Blejska Dobrava, 18. aprila - Predsednik IS SRS Andrej Marinc in republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih si z velikim zanimanjem ogledujeta montažo telefon, enot v obratu telefonskih elementov, zatem sta se s predstavniki kolektiva pogovarjala o njihovih problemih, predvsem pa o samoupravni dejavnosti.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 16 - leto XIII - 27. april 1974
ISKRA - TELEKOMUNIKACIJE, OBRAT BLEJSKA DOBRAVA
Tehten
razgovor
Obisk predsednika IS SRS Andreja Marinca in sekretarke IS za prosveto ■n kulturo Ele tJlrih.
V četrtek, 18. aprila, sta obiskala °brat telefonskih elementov na Blejski Dobravi predsednik IS SRS Andrej Marinc in republiška sekretarka za Prosveto in kulturo Ela Ulrih. Visoka Bosta in spremljevalce so po pozdravnem nagovoru v.d. gen. direktorja ZP Iskra in' direktorja kranjske Elektro-mehanike Jožeta Hujsa popeljali Predstavniki kolektiva v montažno dvorano. Tam so se gostje zanimali za natančnost dela, potek proizvodnega Procesa in pomanjkanje prostora zanj. Kljub težavam s prostorom uosegajo dlani kolektiva evropski nivo produktivnosti ter kvalitete proizvodov.
Po ogledu proizvodnje so imeli Bpstje razgovor s predstavniki kolektiva. V njem so sodelovali generalni direktor ZP Jože Hujs, direktor tovarne Telekomunikacije na Laborah v Kranju Marjan Kristan, vodja obrata na Blejski Dobravi Anton Pene in d^gi. Povedali so, da je večji del letošnje proizvodnje ..amenjen izvozu. Ja bo dosegel vrednost 3,5 milijonov dolarjev. Zaposlili bodo tudi dodatno delovno silo, da bo možno izpolniti naročila tujega kooperanta za prihodnje leto. Naj večjo pozornost trenutno posvečajo razširitvi obrata; zanjo namreč potrebujejo investitorja. Tako bi se razširila ih izboljšala tudi proizvodnja.
Predsednika Marinca je zelo zani-njalo samoupravno življenje kolektiva. Menil je, da bi morale biti proizvajalke bolje zastopane predvsem tam, kjer so v večini — in to ne samo kot inštruk-forice na liniji, pač pa tudi v vodilnem kadru.
Ela Ulrihova je nato vprašala, kakšna je izobrazbena struktura zaposlenih in njihova možnost za izobraževanje ob delu. Odgovorili so ji, da jhia večina zaposlenih končano osem-etko in uspešno opravljene teste. Po 9-^esečnem privajanju na relejih pridobijo proizvajalke PKV stopnjo. Z delavsko univerzo se ne dogovarjajo za 'Zobraževalne tečaje, ker je zanje Premalo kandidatov.
Sredstva gredo po večini v stano-Vaujski sklad (rešeni sta dve tretjini Pfošenj), pa tudi izobraževalna poli-'ka glede na potrebe proizvodnje je Precej široka. Vzpodbujajo tudi dbenje tujih jezikov. Organizirajo dopolnilno izobraževanje ter letos ijo seminar za naziv kontro-
Ob delavskem prazniku
Delavci vseh kontinentov sveta praznujejo svoj praznik — praznik dela.
Toda ne povsod, v vseh deželah. Še so dežele, kjer delavcem ni omogočeno, da bi si izborili to, kar so si mnogi narodi skozi več desetletij. Vsako leto pa se te milijonske množice večajo in ta osrednji spomladanski dan oznanjajo za svojega. Skratka znana delavska parola „Proletarci vseh dežel, združite se" dobiva iz dneva v dan vse več pristašev. Moč ter oblast kolonializma in eksploatatorstva vse bolj upada. Odpori so še močni, toda delavstvo v vse bolj prosvetljeni miselnosti išče novih poti nadaljnjega razvoja na demokratičnih in socialističnih osnovah. Ta pot ni kratka ampak zahteva polno angažiranost in svoj čas.
Tudi naša pot razvoja skozi preteklost ni bila lahka. Tu ni formule, katera bi bila prilagodljiva za vse. Vsak ima svoja pota razvoja in različne pogoje za dosego ciljev. Naša pot nas je stala 1,700.000 žrtev, obnove porušene domovine ter zahtevala preobrazbo na nov samoupraven socialističen red. V 30 letih je vsaka petletka pomenila novo etapo za naš boljši jutri. Bile so napake, s tem pa tudi poduk za ravnanje v prihodnje.
Nove ustavne spremembe ustvarjajo spremembe v zvezi s samoupravno miselnostjo. Delegatski sistem bo odvzel uzurpirano oblast nekaterim poedincem in delavec — samoupravljalec bo odločujoč faktor v združenem delu. Še nas čakajo odgovorne naloge, da naš samoupravni sistem izgradimo po smernicah ZKJ in tovariša Tita.
J. Čebela
DELEGATI O 7. KONGRESU ZKS
Osnova za uresničitev ustave
Sedmega kongresa slovenskih komunistov se je udeležila tudi članica CK ZK Slovenije Aleksandra Gorup, zaposlena v ljubljanskem lEZE-ju. Na univerzi v Ljubljani je diplomirala metalurgijo, v Iskri je že od 1. 1960.
red javnega prometa. Uspešno so uredili tudi vprašanje varstva za otroke zaposlenih.
Goste je presenetila povprečna starost članov kolektiva, saj doseže komaj 22 let. Kljub temu pa se lahko pohvalijo s svojo delovno disciplino in marljivostjo.
Članstvo organizacije ZMS je številno in za njeno dejavnost je precej zanimanja. V maju, mesecu mladosti, bodo priredili pohod na Stol, kjer bo kres, ipd. Kolektiv se tudi kulturno in športno udejstvuje. Radi imajo folklorne nastope, prireditve „Spozna-vajmo svet in domovino", itd.
Potem je Andrej Marinc odgovoril članu kolektiva na vprašanje o pričakovanih podražitvah, da je v Jugoslaviji stopnja inflacije višja od dopustne. Tudi v svetu je splošen pojav. Rast cen je pogojena tudi s povečano potrošnjo. Prizadevamo si za bolj planiran porast. Poleg tega neprestano rastejo cene surovin in svetovnih energetskih virov. Inozemskih kreditov ne bi smeli izkoriščati nenamensko. Zajeziti bi bilo treba tudi preobširne emisije denarja.	V.B.R.
Čestitamo za Imaj
OBISK SKUPINE KOROŠKIH ŽENA
Žar narodne zavesti
V četrtek, 18. aprila, so prišle na obisk v podjetje ISKRA — Elektromehanska v Kranju slovenske žene s Koroškega, ki so med drugo svetovno vojno sodelovale v narodno osvobodilnem boju proti nemškim fašističnim zavojevalcem; torej so se borile za nacionalno osvoboditev tako Slovencev kakor tudi Avstrijcev. Srečanje s kolektivom ISKRE je bilo pravzaprav člen v verigi sodelovanja našega kolektiva s koroškimi Slovenci. Saj smo že nekajkrat pozdravili v svoji sredi naše rojake onstran Karavank, pa tudi delavci iz Iskre so že bili na Koroškem

Pripravljaj
rja. Zal jih ovira neustrezni vozni
Skupščina , ZP bo
obravnavala
Na svojem drugem zasedanju bo skupščina združenega podjetja Iskra, ki bo zasedala 16. maja t. I. ob 10. uri dopoldne v dvorani delavskega upravljanja (nad menzo) Elektromehanike v Kranju, razpravljala o naslednjih točkah dnevnega reda:
1.	poročilo o poslovanju ZP Iskra v preteklem poslovnem letu,
2.	pregled gospodarskega načrta ZP Iskra za I. 1974,
3.	poročilo o stanju v tovarni polprevodnikov v Trbovljah m sklepanje o predlaganih ukrepih za sanacijo,
4.	predlog za soglasje k Statutu Šolskega centra Iskra,
5.	razno.

m

f .
/ . •>

■
•« * ■

Bi Ji

Že s 15 leti so jo sprejeli v SKOJ, to je bilo leta 1944, tako, da poteka zdaj že 30 let njenega aktivnega delo-
■	V*VIL■
"	"L
*
I
S S
tako v skupini kulturnih srečanj, ali takih, ki so obiskali slovenske kraje na Koroškem.
Delegacija koroških žena si je ogledala tovarno v savskem bazenu ter tovarno telefonije na Laborah. Tam je pripravila ljubljanska TV z njimi intervju, nato pa je bil razgovor s predstavniki kolektiva. Predsednik skupščine Iskre. tov. Vladimir Logar — koroški borec, je v kratkem nagovoru povedal, da smo vsi vedno spremljali boj Koroških Slovencev za njihove narodne
(Nadaljevanje na 2. strani)
Aleksandra Gorup
vanja v ZK. Od takrat dela na različnih dolžnostih. V Centralni komite slovenskih komunistov so jo sprejeli lani spomladi na pobudo občinske konference ZK Ljubljana-Šiška. Na vprašanje, kakšne so njene zasluge, da so jo sprejeli v to najvišje telo ZK Slovenije, mi je dala napotek, naj se o tem raje pozanimam na šišenski občinski konferenci. Tega nisem storil, saj je že številka 30 dovolj zgovorna.
Takoj na začetku najinega pogovora me je zaprosila, naj nikar ne pozabim zapisati, da ne čuti nobene tesnejše pripadnosti Iskri ali neki narodnosti. Poudarila je, da komunisti ne smejo biti navezani na eno industrijsko grupacijo ali narodnost, ker bi sicer zanikali svoje politično bistvo. Član ZK mora biti tako širok, da ne sme postavljati v ospredje niti svojega narodnostnega porekla niti pripadnosti neki industrijski skupnosti. V sedanjem obdobju združevanja morajo komunisti videti predvšem splošne družbene interese in dolgoročne cilje.
7. kongresa ZK Slovenije še je udeležila kot članica CK, hkrati pa sojo v občini izvolili tudi za delegata za kongres.
- Kakšno je vaše mnenje o kongresu in kako bo vplival na dejavnost komunistov v prihodnje?
„Ne bi začela s kongresom. Menim, da so bile tudi priprave na kongres, celotno obdobje med 6. in 7. kongresom, izredno pomembne. To je obdobje, ki ga lahko štejemo v ZK Slovenije in ZK Jugoslavije kot eno največjih ofenziv v povojnem obdobju. Ko
(Nadaljevanje na 2. strani)
V elektrooptiki Raziskovalnega inštituta Iskre razvijajo stabilizirani l/e-Ne laser. Tak laser je bistveni del interferometra, ki daje možnost avtomatskim obdelovalnim strojem, da merijo ohdelovanec med procesom obdelovanja Na sliki: sodelavec r elektrooptiki E.O. Kramar nastavlja resonančna ogledala prototipa.
Pojasnilo
V 15. številki Iskre smo objavili na 5. in. 6. strani Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektroindustrije Slovenije, pri čemer pa se je nehote izmuznil pripis, da je to prečiščeno besedilo. Prosimo bralce, naj to upoštevajo.
Vprašanja patentov	Žar narodne zavesti
Na povabilo Iskre je bil 16. in 17. aprila na obisku v Sloveniji direktor Zveznega zavoda za patente dr. Dra-gutin Boškovič s sodelavci. Pogovori s tov. Boškovičem so bili izredno pomembni in tudi nujno potrebni spričo vse večjega pomena patentov in drugih pravic tako imenovane industrijske lastnine. To so vzorci, modeli in blagovne znamke. Te pravice imajo iz dneva v dan večjo vlogo v proizvodnem, komercialnem in razvojnem procesu vsakega podjetja.
Jugoslavija je na tem področju še sorazmerno nerazvita, o čemer smo že dosti pisali tudi v našem časopisu. Priznati moramo, da je na tem področju še marsikaj nerazčiščenega, mnogo nezorane ledine. Želja Iskre je ' zato bila, da se z dr. Boškovičem pogovorimo o naših in njegovih problemih in da bi morda skupaj ugotovili, kaj bi se dalo storiti za hitrejše reševanje teh pomembnih vprašanj, ki niso le ozka vprašanja industrijske lastnine, ampak vprašanja celotnega razvoja družbe ali posameznih organizacij združenega dela.
Tovariš Boškovič je bil prvi dan na obisku v Iskrinem raziskovalnem inštitutu v Ljubljani. S tamkajšnjimi predstavniki se je pogovarjal o nekaterih konkretnih problemih v zvezi z Iskrinimi patenti ter o dejavnosti Zveznega zavoda za patente. Ta zavod je namreč tisti organ, ki izdaja patente, oziroma jih odobrava, zato je za Iskro in seveda tudi druge organizacije izredno pomembno, da zavod to delo opravlja kvalitetno, kar pa doslej, žal, mnogokrat ni.
Gost iz Beograda se je drugi dan obiska v Sloveniji udeležil sestanka, ki ga je Iskra organizirala v prostorih kranjske Elektromehanike. Na to srečanje je povabila vidnejše predstavnike večjih slovenskih podjetij, Patentne pisarne, Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, Inštituta Jožef
Stefan, Slovenske gospodarske zbornice, Republiškega sekretariata za gospodarstvo in druge. Iskrini organizatorji so menili, da je problematika patentov tako aktualna, da je treba na sestanek povabiti čim širši krog strokovnjakov. Sestanek je vodil predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar, ki je srečanje tudi odprl in pozdravil vse prisotne. Poudaril je pomen vprašanja pravne in politične ureditve industrijske lastnine. Pri tem je opozoril, da industrijske lastnine ne smemo opazovati izolirano, pač pa kot instrument gospodarskega razvoja. Patenti namreč posegajo na področje tehničnega napredka, blagovne znamke, modeli in vzorci pa na področje ureditve tržišča, itd.
Za tovarišem Logarjem je govoril vodja Iskrine službe za industrijsko lastnino ing. Bojan Pretnar. V kratkem uvodnem referatu je nakazal štiri osnovne probleme, o katerih naj bi bilo govora na sestanku. Treba je namreč povedati, da je problematika industrijske lastnine pri nas še tako neobdelana in obenem tako široka, da bi bilo nemogoče in nespametno prepustiti razpravo nekemu stihijskemu toku. Prav zato je ing. Pretnar v referatu opozoril na štiri pomembnejše probleme, s tem pa je sestanek dobil tudi nakakšen dnevni red. Gre za naslednje štiri teme: problem medsebojnega . povezovanja, vzgoja kadrov, vprašanje informacijskega sistema in vprašanje jugoslovanske zunanje politike na področju patentov.
Vprašanje medsebojnega povezovanja je vsekakor ključno za nadaljnje reševanje vseh problemov v zvezi z industrijsko lastnino. Dejstvo je, dana področju industrijske lastnine stagniramo že vrsto let, o čemer zgovorno govorijo različni statitstični podatki. Kritike na ta račun so letele sem ter tja, češ da gospodarstvo nič ne naredi
za vključitev tega pomembnega inštrumenta v svoje poslovanje, kritike so letele na Zvezni zavod za patente, češ da ni kos nalogam, pa na Žvezni izvršni svet, da nima posluha za probleme patentnega zavoda itd. Poudariti pa je treba, da se je vsaka od teh institucij po svojih močeh le trudila. Iz tega lahko pridemo do preprostega sklepa, da enostavno posamezne pobude niso prišle do izraza, ker vsak zase ni dovolj močan, da bi lahko kakorkoli začel bistveneje posegati v reševanje problematike industrijske lastnine.
V zvezi z vzgojo kadrov je treba, žal, opozoriti, da že same besede industrijska lastnina mnogi ne poznajo. Tu ne gre za nek pravniški termin. Prav nasprotno. Tako ekonomisti kot tehniki ali pravniki bi morali poznati vsaj kakšen je pomen industrijske lastnine na njihovem delovnem področju, v njihovem podjetju. V Jugoslaviji kadrov, ki bi se spoznali na to področje, enostavno nimamo. Skoraj nobene razlike ni med tehniki ali inženirji — obojim se skoraj ne sanja, kaj vse pomeni terminus industrijska lastnina. Medtem pa je v ostalih evropskih državah čisto drugače. Tam imajo na tehničnih fakultetah predavanja o industrijski lastnini, ki jih poslušajo vsi študentje, ne glede na poznejšo usmeritev.
Pod tretjo točko je bilo na«, vrsti vprašanje informacijskega sistema. Vsi vemo, da se dandanašnji svet naravnost utaplja v novih dosežkih, tehničnih in drugih, in je zato vprašanje tega, kaj se v svetu dogaja izredno pomembno za vsako družbo. Naj opozorimo le na en podatek. Vsako leto izdajo na svetu preko 400.000 patentov. Za vsako raziskovalno delo je zato izredno pomembno, da sledimo vsem tem novim patentom, seveda v neki primerni obliki, saj bomo le tako dosegli, da bo naše raziskovalno delo resnično raziskovalno, ne pa da bomo ponovno ..odkrivali Ameriko". Če ne bomo dobro obveščeni o novih dosežkih v svetu, se nam bo lahko zgodilo, da bomo odkrili nekaj, kar prvič ni novo, drugič pa je že patentirano. Našega „izuma“ v tem primeru ne bomo smeli uporabiti. S tem se namreč lahko onemogočimo/ ker ima patent določene gospodarske funkcije. Vprašanje zasledovanja domačih in tujih patentov je zato izredno pomembno, da bi to dosegli pa bi rabili dober informacijski sistem. Takšen sistem bi koristil nam vsem, zlasti pa raziskovalni dejavnosti. Dober informacijski sistem bi naši skupnosti prihranil tudi velike de-narje. (Nadaljevanje prihodnjič)
, -	:	Ml
Posnetek z razgovorov o patentih v Kranju.
(Nadaljevanje s 1. strani) je bila spet omenjena potreba po
našem večernem TV programu, ki bi in socialne pravice. Ta boj je bil in zlasti otrokom dal možnost, da ohra-ostane naša skupna stvar in zato mi nijo svoj materin jezik in kulturo, nismo in ne moremo biti ravnodušni Popoldne so si koroške žene ogle-ob krivicah, ki se gode našim rojakom, dale muzej NOB in razstavo „Sloven-Zlasti pa nas je sedaj prizadela izjava	ska žena v revoluciji". Spremljali sta
avstrijskega zunanjega ministra češ, da	jih tudi znani koroški borki Olga
Žene s Koroškega, ki so prejšnji teden obiskale kranjsko tovarno, so bile prijetno presenečene nad organizacijo, tehnologijo in proizvodnimi obrati. Dejale so da bodo s ponosom pripovedovale o tem, kar so videle v Sloveniji.
na Koroškem med vojno ni bilo partizanskega boja in partizanov. Zanimiva je bila pripomba koroške žene: „Saj le Nemcev ni bilo! Kadar pa so prišli v naše partizanske vasi, so prišli v velikih kolonah ter pobijah domačine."
Predstavnica koroških žena, Milena Groblacher je dejala, da je današnji sprejem in vse naše sodelovanje velika moralna opora Koroškim Slovencem. Omenila je tudi nujno skrb za mladi slovenski naraščaj na Koroškem, ki je že od otroškega vrtca, osnovne šole in naprej le pod nemškim vplivom. V razgovoru je tekla beseda zlasti o slednjem: kako slovenski mladini na Koroškem omogočiti učenje materinega jezika že od otroških let. Pri tem
Vipotnik ter članica našega kolektiva Tončka Jurejevčič.
Med dokumenti, ki pričajo o borbi koroških Slovencev proti fašističnim okupatorjem, je neka žena pokazala na sliko ubite matere in otroka: To je bila njena sestra, doma iz grape nad Železno Kaplo ...
Morda bi povabili na ogled še tiste Avstrijce, ki se sprenevedajo o deležu koroških Slovencev v borbi proti fašizmu. Pa morda še tiste, ki mislijo, da se z zastraševanjem lahko uniči narodna zavest. Nikoli!
Bolj nevarna za Slovence na Koroš,-kem pa je tiha, vsakdanja germanizacija, ki leze od Djekš do Obirja.
Rado Kokalj
Otrokom učila zastonj
Že pred časom je naše glasilo lavska enotnost je v tej akciji dala svoj seznanjalo bralce o stališčih družbeno- doprinos.
političnih organizacij in samoupravnih organov ZP Iskra, da bi s široko zasnovano družbeno akcijo zagotovili vsem osnovnošolcem potrebne šolske potrebščine brezplačno.
Ponovno smo obudili idejo, ki je bila že pred osmimi leti predmet obravnave v slovenski skupščini. Ta naša zamisel, ki je v slovenski javnosti dobila naziv Iskrina pobuda, ocenjujejo, da je naletela na plodna tla. Ugodno ocenjujemo, da smo dosegli sVoj osnovni namen, to pa ni, da je to samo akcija Iskre, ampak akcija celotne naše družbene skupnosti. Kot soiniciator se nam je prvi ponudil medobčinski sindikalni svet v Celju kakor tudi mnoge delovne organizacije v Sloveniji. Tudi naše sindikalne glasilo De-
Mnoga naša podjetja so. spoznala potrebo, da bi zaposlovala vsaj minimalno izobražene delavce, ki so zaradi tega lahko tudi boljši samoupravljalci, zato je ustrezen družbeni dogovor potreben. Zagotovitev dejansko brezplačnega šolanja pa tako rekoč lahko prisili k takemu ravnanju tudi vse tiste, ki še mislijo drugače.
Z osvojitvijo tega predloga bomo dosegli več namenov. Med drugimi tudi tega, da zmanjšamo diferenciacijo, ki se danes poraja že pri malčkih v osnovnošolskih klopeh. Naša osnovna skrb mora biti namenjena delavcem in njihovim naslednikom, saj to je največja armada, katera si ne sme dovoliti razlikovanja napram drugim med ^boj.	Jože Čebela
Z	OSNOVA ZA URESNIČITEV USTAVE	\
v_		J
(Nadaljevanje s 1. strani)
se je ZK srečavala z raznimi odkloni, ko so hoteli nosilci teh odklonov postaviti ZK v nek podrejen in nebistven položaj, se je še bolj okrepila. Med bojem za sprejem nove ustave, oblikovanje delegatskega sistema, za samoupravljanje in za večje odločanje neposrednih samoupravljalcev je postna ZK še močnejša, hkrati pa je iz svojih vrst odstranila nasprotnike. Mislim, da je to ravno najpomembnejše med dvema kongresoma, nadvse pa je pomembno tudi to, da se je ZK dejansko spet organizirala v tisti osnovni bazi, to je v TOZD,, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih in drugod. ZK je prav zato dosegla tako velik uspeh med obema kongresoma in ta njena enotnost se je pokazala in potrdila na 7. kongresu."
Tovarišica Gorup je nadalje poudarila, da je kongres pokazal rezultate minulega dela, hkrati pa začrtal smernice za delo v prihodnje. Za komuniste v proizvodnji so najpomembnejše, razen referata predsednika CK ZK Slovenije Franceta Popita in statuta.
ISKRA
Številka 16 - 27. april 1974
akcijske resolucije, ki nalagajo komunistom konkretne naloge in začrtujejo nadaljnji razvoj ZK.
>„Ce se bomo ravnali po teh resolucijah in drugih kongresnih dokumentih, ne bomo mogli zgrešiti," je poudarila Aleksandra Gorup, „saj imamo zdaj zelo močno osnovo za uresničitev ustave."
Aleksandra Gorup je na kongresu sodelovala v komisiji za statut in razvoj ZK Slovenije. V tej komisiji so močno poudarili delo v aktivnih neposrednih proizvajalcev v občinah in v aktivih mladih komunistov. Aktivi neposrednih proizvajalcev so dobili zdaj izredno pomembno vlogo, glede mladih komunistov pa so v razpravi poudarili, da mladi pričakujejo pomoč starejših komunistov, vendar ne-nekega vodenja, pač pa nasvet za nadaljnje delo. Mladi komunisti ne želijo skrbništva, ampak intenzivno in konkretno pomoč.
Komisija za statut in razvoj je na svojih zasedanjih podčrtala tudi politiko ZK na osnovi demokratičnega centralizma. Poudarila je, da se morajo komunisti dosledno in prizadevno zavzemati za uresničitev zastavljenih ciljev, ker bodo sicer na 8. kongresu spet beležili takšne ali drugačne odklone.
Lado Drobež
Proizvodnja ZP v marcu 1974				z	g	-	rt r- SP
				vi	1	-L =	
	IZPOLNITEV V 000			E & c b	Cd "n.	05 Jh o~ e cl	goi
	I-1II/73	1-111/74	mesečna r.	S 0 O -ti	O-o.	S-š	
i	2'	3	4	5	6	7	8
Elektromehanika	194.776	234.306	84.501 '	103.4	22,2	101,6	120,3
JEZE	93.282	134.980	-	44.214	83,8	21,4	86,5	144,7
EMO	97.561	101.268	36.021	95,1	22,2	92,3	103,8
Sprejemniki	22.343	30.960	11.330	80,1	20,7	88,5	138,6
Aparati	47.197	60.099	20.756	90,2	23,0	90,8	127,3
Avtoelektrika	51.687	61.001	24.025	92,8	20,2	88,6	118,0
Elektromotorji	31.496	40.608	13.619	83,6	x 22,7	86,7	128,9
Naprave	11.804	11.598	5.333	78,5	20,3	88,3	98,3
Elektronika	5.345	6.165	3.635	66,4	10,6	58,5	115,3
Kondenzatorji	20.325	30.985	10.620	110,4	27,5	109,4	152,5
Instrumenti	11.266	18.966	6.608	99,1	23,2	104,4	168,3
Polprevodniki	13.275	14.595	4.730	61,5	12,4	74,3	109,9
Usmerniki	14.700	16.554	8.269	121,1	21,1	80,9	112,6
Gospodinj, aparati	34.161	36.177	11.451	90,4	25,2	97,4	105,9
Industrij, oprema	'3.085	4.488	1.540	104,0	25,3	101,1	145,5
Antene	2.262	2.589	955	72,7	17.4	75,2	114,5
Baterije Zmaj	17.933	21.640	6.544	103,8	29,0	104,9	120,7
Orodjarna	2.418	3.012	1.184	70,3	16,8	60,8	124,6
'Tovarne skupaj	674.916	829.991	295.335	92,8	21,8	92,8	123,0
IRI	18.377	17.634	6.764	74,8	17,7	97,7 ,	96,0
Comerce-proizv. d.	17.525	23.839	7.876	92,7	21,3	103,2	136,0
— inženiring	71.447	80.113	32.747	112,5	21,1	94,9	112,1
CAOP	945	947	175 X	45,3	20,4	82,3	100,2
ZP ISKRA	783.210	952.524	342.897	93,9	21,6	93,3	121,6
Op.: Indeks za ZP v koloni 11 se je v odnosu na februarskega znižal zaradi spremembe stalnih cen v Elektromehaniki.
KRATEK IZVLEČEK IZ POROČILA O POSLOVANJU ZP ISKRA V LETU 1973
) : i !
i
;
Ugodni poslovni rezultati
Najprej nekaj osnovnih podatkov o poslovanju ZP Iskra v 1. 1973, ki pa jih bomo v nadaljevanju poskušali nekoliko obrazložiti:
Vrednost proizvodnje Število delavcev Rast produktivnosti OD na delavca Skupne zaloge Uvoz Izvoz
Celotni dohodek
Dohodek
Dobiček
OSEBNI DOHODKI
Povprečni mesečni neto OD na zaposlenega so se v naših organizacijah
93,4	121,5
98,3	105,7
95,3	114,0
101,5	117,5
117,0	128,5
93,8	134,6
88,8	138,2
109,9	130,8
98,2	130,7
74.1	' 111,3
Letošnja zunanjetrgovinska bilanca Iskre je uravnovešena, vendar pa je regionalna struktura našega uvoza skrajno negativna, saj uvažamo preveč iz konvertibilnega valutnega področja in veliko premalo od drugod!
PRODAJA
NA NOTRANJEM TRGU
Od celotne prodaje 3.439,700.000 din je bilo plasirano blago na notranjem trgu 81,7 %. Značilnost v lanski prodaji je bila stagnacija v I, polletju, kar posebej velja za izdelke široke potrošnje. Posamezne republike so bile v prodaji udeležene takole: Slo-.venija 46 %, Hrvatska 16 %, Srbija 24 %, BiH 10 %, Makedonija 3 %ČG 1 °A
Odnos do	Odnos do rea-
plana 1973	lizacije 1972
% %
V tovarni m Laborah je bila 12. 4. t. I. seja medrepubliškega komiteja za področje financ (prva v kaki delovni organizaciji) pod predsedtvom članice zveznega izvršnega sveta Mirjane Krstinič.
PROIZVODNJA
Vrednost proizvodnje znaša 3-151,397.000.- din; v enem letu seje torej povečala za 21,5 %, kar je nad slovenskim (6 %) povprečjem in nad jugoslovanskim poprečjem (5,5 %). Naše organizacije so izpolnile svoje letne proizvodne načrte takole: Elek-tromehanika - 105,1 %, IEZE - 88,7 %, EMO - 78,2 %, Sprejemniki — 92,7 %, Aparati — 95,7 %, Avtoelek-trika — 92,4 %, Elektromotorji — 84,4
Naprave — 102,0 %, Elektronika — °4,0 %, Kondenzatorji — 111,0 %, Instrumenti — 112,3 %, Polprevodniki ~ 45,8 %, Usmerniki - 100,0 %, Gospodinjski aparati - 101,6 %, TIO ~91,3 %, Antene - 85,4 %, ZMAJ -94,6 %, Orodjarna - 90,8 %, IRI (ZZA) - 124,5 %, Iskra COMMERCE, Proizvodna dejavnost — 116,6 %, Iskra COMMERCE, inženiring - 99,4 %, CAOP - 96,0 %. V tem pregledu nista-vključeni naši proizvodni organizaciji v inozemstvu PERLES. Švica in IRET, Italija.
Produktivnost, izračunana oa enega delavca, se je lani v Iskri povečala za 14 %, medtem ko se je v SRS dvignila 3 % in SFRJ za 2,5 %.
RAZISKAVE IN RAZVOJ
Za to dejavnost so porabile vse delovne organizacije v ZP naslednja sredstva: plan 1973: 82,500.000, realizacija: 92,350.000 din. Če te podatke pretvorimo v ustrezni kazalnik, ugotovimo, da smo 1. 1973 dali za razkkovalno-razvojne namene za
20,5	% več sredstev kot 1. 1972.
kadri
Tretje leto mineva, kar v ZP zaposlovanje nima več karakterja eksten-zivnosti. Povprečno število zaposlenih le znašalo 23.226 (5,7 % več kot 1. 1972), in bi bilo lahko tudi nižje glede na samo rast proizvodnje.
Struktura kadrov v ZP po stanju 31. decembra, nam kaže naslednjo «iko: VS-VŠ 1.307 delavcev. Sr. str. 2.638 del., NS 962 del., PU 24 del., vK-KV 5.374 del., PK 12.731 del. NK 1.001 delavci.
Pomanjkanje strokovnih delavcev uam je narekovalo posebno štipendijsko politiko, ki se odraža v podelje-vanju štipendij. Tako je imela Iskra konec 1973 leta 1668 štipendistov, od tega na visokih in višjih šolah 648, na pednjih šolah 508 in "na poklicnih ^°lah 512 štipendistov. Poleg tega se k°t izredni slušatelji na raznih šolah 'kobražuje še prek 1000 redno zapornih delavcev.
Popravek
Bralcem se opravičujemo zaradi neljube napake, ki je nastala pri objavljanju imen in priimkov delegatov za 7. kongres ZK Slovenije. Opravičujemo se seveda tudi delegatom, saj smo njihova imena dobili pravilna na CK ZK Slovenije, zagodel pa nam jo je tiskarski škrat.
Imena delegatov, zaposlenih v Iskri, ki so sodelovali na VII. kongresu ZKS objavljamo ponovno. To so: Ivan Baznik, Franc Kejžar, Terezija Lenarčič, Ivan Makuc, Zvonko Na-Pret, Janez Prebil, Anton Štefe, Alojz Vidmar, Vera Vodeb, Aleksandra Gorup, Franček Mirtič, Franc Košir, Jože Eržen in AndrejPardubsky.
gibali takole: Elektromehanika — 2.094, IEZE 1.794, EMO - 1.940, Sprejemniki — 1.628, Aparati — 2.113, Avtoelektrika - 1.946, Elektromotorji - 1.835, Naprave — 2.102, Elektronika - 1.857, Kondenzatorji — 1.930, Instrumenti — 2.112, Polprevodniki - 1.785, Usmerniki - 2.108, Gospodinjski aparati — 1.896, TIO -2.202, Antene - 1.669, ZMAJ -2.042, Orodjarna - 2.805, IRI (ZZA) - 2.593, Iskra COMMERCE - 2.668, CAOP - 3.393, Glasilo Iskra - 3.782 in Strokovne službe 3.638; ZP — 2.065 din.
Ob lanskoletnem gibanju OD ne moremo mimo dejstva, da so naraščali počasneje (17,5 %) kot pa so naraščali življenjski stroški (19,7 %), iz česar sledi, da so bili realni OD nižji kot pred enim letom.
OBRATNA SREDSTVA
V	obravnavanem letu smo povečali vire za obratna sredstva za 30,2 %, skupne zaloge pa za 28,5 %. Med viri odpade večji delež na dolgoročne kredite, ki smo jih dobili po konverziji v I. polletju 1973. Obveznosti do dobaviteljev izven Iskre so znašale v lemem povprečju-335,665.000 din in so za 1,6 nižje od 1. 1972; terjktve do kupcev tudi izven Iskre pa so še vedno najobsežnejša postavka med obratnimi sredstvi, saj znašajo v poprečju 627,591.000 din (6,7% več kot 1. 1972).
OSNOVNA SREDSTVA
V	1. 1973 se je vrednost osnovnih sredstev v Iskri povečala kar za 321,722.000 din oz. za 29 %. Pri tem odpade kar 55 % tega povečanja na Elektromehaniko.
NABAVA NA DOMAČEM TRGU
Poseben problem na tem področju predstavlja stalno naraščanje cen reprodukcijskega materiala, ki so se v povprečju povečale v svetu preko 40%, kar v tem stoletju nima primere. V poprečju pa so se cene povečale (od januarja do decembra 1973) v panogah, kjer se preskrbuje Iskra: v črni metalurgiji za 17 %, v barvni za 19%, v kovinski za 10 %, kemični za 11 %. Naša panoga pa je svoje cene povečala le za 9 %. Ta razlika je povzročila Iskri veliko škodo, saj ji je odtrgala znaten del predvidenega dohodka!
UVOZ
Uvoz repromateriala je 1. 1973 dosegel vrednost 38,271.000 dol., (34,6 % več kot 1. 1972). Če pa vzamemo v račun visoke podražitve, sledi ugotovitev, da pa smo dejansko uvozili manj materiala, kot ga kažejo številke v dolarjih.
IZVOZ
Izvoz je lani dosegel vrednost 38 milijonov dolarjev, kar je za 38,2 % več kot 1. 1972, vendar pa 11,2% manj, kot je predvideval plan. Med izvozniki slovenske industrije in rudarstva smo po vrednosti izvoza trdno prvi, daleč za nami so še ostali Gorenje 26,1 M dol., Slovenske železarne
23,5	M dol., IM V 21.7 M dol. itd. Pri izvozu so nekatere delovne organizacije Iskre dosegle izreden uspeh in jim gre zasluga, da se je Iskra tako zelo uveljavila, to so: Elektromehanika,
IEZE in Elektromotorji, ki skupaj predstavljajo 64 % vsega izvoza ZP.
I
INVESTICIJE
V vsej preteklosti Iskre so prav v 1. 1973 investicije dosegle svojo najvišjo točko, saj realizacija znaša kar 329,000.000 din!
CELOTNI DOHODEK
Za posebnost tega leta lahko ozna-
čimo izredno povečanje zakonskih in pogodbenih obveznosti in če to upoštevamo, je bil lani v Iskri ustvarjen še komaj zadovoljiv finančni rezultat! V primerjavi z rezultati 1. 1972 je bil lani celotni dohodek ZP večji za dobrih 30 %, isto dohodek, le dobiček je bil zaradi znanih povečanj stroškov večji le za 11 %. Izgubo izkazuje ena sama delovna organizacija — Polprevodniki - v višini 930.000 din.
Priredil J. S.
IZ GOSPODARSKEGA NAČRTA ZP ISKRA 1974
Naši letošnji načrti
PROIZVODNJA
Letošnji gospodarski načrt ZP Iskra predvideva proizvodnjo v vrednosti 4,406.245 dinarjev, oz. povečanje za 31,6 %. To je spričo razmer v našem in tujem gospodarstvu vsekakor zelo zahtevna naloga, ki pa jo je treba osvojiti in si prizadevati za njeno uresničitev.
Ovira za uresničitev tolikšnega
proizvodnega načrta ne bodo toliko razpoložljive proizvodne zmogljivosti, niti razmere na trgu, ali morda vprašanje obratnih sredstev, kot bo to vprašanje preskrbe z materialom, še zlasti z uvoženim. Nedvomno bo prihajalo do zastojev v proizvodnji zaradi zamud pri dobavnih rokih, ali celo zaradi pomanjkanja določenih materialov, kar se bo odražalo v neizpolnjevanju načrta.
V takih pogojih bo izpolnjevanje načrta terjalo še tem večje napore, vendar je umestno in prav, da tolikšen obseg proizvodnje načrtujemo in ga prizadevno tudi skušamo čimbolje izpolniti, kljub tem nenaklonjenim okoliščinam.
Povečanje proizvodnje, gledano po naših TOZD, je naslednje: Elektromehanika (kot celota 35,6%): ERO 23,6; Števci 5,4; Stikala 27,3; TEA 99,6; ATC 55,7; Mehanizmi 74,4; Vega 18; Storitve 33,1 % lanskih; -IEZE (kot celota 50,1 %): Magneti 1,3; Keramični kondenzatorji 18,5; Feriti 19,7; Žarnice 10,7; Upori 62,5; Avtomatika 58,1; Elektroliti 204,5;-EMO (kot celota 28,4 %): Frite znižano za 19,3; Posoda 2,7; Radiatorji 78,8, Kotli 68,8; Odpreski 7,7; Kopalne kadi 908,8; TOBI 55,5; Orodjarna 58,6; - Avtoelektrika (kot celota 37,5%): TOZD VZ 5,8; TOZD G 195,3; TOZD MZ 51,1; TOZD Trenta 17,3; - Aparati 31,2; — Sprejemniki 46,9; - Elektromotorji (kot celota
V sejni sobi FAektromehanike je bila 15. aprila 2. seja predsedstva skupščine ZP.
20,6 %): Proizvodni oddelki 19,6; Montažni oddelki 23,1; — Naprave 6,3; — Elektronika 79.8; — Kondenzatorji 21,2; — Instrumenti 13,7; -Polprevodniki 89,0; - Usmerniki (kot celota 26,8): Napajalne naprave 24,6; ELA 29,0; — Gospodinjski aparati 17,2; — Industrijska oprema 13,5; — Antene 38,6; — Baterije Zmaj 3,6; — Orodjarna 35,0; - IRI (znižano na
97.4	% kot celota): Inštitut za tehnične raziskave znižano na 92,1; B II —; — Iskra Commerce (kot celota 14,5%): Domači trg 18,8; Branžna prodaja 10,5; Telekomunikacije 40,5; CAOP 14,4; - ZP skupaj 31,6 %.
RAZISKAVE IN RAZVOJ
Letos bodo sredstva za te namene za 18 % večja od lanskih, s čimer pa realno ne moremo povečati naše RR dejavnosti, saj bodo komaj zadostovala za zvišane OD in podražitve materiala in opreme, oz. z njimi ne bo mogoče opraviti niti lanskega obsega nalog.' Izraženo z deležem teh sredstev v skupni vrednosti načrtovane proizvodnje ZP, bo ta delež znašal komaj
2.4	% (lani 2,6), vendar pa je enak tistemu v pašem srednjeročnem načrtu. Dodatno k tem sredstvom lahko računamo še z udeležbo Sklada Borisa Kidriča v približni višini 12 milijonov dinarjev in sicer s 5 milijoni kot dotacijo in z ostalim v obliki posojil pod ugodnimi pogoji.
KADRI
V	vseh TOZD ZP Iskra letos načrtujemo 10% povečanje števila zaposlenih, pri čemer naj bi bilo 52 % novih delavcev nekvalificiranih, ali polkvalificiranih. V naši kadrovski politiki to sicer pomeni korak nazaj, vendar pa hkrati tudi odločilno vpliva pri formiranju akumulacije.
Primerjava podatkov po obstoječem stanju v začetku letošnjega leta kaže, da so dejanske kvalifikacije visoko strokovnega delavstva v velikem zaostanku za zahtevami in niti približno ne ustrezajo sistematizirani strukturi.
OSEBNI DOHODKI
V	merilu celotnega podjetja je letos pričakovati za 17,8% povečanje poprečnih osebnih dohodkov, kar je sicer slišati preeej, vendar pa je ob upoštevanju okoliščin v sferi osebnih dohodkov načrtovana rast poprečnih OD v Iskri zmerna. Stopnja rasti v Iskri je kljub temu celo nižja od splošne republiške, ki bo letos okrog 19 %. Pri tem pa bo rast naše proizvodnje štirikrat večja od splošne v republiki.
Pri takšni rasti poprečnih OD gre le za nominalno rast, saj bo realna samo okrog 3 % za celotno ZP. Seveda v
nekaterih naših organizacijah naraščanje nix najbolj vsklajeno z njihovo proizvodnjo, akumulacijo, ali celo ne s kadrovsko strukturo. Na splošno ne smemo prezreti, da so osebni dohodki v elektroindustriji blizu dna lestvice, čeprav je na drugi strani prav v tej panogi slovenske industrije rast proizvodnje hitrejša.
Takšno stanje na področju osebnih dohodkov pa ima nedvomno velik vpliv na fluktuacijo delovne sile, ki je ponekod precejšnja in jo skušamo zavreti.
OBRATNA SREDSTVA
Načrtovano povečanje obratnih sredstev glede na predvideni porast obsega proizvodnje je gotpvo prenizko. Organizacije ZP načrtujejo povečanje finančnih virov za okrog 24 %, medtem ko povečanje proizvodnje, ki naj bi se financirala iz tega, predvidevajo skoraj za 32 %. Ne gre zanemariti tudi dejstva da bo letošnja proizvodnja tudi dražja od lanske, glede na podražitve materiala in povečanja stroškov poslovanja.
Med viri za obratna sredstva izstopa zelo nizek lastni vložek iz poslovnega sklada. Le-ta naj bi se povečal komaj za 10%, kar je sicer rezultat šibkejšega finančnega rezultata v 1. 1973, pomeni pa le zavrto finančno osamosvojitev, ki se je sicer nekaj zadnjih let lepo razvijala.
Dolgoročni krediti bodo naraščali nekoliko hitreje od kratkoročnih, vendar pa to ne bo privedlo do bistvenih sprememb v strukturi.
Po načrtu naj bi zaloge naraščale za polovico počasneje od proizvodnje, pri čemer se zdi povečanje zalog reprodukcijskega materiala - 20 % -prenizko. Zaloge gotovih izdelkov pa naj bi po načrtu narasle le za 8 %, kar izraža opravičeno težnjo po normalizaciji zalog lastnih izdelkov.
Na področju obveznosti in terjatev je predvidena zložna sanacija. Obveznosti do dobaviteljev naj bi se povečale za 19%, kar je malo, saj bi jih kazalo dvigniti vsaj do višine terjatev do kupcev, ki se bodo predvidoma povečale za 45 %.
OSNOVNA SREDSTVA
Osnovna sredstva (po nabavni vrednosti) se bodo letos povečala za 25 %, kar je doslej največ v zgodovini podjetja, predstavlja pa tudi po strukturi izboljšanje in sicer na račun delovnih priprav.
(dalje na S.strani)
ISKRA
ŠtevUka 16 - 27. april 1974
TEHNIČNI DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA
Raziskave — temelj napredka
Raziskovalni inštitut, prej ZZA je I. 1973 stalno opravljal raziskave in razvoj za naslednje organizacije ZP: Elektromehanika (električna ročna orodja). Aparati, Avtoelektrika, Naprave, Elektronika, Usmerniki in Industrijska oprema. Z nekaterimi drugimi je imel občasne pogodbe za določene naloge. Dalje je opravljal splošno tehnično dejavnost za celotno ZP. IRI je interno organiziran po sektoijih in oddelkih, izmed katerih vsak predstavlja določeno panogo. V naslednjem bomo zgoščeno podali dejavnost teh enot v preteklem letu.
Sektor za brezžične zveze
Sektor je stalno delal za tovarni Naprave in Elektronika, občasno pa za Elektromehaniko in Usmernike. Proste kapacitete je usmeril pretežno v razvoje, iz kutvrili bo tudi sledila proizvodnja v Iskri.
daljnovoči, naprave za prenašanje izbiralnih impulzov in napravo za hitro distančno zaščito. Začel je raziskovati probleme prenosa informacij po 380 kV daljnovodih.
Oddelek za relejsko tehniko je poleg izdelave specialnih posrednikov

Profesionalna kratkovalovna mornariška SSB sprejemno-oddajna naprava.
V	oddelku za elektronske merilne instrumente je bil razvoj osredotočen na program „Kosmeier“ in na avto-električne merilne instrumente, vse za tovarno Elektronika.
Laboratorij za antene je razvijal antene za področji 160 in 400 MHz ter specialne antene za avioniko. Ker v ZPI ni proizvajalca profesionalnih anten, jih je izdeloval laboratorij sam s pomočjo kooperantov V programu so bile tudi kretnice in filtri za VHF/UHF.
Oddelek za maloserijske izdelke je sodeloval s tovarnama Naprave in Elementi ter z IC na razvoju in proizvodnji telefonskih linijskih priključnih in zaščitnih elementov. Na novo je razvil kabelsko linijsko opremo po zahtevah ZJPTT.
Oddelek za kratkovalovne zveze dela za Elektroniko Horjul na programu SSB zvez. Razvitje mornariško postajo OM 5 in model večkanalne postaje RT 20. SBK je delno financiral raziskave močnostnih linearnih ojačevalnikov.
Oddelek je tudi dokončal serijo malih postaj RT1T4 in napajalnikov N D 08 po naročilu IC.
V	oddelku za ultra kratkovalovne
zveze je bil dosežen atest ZJPTT za enokanalno postajo za usmerjene zveze UKM-8-2d. Oddelek je delal še na postajah za 470 MHz in na dopolnitvah prejšnjih razvojev, vse za tovarno Naprave.	t
Oddelek za usmerjene zveze je izdelal projekt sistema RRS 3 ter ga predal uporabnikom. Končan je razvoj osnovne variante (400 MHz) malo-kanalnega sistema RRS 2 in po dogovoru s tovarno Naprave in IC je izdelana preskusna serija teh naprav. Oddelek nadaljuje s preskusno serijo letalske radijske postaje, ki jo bosta proizvajala TEN in TUN.
Oddelek za digitalne zveze je razvil frekvenčne sintezatorje za napravo RT20 in za izvedenke postaje UKM8 ter začel raziskave digitalnih komunikacij za Elektromehaniko.
Sektor za žične zveze
Oddelek za telegrafijo je-za tovarno Naprave delal na simultani in progovni telegrafiji. Prireditev obstoječe faksimile naprave za evropsko tržišče še ni gotova. Za merilnik telegrafskega popačenja je sklenjena pogodba za proizvodnjo. Oddelek je veliko sodeloval s proizvodnjo in pudajo pri akvizicijskih akcijah za telegrafijo in faksimile.
V	oddelku za telefonijo je bil zaključen razvoj delov za sistem SOVA za Naprave. Oddelek je pomagal pri razvoju radiorelejnih sistemov RRS2 in RRS3. Sodeloval je s tovarno pri uvajanju proizvodnje sistema SOVA.
Oddelek za elektrarniške telekomunikacije je razvijal asortiment dodatkov k osnovni aparaturi, kot n.pr. spojne naprave za priključitev na
ISKRA
Številka 16 - 27. april 1974
za razne naročnike osvojil mešano relejsko-polprevodniško tehnologijo za posredovalne naprave in z njo začel razvoj le-teh za sistem SOVA.
Laboratorij za filtre je razvijal filtre za razne naročnike v ZZA in izven njega. Raziskuje aktivne filtre v sodobni tehnologiji.
Skupina oddelka prototipne proizvodnje za elektrarniške aparature, radarje in posebne enote je bila z naročili in delom dokaj preskrbljena. Proizvodnja aparatov faksimile pa je praktično prenehala zaradi izpada naročila za ameriško tržišče.
Sektor za elemente
Sektor le občasno razvija za tovarne ZPI, več pa za lastno proizvodnjo, ki pa ne konkurira tovarnam, ampak dopolnjuje njih asortiment.
Oddelek za kondenzatorje in filtre je razvil nekaj tipov omrežnih filtrov za večje tokove, visokonapetostne kondenzatorje 110 kV in nekaj/iltrov ter drugih elementov za odpravo ra-diofrekvenčnih motenj na avtomobilih.
Kemični laboratorij je delal na raziskavi elektrolitskega papirja za grafične komunikacije in po naročilih izdeloval že vlečene proizvode, kot
n.pr. maso za cementiranje žičnih uporov, puferske raztopine, spajkalne vode, zalivke ipd. Kot glavno storitveno dejavnost je izvajal galvanizacijo z žlahtnimi kovinami.
Oddelek za aplikacijo plastičnih mas stalno preskuša nove umetne snovi in s temi izkušnjami opravlja razvoj in storitve za druge oddelke 1R1 in za tovarne ZPI. Tudi v pretečenem letu je oddelek za te naročnike rešil niz problemov površinske zaščite, inkapsulacije, izoliranja, impregniranja in izdelkov iz umetnih snovi.
Oddelek za elektromehanske sestavne dele in tračna jedra je razvil nekaj tipov vrtljivih in premočrtnih žičnih potenciometrov. Pri maloserijski proizvodnji navitih transformatorskih jeder toroidne ali C oblike je oddelek zboljšal tehnološke postopke in opremo.
Sektor za električne aparate
Sektor za električne aparate je bil sestavljen v začetku 1973 iz tistih oddelkov,, ki so opravljali dela za tovarno Aparati.
Oddelek za elektromehanske releje in zaščito je dokončal pomožni rele z visoko kontaktno zmogljivostjo in konstrukcijo releja za tiskana vezja. Ostale naloge so bile oddane tovarni v tistih fazah, do katerih so bile izvršene. Veliko dela je bilo pri izdelavi variant in sprememb na obstoječem tovarniškem programu.
Oddelek za električna krmilja in regulacije je izdelal proizvodno dokumentacijo za krmilja raznih obdelovalnih strojev, nekaj v svoji tehnologiji, nekaj pa v tehnologiji Simatic. S sodelovanjem FE je razvil regulator za motorje do 25 kW. Dokončana sta bila krmilna omara in totalizator za kegljišča - Vollmer.
Oddelek za varjenje je opravil večino nalog, ki so bile v planu za tovarno Aparati—SVN: prenosni pol-avtomat, EPP avtomat, plazemsko varjenje, razni gorilniki, obračalne naprave ipd. Po dogovoru s tovarno je oddelek izdeloval tudi unikate specialnih avtomatov za varjenje.
Sektor za avtomatizacijo
Organiziran je bil v začetku leta 1973 iz tistih oddelkov bivših sektorjev za avtomatizacijo v energetiki in avtomatizacijo v industriji, ki niso delali za tovarno Aparati, ampak so se financirali z lastnim razvojem in proizvodnjo. Priključila sta se jim4 še oddelek za inženiring in oddelek za fluidno avtomatiko bivšega tehnološko projektivnega sektorja.
Naprava za usmerjene zveze (400 MHz) za prenos 24,60 telefonskih kanalov RRS 2 - FM 400.
Naprava za razdeljevanje, meritve in kontrolo modulacij za radiodifuzne oddajnike. Razvita in izdelana je bila zd firmo Siemens.
V	oddelku za inženiring in special- visoko profesionalnega letalskega pre-no opremo je bila glavna naloga linija tvornika. Oddelek je poleg tega oprav-za montiranje in preskušanje radiator- Ijal projektivno in ponudbeno dejav-jev. V vibracijski tehniki je bil razvit nost za tovarno in IC.
težji tip cevnega dozatorja. Poleg . Oddelek za električna ročna orodja dobav indikatorjev nivoja po naročilih je delal izključno za tovarno Elektro-je bil razvit eksplozijsko varni indika- mehanika. V razvoju so bile različne tor'1jlvoja-	izvedbe vrtalnih strojev, med njimi
Oddelek za fluidno avtomatiko je tudi bastlerski, z elektronsko regula-za tovarno TIO za katero izključno cijo vrtljajev, ročne škarje, krožne dela, izvedel dopolnitve in rekonstruk- - žage, skobelnik, brusilniki nov cije na osnovnem'programu cilinder- UNI-motor in razne adaptacije ter skih grup, na mikrorazvodnikih in variante obstoječih strojev. V teku je ventilih. Izvršen je bil razvoj za hidrav- bilo vsklajevanje programov s PER-lično-pnevmatsko opremo različnih LES in SKIL. Zaradi rastoče kom-kupcev s področja transporta in obde- pleksnosti področja je oddelek v lovalnih strojev.
V	oddelku za telemehaniko je skupina za razvoj dokončala napravo za vršno obtežbo in sodelovala s proizvodno skupino, ki je spustila v obratovanje nekaj zvez s telemehanskimi aparaturami. Proizvodnja je izdelala tudi nekaj manjših serij relejskih kombinacij po dogovoru z IC in tovarno Aparati.
Oddelek za procesne sisteme je nadaljeval z izgradnjo sistema za naftno polje Žutica. Intenzivno je delal na sistemu za povezavo telemehanike TME in računalnika CDC 1700 za DEM.
Oddelek za informatiko je dokončal za tovarno Naprave filterska polja za aparature MM RRU 800-2000 ter delal na novih frekvenčno in časovno multipleksiranih telemehanskih sistemih.
Oddelek za avtomatizacijo elektrarn je opremil nekaj objektov z napravami za pozicioniranje zapornic in z avtomati za zagon in ustavitev generatorjev. S pomočjo SBK razvija še ostale naprave začrtanega programa.
Oddelek za industrijsko tehtanje je s pomočjo SBK razvijal dozirno tračno tehtnico z integriranimi vezji ter izdelal nekaj proizvodov s tega področja.
Samostojni oddelki
V	oddelku za elektroakustiko je bil	glavno nalogo laserski instrument "
končan razvoj mešalnih miz, kontrol-	izdelal poskusno serijo. Pri nalogi,Tenih aparatui za radiodifuzne oddaj-	likon za tovarno Elektromehanika so
nike in mešalnih naprav AIM ter od	tehnične težave in zato zakasnitev
vsega tega dobavljeno po nekaj kosov glede na plan. SBK je sofinanciral raz-naročnikom.	iskovalne naloge: dvofrekvenčni inter-
Oddclek za avtoclcktriko je delal ferometer, optični pomnilnik, elek- | izključno za tovarno Avtoelektrika. Irična defleksija, tanke plasti. Razvita Izdelal je variante alternatorjev in sta bila dva nova He-Ne laserja, PLlO zaganjalnikov za različne moči in raz- in PL.7.
lična vozila, delal na elektronskem Oddelek za študij dela je naredil za regulatorju, konstruiral variante avto- dejavnost I ZPI nekaj razvojnih nalog električnih delov za razne kupce in s področju merjenja dela po planu za obdeloval razne študije kritičnih sesta- leto 1973 in dokončal nekaj zaostalih vov. S financiranjem SBK je izdelal	iz leta 1972. Uvajanje merjenja dela v
študije prostorskih vibracij in drugih	tovarnah TGA, Aparati in Elektro-
faktorjev kvalitete in zanesljivosti mehanika je v začetnih fazah. Odde-avtoelcktričnih izdelkov.	lek je delal tudi na uvajanju WF siste-
Oddelck za usmerniške naprave je ma pri zunanjih naročnikih, delal izključno za tovarno Usmerniki. V Centralnih delavnicah so bile Glavni program so bile tiristorske zahteve po storitvah vse leto večje kot usmerniške naprave za različne nape- kapacitete, razen v ročni delavnici, tosti in tokove, največ za telefonijo. Ozka grla. so predvsem v rezkanju in Zraven je .izdelal razne regulacijske, struženju, fivktuacija je vflika. krmilne in upravljalne podsisteme,
polnilnike ipd. Končan je bit razvoj	(nadaljevanje na 5. strani)
močni ekspanziji.
Vrtalni stroj VS 113 4 A.
Oddelek za elektroontiko ie za




ISKRA - MEHANIZMI, LIPNICA
Se enkrat večji izvoz
O LETOŠNJI PROIZVODNJI ODGOVARJA DIREKTOR TOZD MEHANIZMI - LIPNICA - DAMIJAN HAFNER
Kako ocenjujete letošnjo proizvodnjo?
Vrednost letošnje proizvodnje v prvem trimesečju je v TOZD Mehanizmi v Lipnici v primerjavi z lansko kar za 58 % večja. Izvoz je narasel za 100%, kar znese 572.922 USA dol. Fizični obseg plana je letos večji za 56 %, kar je glede na stalno vsakoletno povečevanje plana tovarne zelo težka naloga. Brez novega objekta (po planu bi moral biti dograjen letos) je ne bo mogoče izvršiti.
„Kje so še ovire za izvršitev plana? ”
..Velike težave imamo zar^j nepravočasne dobave materiala. Menim, da bi morali uvesti neke sankcije in se zavzeti za osebno odgovornost tistih, ki so za to zadolženi. Večno ne moremo poslušati izgovorov, da za to ni denarja."
f	X
ISKRA - Industrija elementov in zabavne elektronike Ljubljana, Steg-
v a b i k sodelovanju:
PROGRAMSKO-1NVESTI-CIJSKI SEKTOR, Ljubljana, Stegne
TEHNIČNEGA RISARJA - za delo v konstrukciji
Pogoj: vsaj 3 leta prakse, tečaj za tehnične risarje
TOZD ELEKTROLITI - Razvoj Ljubljana, Stegne 17
KONSTRUKTERJA - za konstruiranje naprav, orodij in opreme Pogoj: 4 leta prakse, srednješolska izobrazba
TEHNIČNEGA RISARJA - za risanje naprav, orodij in opreme Pogoj: 2 leti prak.e, uspešno opravljen tečaj tehničnega risanja.
Pismene vloge sprejema kadrovska služba - Ljubljana, Stegne 17.
V--------	--------------J
„Čemu pripisujete te težave pri nabavi? ’’
..Subjektivni in objektivni dejavniki so pomešani. V končni fazi pa so v edno prizadeti samo neposredni proizvajalci in to stanje moramo nujno spremeniti!"
„Kdaj bo dograjen novi obrat? ”
„V dokaj kratkem času nam je uspelo dobiti vsa potrebna dovoljenja, pri čemer nam je precej pomagalo razumevanje Občinske skupščine Radovljica. Obrežni zid ob potoku že gradimo, kar sta nam finančno omogočili Vodna gospodarska skupnost Kranj in občina Radovljica. Pričetek gradnje samega objekta pa še ni določen zaradi nejasne finančne situacije. V kratkem bo sestanek, na katerem nameravamo stvari dokončno razjasniti; nekako v maju bi pričeli z gradnjo. Zavzemamo se za to, da bodo izvršeni sprejeti zadevni sklepi."
V. B. R.
Raziskave — temelj napredka
(nadaljevanje s 4. strani)
Splošno tennični sektor
Sektor je z izjemo konstrukcije embalaže in reprografske službe v celoti delal za dejavnost 1 ZPI. Plan dela je odobrila komisija PO ZP za dejavnost 1 in 2, ki je tudi nadzirala ovajanje.
Oddelek za standardizacijo je obdeloval splošne standarde, standarde s področij AOP, elektrotehnike, stroj-0|štva, kovinskih in nekovinskih gradiv, površinske zaščite in orodij, tipizacijske liste in barvne karte. Skupaj je izdal 220 novih in 186 spre-oienjenih dokumentov z navedenih Področij.
Služba za industrijsko lastnino je nadaljevala s posredniško vlogo med organizacijami ZPI in pristojnimi domačimi in tujimi patentnimi organi.
je v preteklem letu vložilo 15 Patentnih prijav v Jugoslaviji in 3 v mozemstvu.
Oddelek se je močno angažiral za .rSo uveljavitev SIL v okviru ZPI in |niciral revizijo interne regulative o mdustriiski lastnini v ZPI.
Glavno delo oddelka za informativno dokumentacijo je analitična obdelava člankov in knjig po sistemu za računalnik SAIDC. Iz tega gradiva je bilo izdanih 10 preglednih biltenov. Služba odgovarja tudi na specialna Vprašanja — selektivne informacije. Oddelek s sofinansiranjem SBK še dalje razvija ta sistem.
Služba za KTD, klasifikacijo in oštevilčenje nadaljuje z uvajanjem kompleksne tehnične dokumentacije (KTD) v organizacije ZPI. V ta namen opolnjuje sistem oštevilčenja za raz-hčne skupine materialov in izdelkov.
Oddelek za konstrukcijo embalaže ■ izdelal za organizacijo ZPI 119 okumentacij in prototipov lesene, artonske, stiroporne in kombinirane ^ibalaže.
Reprografska služba skrbi za razmnoževanje dokumentov v offset, hcliografsid, Xerox in ciklostil teh-
niki. Oddala je ca. 4 milijone kopij A4. Opravljala je storitve še za nekatere druge organizacije ZPI.
Sektor za meritve in kvaliteto
Delo sektorja sta oteževala predvsem dotrajanost in pomanjkanje merilne opreme. Pomanjkanje kadrov preprečuje ekspeditivnost storitev.
Oddelek za raziskavo kakovosti in zanesljivosti je izvedel 245 tipskih preskusov v okviru dejavnosti 1 ZPI in 72 preskusov po posebnih naročilih ter 105 drugih meritev in preskusov. Za nekaj teh je bil izdan tudi atest o varnosti, za kar smo pooblaščeni. Skupina za raziskave zanesljivosti je dokončala dolgotrajne meritve na 29 vzorcih uporov. Izdelala je sistem za meijenje in računalniško obdelavo upornosti in preklopnih časov pri relejih. Sektor je dopolnjeval interni priročnik za zanesljivost in kvaliteto, objavljal članke v strokovni periodiki, imel referate na ustreznih zborovanjih in sodeloval v mednarodnih strokovnih odborih (IEC, CEE, JEK ipd.).
Oddelek za raziskave radiofrekven-čnih motenj je pooblaščen za izdajo atestov RSO in za homologacijo motornih vozil glede RFM ter je po obsegu poslovanja največji v državi. V pretečenem letu je opravil okrog 700 preskusov in izdal 460 atestov. Raziskuje in izpopolnjuje tovrstne meritve in redno sodeluje v ustreznih mednarodnih odborih (CISPR)
Oddelek za vzdrževanje in umerjanje merilne opreme ima servis za Hewlett &, Packard, Brviel Kjaer, RET in Zellwegcr. Za ZZA pregleduje, popravlja in umerja vse instrumente -v lanskem letu 605 posegov. Za zunanje naročnike je bilo popravljenih 308 instrumentov. Bilo je opravljenih tudi precej verifikacij merilne opreme, ki jo uporabljajo proizvodne organizacije pri proizvodnji opreme za JLA, Stane Jenko
Naši letošnji načrti
(nadaljevanje s 3. strani)
NABAVA NA DOMAČEM TRGU
Pri porastu proizvodnje za 32 % sie bo vrednostni obseg domačega materiala za to proizvodnjo povečal za 27 %. Nastalo razliko bi morali pokriti z uvozom, vendar v načrtu tega v celoti ni. Skupna nabavna vrednost za domače in uvožene materiale bo namreč povečana za 37 %, kar je več od predvidenega povečanja obsega proizvodnje, je pa pri tem zanemarjeno hitro naraščanje cen materiala. Predvideno je, da bo na domačem trgu za potrebe proizvodnje nabavljenega 53 % vsega reprodukcijskega materiala.
UVOZ
Področje uvoza vsekakor terja tenu I te ukrepe v iskri, ki ima v inozemstvu nad 2.000 dobaviteljev. Treba bo korenito pretehtati nabavne pogoje, skoncentrirati naročila in tako z večjimi količinami pri manjšem številu dobaviteljev zagotoviti ugodnejše nabavne pogoje in s tem skrčiti motnje v preskrbi z reprodukcijskim materialom.
V ZP se bo nabava uvoznega reprodukcijskega materiala letos povečala za okrog 44£, pri čemer ne bo bistvenih sprememb v regionalni razporeditvi predvidenega uvoza.
dukcijskega materiala, navzgor pa gredo tudi njegove cene.
V letošnjem izvoznem načrtu je že zajeta realizacija Iskrine zunanjetrgovinske politike — doseči posebno ekspanzijo na tržiščih držav v razvoju in SEV, pri čemer je na ta področja prodor Iskre hitrejši kot na zahodna in sicer za 68 % v države v razvoju in za 46 % v države SEV.
Investicije
Letošnja investicijska vlaganja bodo doslej največja in bodo znašala
478,5	milijonov dinarjev, oz. 43,4% več od lanskih, ki so prav tako bila izredno visoka. Največja postavka pri tem je oprema, za katero bo vloženih 60 % sredstev, medtem ko bodo objekti porabili 39 %, ostalo pa 1 % sredstev.
Ta vlaganja zajemajo: v Elektromehanski — v telekomunikacijah za-ključna'dela, v lakirnici in v Mehanizmih v Lipnici, v IEZE: v obratih Upori, Žarnice, Elektrolitski kondenzatorji v Mokronogu in za TV proizvodnjo v Avtomatiki, v Aparatih za rekonstrukcijo obrata SVN, v Avto-elektriki za obrat malih zaganjalnikov, v Kondenzatorjih za novi obrat v Črnomlju ter v Iskra Commerce za poslovno stavbo.
Bilanca finančnih sredstev in obveznosti
ostale pa bodo morale poseči po amortizaciji.
Celotni dohodek
Celotni dohodek ZP je seštevek celotnih dohodkov vseh TOZD in drugih organizacij, ki ga sestavljajo in je za letos predviden za 32,4 % večji od lanskega. Ob povečanih materialnih in drugih stroških ter ob položaju cen reprodukcijskega materiala na eni in naših prodajnih cen na drugi strani, je načrtovan dobiček, ki naj bi letos dosegel 3 % celotnega dohodka ZP. Ta odstotek je v zadnjih 5 letih najnižji in še je vprašanje, če ga bo ob naštetih gibanjih mogoče doseči. Kljub temu pa nobena izmed organizacij ZP ni predvidela izgube v letošnjem poslov* nem letu.
Delilno razmerje
Delilno razmerje določa odnos med osebnimi dohodki in skladi. V letošnjem gospodarskem načrtu ZP bo delež za sklade nekoliko nižji v primerjavi z deležem v prejšnjih letih in sicer bo razmerje takole: za sklade bo odpadlo 20,2 %, za osebne dohodke pa 79,8 %.
Prispevki za skupne sklade in službe
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
Delež domače prodaje Iskrinih izdelkov bo letos znašal 51 % celotne proizvodnje in bo manjši spričo močno povečanega izvoza. Na Iskra Commerce bo odpadlo okrog 65 %, kar je nekaj manj kot lani, skupno z izvozom pa bo Iskra Commerce posredoval 72 % vse prodaje. Pri tem bodo največji delež predstavljali izdelki za široko rabo, največ izdelki zabavne elektronike, nadalje izdelki s področja telekomunikacij, bolj umer jena pa bo rast prodaje ostalih izdelkov. Vsi ti podatki veljajo za prodajo zunaj organizacij ZP, ne pa prometa med organizacijami, ki bo po načrtu dosegel le 2,5 % celotne prodaje.
IZVOZ.
Organizacije ZP bodo letos za pokrivanje vseh obveznosti potrebovale 215,42 milijonov dinarjev, ustreznih sredstev za plačilo svojih obveznosti pa bodo zbrale 357,12 milijonov dinarjev. Večje obveznosti od pričakovanih virov bosta imeli dve organizaciji, le osem organizacij bo svoje obveznosti lahko pokrilo iz dobička.
Samoupravni sporazum ZP Iskra določa, kako TOZD sofinancirajo tiste sklade in službe, ki so namenjeni skupnim potrebam ZP. Tu gre za rezervni sklad, sklad za znanstvene raziskave, za marketing dejavnost, za osvajanje tujih tržišč, za splošno tehnično dejavnost, za sklad za kadre in za skupne služb.
ISKRA ENG1NEERING ZA AKUSTIKO, KRANJ
Z večjo proizvodnjo na tuja tržišča
Usmeritev v še večji meri v izvoz je Iskra osvojila z vso doslednostjo. Dokaz za to je vsakoletni porast za četrtino tako, da bo po načrtu letošnji za 37 % večji od lanske izvozne realizacije. Dosegel bo vrednost okrog
53,5	milijonov dolarjev. Tako bo naša rast izvoza 4 krat večja od predvidene v Jugoslaviji, ki bo dosegla 9 - 10%. Čeprav je tolikšno povečanje na hitro videti kot pretirano, pa vendarle načrt temelji na realnih tržnih ocenah, za kar govori tudi dejstvo, da so bile že v letošnjem januarju z zaključki konkretnih izvoznih poslov potrjene štiri petine našega načrtovanega izvoza.
K takšnemu izvozu pa največ prispevajo Elektromehanika, IEZE, Elektromotorji, Aparati in Instrumenti. Znižal se bo izvoz EMO, ker so prodajne cene za posodo (92 % njenega izvoza) na tujih tržiščih za tretjino nižje od lani doseženih domačih.
Kljub visokemu ižvozu pa bo Iskrina devizna bilanca predvidoma negativna, ker sc bo povečeval uvoz repro-
Obrat elektrolitskih kondenzatorjev v Mokronogu, ki je lani postal samostojna temeljna organizacija združenega dela IEZE, je slednjič prebolel težave, ki so ga dušile v preteklem obdobju Letos načrtujejo za 30 % večjo proizvodnjo od lanske in v prvem trimesečju so te svoje obveznosti izpolnili. Dobili so potrebne kredite za rekonstrukcijo tako, da v oktobru pričakujejo novo opremo, do takrat pa bodo opravili potrebno adaptacijo prostorov. Tako se tej TOZD odpirajo fH)go/i za večji obseg proizvodnje in boljše poslovanje, vendar o tem več prihodnjič, po razgovoru z direktorjem. Na sliki: montaža visoko voltnih elektrolitskih kondenzatorjev.
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja vodja oddelka Iskra Engineering za akustiko VLADO OGRIS
V Iskrinem Engineeringu za akustiko (obrat Iskrine tovarne Sprejemniki" Sežana) v Kranju imajo zelo pester in zanimiv proizvodni program.
Ta obsega izdelavo individualnih oja-čevalnih naprav za potrebe tovarn, šol, športnih objektov, gledališč, za JLA, plovne objekte, železniške postaje, itd. En del programa je usmerjen v proizvodnjo konferenčnih in snemalnih naprav, nadalje onih za simultano prevajanje ter učenje tujih jezikov.
Smer zase so industrijski interfoni, namenjeni za industrijo in železnice.
V zadnjem času izdelujejo tudi ojače-valne naprave za železniške vagone.
Trenutno izpolnjujejo dogovor z grškimi in poljskimi železnicami. V teku letošnjega leta bodo s svojimi proizvodi opremili še zagrebško železniško omrežje.	nameravajo preusmeriti na engineering
Izdelavo enostavnejših ojačevalnih za področje zahtevnejših del - gleda-naprav bodo predvidoma prepustili lišča, manjše študije lokalnih radijskih matični tovarni v Sežani. Sami pa se postaj, simultano prevajanje, učenje
tujih jezikov, konferenčne, vagonske in druge ojačevalne naprave.
Če bi hoteli zadostiti vsem potrebam trga, bi dosegla proizvodnja vrednost 130 milijonov S din. Trenutno pa ta dosega šele vrednost 50 milijonov S din. Glavna ovira na poti k želenemu povečanju proizvodnje je* pomanjkanje kadrov vseh strokovnih profilov. V sedanji sestavi naredi kolektiv mesečno tudi do 700 nadur; ljudje so preutrujeni. Potrebovali bi vsaj še 15 ljudi, da bi delo normalno steklo. V obratu bi bili najbolj veseli elektro-inženirja (šibki tok) za prostorsko akustiko, nadalje konstruktorjev za strojno in elektrostroko (šibki tok) s srednjo strokovno izobrazbo. Razen teh bi potrebovali še sposobnega VK organizatorja za organizacijo proizvodnje v delavnicah, 5 ali 6 montažerjev z opravljeno poklicno šolo elek-trostroke (šibki tok), 2 tehnična risarja ter PKV delavke za spajkanje tiskanih vezij in izdelavo žičnih oblik.
Engineering za akustiko poskuša prodreti na tržišča neuvrščenih držav in se s podjetji z Malte že dogovarja za opremo gledališč. Zelo sc tudi zavzema za uspešen nastop na arabskih tržiščih, predvsem za opremo naftne industrije, kjer so še velike neizkoriščene možnosti.	V.B.R.
M
POR TRETI IS KR A SE V
Franc Eržen
Enainštiridesetletni France Eržen, šofer tovornjaka s prikolico v Elektromotorjih, je visok, živahen mož, beseda mu gladko teče, kakor volan v njegovih spretnih rokah. Prosili smo ga, naj nam kaj pove o sebi. Takole je povedal:
„Dvajset let sem v tovarni in prav toliko časa sem šofer. Delo sem imel tako raznoliko, da bi se najbrž čudili in shiejali, če bi vam naštel vse tovore, ki sem jih vozil. Prva leta sem vozil ljudi „na šiht“, vmes pa prevažal v eno smer izdelke, v drugo pa material za proizvodnjo. Hiteti je bilo treba, včasih sem bil kregan na obeh straneh.
ISKRA-NAPRAVE, LJUBLJANA
Vozil sem srečno. Doslej sem prevozil s tovarniškimi vozili 936.000 kilometrov, letos ali v začetku drugega jih bo milijon. Marsikaj sem doživel ta čas. Ali si predstavljate, kako sem se počutil, ko mi je v ovinku nasproti vozila Nemka in „zijala nazaj" ter šla naravnost vame. Jaz pa v jarek in -vse se je končalo srečno. Doslej sem še brez karambola, zato sem že trikrat dobil uro za nagrado. Vse tri od TAM, ker sem z njihovimi vozili prevozil rekordno število kilometrov brez generalnega popravila.
Nesreč res nisem imel,- le tu in tam sem plačal možem postave po pet „jurjev". Pa ne velikokrat. Smolo — ali če hočete srečo - sem imel, ko mi je dvakrat ostal odlomljen volan v rokah. Pa se je le srečno končalo: na kolesih, čeprav v jarku.
Saj bi vam še kaj povedal, pa se mi mudi v Velenje," je zaključil čisto po šofersko.
Uspešen proizvod
PRVA RELEJNA UKV POSTAJA
V četrtek, 22. marca 1974-smo v tovarni izdelali prvo relejno UKV postajo tipa UKF8-2D/R. Poznavalci UKV panoge se zavedajo, da je to pomembna prelomnica v tej panogi. Želimo pa tudi, da bi se zavedal pomembnosti tega dogodka ves kolektiv.
Dupleksne UKV postaje so najpomembnejši element vsake zahtevnejše UKV mreže. Že doslej nismo mogli brez dupleksnih postaj, vendar jih nismo bili sposobni izdelovati. Za naše potrebe jih je izdeloval ZZA (IRI). Težave smo imeli že pri prodajanju takih mrež, saj je bilo zelo težko usklajevati dobavne roke naših serijskih izdelkov s specifično opremo, ki jo je izdeloval IRI. Montaža in puščanje v obratovanje UKV mrež je bila prav tako težavna, saj je bilo potrebno vedno pošiljati na teren dve ekipi. Največje težave pa smo vsekakor imeli pri vzdrževanju, servisiranju in popravilu UKV mrež, ker kupec največkrat ni bil zadosti strokoven, da bi lokaliziral napako. Brez velike mere razumevanja in sodelovanja, včasih pa tudi hude krvi, seveda ni šlo.
Dupleksna UKV postaja tipa UKF8-2D je uporabna kot relejna, centralna, fiksna ali telefonska, kar omogoča dodatna oprema. Postaja je tako po električnih, kot tudi po mehanskih lastnostih enakovredna konkurenčnim izdelkom inozemskih proizvajalcev, v Jugoslaviji pa smo dober korak pred ostalimi proizvajalci. Telefonsko izvedbo te postaje smo že atestirali pri ZJPTT, kar pomeni, da bomo te postaje lahko proizvajali najzahtevnejšim kupcem, to je PTT podjetjem, ki bodo vključevala te postaje v avtomatsko telefonsko omrežje.
Prodajna cena UKF8-2D znaša od ca 25.000 din do ca 35.000 din, odvisno od tipa postaje, oziroma dodatkov. V letu 1974 planiramo izdelavo 430 kosov postaj, najrazličnejših izvedb.
Marsikoga bo zanimalo, s kakšnimi težavami smo se srečevali pri uvajanju te proizvodnje. Prvotno smo planirali izdelavo prvih kosov v septembru 1973, vendar je malo zakasnil razvoj, malo pa naše službe. Še danes pa proizvodnja ne razpolaga s potrebnimi instrumenti za umerjanje kretnic. Instrumenti so obljubljeni še v tem mesecu, do takrat pa nam bo kretnice
umerjal IRI. Trenutno imamo vse pogoje za dokončno izdelavo prvih 30 kosov, za preostalo količino pa je večina pogojev že izpolnjena, vendarle pa plana ne bomo ujeli pred septembrom.
Izdelava prve relejne postaje je resnično pomemben dogodek. Vseeno pa ni bilo časa za. proslavljanje, saj so bili vsi, ki so prispevali svoj delež, preveč zasedeni. Izdelati ah dodelati bi morali namreč v izjemno kratkem roku ca 400 UKV postaj za 30 kupcev. Od akcijskega sestanka koncem februarja pa do konca marca nam je uspelo izdelati ah dodelati dobro tretjino zahtevane količine, za kar so bili potrebni izjemni napori vseh služb, saj je normalni pretočni čas za to količino kar trikrat daljši od doseženega.
Naša prva relejna postaja je bila izdelana 22. marca, 25. marca pa je že obratovala v mreži SGP Saraje o s 37 mobilnimi postajami in 10 hksnimi postajami tipa UKM-8. V Sarajevu se je 26. marca pričel kongres ZK Bih, SGP Sarajevo pa je bilo zadolženo za transport delegatov kongresa. Učinkovitost njihove taksi službe je v veliki meri pogojevala kvalitetna UKV mreža. Naročilo smo prejeli šele koncem februarja, kljub temu pa je proizvodnji ob dobrem sodelovanju vseh služb uspelo izdelati vse potrebno do 22. marca.
IC montaža je pričela z montažo anten in nosilcev postaj v torek, 19. marca, pri pregledu opravljenega dela v četrtek pa smo ugotovili, da dela ne bodo opravili pravočasno. Zato smo v petek poslali v Sarajevo našo ekipo treh ljudi, ki so skupaj z IC montažo (2 človeka) pravočasno zaključili z delom. Za informacijo navajam normativ IC za montažo ene postaje: 20 ur! Poleg montaže pa je naša ekipa v celoti prevzela organizacijo montažnih del, umerjanja v mreži in kontrolo delovanja vseh postaj.
Marsikoga bo zanimalo, kaj vse smo v tej naglici zagreših. Za merilo nam lahko služi zapisnik o prevzemu mreže, ki je poln pohval. ŠGP narti zameri pravzaprav le to, da nismo skupaj s postajami dobavili tudi spremne dokumentacije. Saj poznate probleme, kot npr. tipkanje, risanje, kopiranje itd.
Kljub temu pa si tako pohvalnih zapisnikov še želimo, saj so dokaz naše zrelosti na UKV področju.
Mimogrede naj omenim še eno zanimivost pri tej mreži. Na naš spo-
Gledališka komuna
Mislim, da ni delovne organizacije v Sloveniji, ki bi dajala svojim štipendistom abonmaje. To je dokaz pozornosti Iskre do svojih bodočih kadrov.
Z gledališko komuno je bilo na voljo v sezoni 72/73 v Drami in Operi 264 abonmajev. V letošnji sezoni so med študenti podelili 110 abonmajev. Za prihodnje leto načrtujemo 150 abonmajev.
Predstave so dobro obiskane in tudi zanimanje za abonmaje je veliko. Pozornost velja tako Drami, kakor Operi, saj sta to osrednji hiši v našem kulturnem prostoru.
Ob tem še mi je utrnila misel, da bi lahko omogočili oglede predstav v malih gledališčih, ki imajo do sto
sedežev. Aktualna in napredna gledališča, kot so Mala drama, Glej in Pekarna, bi lahko bila dobra dopolnitev. Za to dejavnost pa bi lahko pritegnili Klub štipendistov ZP ISKRE.
Do sedaj smo si ogledali štiri predstave, ki odražajo dramsko dejavnost Drame.
Velika puntarija je freska upora in se odlikuje po dobri igri vseh igralcev.
Opereta je zanimiva, toda večina si želi razigranih komedij.
Ljubezenski koncil mi ni pomenil nič posebnega. Zanimive so bile reakcije publike. Fedra je grška tragedija, ki pa sem jo razumel samo zato, ker sem vsebino bral že prej.
Še nekaj mnenj o Iskrinih abonmajih:
BERNARD HERMAN: Abonmaja nisem dobil, pa čeprav bi ga želel imeti. Mogoče bom imel drugo leto možnost, da ga dobim.
BRANKO" MIHOVILOV1Č: Abonma imam v Drami in moram reči, da je to lepa poteza Iskre. Ogledal sem si prav vse predstave, kajti za gledališče se vedno najde dovolj časa. Takšna dopolnitev je koristna, kajti vsak tehnično izobražen človek mora biti tudi kulturno izobražen.
Na tem mestu se zahvaljujem Sindikatu- ZP ISKRE in Referatu, ki sta omogočila nabavo abonmajev. Ta pozornost se bo dobro obrestovala, saj zagotavlja razgledane nove kadre.
-SG-
drsljaj je do zadnjega trenutka upala naša konkurenca, vendar ga ni dočakala.
Kljub temu, da smo danes že sposobni serijsko izdelovati dupleksne postaje za dvometersko področje, pa še vedno velja, da se nahajamo v prehodnem obdobju. Vendar so naše perspektive na UKV področju jasneje začrtane kot kdajkoli prej. Že v letu 1974 bomo razpolagali z našimi serij-
skimi izdelki UKM8-4, UPM 801-813, UKM 18 in UKM 28, v letu 1975 pa še s postajami iz 0,7 meterskega področja.
Poznavalci UKV panoge so ugotovili'da smo letos že v prvih treh mesecih dobavili kupcem več postaj kot lani v celem letu. Kljub obilici dela, pa je čutiti zadovoljstvo in željo, da bi nadaljevali z enakim tempom.
Rapsodija tehnike
V petek, 5. aprila, si je skupina 67 štipendistov ogledala tovarno na Otočah in v Laborah. Ekskurzija je pomenila zaključek predavanja o Metaconti IOC, ki je bilo pred nekaj tedni na Fakulteti za elektrotehniko.
Predavanje in ogled tovarne sta se medsebojno dopolnjevala tako, da smo dobili popolno sliko o delu v tovarni in samem izdelku avtomatski telefonski centrali.
Šele sedaj smo spoznali popolno dognanost operacij, natančnost dela in zanesljivost ter kvaliteto izdelka Metaconta 10 G. Zapažanja nas vseh so se zaokrožila v strnjeno in celotno misel, ki je govorila, da je ta obrat s svojo tehnologijo in napredkom sposoben vplivati na razvoj industrije v Sloveniji. Tovrstna tehnologija dela vnaša novosti v proizvodnjo, kot je work faktor, normiranja dela, posebna kontrola, natančnost pri delu in stalna težnja napredku.
Ob ogledu proizvodnje, ko sem prvič videl nekatere postopke, sem pomislil kakšen vpliv bo imel ta napredek proizvodnje na ljudi, ki tam delajo. Spoznanje, da je napredek in stalno izboljšanje dela in izdelkov potrebno, bo privedlo delavce, da bodo manj občutljivi na novosti v svojem delu. Tako velik korak napredka vliva ljudem zaupanje in voljo. Če so včasih videli v novem izdelku, ki so ga uvajali
v proizvodnja pogubo bodo to sprejeli kot nujo in kot hojo s časom. To pa pomeni spremljati dogajanja drugih in ne samo spremljati, ampak delati tudi boljše, lepše in kvalitetnejše.
Zelja po boljših elementih bo vplivala tudi na proizvajalce elementov in drugih izdelkov v ZP ISKRA. Prdv tako bodo uspehi in napredek vzor drugim, ki se bodo odločili za podobno pot modernizacije proizvodnje.
Po Ogledu proizvodnje je sledil razgovor med štipendisti in direktorjem Marjanom Kristanom, vodjem razvoja Bojanom Klemenčičem in vodjem proizvodnje Marjanom Pokornom.
Izredna pozornost, ki je veljala štipendistom, ni zgolj slučajna, saj si vodstvo prizadeva pridobiti nove mlade kadre iz vseh tehničnih in ekonomskih ved. Razvoj tega mladega in novega dela vidijo prav v mladih, dinamičnih in strokovnih delavcih, zadovoljstvo štipendistov, kajti na njihova vprašanja so dobili jasne in jedrnate odgovore. Zanimanje je veljalo proizvodnji, novi tehnologiji in kadrovski politiki.
Zahvaljujemo se pozornosti, ki smo je bili deležni in ekskurziji in na predavanju. Dober obisk in pozornost štipendistov govorita o zadovoljstvu nad vsem novim, kar so videli v ZP ISKRA v Kranju in Otočah. —SG^
Montaža števcev pogovora v Iskrini TOZD MEHANIZMI v Lipnici pri Kropi. (K članku na 5. strani)
ISKRA - RAZISKOVALNI INSTITUT Kadrovskaslužba
razpisuje prosta delovna mesta:
I.	Oddelek za raziskavo kvalitete:
2 preiskovalca 1 ali 2
za delo na področju, preizkušanja elektronskih naprav v laboratoriju za elektronske naprave.	’ ^
Pogoj: dipl. inženir elektronik z nekaj delovnih izkušenj v stroki, znanje enega svetovnih jezikov
1 preiskovalec 1 ali 2
za delo na področju preizkušanja elektrotehniških izdelkov jakega toka v pogledu kvalitete, zanesljivosti in varnosti.
Pogoj: dipl. inženir elektroenergetik z nekaj delovnih izkušenj in poznavanjem vsaj enega tujih jezikov
1 preiskovalca 3
za delo v laboratoriju za jaki tok, preizkušanje elektroteh. izdelkov jakega toka v pogledu kakovosti, zanesljivosti in varnosti.
Pogoj: srednja tehn. šola, po možnosti zaključena pripravniška doba in nekaj let delovnih izkušenj, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
II.	Oddelek za metrologijo:
1 preiskovalca 1 ali 2
za delo na področju usmerjanja in verificiranja merilnih naprav, študija merilnih postopkov in zahtev ter razvoja merilnih metod.
Pogoj: visoka ali višja izobrazba elektrotehnike - merilna smer ali smer splošne elektronike, končana pripravniška doba, aktivno znanje enega svetovnih jezikov	<
1 merilca 1 ali 2
za delo v laboratoriju za radiofrekvenčne motnje pri preizkušanju in merjenju proizvodov v zvezi z izdajanjem atesta RSO in mednarodno homologacijo motornih vozil.
Pogoj: poklicna šola, smer RTV-mehanik z večletnimi delovnimi izkušnjami.
Interesenti naj sc javijo osebno ali pošljejo pismene ponudbe do 15. 5. 1974 kadrovski službi ISKRA - Raziskovalni inštitut, Ljubljana, Tržaška
c. 2.
ISKRA - APARATI, LJUBLJANA
Zadovoljiv uspeh, a zaostanek po dinamiki
V mesecu marcu je bil fizični obseg proizvodnje za nekaj odstotkov viyi od obračunanega finančnega uspeha, zato so kazalniki izpolnitve načrta, kjer primerjamo med seboj vrednostne odnose, občutno slabši in v odnosu na mesečno izpolnitev nekoliko netočni. Kumulativna izpolnitev za celo trimesečje pa je p&ravnana z dejanskim ^ stanjem.
Celotni načrt smo v mesecu izpolnili s kazalnikom 89,49 in dosegli v kumulativi 91,81 % predvidenega fi-, nančnega obsega za prvo trimesečje.
ISKRA - AVTOELEKTRIKA
i Nagrada ' Humbertu . Slejku
Komisija sklada Kidričevih na-grad za študente podeli vsako leto i nagrade izrednim ali rednim štu-i dentom na področju študija. Letos i Je bila slovesna podeUtev teh na-i grad 11. aprila v Mariboru. Med nagrajenci je to visoko priznanje Prejel tudi član Iskrine tovarne i , >.Avtoelektrika“ v Novi Gorici tov.
< | Mejko Humbert.
^Umbert Slejko je obiskoval v Novi Gorici Višjo šolo za organizacijo dela - proizvodne smeri, ki l sodi v združenje visokošolskih zavodov v .Mariboru. Ob tem velikem i	uspehu, ob prejemu Kidričeve
i	nagrade, imenovane po tem veli-
kem revolucionarju hi gospodarstveniku, smo Humberta Slejka i zaprosili za kratek razgovor.
„Kako ste bili izbrani za Kidričevega nagrajenca? “
»Po končanem šolanju sem nioral napraviti diplomsko nalogo, ^a izdelavo sem imel časa tri me-^ce. Ko šeni nalogo oddal, mi je P10] mentor rekel, da je zelo dobra ^ da bi prišla v izbor za to nagra-
»Kaj je obsegala diplomska naloga? “
»Izbral sem si precej obširno .ogo. Opredelil sem se na izgradijo proizvodnega obrata v nerazvitem področju Goriške, proizvajali P? bi naše sklopke za male zaga-njalnike."
»Vam je v celoti uspelo? “
»Da. Diplomsko delo sem opra-u z odličnim uspehom, saj je na-loga sistematično grajena, vsebuje Potrebne izračune in predračune, izsledki so analizirani in rabijo kot temeljitev predlagani investicijski graditvi. Naloga ima praktičen Pomen. Na podlagi študijske izde-ave je moč sklepati, da je nadalj-'ja obravnava predlagane investicijske graditve obrata potrebna in
koristna’11
»To je vsekakor vaš na j večji uspeh? “
k »Da, to je moj največji uspeh, ^ad pa bi pripomnil, da ta nagrada e pripada samo meni, temveč tudi olektivu, saj mi je omogočil, da "■•ti to šolo obiskoval. Na tem "•estu bi se rad zahvalil nadrejenim a razumevanje med časom študija ••i tudi mojemu mentorju dr. Bogo-"••m Koželu iz Ljubljane za po-t in napotke pri izdelavi na-
, Humbertu Slejku k uspehu iskreno čestitamo!	- R -
To hkrati pomeni, da smo v obdobju januar — marec finalizirali 23,21 % celotnega načrta. Pri tem smo bili uspešnejši v izpolnjevanju nalog za domače tržišče, kjer smo mesečno nalogo izpolnili s kazalnikom 91,23 in dosegli 93,03 % kumulative. V izvozu pa smo nekoliko zaostali, saj smo načrtovani *obseg za mesec dosegli le s kazalnikom 82,24 kar daje 86,8 % kumulative.
Po posameznih skupinah izdelkov smo najslabše izpolnili načrt pri industrijskih elektronskih napravah. Za domače tržišče smo dokončali nekaj manj od polovice, oziroma točno 49,55 % predvidenega mesečnega obsega, kar daje v kumulativi kazalnik 62,5. V izvozu pa je bil zaostanek še večji, saj smo v marcu poslali na tuja tržišča komaj 17,71% načrtovane vrednosti in s tem dosegli v kumulativi kazalnik 39,74 • Vzrokov za takšno zaostajanje je več, od nezadostnega in zakasnelega dotoka naročil do pomanjkljive oskrbe z reprodukcijskim gradivom in lastnimi sestavnimi deli.
dobav uvoznega gradiva za tipke TB, katere skupaj s partnerjem iz DDR opuščamo. Večje uspehe bomo lahko dosegli šele, ko bo osvojena proizvodnja nove tipe TLB.
V	skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav smo mesečni načrt proizvodnje za domače tržišče nekoliko presegli, saj je kazalnik 100,7, kar daje 96,8% kumulative. Poudariti pa moramo, da je prav v tej skupini razkorak med fizičnim obsegom in finančno realizacijo največji, kar pomeni, da je bil mesečni uspeh dejansko še ugodnejši.
V	izvozu smo v tej skupini dosegli mesečno zadolžitev s kazalnikom 98,62, kumulativa pa je s kazalnikom 98,81 še za spoznanje ugodnejša.
Načrt rezervnih delov ter uslug smo v mesecu visoko presegli, saj smo naredili skoraj štiri in polkrat toliko, kot smo si zadali po načrtu. Mesečni kazalnik izpolnitve je kar 445,95, kumulativni pa celo 518,14. Čeprav je ta skupina po svojem deležu v struktu-
Vendar moramo istočasno ugotoviti, da že pri načrtovanju te proizvodnje nismo dovolj upoštevali dosedanjih izkušenj in zakonitosti, katere ugotavljamo iz leta v leto, ter smo to proizvodnjo načrtovali preveč premočrtno. Zaradi povezave potreb po teh napravah z načrti proizvajalcev orodnih in drugih strojev je v začetku leta naročil manj, kot kasneje. Istočasno pa proizvodnja teh naprav zahteva dokaj dolge proizvodne cikle in bi morali temu primerno načrtovati tudi finančno finalizacijo, ki bi bila v letnem obsegu ista, V dinamiki pa bi dosledneje upoštevala vse navedene elemente. Pri tako zasnovanem, vsekakor stvamejšem dinamičnem načrtu, bi bili tudi kazalniki izpolnitve ugodnejši.
V skupini stikalnih aparatov smo dosegli nekaj več kot tričetrtine mesečnega dinamičnega načrta, saj je kazalnik 76,95, kar daje 82,81,% kumulative. K temu moramo prišteti še manjši nenačrtovani izvoz, ki pa popravlja kazalnik kumulative le za nekaj več kot 0,4 %. Zaostanek je nastal predvsem zaradi nepopolnih
ri načrta najmanjša, pa zaradi visokega presega vpliva na delež realizacije kar s 3,88 %.
Vsekakor pa bo zanimivo, če ob koncu tega porpčila pogledamo še nekaj kazalnikov, ki osvetljujejo vse navedene rezultate še iz drugih zornih kotov. V poprečju smo imeli v prvem trimesečju zaposlenih 4,73 % manj delavcev kot jih predvidevamo v letnem povprečju. Na enega zaposlenega smo naredili za 2,55 % manj kot predvideva letno povprečje, vendar za 8,81 % več, kot smo dosegli v povprečju leta 1973. Celoten obseg proizvodnje prvega trimesečja 1974 pa je za 22,^8 % večji od obsega v istem obdobju preteklega leta ob samo 12,93% večjem številu delavcev. Te številke in ti kazalniki pa dajejo dosti bolj spodbudno sliko, kot so sami kazalniki o izpolnjevanju dinamičnega načrta. Vendar nas ti uspehi ne smejo zadovoljiti in uspavati, ampak nam morajo dati še več poleta, da bomo v drugem trimesečju dosegali še boljše uspehe, tako pri izpolnjevanju načrta kot pri nadaljnjem dvigu storilnosti.
L.
Tudi takrat je bila pomlad
V spomin trinajstim padlim borcem II. Kranjske čete
Te dni, točneje, 21. in 22. aprila, mineva 32 let, odkar je v okrogeljski duplini pri Kranju bila svoj zadnji boj trinajstorica partizanov II. kranjske čete. O tem junaškem boju smo že velikokrat razmišljali in pisali. To pot želim njihovemu spominu posvetiti nekaj misli na malo drugačen način.
V mislih se vračam nazaj v dni nemške okupacije 1942. leta. Okro-geljsko duplino je izdolbla narava sama s tisočletnim delovanjem zmrzlin in erozije tal na pobočju kanjona reke Save. Narava je tako poskrbela, oziroma izdelala prvim partizanom izredno skrito in dokaj udobno skrivališče. Spominjam se tistih strašnih dveh dni, 21. in 22. aprila, ko so bili partizani obkoljeni v duplini in ni bilo nobene možnosti za rešitev. Bili so skoraj vsi mladi in polni življenja in vsepovsod se je ponujala zelena pomlad. Toda za partizane v duplini je bila prihodnost samo še smrt in to so si v zavesti, da ni več rešitve, tudi sami izbrali. Pokopali so jih gole in bose v gozdu nad vasjo in zanje je bilo vsega konec. Nekaj dni po končanem boju sem si ogledoval duplino >n okolico in
imel sem kaj videti: v duplini kri, kosi raztrgane obleke, posode za hrano, tulci nabojev in še marsikaj drugega. Okolica dupline je bila poškropljena z izstrelki drobcev granat in vsepovsod je brstela pomlad. Umrli so v okrogeljski dupUni 22. aprila 1942. leta, drugi so umrli v Mauthausnu in Stane Mlakar, edina živa priča, si je vzel življenje sam septembra 1942, ko je bil obkoljen v Uden borštu v borbi z Nemci. In mi, ki smo preživeli in danes uživamo plodove revolucije in narodno osvobodilne borbe, imamo družine in otroke, stanovanja, avtomobile, dihamo zrak in uživamo svobodo, se včasih spomnimo tudi njih, ki so nam s svojimi življenji vse to omogočili, njih, ki so se na nek način vsemu temu odpovedali. Gradimo novo družbo, socializem in samoupravno družbo in lepše človeške odnose med nami in med narodi sploh. Včasih smo seveda tudi nezadovoljni in nekateri že tudi skoraj presiti in ta naša ladja, ki plove v socializem in boljše družbene odnose, na svoji poti dela tudi nepotrebne ovinke in naseda na čeri, toda tedaj se kljub vse-
Tovama žarnic vsak dan dobiva drugo lice.
ISKRA—IEZE, LJUBLJANA
Kako raste nova tovarna žarnic
Mnoge Iskrine delovne organizacije proslavljajo te dni različne delovne zmage, velik delovni uspeh pa bo v laatkem slavila tudi IEZE — TOZD Žarnice iz Ljubljane. Čez dobra dva meseca, se pravi julija, se bo to podjetje preselilo iz sedanjih tesnih, neprimernih prostorov v novo tovarno v Iskrinem kompleksu na Stegnah. Takrat bo to podjetje proslavljalo tudi 20-letnico obstoja. Za graditev nove tovarne so se odločili predvsem zaradi sedanjih neprimernih prostorov na Kotnikovi ulici. Želja, da bi razširili proizvodnjo, je bila „krivec“, ki je pogojil graditev novega objekta. V sedanjih prostorih ne morejo postaviti niti enega večjega stroja več, kaj šele, da bi imeli prostor za druge pomočne službe, na primer kontrolo ali administracijo. Delovni pogoji na Kotnikovi ulici so neznosni. Poleti je v prostorih izredno vroče, slab zrak in utesnjenost pa še povrhu slabo vplivata na storilnost. Vršilec dolžnosti direktorja Žarnic Janez Žagarln vodja tehnologije in razvoja Edvard Šketa sta nas opozorila na izredno žalosten podatek — pred 10. leti so imeli v podjetju, seveda pri takratni proizvodnji, manj „škarta“ kot zdaj. Kmalu bodo na vse to pozabili, saj je nova tovarna tik pred dograditvijo.
0 novem objektu so začeli konkretneje razmišljati že pred 4. ali 5. leti. Takrat zaradi pomanjkanja denarja niso mogli začeti in so čakali vse do septembra lani, ko so zasadili prvo lopato. Celotna investicija bo veljala nekaj manj kot 30 milijonov dinarjev.
Kot že rečeno, se bodo začeli seliti julija. Medtem so že naročili novo sodobno opremo. Dobili bodo dve kompletni progi, eno iz Zvezne republike Nemčije, drugo pa iz Velike Britanije. Na prvi progi bodo izdelovali, če se izrazimo laično, avtomobilske žmi-gavce in pozicijske luči, na drugi pa
žarnice, ki nimajo klasičnega kovinskega podnožja, pač pa steklenega. To so manjše žarnice, ki jih uporabljajo za kontrolno signalizacijo v avtomo-bilskih armaturnih ploščah. Obe liniji bosta stali okoli milijon mark.
V	podjetju želijo, da bi se med selitvijo v nove prostore izognili večjemu izpadu proizvodnje. Zato se bodo selili postopoma. V novi tovarni bodo imeli skupno 7 linij, 5 starih In'dve novi. To so linije izključno za izdelavo avtomobilskih žarnic, v programu pa imajo tlivke, velika želja pa je še proizvodnja halogenskih žarnic. Po naročilu kupcev izdelujejo tudi vakuumske žarnice.
V	sedanjih neprimernih prostorih ' je zaposlenih 210 delavk in delavcev, v novem objektu pa bo kruha za 400 ljudi. Pri tem številu ljudi se bo proizvodnja povečala od sedanjih 6 milijonov žarnic na 18 milijonov.
V	novi tovarni na Stegnah bodo imeli mnogo bolj urejene tudi garderobe, sanitarije, obrat družbene prehrane, v Stegnah pa bi bilo skoraj gotovo treba zgraditi tudi skupno obratno ambulanto. V Žarnicah se že zdaj dobro zavedajo, da bodo morali urediti tudi prevoz, ker bodo sicer še huje čutili pomanjkanje delovne sile. Verjetno bodo morali organizirati celo medmestni prevoz, saj v Ljubljani že dlje časa primanjkuje ustreznega kadra.
V	novi tovarni bodo izdelali na leto okoli 18 milijonov žarnic. Vseh seveda ne bodo mogli prodati ha domačem trgu. Predvidevajo, da bodo v tujino izvozili več kot 40 % proizvodnje. Ta odstotek vrednostno dosegajo že sedaj, količinsko pa še ne. Največ izvažajo v Nemško demokratično republiko. Podjetje ima veliko naročil, ki pa jih pe more sprejeti, ker v sedanjih prostorih takšnih količin in takšne kvalitete ne more doseči. Drobež
ISKRA - BATERIJE ZMAJ - OBRAT ŠENTVID PRI STIČNI
Pomembni rezultati
Vsak začetek je težak, zato mc čudnega, če se je prav tako dogajalo delovnemu kolektivu Iskre — tovarne baterij Zmaj — obrata v Šentvidu pri Stični.
mu zdramimo in jo zopet uravnamo v več ali manj pravo smer. Tudi kritiziramo in godrnjamo, če se dela prevelike ovinke, to pa je tudi naša dolžnost, zaradi tovarišev, ki so padli na Okroglem in vse povsod po naši lepi domovini. To je naša skromna oddol-žitev zaradi vseh teh mrtvih in pohabljenih in zaradi te lepe in čiste ideje, za katero so dali svoja življenja. Pri tem boju za ohranitev ideje, moramo biti dosledni in nepopustljivi, kajti drugače zelo hitro zapademo v ko-modnost in potem postanemo lahko samo še komolčarji, ki se utapljamo v lastnem udobju. Marsikaj v tej današnji družbi mi ni povsem všeč, toda brez težav ne gre. Končujem to skromno razmišljanje, sem vseeno zadovoljen. Ob strojih v naši veliki Iskri in tudi drugod, delajo delavci samoupravljavci, sinovi bivših bajtarjev in kmetov, ki na nek način le vodijo in upravljajo tovarne. Te tovarne danes upravljajo in vodijo inženirji, tehniki in ekonomisti, ki jim je tudi žrtvovanje partizanov iz okrogeljske dupline in drugih, omogočilo šolanje in v novi Jugoslaviji doseči izobrazbo, ki je potrebna za upravljanje sodobno organiziranih tovarn.
S to skromno ugotovitvijo se skušam na nek način oddolžiti mrtvim tovarišem.
V razsežni hali, z dodatnimi prostori za nekatere proizvodne operacije, ki jih je treba ločiti od dela na tekočih trakovih, so v Šentvidu 1. 1971 po sovjetski licenci začeli proizvodnjo 9-voltnih baterij, v kakovosti super sega. Sprva je tekla montaža z bloki iz Sovjetske zveze, pozneje pa so jeli prehajati na domače. Težav ni manjkalo in čeprav so baterije sicer šle v prodajo, njihova kakovost ni bila najboljša, zato je razumljivo naraslo števila reklamacij, to pa je imelo za posledico ustavitev proizvodnje.
Problemi so terjali učinkovite rešitve. Prizadevnost mnogih je tedaj to rešitev tudi prinesla in že v 1. 1972 je kolektiv v Šentvidu izdelal 148.177 tovrstnih baterij, veliko boljše kakovosti od tistih v obdobju poskusne proizvodnje.
Lani so v Šentvidu izdelali 142.596 teh baterij, sicer manj kot leto prej, vendar ustrezne kakovosti. Proizvodni rezultati v januarju in februarju pa kažejo lepo perspektivo za izpolnjevanje proizvodnega načrta 9 V super baterij. V januarju so namreč pri 86 % izpolnitvi načrta izdelali 25.800 baterij, v februarju pa so načrt v celoti izpolnili in izdelali rekordno število — 50.160 baterij 6 AF 22. To je vsekakor rezultat, na katerega so delavci v Šentvidu opravičeno lahko ponosni in, ki obeta letos zares uspešno proizvodnjo tovrstnih izdelkov, hkrati pa kaže, da so končno mimo težave, ki so spremljale začetek proizvodnje tega tipa baterij.
R. Jovanovič
ISKRA - ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI
Odločna zmaga v veleslalalomu
V soboto, 20. 4. 1974 je bil na Soriški planini troboj v veleslalomu. Sodelovali so RTV Ljubljana, Litostroj in Športno društvo Železniki, katerega pokrovitelj je Iskra v Železnikih in večina njegovih članov je Iskrašev.
Na troboju je prepričljivo ekipno zmagalo ŠD Železniki. Med posamezniki pa ženske: 1. Jožica Gortnar, 2. Zorica Markelj, 3. Zvonka Veber, vse ŠD Železniki. Moški nad 35 let: 1. Jernej Gortnar, ŠD Železniki, 2. Janez Zupančič, Litostroj, 3. Polde Gortnar, ŠD Železniki. Moški 26 do 35 let: 1. Janče Šmid, 2. Jernej Gartnar, 3. Avgust Lotrič, vsi ŠD Železniki. Moški do 25 let: 1. Marko Petrečič, RTV, 2. Janez Lotrič, ŠD Železniki, 3. Janez Poljanšek, Litostroj. Tekmovalci s kategorijo: 1. Ivan Mohorič, 2.
Aleš Gortner, 3. Janez Gartner vsi ŠD Železniki. Torej ekipno: 1. SD Železniki, 2. Litostroj, 3. RTV Ljub-Ijana.	K F
Šahovski
brzoturnir
Ponovno vabimo šahiste vseh organizacij ZP, naj se polnoštevilno udeležijo šahovskega brzopoteznega turnirja v počastitev 25-letnice obstoja tovarne električnih aparatov, ki bo 12. maja v menzi tovarne elektronskih naprav v Ljubljani, na Stegnah. Prijavite se čimprej BOGDANU BREZIGARJU, Iskra Aparati, Ljubljana Savska c. 3, tel. 320-441 ali 313-739.
f	3	;	j
Izlet na Čaven
Planinska sekcija ISKRA ELEKTROMEHANIKA Kranj organizira planinski izlet na ČAVEN v četrtek, 2. maja 1974. Izletniki se bodo odpeljali z avtobusom zjutraj ob 5. uri izpred kina CENTER, dalje preko Ljubljane, kjer bodo na avtobusni postaji vstopili še izletniki iz Ljubljane in se skupaj odpeljali čez Logatec in Col do Predmeje. Od tu bodo šli peš in navkreber na Čaven oz. na vrh Modrasovca (1331 m). Spotoma bodo obiskali še kočo Antona Bovčarja, pot bo vodila dalje do Velikega Roba (1237 m) in po gozdni poti do Trnovega, kjer bo čakal avtobus. Skupaj bo hoje približno 5 ur, ki je po svežem zraku Trnovskega gozda prijetna in zanimiva, saj šo odprti pogledi do Furlanske nižine. Nanosa in na Tržaški zaliv ter na Julijske alpe zares lepi. Iz Trnovega se bodo izletniki vračali v popoldanskih urah po dolini Soče in čez Vršič, če bo cesta / prevozna. Spotoma bodo obiskali še nekatere od številnih zanimivosti te naše lepe doline.
Prijave sprejema Štefka Mrak (GPP-ERO), tel. 2953 do vključno 29. aprila.
Prispevek k stroškom izleta je za člane planinske sekcije v Elektrome-haniki Kranj in člane PD Iskra 20,00 N D.
v_______________________________________________y
»Spoznavajmo svet in domovino! v Kranju
V soboto, 27. aprila 1974, bo v dvorani kina Center v Kranju vroče kot že dolgo ne. Na sporedu bo namreč druga finalna javna radijska oddaja „Spoznavajmo svet in domovino".
O oddaji smo v glasilu Iskra pisali že med samim potekom, morda pa vendarle ne bi bilo odveč nekaj o dosedanjem razpletu čisto na kratko ponoviti.
Letošnja oddaja je namreč nekoliko drugačna od prejšnjih. Uredništvo mladinskih oddaj pri RTV Ljubljana se je odločilo namreč za nov korak in k sodelovanju povabilo ekipe iz delovnih organizacij. Zakaj tako?
Doslej so se aktivi mladih delavcev oziroma mladih v delovnih organizacijah v tej dejavnosti angažirali manj, kot so se dijaški ali študentovski. Prav zato so organizatorji oddaje prišli do spoznanja, da lahko z osredotočenjem pozornosti na razgledanost zaposlenih mladih, dosežejo manj šolsko, pa zato tembolj živahno raven preverjanja znanja. Kvitmora biti po vsebini vsekakor čimbolj aktualen in življenjski, je bilo zapisano v razpisu za oddajo. Zaradi tega prijavljene ekipe niso dobile vnaprej nobene literature, oddaja se torej gradi na živi, aktualni razgledanosti mladih tekmovalcev.
Od 16 prijavljenih ekip, ki so bile z žrebom razdeljene v 4 predtekmovalne skupine, so se najboljše, to je Almira iz Radovljice, Salonit iz Arihovega, Javor iz Pivke in kranjske Iskre uvrstile v finale.
V Postojni je bila v soboto, 13. 4. 1974, tudi že prva zaključna oddaja. „Vredna finala", kot je izjavil na koncu konferensje Vili Vodopivec, ki skupaj z Borutom Mencingerjem že vso sezono uspešno krmari skozi oddajo.
Marsikdo je po nekaj uvodnih ,,težkih vprašanjih" in malce pomanjkljivih ali netočnih odgovorili pomislil, da bo tokrat številka trinajsUtri-najsta oddaja ,,Spoznavajmo svet in domovino" v letošnji sezoni in še trinajstega aprila povrhu,usodna prav za ekipo iz kranjske Iskre Hlektromeha-nike.
Končalo se je pa celo proti pričakovanjem uspešno, saj je skupno število točk iz razpredelnice urednika oddaje Viktorja Konjarja ekipe razvrstilo takole:
Salonit in Iskra po deset točk. Javor osem in ekipa Almire nekaj manj, toliko, da ji ni uspela več uvrstitev v nadaljnje tekmovanje.
Zadnja oddaja je torej^pokazala, da '• ■ vse tri ekipe, ki se bodo v soboto i dstavile kranjskemu občinstvu, ■no izenačene. Boj za prvi dve
mesti, ki vodita v finale celotne serije, bo torej trd, odločala bo prav gotovo vsaka točka. Morda pa tudi sreča.
Upajmo, da se bodo - tako kot na vseh štirih dosedanjih oddajah — Boža Udovič, Janez Kristan, Jože Perko, Ivo Veger in Zdravko Gorjanc tudi tokrat „uspešno izogibali čerem, ki jih raz postavlja urednik oddaje po plitvinah njihovega znanja", kot je zapisano v posebnem informativnem listu, ki ga je ob prireditvi izdala konferenca ZMS Iskre Elektromehanike Kranj.
Da bo v soboto prvič v dolgoletni dobi tega priljubljenega tekmovanja ena izmed finalnih oddaj v Kranju, je prav gotovo še dodatna draž prireditve. Zanimanje za oddajo, ki je torej tako redko organizirana v Kranju, je precejšnje. Ob zadnji oddaji v Kranju, konec lanskega leta, so bile vstopnice razprodane že precej pred napovedanim pričetkom. In nič ne kaže na to, da bi bilo tokrat lahko kaj drugače.
Zato bi kazalo omeniti, da so vstopnice v predprodaji v Iskri Elek-tromehaniki in sicer pri Tonetu Volčiču TEA (interna telefonska številka 2-449), Silvu Sladiču - TEA (2-659), Jasni Jenko Števci (2-640), Janezu Štefančiču - Orodjarna (2-249) in Janezu Šparovcu ATC (2-344), zadnja dva dni pa tudi pri blagajni kina Center v Kranju. Prav gotovo bo najbolje, da si vsi, ki bi si to zanimivo in poučno prireditev radi ogledali, vstopnice pravočasno zagotovijo, ker jih bo, zaradi precejšnjega povpraševanja, verjetno, tako kot na prejšnji oddaji, kmalu zmanjkalo. Na uho pa naj vam vendarle prišepnemo, da bo nekaj zamudnikov prav gotovo lahko dobilo vstopnice tudi v soboto pred samim pričetkom oddaje. Vendar odlašati z nakupom prav gotovo ne kaže.
V soboto bo — tako kot smo zapisali v uvodu torej prav gotovo vroče.	.
Vroče zaradi napete borbe za točke, za uvrstitev v finale.
In velja si zapomniti: v soboto, 27. aprila,ob 20. uri v kinu Center druga finalna javna radijska oddaja ..Spoznavajmo svet in domovino".
Ne kaže je zamuditi.
To je barvni posnetek z uspelega lanskega, malone množičnega pohoda Iskrinih planincev, ko so ime Iskre ponesli rU> najvišji vrh Evrope - Mont Blanc.
Obvestilo
Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika obvešča člane kolektiva, ki imajo namen preživeti prvomajske praznike v naravi, da so že oskrbovane naslednje planinske postojanke:
Stalno:
^ Koča v Tamarju,
-	Erjavčeva koča na Gozdu,
-	Koča na Uskovnici,
-	Koča na Komni,
— Koča pod Bogatinom,
— Koča v Lepeni,
-	Koča Pristava na Javor-niškem rovtu,
-	Koča na Zelenici,
v Koča v Kamniški Bistrici
Ob sobotah, nedeljah in praznikih:
Dom na Kališču,
-	Dom pod Storžičem,
-	Koča na Kriški gori,
-	Koča na Dobrči,
-	Valvazorjev dom.
Koča na Gozdu,
Mihov dom.
— Koča na Kofcah,
— Na Kredarici je možno prespati pri vremenoslovcih itd.
Oskrbovane so še druge koče in domovi, toda le v nižjih predelih. Opozarjamo vse, ki se nameravajo podati v visok gorski svet, da tam koče odprejo šele konec maja oz. v juniju.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
FRANCA KARNERJA
se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem obeh enofaznih trakov v obratu ..Števci" tovarne Elektromehanika Kranj za izrečeno sožalje in denarno
pomoč.	Hčerka Zofka Kokalj
ISKRA glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, .industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Sile - Izhaja tedensko — Rokopisov mr vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA LJUBLJANSKI DNLVN1K, Ljubljana
Izločeni obe naši ekipi
Kakor se je letošnje sindikalno prvenstvo ljubljanskih ekip za pokal predsednika Tita uspešno začelo za naši prvi dve ekipi, se je s porazoma v tretjem kolu tekmovanja za naše šahiste tudi naglo končalo. Medtem ko je ekipa Iskra III končala svoj boj za pokal že s porazom v prvem kolu, sta ekipi Iskra I in Iskra II v prvih dveh kolih obakrat premagali svoja nasprotnika, tretjič pa sta poraza prekinila njuno uspešno začeto pot.
Ekipa Iskra I je z ekipo Železničar
I	izgubila srečanje z rezultatom 1:3, pri čemer sta remizirala Pavle Sešek in Vito Šoukal, izgubila pa Živorad Andreič in Janez Kum še. Ekipa Iskra
II	je pa s prav takim rezultatom izgubila srečanje z moštvom Litostroj !• pri čemer je svojo partijo dobil brez boja (zaradi odsotnosti igralca v nasprotnikovi ekipi) Marjan Mrak, partije pa so izgubili Anton Jerina, Bogdan Brezigar in Dane Černe.
IV. turistični avtorally
Pogoji za prijavo:
1. Na avtorallyu Iskre lahko sodelujejo vsa vozila, ki so kot turistični avtomobili homologirani v kategoriji „A“, v smislu določil mednarodnega pravilnika F1A, športnega pravilnika AMZJ in tega pravilnika:
-	razred L
-	razred 11.
-	razred lil.
-	razred IV.
avtomobil do 785 cCTn avtomobil do 1000 ccm avtomobil od 1001 do 1300 ccm avtomobil nad 1300 ccm
2.	Zaradi minimalnih predpisanih povprečnih hitrosti in določil, da poteka celotno tekmovanje v pogojih rednega prometa in v skladu s cestno prometnimi predpisi, priporoča prireditelj zavarovanje vozil za tekmovanje.
3.	Pravico do tekmovanja imajo vsi, ki so bili na dan 1.5.1974 zaposleni v organizacijah ZP Iskra in imajo ustrezno vozniško dovoljenje. Posadko vozila sestavljata 2 osebi, voznik in sovoznik (tekmovalni par). Za sovoznika ni nujno, da je član Iskre. Vsaka delovna organizacija v ZP Iskra lahko prijavi neomejeno število tekmovalcev z naslednjimi podatki:
ime in priimek tekmovalnega para
registrsko številko vozila
kubaturo in firmo proizvajalca vozila
—	razred, v katerem tekmuje
-	razred v katerem tekmuje
Prijavo potrdi personalna služba
Prijavi je treba priložiti potrdilo o plačani Startnini, ki za vsako vozilo znaša 50,00 din.
, Najboljši v posameznem tekmovalnem razredu dobijo plakete, zmagovalna ekipa pa prejme pokal. Vsi udeleženci tekmovanja imajo pravico do nagradnega žrebanja, prav tako pa vsi dobijo spominsko značko.
4.	Start letošnjega turističnega avtorallya Iskre bo 18. maja ob 7. uri izpred Iskra IEZE - TOZD Avtomatika na Pržanu. Od 6. ure dalje bodo tam tudi tehnični pregledi vozil.
Proga letošnjega turističnega avtorallya Iskre bo tekla s Pržana, skozi Šentvid v Škofjo Loko, Cerkno, Idrijo, Col, Ajdovščino, Novo Gorico (Iskra Avloelektrika), Bovec, Vršič, Kranjsko goro, Jesenice, Kranj in Ljubljano, kjer bo končni cilj. Proga no dolga cca 34o km.
Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in nagrad bo v Iskri IEZE TOZD Avtomatika na Pržanu, 2 uri po končanem tekmovanju.
Propozicije IV. turističnega avtorallya Iskre bodo objavljene pravočasno v časopisu Iskra, do 1(1. maja 1974.
Zadnji rok za prijavo tekmovalnih parov je 10. maj 1974 na naslov: Sindikalni odbor ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad I.
Startnino vplačate lahko pri blagajni Sindikalnega odbora ZP Iskra;ali na ŽR št. 50104 679 82016.