni fiiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje rta drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbe po Jako zmernih cenah. ~"%tt mih tonov v glazbi. »Solresol* se bo dal pisati z notami in Števili, se bo dal govoriti in z znamenji dopovedovati,- igrati na klavir in na trompeto. Toda tudi signalizirati se bo dal ta svetovni jezik, ker se bo dalo sedem tonov nadomestiti s sedmimi barvami mavrice. Ta jezik je zelo blagoglasen in stavek: Sovražnik ima mnogo vojakov se bo glasil : nSidomi famisol fa mifare fasi". „Na svidenje"! se pravi po tem jeziku »Resolfa sisol"! Vse prav ia dobro, samo bati se je, da ne bo škodila letošnja vročina temu iznajdljivemu profesorju. &t)již*$i)Osr. Jan Lepa mladinska knjižnica, i. zvezek, Andrej Eape: Dana Povest za mladino s 4 slikami. Spis je odlikoval s prvo častno nagrado občinski svet ljubljanski. Cena 1 K, s poštnino 16 v več. Izdala in založila »Zveza avstrijskih jugoslovanskih učit. društev". Natisnila Učit. Tiskarna, Ljubljana. ' •' Anton Potafzky v Gorici. Na sredi KaStelJa ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupavaličs olrnberikega In drobnega blaga ter Metala, preja In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, fladiice in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arojaše in oovlfatfe. Svetinji««. __ Kožni venci. — Masne knjiilee. lišna obuvala za ysb letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave ;< detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, r—8 h ajDoije oskrbljena zaloga za kramarje, fcrosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ___t«r na deželi. a °- ° Uflflf ,i0^e ob varovati scl)C ali svojo i\UUl deco pred kašljem, hripavostjo katarjem, zasliženjem, boleznim v vratu, pred krčnim in oslovskim kašljem naj kupi prsne z znamko 3 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočene. 5500 oblastveno potrjenih priznanj. 1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin. Dobi se pri: A, de Gironcoli - Gorica. I. Cristofoletti — Gorica. Ragiero Kfirner — Gorica. G. B. Pontoni — Gorica. A. Mazzoli — Gorica. 1. Gliabich — Gorica. I. Huss — Vipava. M, Eozpner — AjdovScina. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, arna pohištva in stavbenih izdelkov. *yo: Trst, ft ila CasermašU L A. B. C. Code t. Edit tatarorban. telet: Gorica št 74, Trst St 1631. -Tel.: Zadruga, I Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4;' ' "Reka, Via delle Pile ŠL 2; Spljef, ulica Sv. Dujme, Na novo] obali. Zastopstva: Egjrpt in Levanta. Vp^luje^okroglo 400 uslužbence* ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil - Lastne električne centrale, - Letna produkcija K GOO.OOO Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena deia. Tehnični in fotografiji zavod v Solkana. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d Les se pripravlja v posebnih pečeh na pari ki se razirreieio do 60« ' j« Z^m urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jihobrestuje po 5-6%. Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1308,, i m otvorjena ?ela mamifattiiri trgovina Franc Souvan sin. v stari Sofivanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. i in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian ft?5S V Kumpolcu na Cakem Tvorniske cene. Vzcrsi franko. Vavisivuiia znamka: „8Mro" I/.T t Capsici cenip. J^ Nadomestek za I InkBr-Pain-Expeller je povsod, pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. z& ceno 80 vin., K 140 to 2— se dobi po vseh lekarnah. nr» nakupu tega tako priljubljenega domačega zdraviia se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si« drem" ker le Usko je zagotovljeno, da je izdelok pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA P^Jtl It ,. tlatem levu" v Pragi | ]]| Elisabothgaaso Stov. 5 nova. W( UL/Jl Dn»Tno rnspoSiljtnJ«. so priljubljeni Orkesfrijoni Lahko navijanje. = Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. ~_: Najugodnejši plačilni pogoj Zastopstvo za Primorsko Rajmund Kreti - Gorici ulica Teatro. Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. MaRirfakhirna trgovina A. BISAIL-Garica, v hiši Jonta dosposl^a alica št. § priporoča svoje nova dospelo blago za potr)ladar>slo dobo. u VELIKA ZALOGA - možica i o ženska bla|>a. Pč'konkurenčnih cenah. Ziatajamza naše gostilničarje in restavraterje Ant. Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 I (v lastni hiši) j kateri ima t zalogi najbogatejšo |l izbero pohištva yseh slogov za f vsatt stan, priprostega in naj- v * tinejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica j za tapecirano pohištvo. 1 Cene brez konkurence. \