GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111,, under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
rrz

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
..................
LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 8. avgusta (August) 1913.
¡ŠTEV.—NUMBER 32.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Delavci so odložili krampe in ■lapate im. rekli, da ne gredo pod zemljo, dokler lastniki rudnikov ne priznajo njih zahtev. Bilo jih ni sto, ne tisoč, marveč cela armada — bili so tisoči, ki iimajo' vsi eno voljo*, en cilj. In lastniki bakrenih rudnikov so najeli barabe, navadne pretepače — izmeček človeške družbe, ki je za denar pripravljen vbijati in moriti ljudi, da bi z grozovlado prisilili delavce pod starimi pogoji se vrniti na delo. Delavci, organizirani, zavedajoči se svoje moči, so se smejali in rekli, da ne pojdejo v rudnike, dokler se ne prizna njih zahtev . . . Baker je ostal v zemlji, tisoče čevljev pod njeno površino* in najete barabe so z brzostrelnim orožjem čakale na ugodno priliko, da izkažejo svojo izurjenost v streljanju na človeško tarčo. Ali delavci niso prišli blizo, ostali so doma, baker — dragocena kovina za lastnike rudnikov — pa pod zemljo . . . Zopet so lastniki rudnikov zastokali:	“Pomagaj, ¡Sa-
muel pomagaj! Dragoceni baker počiva v zemlji in nima za nas nobene vrednosti, dokler ne pride na površje. Naše oborožene in najete barabe ne morejo provocirati nobenega štrajkarja, ker nočejo priti 'blizo. Oni hrepenijo, da bi štrajkarjem pokazali, kaj znajo, pa ne morejo. Ah, Samuel pomagaj, usmili se nas ubogih lastnikov rudnikov, ki se valjamo v milijonih in odločamo, kdo bo sedel pri vladnih jaslih”. — In Samuel ri c .(ib .) g usmilil, i..* Jo n act dva tisoč v ruja v o platno oblečenih ljudi, oboroženih s strojnimi puškami, topovi in drugim moril-niin orodjem . . . Ali baker počiva v zemlji, strojne puške in topovi molče, štrajkarji! se pa nor čujejo, zakaj strojnih pušk in topov ne pošljejo v rudnike, v osrčje zemlje, v hodnike in rpve, da spravijo bakrene zaklade na površje in jih spremene v rumeno zlato, ki ga kapitalisti bolj ljubijo kot svojce in svojega Boga.
Vse kolesovje počiva, se ne suče, ne giblje, ker tako hočejo štrajkarji. Odložili so le orodje iz rok in baker počiva pod zemljo, ki je kraljem bakra prinesel mi-ljone, delavcem pa bedo in gorje, in ni vreden počenega groša za. bakraste kralje, dokler delavci ne bodo prijeli zopet za orodje.
Delavci sedaj lahko spoznate svojo moč. Dokler ste složni, mirni in združeni, bo ostal baker v zemlje Na svitlo ga ne spravijo vse najete i(n oborožene barabe vsega sveta, ne strojne puške in topovi, pa tudi ne denar. Kapitalisti lahko pokleknejo pred svojimi blagajnami, prosijo in molijo, da naj cekini in papirnati dolarji spravijo baker na svitlo, v talilnice, da se tam loči o ddruigih sestavin in rudnin. Baker bo ostal v zemlji, dokler ste solidni) in združeni, ne primete za delo Ob solidarnosti delavcev se tudi najbolj razvite ciganske umetnosti kapitalistov razbijejo v prazen nič.--------
Poročila iz stavkovnega okraja pripovedujejo, da se štrajfcu-joči rudarji in delavci obnašajo! povsem mirno in se ne dajo provocirati od nervoznih provokatorjev v rujavi, platneni obleki). Na Calumetu so štrajkarji obdržava-li velik shod, katerega se je udeležilo na tisoče štrajkujočih delavcev. Taylor, predspdnik “Ameriške delavske zveze” za državo Michigan je priporočal štrajku-jočim delavcem naj nikar ne odnehajo. Izrazil se je, da za njimi stoje vsi organizirani delavci v državi. J. P. White, ki je zastopal organizacijo združenih rudarjev (U. M. W. of A.) se je izjavil, da bo organizacija podpirala stavko, dokler štrajkuijoči rudarji in delavci ne izvojujejo zmage.
Pohoti stavkujočih delavcev je bil veličasten, ki dokazuje njih vzorno disciplino. Na čelu so korakale deklice, za njimi žene rudarjev in delavcev z dojenčki na. naročju, za njimi so se pa vrstili moški v nepregledno dolgi vrsti. Med štrajkarji je bilo veliko navdušenje in povsod mir in red.
V nedeljo je bila konferenca med zastopniki “Zapadne rudarske zveze” in “Ameriške delavske zveze” za državo. Michigan. Governerja Ferrisa. je zastopal na konferenci F. Ingram iz Detroita. Zastopniki kraljev bakra so se izgovarjali, da niso zastopniki štrajkujočih rudarjev doma v državi Michigan. Seveda je to le pra'zen izgovor, ki ima namen ljudstvu nasuti pod pretvezo lokalnega patriotizma peska v oči. Kapitalisti bi radi ustanovili ta-kozvane “neodvisne” lokalne unije, da bi strli moč štrajkarjev in jih ložje opeharili za. sadove njih boja. Štrajkujoei rudarji nočejo nič slišati o teh mišolovkah — “neodvisnih” lokalnih unijah in so zvesti “Zapadni rudarski zvezi.”
Kralji bakra so poskusili svojo srečo pri “Champion” rudniku. Parna piščal je tulila, da sta se tresla zemlja in ozračje, da bi zvabila delavce na delo. Ali prišla sta od vseh delavcev le dva, ki sta seveda tudi odšla domov, ker se z dvema delavcema ne more obratovati bakreni rudnik.
Drugi knezi bakra so izdali proklamacije na rudarje, v katerih so milo prosili delavce, da naj se vrnejo na delo. Oklici so imeli takšen vspeb, da ni prišel nobeden rudarjev na delo*
Kapitalistični listi poročajo, da se vsako noč čujejo streli. Ako je to resnica, potem streljajo najeti biriči in rujavoblačarji, da bi mirne rudarje prisilili do kakšnega nepremišljenega koraka. 1
Claude Taylor, predsednik “A-meriške delavske zveze za državo Michigan, je ostro kritiziral najete biriče in milico. Rekel je med drugim:	“Nerazumljivo je, da
sme država Michigan izrabiti svojo milico kot zastor, za. katerim lahko elementi, ki drže orožje zelo na lahko v rokah, zvišujejo zločine, za ka.tere bi morali prejeti jetniško kazen.”
Delavski komisar Wilson je poslal W. P. Palmerja, ki je v delavskem statističnem uradu v Washingtonu, D. C., v stavkovni okraj, da pronajde, ako je mogoče, da bi zvezna vlada pomagala poravnati sporne točke.
Iz vseh poročil, ki prihajajo iz stavkovnega, okraja, je razvidno, da so stavkajoči delavci mirni in solidni in da *se ne. dajo provocirati od biričev in rujavohlačni-kov.
Položaj je do sedaj zelo ugoden za štrajkujoče rudarje. Kapitalisti se počasi seznanjajo z resnico, da sredstva •—■ najeti biriči, milica in provokacije — pri dobro organiziranih delavcih, ne napravijo najmanjšega vtisa. Tudi najvišji okrajni birič (šerif) je mogoče prišel do spoznanja, da je ustrelil velikega kozla, ker je prosil za vojaštvo v stavkovni okraj in tako storil veliko uslugo kapitalistom, svoje volilce pa izdal. Z njim bodo delavci lahko obračunih pri prihodnjih volitvah. Sedaj je treba, da najprvo obračuni jo z ošabnimi kapitalisti, ki so leta in leta nemoteno uživali sadove dela rudarjev. Da bo obračun za rudarje ugoden, za kapitaliste pa slab, je treba, da rudarji ostanejo doma in se ne dajo omamiti z obljubami, dokler ne bodo kralji bakra priznali vseh njihovih zahtev. Kapitalisti bodo izrabili vsakršna sredstva, da bi razdvojili delavce, ujeli vsaj en del delavcev, da bi se vrnili naj delo. Delavci in rudarji ne poslušajte kapitalističnih najemnikov, ki se vam bodo kakor volkovi v ovčjih oblačilih približali, da bi zasejali med vas prepir in ne-'
slogo. Ravnajte se po reku: Vsi za enega, eden za* vse, dokler ne bodo priznali vseh vaših zahtev. Ne sprejmite drobtinic, ki jilh vam bodo ponujali, da bi vam ukradli kruh. Ostanite doma, ne primite za orodje in bodite mirni, pa bo zmaga vaša.
Zdaj, ko ste zaštrajkali, ste spoznali svojo moč. Izrabite jo dobro in premišljeno in kapitalisti bodo kmalu na kolenih!
Ali čujele Slovani?
Nič žalostnejšega se ne bi bilo moglo zgoditi za slovanstvo k*-kor sedanja vojna na Balkanu, ki bi bila brez ozira na vse druge posledice že zaradi tega strašna nesreča, ker padajo cele trume slovanskih ljudi, ki jih ne bo mogla nadomestiti nobena slava okrvavljenega orožja. Pomorjeno slovansko prebivalstvo na Balkanu, žrtoivano spekulacijam posameznih častihlepnih egoistov in tujim intrigam, bo napravilo prostor drugim elementom, in če se nagne končna zmaga na to ali ono plat, bo balkansko slovanstvo oslabljeno. Ogromna politična in kulturna škoda bo posledica te blazne, hudodelske, neopravičljive vojne. In če so doli pijani od sugeriranih fraz in od žvenketanja sabelj, bi človek mislil, da si bodo Slovani vsaj drugod ohranili toliko treznosti, da ne bodo vlivali olja v ogenj. Ali pri nas imamo časopisje, ki se je naižrlo slovanstva z veliko žV«o, pa piše o tej neodpustni vojni kakor glasila kakšnega vojnega ministra na Balkanu deli luč in senco tako, da pada vsa svetloba na eno in vsa tema na drugo stran, govori o enem delu “bratov’ le kakor o divjakih, barbarih, tolovajih in se veseli vsake nesreče teh bratov kakor nebeške mane. Tisoč Bolgarov je padlo, tisoč novih slovanskih grobov. Hej! Se tisoč, pa še tisoč — grom in pekel! Kako se raduje slovansko srce!... O politiki bolgarskega Ferdinanda se gotovo lahko sodi z vso strogostjo. Ali bolgarski narod vendar ni Ferdinand, in Ferdinand ni bolgarski narod. Toda glej — niso ii bili časi, koi je bil dolgonosni Koburžan “svetel slovanski car”? Ali mu ni ravno to easo-oisje zažigalo kadila na cente? Ni li bil opljuvan, kdor ni trobil slave temu importiranemu veličanstvu? Mi se nismo znali nikdar navduševati zanj in vedno smo vedeli, da mu je “njegov narod” le molzna krava. Nas ne bi bilo nikdar srce bolelo, če bi mu bili Bolgari dali potni list čez mejo, ne da bi mu bili rekli na svidenje. Ali v tem smo ostali dosledni tudi takrat., ko je bil “velik” in ‘slaven” in ves obsijan od' slovanskega solca. Toda kakor ga prej nismo identificirali z bolgarskim narodom, tako ga tudi sedaj ne, in če je prišel bolgarski narod po krivdi “carjeve” politike v nesrečo ,je podlo, ne pa slovansko, polivati ga z gnojnico. Kolikorkoli moremo gojiti simpatij do srbskega naroda, nas vendar ne vežejo, da bi morali na ukaz odobravati politiko njegove vlade, in bolgarski narod nam je še vedno bližji od Petra Karagjorgjeviča in princa Saše.. Za blatenje in za smebovanje narodov na Balkanu bodo prav gotovo drugi dovolj skrbeli, pa ne bi bilo treba, da bi še Slovenci pomagali. Najina nje pa to pristoja listom, ki si colo domišljajo*, da imajo vpliv na Balkanu. Kajti če bi ga res kaj imeli, bi bila njih sveta dolžnost, da bi pridigali mir in spravo, ne na da podpihujejo “bratomorno vojno” z vsemi mehovi. Slovansko to početje ni, ampak infamno je.
Inozemstvo.
—	Iz Bukarešta poročajo, da so na mirovnem zborovanju sklenili tridnevno premirje.
Zavezniki so predložili novo razdelitev osvojenega ozemlja.. Ako bo načrt sprejet, bo Bolgarija dobila zelo majhen košček ozemlja, dasi je bila vodilna sila med Balkanci v vojni s Turčijo.
■Mirovni konferenci predseduje Titu Majorescu, romunski minister notranjih zadev.
Sereggi, nadškof v Skadru, je odpotoval v Rim, da zaprosi v Vatikanu, da Avstrija še nadalje izvršuje protektorat nad Albanijo, za katerega se puli tudi Italija.
—	V Nemčiji je vojno sodišče obsodilo sedem rezervistov na barbarične kazni, ker so po kontrolnem shodu povzročili pretep v gostilni. Dva rezervista sta 'bila obsojena na sedem mesecev zapora ,ostali pa na pet in pol leta ječe.
Socialistični poslanec iSdheide-rnan je afero spravil v zbornici na elan. Njegov* govor je tako učinkoval, da je vojni minister odredil, da kaznenei ne nastopijo kazni in se ne vrši vzMicna obravnava, dokler ne postane pra-vomočen milejši zakon za take malenkostne prestopke.
Obravnava proti obtožencem, ki so izdajali vojaške tajnosti tvrdki Krupp proti podkupnini, je končana. Javni tožite!j je predlagal zapor od treh mesecev do enega leta. Ako bi bili štrajkujo-či delavci, 'bi javni tožit el j nastopil povsem drugače.
—	V Barceloni na Španskem so zastavkali tekstilni delavci. Gosposka se boji, da se za štraj-kom skrivajo revolucionarni nameni in je osretoeila vojaške čete v mestu.
štrajkujočih delavcev je nad 30 tisoč. Vlada namerava predložiti zakonski načrt, po katerem naj bi se uredilo varstvo žensk in otrok v smislu zahtev štrajkuijo-eih delavcev.
—	V Liverpoolu, na Angleškem je bila znana sufražetka1 Edith Rigbyjeva obsojena, na devet mesecev zapora in težko dalo, ker je 8. julija zapalila vilo sira W. Le-versa v Buringtonu. Obsojenka je soproga znanega zdravnika. Priznala je zločin in izpovedala, da je tudi na borzi za bombaževino dne 5. julija zapalila bombo.
22 rudarjev je postalo žrtev ognja, ki je nastal v rudniku Ma,vis Valley.
—	Standard Oil družba, poznana tudi pod imenom ameriški trust za olje, je v Rumeniji dobila dober plen. Izposlovala si je koncesijo, da sme 20 let izkoriščati 2000 akrov obsegajoče zemljišče, ki je bogato na olju.
Rumenija, je udrla v Bolgarijo. Za svojo tolovajsko ekspedicijo je potrebovala denar, katerega kaj radi dajo ameriški miljonarji, ako so prepričani, da jim bo nosil dobiček.
—	Dr. K. Bos, katerega je holandska kraljica pooblastila, da naj sestavi novo ministrstvo, je oproščen kraljičinega naloga. Dr.
K.	Bos je prevzel nalog pod pogojem, da sestavi ministrstvo, ako se mu posreči pridobiti socialiste, da bi prevzeli tri mesta v novem ministrstvu. Socialisti so ponudbo odločno odklonili.
—	Iz Cantona poročajo, da se je ob Zapadni reki vršila velika bitka med kitajskimi revolucionarji in vladnimi1 četami. O izidu bitke molče poročila.
—	Iz Antverpena poročajo, da *so v severnem delu province Ka-tange v belgijskem Kongu našli bogate zlate žile.
—	V Venezueli je pod vodstvom spodenega predsednika in intriganta Cipriana Castra izbruhnila revolucija.
Zvezni svet je zaprosil predsednika Gomeza, da naj prevzame diktaturo.
Ameriške vesti.
— Iz Wheatlanda, Cal. poročajo, da se je med četo biričev in štrajkujočimi delavci, ki trgajo hmelj, vnela vroča bitka. Na 'bojišču je obležalo devet mrtvih in mnogo ranjencev.
Delavci so večkrat tožili o slabih plačah in da se 'z njimi slabo ravna. Delati niso hoteli v družbi Japoneevr. Na njih pritožbe sei seveda ni nihče oziral. Končno se je delavcem pretrgala nit potrpežljivosti in zahtevali so, da se jim poviša mezda. Priganjači so se smejali delavcem in jim povedali brez ovinkov v obraz, da ne dobe nič. Nato so delavci zastavkali, priganjači so pa poslali v Maryville po biriče, da delavce prisilijo delati. Takoj je bil avtomobil s šerifom in drugimi brniškimi če-taši na licu mesta. Bili so sami takozvani boljši ljudje, med njimi tudi državni pravdnik. Št.raj-kujoči delavei so protestirali proti navzočnosti oboroženih biričev, a biriči so pa na protest odgovorili s krogljami. Na štrajkarje se je vsula toča krogelj in štrajkar-ji so na prvo salvo odgovorili s strelnim orožjem. Padla sta, dva štrajkarja. Nakrat je šerif zavpil, da je zadet. Za njim je prevzel poveljstvo državni pravdnik, ki se je takoj zgrudil mrtev na, tla. Nato je prišel birič Anderson s svojo četo na bojišče. Ali bil je takoj smrtno zadet. Padla sta še maršal in poštar iz Wheatlanda. Bitka je trajala nad eno uro, dokler biriči in njih pomagači niso' v divjem begu iskali rešitve. Ne-štrajkujoei delavci so tudi zbežali in niso hoteli sprejeti orožja, da bi ga rabili proti štrajkujočim tovarišem. Krog 25 ranjencev je obležalo na bojišču. Na bojišče so takoj poslali zdravnike in 'bolniške strežnice.
Kapitalisti zdaj po stari navadi dolže člane I. W. W., da so zakrivili krvolitje. Po našem mnenju zadene krivda bogatine, ker so brez najmanjšega vzroka poslali po biriče, ki so kakor obsedeni, mogoče tudi na povelje, pričali streljati na štrajkujoče. Ljudstvo ne prime nikdar za orožje, ako se ga z brutalnim ravnanjem ne prisili do tega.
V stavkovni okraj so odposlali sedaj šest stotnij milice, ki je pod poveljstvom generala Fonbesa.
— Iz Tower Cityja, Pa. prihaja vest, da je eksplozija v rudniku East Brookside, ki je last Philadelphia & Reading Coal družbe, zahtevala ponovno več človeških žrtev. Bili sta dve razstrelbi. Prvič je eksplodiral dinamit, drugič pa, plin. Pri prvi eksplo*zilji je obležalo 13 mrtvih, pri drugi pa pet. Rcšilei so prinesli le tri žive rudarje na površje, od katerih je eden umrl na potu v bolnico. Živi rudarji so strašno opaljeni in na mnogih mestih imajo kožo odrto.
— Danes je v Ameriki ravno-tako nevarno voziti se z avtomobilom, kakor če bi bil človek sredi bitke. Avtomobil ni le nevaren za tiste, ki se vozijo v njem, marveč' tvori še večjo nevarnost za pešce. V velikih mestih kakor Chicago, New York ne mine dan, da, bi ne povozil avtomobil kakega pešča, ali se pa zaletel v kakšno hišo, voz, brzojavni drog, voz poulične železnice itd. Zato je pa ljudstvo prekrstilo avtomobil v morilni stroj.
Zadnji torek je v. Chicagi avtomobil zavozil v brzojavni drog. Vodil ga je lastnik Filip Bajer. Posledica karambola je bila, da ima T. Garrith obe nogi zlomljeni, Albin Hauson je pa dobil težke poškodbe na glavi.
To je en slučaj nesreče izmed 50., ki se dogode skoraj vsaki teden v Chicagi.
Istega dne je vlak na 72. ulici zadel ob avtomobil in ga vrgel v jarek. Tri osebe, ki so sedele v
avtomobilu, so imele srečo, da nit-so na licu mesta obležale mrtve.
— Iz Superiora, Wis. poročajo, da so na pomolu Allonez zaštrajkali delavei, ki nakladajo železno rudo. Predzadnji četrtek je vbilo tri delavce in 30 ranilo. Delavci so zahtevali, da se stroji' in samotežniki za nakladanje zboljšajo in opremijo z varnostnimi napravami. Uprava je to zahtevo odklonila in delavci so zaštrajkali, ker so se naveličali nosilti svoje kosti na prodaj za kapitaliste.
■Superintendent Morrel se obnaša zelo ošabno in pravi, da nima nič opraviti z štrajkarji. Gospod nadpriganjač bo postal še zelo ponižen, ako delavei ostanejo le še nekaj dni solidarni in se ne vrnejo na delo. Do* sedaj čaka že devet parnikov na delavce.
— V senatnem komiteju za inozemske zadeve je ibila živahna debata zavoljo* protektorata nad republiko, Nicaragua. Senatorja, Boraih in Clark sta odločno nastopila proti protektoratu. Iz njiju opazk je bilo razumeti, da sta pripravljena nastopiti z najstrožjo opozicijo pril razpravi v zbornici.
— Z dnem 15. avgusta stopi v veljavo nova lestvica za pošiljanje tovorov potom ekspresnih družh. Odredbo je izdala meddržavna trgovska zbornica. Ekspres ne družbe bodo na leto imele 26 miljonov dolarjev profita. Dražbe se pripravljajo, da bodo proti novi odredbi nastopile pred sodiščem. Kapitalisti se ne dajo kar takole prikrajšati na profitu.
— Hladnokrvnost mu je rešila življenje. Zadnjo nedeljo se je v Cicera poleg Chdcage dvignil v zrak aviatik W. E. Robinson. Poletel je 4000 čevljev visoko v smeri proti Michiganskemu jezera. Ko je plaval nad Grand parkom, se mu je stroj vnel. Gledalci so videli, kako prihaja iz letala dim in bali so se za življenje aviatika. Robinson je vzel 'briz-galnico, v kateri je imel kemično snov in je z njo pogasil ogenj. Kmalu na to se* je v Cicera spustil na tla.
— Justično ministrstvo je dobilo zadnje dni mnogo pritožb proti zemljišenim sleparjem, ki operirajo na zapadli, posebno pa v državi Oregon.
Gre se za zemljišča, ki merijo nad dva milj ona akrov sveta in so v Oregonu in Kaliforniji. Ta svet je bil lastnina ondotnih železniških dražb, sodišče je pa razhodilo, da se vrne svet zvezni vladi, ker so železniške dražbe prelomile koncesionirano pogodbo.
— Ako se ne poravnajo sporne točke med uslužbenci Southern Pacific železniške družbe in njeno upravo, bo zastavkalo 7500 železniških uslužbencev. 96 odstotkov je glasovalo za stavko. Izključeno pa ni, da se sprevodnikom in zaviračem pridružijo še strojevodje in kurjači. Pogajanja med upravo in uslužbenci so trajala že od meseca marca.
— Jeklarski trust je lahko zadovoljen s* svojim trimesečnim finančnim poročilom. Splošni dohodek je znašal $41,219,813, čisti pa $31,920,611.
Zato pa delajo pri jeklarskem trastu ubogi delavci za sramotno nizko plačo $1.50 in še manj po 12 ur na dan.
— Minoli teden je bila ponekod strašna vročina. V Louiisvillu, Ky., je kazal toplomer v senci 108—110 stopinj; v Indianapolisu 106 stopinj; v Pontiaeu, 11,1. 104 stopinje; v Akronu je umrlo več oseb radi solnčarice. Poročila, o neznosni vročini prihajajo tudi! iz dragih krajev. ,
DOPISI.
La Salle, Ul.
Ime izigleda precej nevarno in bojevito na prvi pogled, ali ljudje so dobri in miroljubni, ter me niso nič “lasali”, kakor sem se bal od začetka. Mogoče, da je na tamkajšne Slovence (kterih. 'število računajo nekaj nad en tisoč) pomirjevalno vplivala visokost mojega rojstva, kgr povsod sem ponosno povdarjal, da izhajam iz slavnoznane, vele (ne) rodne dinastije Motvozarjev. Večina la-sallskih Slovencev prihaja namreč iz narodne Dolenjske in zlasti mnogo iz Radeč pri Zidanem mostu, ter bližnje okolice. Nas Ločane ali Motvozarje in Radečane pa že od pravdavnine veže iskreno: prijateljstvo, kterega niso mogli raztrgati niti valovi deroče bistre Save, ki trgajo jez in potresajo breg.” To medsebojno prijateljstvo se je vedno bolj utrjalo z red nimi vsestranskimi obiski nadebudne mladine in neštetokrat zadonela je v tiho noč orna večno krasna: “Iz Loke v Radeče je pesek droban — po noč’!” Za zabavo in boljšo: prebavo dolenjskega cvička smo se včasi tudi malo po tepeškali in včaši smo mi Motvo-zarji tekli pred njimi preko Save, včasi so' jo pa oni udrli za nami! Vzrokov za take manevre bilo je vedno dovolj, ali med najglavnej še smo šteli: Mesečne noči, dolenjski čriček, peteline, ki producirajo kriva peresa, zamrežena okna, prekratke lestve, skladalni-ce drv in enake malenkosti. Izrazil bi se še natančnejše, ali prepričan sem, da bi me g. urednik takoj konfisciral:	(vlkljub temu,
da niti malo ne simpatizira z rdečim svinčnikom avstrijskega državnega pravdnika.) Da pa vkljub temu svoj namen dosežem, skril se bom za imuniteto odličnega slovenskega pesnika, pa bi rad znal, kdo si bo upal zapleniti Oto Zupančičev verz, ki pravi:
“Čutil sem kako je bilo Srce tvoje z divjo silo In potem — oči žareče Si zaprla — tak proseče In potem-----------”
Naprej pesnik ne pove, lahko Vam povem pa jaz: In potem — “Savica hči kraljeva, pribobni in pesem peva” vmes pa se sliši po1-kanje zlomljenih lestev, pa visa ka pesem hrastovih gorjač iz Ce-lovnika in drenovih cepcev Kumljanskega! V visokem oknu “kamrice” pa Ihti zlatolaso: bitje in solze kot biseri se vsipljejo na “najgeiljček, faj-gelček in rožmarin”. Vidite, taka je radeško — dolenjska — loško — motvozar sko — spodnještajerska idila, Ali ni krasna? I should say, da je! Zato sem bil pa tudi talko ve sel, ko sem se sešel s tolikim šte vil-om mojih “lonemanov”, da mi je kar saipe zmanjkovalo' in kar zijal sem od začudenja in — iviro čine. —
Mestece šteje nekaj nad enajst tisoč prebivalcev, ter je v splošnem zelo čedno in prijazno, po sobno velja to za severni in za-padni del mesta. Na vzhodni stra ni nahajajo se tovarne za cement in te povzročijo, da mesto tam v bližini ne more biti posebno či sto; poleg tega pa v tem delu me sta stanujejo po večjem le “fo reignerji”, to je Slovenci, Polja ki in Italijani, nasproti kterim igra mestna uprava vlogo- mačehe dosti dovršeno. Precej Slovencev zaposlenih je v okoliških premo govih rovih (ki pa zdaj po leti le slabo- obratujejo), drugi delajo v tovarnah, različnih trgovinah itd Mnogi imajo lepe lastne hiše, ne-kteri tudi trgovine, salo-one itd Prostor za “Slovenski Dom” je že kupljen in se nahaja na najlep šem. prostoru, sredi slovenske naselbine. Da se tamkajšnji rojaki tudi za podporna društva zanimajo, vidi se iz tega, da imajo vse večje jednote in zveze tam svoje postaje ali društva. Naša S. N. P. •T. ima tam celo tri društva, dve moški in jedno žensko! — kot sem že omenil, je La Salle prav ljubko mestece, deloma zato, ker ni pozidano na popolni ravnini, kot mnoga druga mesta v državi Illinois, največ pa zato, ker obdaja skoro vsako hišo majhen vrt, obsajen z lepo-tienim ali sadnim drevjem in raznovrstnimi cvetkami. Pri pogledu "na malo, lično hišico, sredi zelene, skrbno negovane trate, obdano od košatega drevja, skozi okna se vsipljejo ven na cesto sladki, v&paval-ni zvoki glasovirja, ni čudno, če
se človeka polasti neke posebne rste domotožje! Več ko enkrat sem računil: Mesto La Salle, takle miren, tihi dom, obsenčen od košatih hrastov, brestov in platan, ob ograji cvete bezeg, po ve-andi se spenja; bršlin in divja inska trta, v sobi pa klavir in — kar je glavno — pred klavirjem pa nekaj, kar ne bom imenom navajal (kar si pa lahko mislite) to hi bil v resnici “home sweet home” in “honeymoon” za bogove. Ker pa mi navadni smrtniki menda nismo vredni takih nebeških sladkosti, so čez moj krasen račun, še krasnejše lasal-lske cvetke napravile krasen križ, brez Boga in Tone je od same jeze kupil “ticket” za celih šest centov denarja in odcefrai v tri milje oddaljeno mestece Oglesby. Tam biva par stotin Slovencev, ki so zaposleni deloma v premogovem rovu, deloma v dveh tovarnah za cement, ki se tam nahajata. Kako se zasluži v rovu nisem mogel zvedeti, a v tovarnah je plača, naravnost 'briljamtna! Če naš dični Bryan, kot državni tajnik ne more shajati z mesečno svotieo borih tisoč dolarjev, kar sem naj pride, tu bo lahko na tri-najsturiii nočni “šiht” zaslužil cela $2.00, po dnevi ima pa še 11 ur časa za 'ljudska predavanja! Kdo hi tudi delal za tako beraško plačo, samo 12 tisoč čukov letno, to še za “grape juice” ne zadostuje : jaz že ne bi sprejel take po zicije!!
Drugih posebnosti lično mestece Oglesby nima, k večjem, ako omenimo, da šteje 4 tisoč prebivalcev 33 salo-onov in neštete milijarde muh, ki grizejo, kot colo radski prerijski psi; predrzne in nevarne so pa še 'bolj.
Tudi v mestecih Granville in De Pne biva precejšnjo število Slovencev in v obeh krajih imajo društva naše jednote. Sicer pa ne vem navesti nikakih znamenitosti niti iz De Pue niti iz Granville, ker nisem imel časa paziti nanje. Bilo je namreč tako preklemansko vroče, da sem vse noči sanjal samo o snežnih gorskih vrhuncih, o bisernih studencih in potokih, pa o temnih senčnatih gozdih našega divnega zaipada, po dnevi sem se pa komaj muham branil, pa zdehal in zijal od same vročine. Ni čudno, če so mi usta vsled neprestanega zijanja tako neznan sko napredovala od desnega ušesa v smeri proti levemu, da me je vrnivšega se v La Salle, nek Ra dečan pohvalil, češ da imam taka ljubka in spretna, usteča, kot da mi jih je nekdo z motiko zasekal Potem pa naj ima človek srečo pri “sweet,heartih”!!!
A. J. Terbovec.
reku tri leta in šest mesecev, ako dobo breiz deižja, skrčimo- le na tri mesece. Salmce pripeka, vsaki dan, da je- groza-. Torej ni čuldo alko zijamo ka/kor lačne vrane. Toplomer kaže navadim kroig 100 stopinj. Dne 18. julija je pa, splezal na 112 stopinj Fahrenheita v senci. Farmariski pridelki bodo vsled suše zelo slabi.
Suša sicer ne škoduje našemi: pridelku — premogu. Vendar smo pai prizadeti indirektno, ker moramo plačevati višje cene za žiiv-1 jenske potrebščine.
Z delom se tudi ne moremo pohvaliti. Zdaj imamo okrog 10 dni neprostovoljnih počitnic, ker delajo- pri rovu novo treisilnico.
Kar se tiče društvenih zadev, smo člani bližnjega podpornega društva, štev. 206 S. N. P. J. Pre malo nas je, da bi imeli svoje društvo.
Anton Šular.
Ironton. Minn.
Brat urednik! — Iz naše naselbine še nisem črtal dopisa v “Gla šilu”, zato Vas prosim, da natis .nete ta mali dopis o razmerah na Cujuna Range.
Posebnih novic nimam poroča ti. Važna vest za vsakega delavca je gotovo, da> smo v aprilu za št.rajkali in da, so delavske raz mere zelo slabe. S staivko nismo pridobili nič. Lastniki rudnikov so, pričeli Ustavljati deloi v rovih Pred štirimi tedni, so ustavili delo v rovu “Inland Steel”, zdaj p.a zopet v rovu Arm-our, štev. 1 Zdaj delamo' le še v enem rovu in neverno,, koliko časa bo trajalo delo. Rojakom ne svetujem, da bi prišli sem za delom, dokler se raz mere ne obrnejo na boljše,. Kadar 'bo delavski položaj povoljen, se oglasim v listu.
Na člane društva “Ironton” apeliram, da se- bolj redno udeležujejo mesečnih sej. Na zadnji seji smo zaključili, da bo- vsakdo plačal 25c v društveno blagajno, ki se ne bo udeležil mesečne seje;. To velja za prvikrat. Za drugič bo pa plačal divojno vSoto. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po sedemnajstem v me-se'cu v dvorani br. Johna Suhadolca. Začetek seje točno ob sedmih zvečer.
V odbor so izvoljeni naslednji bratje: Mike Žauhar, predlsedniik: Peter Bižal, podpredsednik, bos 113 ; John Suhadole, blagajnik: John Šterk, zapisnikar b. 113. John Romanovich tajnik,
B. 241, P. O. Ironton, Minn.
Chapmann, Kans.
Naši državi ne pravijo zastonj, da je suha. Ne prepovedujejo nam le piva in vina, ampak sedaj nam primanjkuje tudi vode. Dežja nismo imeli poi svetopisemskem
Razprava o jednoli.
Barberton, O.
“Kdor ima zmožnost sukat' pero, naj se poda v razpravo za združenje naših jednot in zvez.” Talko- nas je poizval gl. predsednik naše “Slovenske narodne podporne jednote.”
Marsikateri naših bratov in sester ima zmclžno roko za razprave, nima pa veselja. Drugi ima veselje, pa mu ne dopušča čas, da bi posegel v razpravo-. Vsled kapitalističnega sistema je tako oprtan z delom, da mora vsako minute porabiti, da se njegovo telo odpočije od muk otrpnega dela v tovarni, rudniku ali plavžu. Težke in naporno delo mu greni življenje in vbija njegov duh tudi v prostih urah.
Sebe ne prištevam med najbolj še raizpravljatelje o tako važn) stvari kakor je združenje. Ali mi sel združenja je tako velika, tako pomembna za slovenske delavce v Ameriki,da sem se odločil poseči v razpravo o združenju.
Nekoč sem videl zapisane šte vilke, dai -biva nad sto tisoč Slovencev v Ameriki. Ti tisoči so danes razkropljeni križem dežele “svobode” in raizdeljeni v različne tabore, jednote in samostojna ldkalna društva,. Večina teh je svobodomiselnih, narodnih in prav je talko. Med njimi se je po javila splošna želja po združenju. To hrepenenje pozdravljam in pozdravljajo ga tisoči z menoj.
Vsakdo naj si zastavi vprašanje : Ali se bodo, združile slovenske svobodomiselne podporne organizacije? Dolžnost nas veže, da delamo za združenje vsi po znanem reku: Ena vera, en bog, en krst in en gospod! Zato pa mora veljati za nas: ena jedneta, en gl odbor, ena pravila, ena konvencija in eni čLami. Posvetujmo se ha shodili o pravilih. Pretresajmo kaj pravilom manjka, kaj je tre ba storiti, da se združimo-.
Ni še minolo eno leto, ko se je ■zbralo- v cvetočem mestu Milwaukee nad sto naprednih mož — delegatov, ki -so postavili jednoto malo- povišanim asesmentonn na trdno gospodarsko podlago in izrekli, da se zvrši prvo- resno delo za združitev. Vsaka konvencija pa stane denar. Trpi blagajna jednote, trpijo krajevna društva plačati pa mora vse delavec — trpin.
Viprav letos bomo imeli več glavnih zborovanj. Konvencija S. D. P. Z. je minil.ai. Stala je tudi stotake in plačal je trpin. Vršile se- bodo še štiri konvencije. Torej pet slovenskih konvencij v enem letu! Konvencije bodo stale naj manj 20 tisoč dolarjev. Iz te vsote bi se lahko plačalo najmanj 30 manjših posmrtnin. Ali ni čas, da takemu nepotrebnemu zapravlja nju denarja napravimo- konec Mislita o tem brat in sestra!
V dvaj-setem stoletju je mino-lc že tueait let in mi vozimo- še ved no p,oi stari, razorani in nerabni ce sti, na kateri je pollnoi zaprek in ovir za popolnejši in trdnejši gospodarski razvoj zavarovalne ga in podpornega' zadružništva.
G.	N. P. J. je storila prvi korak za združitev in nji se je pridra žila S. D. P. Z. Na podporne organizacije, ki bodo zborovale le tos, zrejo naše oči — bratov in seteter obeh organizacij — in u parno, da bodete posnemali za ključke teh dveh organizacij gle de združitve.
V našem dhij-skem listu sem či-tal dopis, v katerem se je dopisnik ponašal, da je član šestih podpornih društev in se podpisal I. I. trgovec in — i. i. i. Vprašam tebe delavec, ki delaš za* $2 minimalne dnevne mezde ali pa še manj, si tudi ti član šestih društev? Odgovoril boš z ne ! Mar misliš, da je član šestih društev oni, ki se je podpisal trgovec, da bi dobil v bolezni podporo ? Ne ! Član je, da, ga člani čestili društev podpiraj« v trgovini. Ko opusti trgovino -pusti tudi društva. Na dragi strani jih poznam, ki se niso hoteli pridružiti, dokler niso dobili koncesije za gostilniško- obrt. Na take se ne ozirajmo!
Ako se hočemo združiti, si predečim o položaj delavca, ki gradi cesarske palače, avtomobile, o-gromne ladje, izdeluje puške, topove, vzdržuje kapitaliste, da u-dobno žive; delavca, ki dela in vstvarja vzdržuje tudi jednote in društva, pa bomo talkoj prepričani, da mora priti do združitve, ker bi združitev razbremenila delavce.
Ako- pride do združitve, tedaj bi priporočal štiri razrede za posmrtnino in tri za> bolniško podporo. Posmrtnina naj bi se delila sledeče: $2,100, $1,600, $1,10C in $600. Za bolniško podporo naj bi obveljalo- sledeče pravilo: $17 na teden, $12 na teden in en dolar na dan ali $7 na teden. Rav-notaiko naj se izdela načrt za izplačevanje odipravnkn in poškodJb na sikupni konferenci.
Naše geslo bedi: Z združenimi močni! Ako bodemo Združeni, bo mo veliki. Kadar bomo veliki, bo in o tudi močn i in ni se nam tre ba bati poloma.
Brat ali sestra! Vzemi v roko pero in napiši svoje misli o združenju. Tudi tebe veže dolžnost, da po svojih ‘zmožnostih razprav Ijaš o združenju- in poveš svoje mnenje vsem odiprto v obralz.
Frank Poje, večletni član S. N. P. J.
Virden, 111.
Ko je br. gl. predsednik S. N. P. J. v svojem članku glede združitve vseh slovenskih svobodnomi selnih jednot in zvez v eno samo skupino, pozval vse člane jednote na tozadevno razpravo v “Gla sili” bi človek mislil, da bode kar mrgolelo v predalih ‘Glasila’ raz prav o združenju. Temu pa ni tako in tudi tako biti nemore. Kedo bi se v tej neznosni vročini ubijal s pisavo, če ni po poklicu pisatelj ker za nas navadne delavce je pisarjenje jako nehvaležno delo in obenem tudi trudapolno, če hočemo res kaj stvarnega napisa ti. Predno pa preidem k stvari, si usojam br. gl. predsednika vprašati, zakaj bi morali člani S N. P. J. brezmejno razpravljati v svojem “Glasilu” glede združitve, ko je vendar že zadnja konvencija v Milwaukee popolnoma pri poznala princip združenja svobod-nomiselnih jednot in zvez, in v to svrho že tudi določila čas za sejo, na katero naj pošljejo vse jednote, oziroma zveze, svoje zastopnike,^ ki imajo namen združiti se
Člani naše jednote so se dose daj še vedno držali sklepov konvencij. Zato se ni treba bati, da bi bili sedaj nasprotni sklepu konvencije in proti združitvi.
Da mora priti do združitve najkasneje v dveh letih, če se hočemo izogniti splošnim polomom, je pribita resnica. Še vsaka konkurenca, če se ni ustavila ob gotovem času, je končala s polomom na eni ali drugi strani, dostikrat je pa bil polom tudi splošen. Kar rodi potreba, temu tudi potreba obstanek zagotovi vsaj za čas dokler predpogoj eksestira. Ena slovenska svobodnomselna jedno ta oziroma zveza ima vse predpo goje q^stanka, dokler ne zvrši svojega namena — to se reče dokler ne pride čas, ko jednot sedanjem smisli sploh več ne bo treba. Kedaj nastopi ta doba, je danes ^sploh nevmestno razmotri vati. Čas prinese svoje. Ne dvo mim,da je mnogo rojakovi,ki bodo rekli, da je najbolje, da je dosti jednot in zvez, ker se vsak zava raje, kjer se hoče, ali pa tudi pr vseh, če se mu dopade. Res se tak izraz prav prijazno glasi pri nerazsodnih. Oglejmo si pa stvar nekoliko natačnejše in pomislimo o posledicah tako komodne, gja za varovanja. Združene države so danes tako preprežene s sloven skimi podpornimi društvi, da bi si človek mislil, da že danes ni rojaka, ki bi še ne bil zavarovan
v enem ali drugem podpornem društvu, ker ima že vsaka slovenska naselbina vsaj dva do tri slovenska podporna društva in Cleveland kot sem ravno kar čital pa kar 70. Kaj iz tega logično sledi? V krajih, kjer bi lehko imeli po eno ali dvoje čvrstih društev, imajo celo kopico malih, katera se na vse načine bore za ob stanek in napredek, kateri je pa le piškav. Na tak način se spravi tudi posamezne k več društvom, kateri pa navadno vedno in povsod gledajo za lastne koristi: društva, jednote oziramo zveze imajo navadno le za molzno kravo in če ista kot taka njim ne nudi dovelj užitka, jo grajajo očitno napram vsacemu in groze z odstopom, napadajo vsacega, ki njim je pri molzi na poti ali jih pa slučajno ovira pri njih nedostojnem delu. Ni treba nikomur misliti, da tukaj na posamične člane merim s svojimi izrazi, ali pa da tako govorim ravno o članih S. N. P. J., katere naj bi na tak način diskreditiral. Ne! To je splošen običaj. Gotovo se v eni kot v drugi jednoti oziroma zvezi v polni meri pojavijo. Prav za take ljudi, kot gori navedeno, ki so skoro povsod, v resnici pa nikjer — to je zasebne koristolovce, je pa danes položaj tako ugoden, da njim treba prašati po boljšem. Če je kdo član 2 ali 3 in mogoče tudi 4 društev znese tedenska bolniška podpora nad 20 — kar je tedenski zaslužek le boljših profe-sijonistov. Vsa društva plačujejo bolniško podporo od prvega dne bolezni (bolezen seveda ne gre na vago kot sladkor) razen merzlice. Iz tega sledi, da so nekateri za delo le nesposobni, med tem ko drugi z dosti hujšo boleznijo o-pravljajo še najtežja dela. Zdravniki seveda vprašujejo ,kako se kedo počuti. Če se eden ali drugi zelo slabo počuti, tedaj zdravnik malo z glavo zmaje, pa da zdravila. Kedo ima pa kaj ugovarjati zdravniškim spričevalom ? In glejte, tak bolnik, ki je pri največ društvih, bode najložje dobil bolniško podporo, naj bode opravičen do nje ali ne, ker eno društvo se boji druzega in zato vsako nakaže bolniško podporo. Prav nič ni boljši pri sprejemanju novih članov. Tudi tam se društva gotove ne ozirajo dosti strogo na svoja pravila kakor se že tudi glavni uradi niso ozirali dosti na nasvete glavnh ali vrhovnih zdravnikov. To vse so izrodki konkurenčnega medsebojnega tek movanja svobodno miselnih jednot in zvez. Nasprotniki svobodne misli se nam povsem zadovoljno smeje v pest, ker dobro vedo, kam vse to vodi. Združenje vseh jednot in zvez, katere imajo bolniške podpore centralizirane, namreč slovenskih, mora v najkrajšem času postati fakt. Čimdalje se stvar odriva, temtežje jo bode izvesti z ozirom na staranje članov in konkurenčno poslovanje. Tudi danes ni več lehko združenje, vendar mogoče je še. Razdruževati narod ni nobena umetnost! Onih, ki so nas razdražili na razne postajan-ke ni potreba imeti za umetnike. Kedor pa nas hoče zopet praktično združiti, pa že mora biti kos umetnika. Oni, ki so nekdaj videli potrebo ustanovitve novih jednot ali zvez, bodo potrebo obstanka istih še tudi danes zatrjevali, če le niso še iz istih vrženi in upajo še nad njimi ohraniti svojo avtoriteto. LTpati pa je, da bode članstvo jednot in zvez, upoštevajoč svojo lastno korist šlo preko volje zasebnih koristolovcev in hujskačev in se popolnoma združilo v eno samo celoto.
Popolen načrt, kako naj bi se jednote in zveze združle, mi ni mogoče tukaj navesti, ker nisem znan z zakoni raznih držav, kateri bi znali mogočim načrtom nasprotovati. Svoje mneje pa hočem povedati vendar odprto. Ni potreba, da bi se morale vse obstoječe zveze naravnost pridružiti S. N. P. J. To bi imelo nekakšen značaj kapitulacije in bi se mogoče jedna ali druga vsaj za časno upirala. Pravo združenje bi se po mojem mišljenju tako izvedlo: Vse jednote in zveze, ki so za združenje naj bi se prijavile do novembra t. 1. in poslale delegate na konferenco, ki se ima veršiti v Chicagu, 111. v januarju prihodnjega leta. Delegati bi pa morali prinesti natančne podatke glede članstva in starosti istega, kakor tudi poročilo o stanju blagajn. Imeti bi morali podatke, koliko je članov, ki so pri dveh ali več zvezah in jednotah, ki se namera-
vajo združiti. Če bi bil resultat za združenje povoljen, tedaj bi morale zveze, oziroma jednote vsaka za svoje člane z ozirom na število in starost blagajne sanirati. To se reče, da bi potem za združeno blagajno od vsakega člana prišel jednak delež naj pripada eni ali dragi organizaciji. Upoštevati je, da katere organizacije članstvo je že v veči meri prekoračilo določno dobo, mora organizacija razpolagati z večjo blagajno. Za slučaj da je še nima, si je mora založiti z višjimi prispevki. Med temi pripravki bi bilo še marsikaj za ukreniti, najbrže tudi splošno glasovanje članstva i t. d. Kedar pa bi predpriprave dovelj uspele, bi se sklicala skupna konvencija, na kateri pa naj bi vse jednote in zveze likvidirale in ustanovile pod novim imenom združeno organizacijo. Na tak način nemore nobena obstoječa jednota in zveza imeti počutek kapitulacije. Novi odbor naj se potem tudi izvoli iz skupnih delegatov. Pravila nova sestavijo v kolikor potreba zahteva. Brezdvom-no bode treba več razredov po združitvi, vendar naj se pa število istih omeji, kolikor je mogoče, ker nove razrede je še vedno prilika uvesti — in se imenuje napredek, že uvedene pa opuščati imenujejo nazadovanje. Bolše je napredovati kot nazadovati. Upati je, da Klobučarji in Pajki ne bodo igrali glavne uloge v tej akciji. Dobro bi bilo, da bi tudi glasila družili podpornih organizacij pričela z razmotrivanjem.
Toraj za splošno združenje
Vaš	Simon Kavčič.
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jednotine seje, ki se je vršila 3. julija, v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Prečita se imena odbornikov; navzoči so vsi razven br. Verščaja.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Brat tajnik predloži zadevo umrlega br. Jake, člana društva “SinioVi Slave”, štev. 168. Pokojni br. Jake je zapustil svojo posmrtnino svojemu nezakonskemu otre’:u, ki se nahaja v oskrbi neke italijanske obitelji. Preči-tajo se pisma italijanske obitelji ■in društva. Ker je zadeva precej zamotana, in je nemogoče rešiti jo brez pravnega nasveta, se je sklenilo, da se društvu naznani, da se mora za to zadevo vprašati jednotinega odvetnika.
Brat tajnik predloži zadevo Divanka, člana društva “Sava”, št. 32. Omenjeni brat je odpotoval od svojega društva, a se že več mesecev ni priglasil društvu in tudi ne plačuje svojega ases-menta. Društvo prosi, da bi jednota povrnila društvu za njegov asesment, katerega društvo plačuje. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se društvu ne povrne nobene vsote, ker nobeno društvo ni dolžno plačevati za nikomur assesmenta Ko ni plačal, naj bi ga društvo črtalo ali pa odtrgalo od' bol. podpore za asesment.
Brat tajnik predloži zadevo brata Volička, člana društva “Adrija” štev. 3. Omenjenemu! bratu se je že dovolila: odpravnina, s katero pa sedaj ni zadovoljen. Po- razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ostane pri prejšnem zaključku.
Brat tajnik predloži zadevo Deželaka, Slana društva “Bratje vsi za enega”, štev. 96. Omenjeni brat je že nad letom dni bolan. Prečita se obširno poročilo od društva. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da naj društvo poizve, kedaj se je oženil, ako se je oženil v bolezni, se ga izključi in ne dobi nobene podpyre. Društvu se sporoči sklep odborove seje.
Brat tajnik predloži zadevo brata Pečeta, člana društva “Illinois”, štev. 47. Omenjeni brat Peče je član rešilnega oddelka za slučaj katastrofe. Društvo vpraša, ako 'br. Peče še lahko ostane elan S. N. P. J. Po razpravi je bil predlog stavljen in Isprejet, da br. Peče lahko ostane član S. N. P. J., ker to ni njegovo stalno delo in v slučaju katastrofe lahko otme smrti marsikaterega -člana jednote. Brat tajnik poroča, da se brat Kerže ni odzval zaključku odborove seje. Predlog stavljen in sprejet, da se celo zadevo izroči porotnemu odboru, da jo preišče, reši in razsodi.
Brat tajnik predloži zadevo brata Laušina, elana društva “Napredek”, štev. 69. Prečitata se zdravniški izjavi, v katerih zdravnika navajata, da je deloma sposoben za delo. Na podlagi gori navedenih podatkov je bil predlog stavljen in sprejet, da se v smislu pravil ne izplča podpore, ter da sam plača zdravniški pregled.
Brat tajnik predloži račun brata Kaučiča, člana društva “Kanarček”, štev. 146. Brat Kaučič želi, da se mu povrne $5.00 pogrebnih stroškov za umrlim bratom. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da naj društvo račun potrdi, potem se izplača.
Brat tajnik predloži prošnjo društva “Primož Trubar”, v kateri prosi, da bi odborova seja znižala ali odpustila kazen po društvenem odboru krivim spoznanih bratov. Po daljši razpravi je bil sprejet stavljeni predlog, da gl. odborova seja ne more spremeniti svojega zaključka, pač se pa lahko prizadeti bratje v tem oziru obrnejo na gl. porotni odbor kot višjo instanco.
Brat tajnik predloži zadevo društva '“Eveleth”, štev. 130. Prečita se društveno naznanilo radi sestre Laušinove in Lustiko-ve. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se sestri Lanšinovi ne izplača podpore in se jo opozori, da se dostojno vede pri društvenih sejah:	Za sestro
Lostikovo se sklene, da. se ji izplača bolniško podporo, ko predloži plačilno nakazniieo:
Brat tajnik predloži protest in pritožbo tajnice društva " "Narodne Slovenke”, štev. 128. Omenjena protestira proti predsednici in blagajniki, da hočeta uvesti pri sejah cerkvene obrede. Ko so sestre protestirale proti kršenju ustave in pravil, se je predsednica izrazila, da ne da nič za ustavo in pravila. Po daljši razpravi so zaključi, da se predseduiei izroči ukor in se jo obenem opozori, da se naj ravna strogo v smislu pravil in ustave.
Brat tajnik predloži zadevo brata Servajskija, člana društva “Slovan”, štev. 55. Omenjenega brata se je dalo preiskati po dveh zdravnikih, ker je že dolgo bolan na dveh enakih boleznih. Prečita-jo se poročila od zdravnikov, ki izjavljata, da ne pronajdeta prav za prav nobene bolezni sedaj. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se za sedaj ne izplača podpore.
Brat tajnik predloži 'zadevo nekega brata, člana od društva “Jadranska vila” št. 78, ki želi spremeniti svojo oporoko. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da jo lahko spremeni.
Brat tajnik preldUloži prošnjo društva “Triglav”, št. 2. Društvo želi, da bi se ne dovolil pristop ženskam k moškemu društvu' Predlog 'Stavljen in sprejet, da se ne more to dovoliti v smislu) pravil.
Brat tajnik predloži pismo “Narodne tiskarne” v) katerem poprašujejo, kaj je z njih pogodbo, ki še ni podpisana. Po razpravi je 'bil predlog stavljen in sprejet, da se gre v tiskamo, da se pogodbo spopolni in potem šele podpiše.. Izvoljena sta bila brat Potokar in brat Skubic, da gre sta z urednikom in upraviteljem “Glasila” v tiskarno zavoljo pogodbe.
Joseph Kuhelj, zapisnikar.
Naznanila in vabila.
Bridgeport, O.
Vsem članom društva “Edi-* noist”, štev. 13 naznanjam, da se je brat Anton Zagorc odpovedal tajniškemu poslovanju. Nadalje naj se vse zadeve, ki se tičejo tajništva, pošiljajo na sledeči naslov:
Frank Gregorčič, Bok 720, Bridgeport, O
Chicago, Ul.
Društvo “Slavija”, štev. 1. S. N. P. J., priredi svojo desetletnico v Pilsen Auditoriumu v nedeljo dne petega oktobra in ne trtejega oktobra. Sosedna društva naj ne prirede omenjenega dne svojih veselic.
J. Ž.
Cleveland, O.
Obveščam člane društva “Balkan”. štev. 133, da se vrši pri hodnja društvena seja d ie 10. t
m.	v navadnih prostorih. Začetek ob dveh popoldne.
Anton S. Požare! li, tajnik.
Cleveland, O.
Članom društva “Primož Tru bar”, štev. 126, se tem potem na znanja, da so bili na seji dne 27. julija izvoljeni John Zulžek, 1164 E. 61st St., tajnikom; John Mo-stičnih 1126 E. 61 St., blagajnikom; Joisip Turk 1105 E 64 St. zapisnikarjem; Fr. Hudovernik in Frank Stare pa nadzornikoma Prosim vse člane našega društva, da se od 1. avgusta t. ). obračajo v bolniških zadevah na novo izvoljenega tajnika in blagajnika, sploh v vseh zadevah, ki SO' v stiku s tajniškim ali blagajniškim poslom.
F. Hudovernik.
Witt, 11.
Društvo) “Edinost", štev. 151. bi rado izvedelo, kje se nahaja br. Frank Kašča. Pred dobrim mesecem je bival v Maryville, 111. Od tam je zginil in se neve kam. O menjeui brat je bil bolan in bati ie je, da se mu je pripetila kakih a nezgoda.
Prosimo brate, sestre in čitate-lje, da na,j pošljejo obvestilo o njegovem bivališču društvenemu tajniku:
J. Bergant,
B. 512	Witt, 111
Chisholm, Minn.
Priporočal se članom društva “Slovenski rudar”, štev. 110, da se polnoštevilno udeleže društvene seje dne sedemnajstega avgusta ob dvetih dopoldne v Finlski dvorani. Kdor se ne bo udeležil seje in ne bo opravičil svoje neudeležbe s tehtnim ¿vzrokom, bo kaznovan v smislu pravil.
Do sedaj so bili izgovori za neudeležbo različni, ki se pa> ne bodo upoštevali vlbodoče. Vsakdo naj spolnuje dolžnosti, ki mu ji']* naklada organizacija.
A. Maline, tajnik.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Petletnica obstoja “Kons. društva za Ljubljano in okolico”
1908—1913. 12. julija 1908 se je vršil na Glincah sestanek na katerem so navzoči sklenili, da ustanove za Ljubljano in okolico organizacijo konsumentov. Takoj ta dan so tudi odobrili pravila kons. društva, ki so ga nazvali “Konsumno društvo za Ljubljano in okolico.” Pet let je od tega. Danes je to društvo veliko podjetje, ki ima včlanjenih nad 7000 družin, ima že deset prodajalen in lastno pekarno. Da se spomnijo u-stanovnega dne ter da pregledajo dosedanje petletno delo, so se v nedeljo v Ljubljani pri “Levu se-šli delegati in načelništvo društva na slavnostno zborovanje, ki ga je otvoril zadružnik K. Tekave v imenu nadzornega odseka. O delu zadnjih petih let je poročal obširno ravn. društva s. A. Kristan. Spominjal se je malih početkov, ter navajal statistične dokaze, da so kljub vsem oviram lahko veseli doseženih uspehov. Poročal je tudi v obširnem govoru o delu, ki ga ima še vodstvo začrtanega. Predložil je več načrtov, o katerih naj delegati razmišljajo. Debate so se udeležili s. Klemenčič (Šiška), s. Koman (Trnovo-Ljubljana), s Ce-larc (Glince) in s. Petejan (Trst), ki je bil zborovanju kot gost prisoten. Pomembne so bile besede s. Petejana, ki je kažoč na delo ‘Tržaških delavskih zadrug” spodbujal delavstvo Ljubljane in Kranjske na neumorno delo na zadružnem polju. S. Petejanu se je zahvalil v lepih besedah s. predsednik zaključujoč zbor in želeč naj bi v prihodnjih petih letih društvo prav tako uspevalo kot v minulih.
— Smrten udarec. V Trbižu je udaril konj 491etnega posestnika Andreja Kravanjo tako silno, da je ta čez par ur v bolnici v Beljaku umrl.
— Samomor zaradi neozdravljive bolezni. V Tržiču so našli v kanalu Dottori pred zatvornico e-lektrične centrale delavca Janeza Setza iz važenberske občine na Koroškem. Iz papirjev, ki jih je imel Setz pri sebi, je posneti, da
se je 441etni mož naveličal življenja in da je šel prostovoljno v smrt.
— Požar v Zgornjem Ret ju.— Vsa vas je pogorela. Ogenj je izbruhnil okoli 1. popoldne in sicer na kozolcu posestnika Žužka v vasici Zgor. Retje pri Velikih Laščah. Vsled vetra se je ogenj hitro širil, in kljub odporu petih pož. hramb, je uničil vso vas, pri bližno 13 objektov, posebno še, ker gasilci niso imeli vode. Gasilcem se je posrečilo komaj, da so rešili sosednjo vas Sp. Retje. Škoda, ki do sedaj še ni natančno cenjena, je ogromna. Ogenj je zanetila iskra iz dimnika železniškega stroja kočevskega vlaka.
— Pri kopanju je utonil. V Notranjih Goricah so se kopali otroci v narasli vodi Goriškega grabna. Pri tem je utonil Franc Zlobec, hlapec pri Jos. Sojerju v Notranjih Goricah. Nesrečneža so po težkem 2urnem iskanju mrtvega potegnili iz vode.
— Nesreča na kegljišču. Janko Levstik, c. kr. gozdar je kegljal v družbi svojih bratov pri gospej Strausovi v Idriji. Pri tem pa je takoi nesrečno adpel, da si je zlomil roko.
— Zagonetna smrt. V Dvoru pri Polhovem Gradcu so našli v svoji spalnici mrtvo z dvema ranama na vratu 331etno Terezijo Kobilco. Poleg postelje je ležal velik kuhinjski nož z zlomljeno klino. Uvedla se je preiskava, ne ve se še, ali je izvršila Kobilca samomor ali pa je bila umorjena.
—Strela. Strela je udarila v kozolec posestnika Božja, vulgo Jesiha na Malem Lipoglavu št. 4 okrog pol 2. popoldne. Domačini niso mogli pogasiti ognja, ampak so branili samo bližnje objekte. Nato je prihitela požarna hramba iz Šmarja in je pogasila' ogenj. Prizadeti iina nad 2000 K škode, a je bil zavarovan samo za 300 K.
Isti dan je strela zadela pri zgradbi deželne elektrarne v Žirovnici delavca, ki je na odru pri koncu rova žeblje zabijal. Strela ga je zadela na glavi, je šla po prsih in po desni roki v sekiro in od tam odskočila v zemljo. Mož je padel nezavesten 2 m globoko, a se vizlic vsetmui ni nevarno p oškodoval. Če ne bi stal na suhem lesenem odru, izoliran od zemlje, bi ga strela gotovo ubila. Tako mu je je pa zbila le dve luknji v klobuk in mu ožgala srajco in nekaj kože na prsih in roki.
ŠTAJERSKO.
— Strela. Od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah poročajo, da je strela udarila v hišo* posestnika Ziadravca in ubila 34 let staro domačo gospodinjo, mater petih otrok. Hiša je zgorela.
—	Grozna nesreča pri streljanju z možnarji. Zvečer so strelah fantje pri sv. Mohorju nad Laškim. Ko so nabivali možnar, se je smodnik užgal in možnar se je razletel na več koscev. Kosci so raztrgali tri fante; eden je umrl kmalu po eksploziji, drugi v nedeljo popoldne, tretji pa se bori s smrtjo. Grozno je bilo videti, ko sta ležala dva popolnoma raztrgana drug poleg drugega. Eden mrtev, dru'g pa napol in je še gledal, ko so gorele sveče pod milim nebom njegovemu prijatelju. Umrla sta oba brez zdravniške pomoči, ne da bi jih spravili v bolnišnico.
—	Hrastnik. Ponesrečil je tesarski mojster Golob, domu z Laškega. Delal je pri trgovcu Vovku v Hrastniku. Prepeljali so ga v trboveljsko mrtvašnico. — Roko si je zlomil 601etni rudar Steif.
— Smrtna nezgoda. Iz Celja poročajo: Posestnikov sin Martin Borovšek v Svetinjah pri Celju je splezal na češnjo. S češnje je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnih in obležal mrtev.
Velik požar je vpepelil pri graščini Herbersdorf blizo^ Vseh Svetnikov na Srednjem Štajerskem pri Wildonu 100 metrov dolgo in 24 metrov široko gospodarsko poslopje. Krog polnoči je opazil Italijan Rocco, da je graščinski skedenj ves v ognju.
Takoj je zbudil hlapce. Nadvolar Šwab je v trenotku, ko je bil že ves gornji del hleva v ognju, ne glede na nevarnost, v kateri se je nahajal, skočil v hlev in s sekiro posekal verige, s katerimi je bila živina pripeta k jaslim. Tako je rešil 60 krav, 2 bika, 6 volov, 5 konj in 2 o.sla. Pogorela pa je vsa živinska krma (1000 q sena, 250 q slame in 150 q žita), vse gospodarsko orodje, vozovi itd. Požar je nekdo nalašč zanetil ter je tudi prekinil telefonsko zvezo z bližnjim Wildonom.
KOROŠKO.
— Političen proces v Celovcu.
Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti marki ju Boni in ,dr. M. Miičiču v Dulbrovniku, češ, da sta s svojimi govori povodom proslavo balkanskih zmag v Dubrovniku ščuvala proti državnim organom. Najvišje sodišče je za razpravo' proiti obtož encima, kakor tudi proti spljetskemu županu Kataliniru delegiralo, celovško deželno sodišče. Toda dočim je to sodišče akte proti županu Kataliniru vrnilo v izpopolnitev preiskovalnemu sodniku v Spljet, je preiskava proti notarju markiju Boni in dr. Mičiču že zaključena.
Dne 21. julija dopoldne se je začela pred deželnim sodiščem v Celovcu obravnava proti notarju Markiju Boni in advokatu dr. Mičiču iz Dubrovnika zaradi veleizdaje. Obtožena, sta, da sta lansko leto' meseca novembra po razpustitvi občinskega sveta v Spljitu in Šebeniku na protestnem shodu v dubrovniškem gledališču proslavljala balkanske zmage in hujskala narod. Dopoldne se je obravnava. odložila, ker so bili od državnega praivdništva predloženi obtožilni spisi natpačno prestavljeni iz hrvaščine. Talko» je bila. n. pr. beiseda. raja prestavljena “paradiž”! Marki Bona izjavi, dai zborovanje ni bilo protestno zoper razpust občinskih svetov v Šibeniku in Sipljita, amipak le manifestacija' za Balkance. Vladni komisar Mraz se je nasproti govorniku o shodu v “Crvepi Hr-ivatski”, ki služi za' podlago obtožbi, označil za napačno in je li-, sta takoj poslal popravek, pač pa je bilo poročilo v “Diubrovni-niku” pravilno: To potrdijo priče: policijski komisar Mraz, policijski agent Strmšek in štiri druge priče. Zagovornika sta imela spričo tega lahko delo. Sodišče je obtoženca oprostilo.
—	Samomor glasbenega učitelja. — V Celovcu se je ustrelil 28 let stari učitelj Ad. Frank.
GORIŠKO.
—	Strela je užgala hišo. Iz Sovodenj poročajo: Strela je vda-rila in vžgala neko postranska poslopje viteza Tosija. Zgorelo je vse, menda tudi nekaj denarja, ki si ga je uboga delavska družina, stanujoča v tem poslopju, prihranila. Rešili so samo nekaj malega pohištva. Pogasili so domačini.
— Samomor vojaka. Iz Kanala poročajo:	Pri tukajšnjem
bataljonu se je ustrelil vojak 4. stotnije po imenu Kovač iz Ljubljane. Vzrok samomra je menda strah pred kaiznijo, ker je bil brez dovoljenje 6 dni na dopusta na svojemu domu. U-streljenega so našli na Grivi v bližini vojašnice.
— 80.000 K je poneveril tekom let uslužbenec pri pristaniškem kapitanatu v Trstu Tomo Roeeo, star 45 let. Ko je bilo razkrito poneverjenje, je izvršil samomor.
TSRT.
— Trgovka s človeškim mesom. Tržaška policija je zaprla 32 letno Ksenijo Stojacicevo iz Lvova, ki ima1 v Trstu hišo sramote. Pred par dnevi se je bila namreč povrnila s svoje potovanja v Galicijo in prignala s seboj tri mlade Poljakinje, ki jih je preverila z lepimi obljubami u-dobnega in lahkega življenja, ki ga bodo imele v Trstu. Dekleta niso slutila, kam gredo, a ko so bila na mesta, so videla, v kako gnezdo so zašla. Prava sreča je bila. da se je našel med druhaljo človek, ki jih je rešil še pravi čas.
— Goljufije v mestni ubožnici v Trstu. Italijanski listi javlja-
jo„ da so bivšega nadzornika tržaške ubožnice Petra Fondo vendar le aretirali v Benetkah. Mož je svoj čais par dni mnirno postopal po Trsta, a ko je videl, da postaja zadeva vendar nekoliko resnejša nego je mislil, jo je mahnil preko morja. Ffindov zločin je hujši nego se je prej v obče mislilo, kajti . poneverjenih je_ skoro 60.000 kron in ne samo
10.000	K.
— Srmtna nezgoda. Žalostne smrti je umrl v Trstu 54 let stari kmetovalec Ivan Gombač iz Na-kla pri Sežani. Mož ima ženo in 10 otrok in se je peljal popoldne s svojim vozičkom in konjem v Trst k zdravniku. V ulici Ales-sandro Volta pa se mu je splašil konj, ki je v divjem diru prevr-gel voz. Gombač je pri tem tako nesrečno padel na trdi trotoar ob cesti, da je talko j uimrl, konja s strtim vozom pa je ujel pogumen Tržačan.
Zdravniški nasveti.
Dr. F. J. Kern, Cleveland.
Poletne bolezni otrok.
Lansko poletje je v New Yor-ku izmed vsakih sto otrok pod enim letom umrlo šestindvajset. Nad dvajset procentov jih je u-mrlo za drisko, včasi imenovano otročjo kolero' (cholera infantum).
Slične razmere vladajo po idrngili mestih in naselbinah. V Clevelandu umre najmanj 25% slovenskih otrok, predno dočakajo 5. leto. Lahko rečem, da jih 20% umre vsled otročje driske. Med nekaterim narodnostmi je število še večje. Med Slovenci v Clevelandu umre zadnja leta manj otrok, kot jih je prejšnje čase. Vzrok je, ker slovenske gospodinje vedno bolj pazijo na hišno' snago in na boljša stanovanja.
Kaj povzroči poletne bolezni med otroki?
1.	Pokvarjeno mleko.
2.	Vročina in slaba prenapolnjena stanovanja.
Ako mleko stoji dlje časa na gorkem, se skisa. V njem se zaredi toliko bakterij, da mleko popolnoma spremenijo. V najboljšem sirovem mleku je do J10.000 bakterij na kubični centimeter. V navadnem mleku jih je nad 100.000. Do gotovega števila bakterije ne škodujejo, ker so večinoma take, ki ne povzročajo bolezni. Ako se jih pa zaredi preveliko število, recimo en milj on na kubični centimeter, se mleko spremeni v svoji sestavi in včasi se naredijo' pravi strupi. In naposled, alko je le preveč bakterij (bacilov), jih nežni želodec o-troka, ne more uničiti: Otrok zboli. Žene ¡ga na stran po desetkrat ali petnajstkrat na dan; dobi visoko vročino in dostikrat ga primejo krči. Krč je pogostokrat samo posledica visoke temperature.
Kako zdravimo tako bolezen?
Ustavite vse mleko' za 24 ur. Ako otrok doji, naj se opusti dojenje za 24 ur. Med tem časom dajte otroku ječmenovo moko (barley water), vodo z jajčnim beljakom ali pa čaj (ki obenem pomaga ustaviti drisko).
V takih slučajih je včaisi dobro dati, namesto prej omenjenih stvari, takozvana umetna jedila, kakor Mellin’s Food ali Hor-lick’s Malted Milk s prekuhano vodo. Navodila so navadno pisana zavojih. Ta jedila samo začasno nadomestujejo mleko, do-dokler driska ne pojenja: Drugi dan se da otroku mleko prav po malem, zmešano z vodo ali gorenjimi jedili, recimo vsakih 5 ur. Počasi se vpelje čisto mleko.
2.	Takoj v začetkujmleizni, tudi če otr ka hudo odvaja, dajte otroku eno ali dve žlički “kastor olja” ( v starem kraju to imenujejo ricinovo olje). Navadno matere mis’ijo, da otrok ne rabi odvajalnih sredstev, ako ga že itak odvaja. Navadno' ostane kaj jedi v želodcu ali v črevab, katero je treba pregnati in preprečiti nadaljnje vnetje. “Castor Oil” je še posebno zato priporočljiv, ker se lahko dobi v vsaki lekarni in je jako poceni. Kadar se čreva dobro sčistijo, ima to olje lastnost, da pozneje samo pomaga u-staviti drisko.
3.	Za vročino in za krče (ali božjast) ni boljšega kot hladna
kolpel. Voda mora biti bolj hlad n si kot je pa otrokova vročina. Najbolj primerna je voda okoli 90 de 95 stopinj Fahrenheit. Prejšnja leta so zdravniki dajali razna zdravila za znižanje vročine, sedaj se pa vedno bolj zanašajo na hidroterapijo, to je zdravljenje z vodo.
4. Otrok mora biti na zraku. Pokrit naj bo z lahko odejo. Pije naj mrzlo prekuhano> vodo, kolikor se mu jo poljubi. Včasi ga je dobro še malo siliti. Nekateri o-troci v nekaj dneh postanejo suhi, da so podobni bolj smrti kot živi osebi, največ zato, ker izgubijo' z drisko toliko tekočine.
Ako otrok ni v par dneh dober, ga nesite k zdravniku. Nekateri odlašajo predolgo. Nekateri otroci bodo umrli navzlic najboljši zdravniški postrežbi.
Bolezen se da kolikor toliko preprečiti, ako dobivajo otroci dobro sveže mleko. Poleti je treba držati mleko na ledu ali vsaj na mrzlem kraju. Treba je držati stanovanja čista muh in nesnage ; otroci naj bodo na zraku. Najslabši prostor za otroke poleti je kuhinja. Otroci naj se kopljejo) v hladni vodi enkrat na dan, če mogoče. Važno je tudi, da se majhne otroke ne zavija preveč v raizna težka oblačila, ker je že dosti otrok umrlo od prevelike vročine, ravnotako kot u-mrjejo odrasli. Majhnim otrokom ne dajati sirovega sadja razen pomarančnega soka. Najslabše sadje za otroke so banane, ki so že marsikaterega otroka spravile pod zemljo:
Dediči miljonov.
Koliko lastnine bodo angleški aristokratje zapustili svojim potomcem!
O mladih »angleških dedičih, ki bodo nekoč vladali nad ogromnimi zemljišči, “podaniki” in neizmernimi vsotami denarja, je priobčil neki angleški tednik zelo zanimive podatke.
Med najbogatejše dediče prišteva petletnega grofa Arundel in Surrey, ki je edini sin vojvoda iz Norfolka, prvega angleškega lorda. Vojvoda iz Norfolka la-stuje 50.000 akrov zemljišča. Poleg tega zemljišča bo grof Arundel podedoval po svoji materi posestvo, ki meri 18.900 akrov. Vojvoda je tudi največji zemlji-ščni posestnik v Londonu. Njegova lastnina je takozvani Strand, kjer je vsaka ped zemljišča neprecenljive vrednosti. Fred dvajsetimi leti je vojvoda prejemal od svojega zemljišča $240.-000 najemnine na leto. Danes dobiva štirikrat toliko. Neki drug bogat angleški dedič je šestletni sinček markija pl. Bute, katerega imenujejo nekronanega kralja v Cardiffu. Za svojim očetom je podedoval 24 miljonov dolarjev. Kadar bo dorastel, bo to premoženje narastlo še za nekaj miljonov. Med bogate dediče pripada lord Raursay, sin grofa, Da-housieja, , ki bo nekoč gospodar nad 138.000 akri zemlje. Pravi prestolonaslednik je pa 191etni sin vojvoda Buccleuelia, ki la-stuje 460.000 akrov zemlje. Med boigate dediče štejejo llletnega viskonta Mandevilla in Izletnega markija Blanforda, sina vojvoda Marlboruogha.
Zemlja je bila nekdaj last vseh ljudi. Vsled podjarmljenja ljudstva, so ljudje, ki so sebe nazivali kraljem, grofom, vojvodam itd., oplenili druge ljudi za zemljo. Rekli, so: “To le je moje, in če hočeš uživati moje varstvo, moraš postati moj tlačan: obdelava-ti zemljo, ki sem jo proglasil za svojo.” Tekom let so pridobili čim dalje več zemlje. Potom zvijač in špekulacij so vzeli nazaj še tista zemljišča, ki so jih dali svojim “dostojanstvenikom”, ki so pomagali farbati ljudstvo, da imajo res pravico vladati nad ljudstvom.
Danes ne last uje na Angleškem skoraj 80 procentov ljudstva niti pedi zemlje. Kmetje delajo kot najemniki pri kronanih in nekronanih oderuhih, delavci pa plačujejo za, prave brloge, ki jih na-zivljejo stanovanja, tem oderuhom prave oderuške najemnine.
Vzlictemu se najdejo ljudje, ki pravijo, da je današnja človeška družba pametno in pravično urejena.
GLASILO
SlovtsiMe Narodne j Podporne Jedrne
WWWWWVAA/W
i»h»,4» tedenska.
L AST N-NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredinitvo ni upraYLiétv«: 2821 SOUTH 40th AVEL, Ctaoftg'Y, Bi.
Veli» »* v*«	$1-00.
o k L» A. k or m
ÍLÜYENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Lsmied weakly.
OWNED BY THE SLOVENK) NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chieag ", 111.
SubHcriptien, 81.00 ye* ye»T.
Naša bilanca.
V zadnji izdaji smo priobčili šestmesečno bilanco naše podpor ne organizacije. Ako pregledamo suhoparne številke, imamo pred seboj vse delo, ki ga je naša jed-nota izvršila v dobi 6 mesecev. Te številke nam pripovedujejo o požrtvovalnem agiitatoričnem delu naših bratov in sester, kalkor tudi o človekoljubnem delu, ki ga je jednota kot organizacija zvr-šila v tej kratki dobi.
Koncem leta 1912 je bila najvi-šja tekoča številka krajevnih društev 197. Koncem šestih mesecev je zadnje društvo imelo številko 207. Jednota je torej narastla za 10 krajevnih društev. Še .očivid nejši je pa napredek, ako primerjamo članstvo z dne 31. decembra 1912 s članstvom koncem meseca junija 1913. Ob začetku novega leta smo imeli 9,410 članov in članic, z dnem zadnjega junija pa 10,328. članstvo se je pomnožilo za 912 članov in članic tekom šestih mesecev, torej povprečno' nad 150 elanov in članic vsaki mesec. Všteti so le tisti člani in članice, ki so redno plačali mesečni prispevek v juniju.
'Stalno naraščanje članstvu je pripisati neumorni agitaciji bratov in sester, kakor tudi rednemu in nepristranskemu poslovanju glavnih odbornikov. Vprav ob novem letu so zahrbtni nasprotniki vsakega napredka po tolovajsko napadli “Slovensko narodno podporno jednoto.” Skušali so na vsak način razredčiti njene vrste. Z lažmi, obrekovanjem in zavijanjem resnice so prišli v javnost. Učinek tega zahrbtnega napada je bil povsem nasproten, kot so ga pričakovali mraejnaki, prijatelji teme, izkoriščanja ljudske mase, laži in obrekovanja. Vrste članov in članic so se strnile v nepremagljivo v armado, vse članstvo, ki je prepojeno z duhom resnice in napredka, je šlo složno v boj proti ljudem, ki so še enkrat poskusili svojo bojno srečo, da bi kazalec časa potisnili nazaj. Po kratkem in hudem boju so se nasprotniki “Slovenske narodne podporne jednote” začeli umikati na celi črti, in se končno umaknili v svoje temne brloge, kjer čakajo, da se mogoče še enkrat in zadnjikrat navale nanjo, članstvo je tern neprijateljem svobode in napredka odgovorilo s tem, da je agitiralo za “Slovensko narodno podporno jednoto” z večjo silo, kar dokazuje izvanreden naraščaj v članstvu.
VŽlic temu, da je jednota izplačala $43,908.50 bolniške podpore, $24,451.25 posmrtnine in $1,-764.50 odpravnine je premoženje jednote uarastlo za lepo vsoto. V izplačanih vsotah se pa zrcali socialno delo, ki ga opravlja naša jednota. Država ne skrbi za bolnega in pohabljenega delavca. Država ima milj one za militarizem: najmodernejše puške, topove, bojne ladje, nima pa beliča, da bi bil delavec z njegoVo družino v slučaju bolezni in nezgode vsaj deloma preskrbljen. To so vzroki, da smo se organizirali v podporni organizaciji in po svojih skromnih močeh skrbimo za olajšavo be de. Iz teh podatkov je tudi razvidno, da je naša podporna organizacija res nekaj zvršila, kar zasluži priznanje s socialnega vidika. Ponosni smo lahko ysi na to delo, iki smo združeni pod o-lcriljem “Slovenske narodne podporne jednote,” ker lahko rečemo, to je delo nas vseh in brez tu-
je pomoči.
Šest mesecev nas še loči od skupnega sestanka gl. odborov raznih zvez in jednota na katerem se bo izdelal načrt za združitev ali spojitev zvez in jednot v eno podporno organizacijo. Do sedaj se je sprejelo nekaj resolucij s strani društev za združenje, pa tudi v “Glasilu” je bilo že precej razprave o tem. Nekateri gl. odbori so se že izjavili, da bodo prišli na zborovanje v januarju, drugi so zopet izjavili, da bodo zadevo predložili konvenciji, ker ima njih jednota ali zveza v tem letu konvencijo. Iz tega je razvidno, da je gl. odbor zvršil nalog pete redne konvencije, ki je našel odmev pri sosednih podpornih organizacijah. Zdaj je treba, da še člani in članice zvrše halogo. Povedali smo, da je odvisno od bratov in sester, ki so organizirani v jed-notah in zvezah, ako se bo uresničilo združenje. Do sedaj so večinoma govorili v javnosti o združenju uredniki in gl. odborniki. Zdaj je pa treba, da tudi članstvo pove svoje mnenje javno, kako mi sli o združenju slovenskih podpornih organizacij. “Glasilo” je v tem oziru vsakemu članu in članici na razpolago. Nihče naj se ne sbamuje priti s svojimi mislimi in načrti o združitvi na dan. Teb šest mesev je treba izrabiti za javno razpravo, da je vse članstvo poučeno, kako mislijo poedinei in razna društva o združitvi.
Pri tem, da delamo za združitev, ne smemo pozabiti na svojo podporno organizacijo. Do novega leta jo moramo zopet ojačiti in povečati v članstvu in pomnožiti svoje postojanke — krajevna društva. Kjer je po več članov in članic naseljenih proč od društvenega sedeža, naj se dela z vsemi močmi na to, da se ustanovijo nova krajevna društva; kjer pa obstoje krajevna društva, naj se agitira med Slovenci in Slovenkami, ki še niso člani(ce) naše jednote, da se ji pridružijo. Razloži naj se jim ugodnosti in blag namen naše organizacije. Res je težavno in naporno agitatorieno delo. Marei-katerikrat molra brat, ali sestra, ki agitira slišati dokaj grenkih, preden pridobi einega člana organizaciji. Ali njegova vztrajnost zmaguje in pridobiva vedno novih članov in članic organizaciji.
Bratje in sestre! Do sedaj ste tako vrlo in vztrajno zvrŠeVaii agitacijo, da mora vsakdo strmeti nad vašo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo. Visled vašega agitato-ričnega dela se je množilo članstvo in ustanovljala so se nova krajevna društva. Zvraili ste o-gromno kulturno in socialno delo. Olajšali ste bedo in gorje, ker ste privedli s svojo. agitacijo svoje brate in sestre po narodnosti do spoznanja, da se je treba organizirati v podporni organizaciji, da človek ni v nesreči in bolezni izročen bedi in pomanjlkahju. Na stotine sirotam ste obrisali solze iz oči, ker soi bile po smrti njih hranitelja. obvarovane pred najhujšim. Agitirali ste do sedaj in ne odnehajte z agitacijo še v prihodnje. Naprej do enajst tisoč članov in članic mora biti naš klic, se mora glasiti v naših srcih.
Naprej, nevzdržena naprej! Naprej, da bomo ob novem letu imeli enajst tisoč članov in članic!
Živo srebro.
Pridobivanje 'živega 'srebra.
Ves sistem za pridobivanje živega srebra je zgrajen na njegovi najizrazitejši lastnosti, da izpuhteva. Živo srebro je v cinobru spojeno z žveplom. V najraznovrst-nejših pečeh zgori žveplo, paro živega srebra prestrežejo in v hladilnih ceveh se uleže. V peci ostane gluh kamen, ki je izvrsten material za zasipanje izčrpanih jam. Z raznovrstnimi primesmi pomešano parno usedlino ulove pod vodo. To maso, “stup”, izstisnejo in v “kapelo”, ki je v zemlji med dvema stiskalnicama, pritaka čisto živo srebro. Tukaj zajemajo živo srebro in ga napolnijo v železne posode po 34 in pol kilogramov ter ga razpošiljajo. Sedaj pridelajo v Idriji na leto 21 do 22 tisoč železnih posod živega srebra, torej okroglo 7500 meterskih centov. Poleg tega pa pridobivajo tudi živo srebro za pridelovanje cinobra. Tudi pri tem delu preži velika nevarnost za delavce, ki so tukaj trajno zaposleni. Ti prosto-
ri so neprestano napolnjeni z onim čudnim duhom, ki ostaja od pare. Stem smo v velikih obrisih pri koncu ,dasi bi se dalo še marsikaj povedati, če ne bi bilo preko obsega mojega dela. Le še nekaterim socialnim pojavom hočemo posvetiti našo pozornost.
Rudniška stanovanja.
Rudniška stanovanja so slaba, le najnovejša hiša ob cesti v Spodnjo Idrijo, ki leži sredi soln-čne doline, je dobra. Rudnik ima v Idriji mnogo starih hiš. Stanovanja v njih imajo vsa vprek poleg nizke izbe in nizke majhne sobice strašne kuhinje, najstarej-šeg stavbnega načina, z odprtim ognjiščem, nad katerim je odvod za dim. V neki takšni kuhinji sem videl dve ognjišči. Kuhinjo, kakor je ozka, komaj štiri kvadratne metre meri, uporabljata dve družini. Neka druga rudarska žena mi pokaže črn prostor, brez oken, ki ¡ga razsvetljuje moževa jamska svetilka. Če kuha, je tudi ona v jami. Poleg teli, že več stoletij stoječih hiš, v katerih so stanovanja res zelo cena (24 do 36 kron na leto), so še posebne rudniške hiše. Taka kolonija je nad talilnico. Postavljena je tja brez vsakega ozira na strani neba, tako da je v koloniji precej brez-soIn Gnili in vlažnih prostorov. Prostori so tukaj večji in svetlejši. Stanarina za stanovanje v pritličju je 30 kron, za stanovanje v prvem nadstropju 32 kron in za stanovanje v drugem nadstropju 36 kron na leto.. Stanovanja imajo po eno sobo ali dve sobi, kakor je pač velika družina. Kuhinje so tako svetle, da rudarske žene v njih tudi lehko klekljajo.. Nobena ni brez tega “pripomočka” v gospodinjstvu. Po 10 vinarjev na ir o zaslužijo one, ki so spretne. Če je rudarjevo gospodinjstvo vezano celo na ta D orni zaslužek, tedaj se že iz tega razvidi, kako nezadostne da so mezde mož. Gospodinjski račun nam bo to dokazal. Sklepna sodba o stanovanjih: Mnogo je še napraviti in prav srečna misel montanskega oddelka v ministrstvu za javna dela bi bila, če bi poslali tovariša iz oddelka za stanovanjske razmere v Idrijo, kjer naj bi preštudiral stanovanjsko mizerijo in izdelal načrte za dobre stanovanjske razmere v Idriji. Tudi to spada k potrebnim zdravstvenim odredbam.
Da je vkljub tem nedostat-kom veliko, povpraševanje za temi stanovanji, ni dokaz za njihovo dobroto; dokazuje le, da je za dvanajststo delavcev približno dvesto rudniških stanovanj premalo.
Jedilni list rudarja.
Stanovanjsko slliko naj izpopolni jedilni list rudarja. Mož, ki se je že z zavestjo izpreobmil k sistemu dveh otrok, ki se je naučil z železno pridnostjo nemščine in ki mi za prvi pozdrav, ko vstopim v njegov dom, pripelje štiriletnega fantiča, katerega je bil že naučil štirideset nemških besed, | ima v svojem gospodinjstvu na-nravnost vzoren red .Vsak vinar dohodkov in izdatkov zabeleži. V letu 1912 ni zamudil niti enega šilita, sploh še nobenega, razen če je bil bol^n. Njegova mezda je znašala 1112 kron, v bratovsko skladnico je vplačal 33 K 33 vinarjev, za stanarino je dal 30 K, prispevki organizaciji pa 72 vinarjev. V jeseni nakupi za gospodinjstvo slanino, zelja in repo, vsak dan računa na gospodinjske izdatke po 2 kroni in vsako nedeljo. si privošči liter vina za 88 vinarjev. 32 kilogramov slanine ga velja 53 K 76 vinarjev (1 kg. 1 K 68 vinarjev), zelja kupi za 5 K. Sedaj njegov jedilni list. Začenja z nedeljo. V nedeljo kupi pol kilograma govejega mesa, od katerega ima juho za nedeljo in pondeiljek. V nedeljo ima kot prikuho k mesu zelje, krompir, solato- ali kaj drugega. V ponde-Ijek poleg juhe, repo ali zelje. V torek: zelje in polenta. V sredo: jeemenček in nekoliko, svinjske glave. V četrtek: fižolova juha in rezance. V petek: “žlikrofe”. V soboto: repo in polento. Zvečer in za šihto kavo. in kruh. Vsa družina je čedno oblečena, mož je naročen na list in plačuje redno svoje organizacijske prispevke. 365 K X 2 = 750 K. Toliko velja poleg 58 K 76 vinarjev in 45 K 76 vinarjev za vino. njegova prehra-nitev, skupaj, torej 834 K 52 vinarjev, k temu pride še za provizij ski sklad in stanarino 64 K, ostane torej 213 K 48 vinarjev za
vse ostale potrebe družine. Premalo bi bilo za te potrebe, če ne bi zaslužila njegova žena na leto. s kelakanjem 250 do 300 K, to se pravi, da sedi sklonjena 2500 do 3000 ur nad delom. Ta račun rudarja, ki ima malo otrok ,ki je vesten in ki živi v popolnoma urejenih razmerah, podpira mojo trditev, da so mezde idrijskih rudarjev prenizke za življenje rudarskih družin. Zadostne mezde, ki so pogoj delavskega zdravja, bi se spodobile v vzornem obratu, za kakršnega ¡se izdaja idrijski rudnik.
Pritožbe.
Sedaj hitro h koncu, čeprav so mi vrli idrijski rudarji še toliko reči položili na dušo. Idrijski u-čitelji (c. kr. rudniška ljudska šola) imajo, kot uradniki 10. či-novnega razreda pač uniformo m sabljo ,ampak slabe prejemke kranjskega učiteljstva: na najnižji stopnji učitelji 1550 K poleg starostne doklade 100 K in osebne doklade 250 K, učiteljice 1240 K in 240 K doklad. Vrh tega prenapolnjeni razredi! Naj višji prejemek ,ki ga more doseči učitelj, je 3200 K s šestimi starostnimi dokladami ,ee postane ravnatelj. Uradniki 10. činovnega razreda pa imajo, brez aktivnih doklad 2200 do 2800 K v krajih izpod 10.000 prebivalcev (tak kraj je Idrija) in 480 K akti vite tnih doklad. Torej samo šolski ravnatelj ima resnične prejemke 10. činovnega razreda. 1550 K plače je pa pod najnižjo stopnjo 11. činovnega razreda brez vsake doklade, čemu torej “flanc” 10. činovnega razreda. Ali mar potrebuje tudi “huzarske vrvice”?
Delavci pa tožijo, da morajo ob času razvedrila zahajati v beznice, in uradniki tožijo, da pijejo delavci preveč žganja. Sredi mesta pa stoji gledališče iz časov Marije Terezije, ki je delavcem na papirju .pač na razpolago, ki ga pa za-m orejo le redkokdaj uporabljati, ker je le aktivnim rudarjem dovoljeno ,da smejo v njegovih prostorih govoriti, predavati, citati, uprizarjati igre. Zupan (upokojen rudar) ne sme v gledališču govoriti, podžupan sme. Tako je to darilo, rudniškega ravnateljstva delavcem — gledališče je bilo prej izključno le za uradnike in brez pomena za delavce. Dvornega ¡svetnika Bileka je pač vodila dobra misel, da ne sme pritisniti delavcev ob ¡steno. Ali igre in predavanja brez širše javnosti in ¡pokrivanje stroškov iz lastnega žepa so brezmiselne. Tako ostaja delavcem poleg pičlega kruha kot “višji užitek” ,kot “circenses” (igre) Rimljanov le beznica ali pa žganje doma. S predajo gledališča upravi krajevnega delavskega odseka, v katerem bi bil lehko. zastopan tudi rudnik, bi se napravilo nekaj dobrega brez stroškov, toliko dobrega, kakor s pametno razsodbo upravnega sodišča v neki drugi zadevi. IPred petimi leti so sklenili socialni demo-kratie in liberalci v obinskem odboru 'zgradbo, ljudske čitalnice in so tudi z delom že pričeli, a nekega dne je oblast prepovedala nadaljno delo. Stavba, napol dodelana, brez strehe, razpada, med tem se mora na protest klerikalcev ;ali bo tudi upravno ¡sodišče potrdilo zločinsko krivico, ki odreka po kulturi hrepenečim izobraževalna sredstva? Bomo vi-dedeli.
Se nekaj. Idrija je od vsega sveta1 odrezana. Država se vozi v Idrijo še s polževo pošto. Štiri ure vožnje s pošto od Logatca ob južni železnici in šest ur od 'Sv. Lucije na bohinjski progi države železnice. Zaseben podjetnik je napravil avtomobilno zvezo med Idrijo in Logatcem s poldrugourno vožnjo. Krasna cesta skozi dolino Idrijce v dolino, temnozelene Soče pa čaka še rešitve. Že leto dni leži v trgovinskem ministrstvu predlog novega župana sodruga Štravsa za avtomobilno zvezo med Idrijo in soško dolino —ali doslej še nima mesto odgovora. Uradni “šimel” in avtomobil — kakšno nasprotje! Morda ga vzpodbo.de govor Schuster pl. Bonnot. Čas' bi bil, da zaveje svež tok čez Idrijo, državi v korist, ki zajema tam miljene, prebivalstvu in mestu v dobrobit, ki daje svoje najboljše moči, da služi splošnosti.
nitivna plača za četrti razred 1000 K temeljne plače in 200 K aktivitelne doklade, torej skupna definitivna plača za 4 razred 1200 K, potem pa peteletniee po 100 K. Za 3., 2. in 1. razred so plače seveda višje.
Sodr. Wintru se je glede na učiteljske plače primerila pomota. Učiteljske plače v Idriji so. radeljene na štiri razrede; provizorična plača 'znaša 800 K, defi-
Naseljevanje na farme.
Večkrat so izšli v “Glasilu” članki podučne vsebine, kako je treba nastopiti pri nakupu farme. Priporočalo se je tudi, da je boljše, ako se vzame brezplačen dom (homestead), kakor da se kupi farmo. To priporočilo je veljalo posebno' tistim rojakom, ki nimajo toliko denarja, da bi plačali zemljišče in poleg imeli še potrebni obratni kapital. Jasno in določno smo povedali, da je neumnost, ako kdo misli, da bodo' vsi slovenski ameriški delavci postali farmarji, ker je v človeku, da nekaterega veseli bolj inldustrielno delo. kakor farmar -sko. V nekem članku smo povedali, da različna tla zahtevajo različno namakanje in različnih gnojilnih snovi, ida na njih vspevajo rastline. Na farmi je treba ravnotako trdo delati kakor v tovarni ali rudniku. To velja posebno za, začetnike. Kdor misli, da bo na farmi ležal v senci, malo delal in veliko dobička vlekel iz farme, se moti in ni sposoben za farmo. Poljedelstvo danes zahteva, celega moža: izobraženca in pridnega delavca. Tisti časi so v Ameriki minili, ko se je malo po vrnu preorsKala zemljina s plugom in klasje je bilo polno, da so se bilke lomile pod njegovo težo. Danes že v južni in severni Dakoti peša moč zemlje in iz nekdanje najbolj bogate ameriške žitnice se selijo s.tari ameriški farmarji v Kanado, da na, brezplačnih domovih po> roparskem načinu obdelavajo zemljo: izsesajo iz nje vse rodilne snovi. Danes zahteva ameriška zemlja gnojila, in zopet gnojila, mnogo dela in ponekod tudi umetnega namakanja ali pa o-suševanja. Danes mora znati poljedelec malo več kakor orati, sejati, (kositi in mlatiti. Pred vsem mora vedeti, kaj lahko vspeva na njegovi farmi. Peščena zemljina ima gotovo povsem druge lastnosti kot takozvana težka zemljina. Zemlja je različna: glina, glinasta zemljina, jilo, ji-lovita zemlja;, rdeča jilovina, prbliea, peščena ilovica, jilov pesek itd. Zelo važno za vsako rastlina je gotova množina vode, ki je v zemlji. Tla ne smejo biti prelsuha in ne premokra in vsebovati morajo toliko količine vode, kot jo potrebujejo rastline za izdihavanje. Kdor hoče postati poljedelec, je treba da si nabavi dobrih strokovnih listov. Ameriška: vlada izdaje brošu-rice — zastonj ali proti majhnemu odplačilu — skoraj o vseh pridelkih in živinoreji. Pisati je treba ponje na poljedelsko ministrstvo v Washington D. C.
Ogledovanje zemlje je zvezano z velikimi troški. Že enkrat smo povedali, da je najboljše, ako se rojaki, ki se mislijo naseliti na farmah, združijo v klube ali društva. Ako se jih je združilo petnajst do dvajset skupaj, potem naj izvolijo iz svoje srede dva ali tri zanesljive in poštene može, ki naj gredo ogledat zemljo. Ker je pa lajikom in tudi poljedelcem težkoi dognati, kaškna je zemlja, naj se zemlja; na več krajih izkoplje in da v vrečice, ki se naj pošljejo kemičnemu laboratoriju polj eldelsikega urada v Washington D. C., da preišče in dožene, koliko je v nji vodne kapacitete, vzdušne kapacitete, dozdevne specifične teže, resnične specifične teže in propustnosti. Na ta način se prihrani denar, ker ni treba, da vsak poedini odpotuje na zemljišče, kjer se mislijo naseliti, obenem so pa sigurni, da ne bodo osleparjeni, ker bodo. iz Washingtona dobili zanesljivo poročilo v kakovosti zemlje. V kemičnem laboratoriju bodo tudi dognali, koliko vsebujejo tla takih snovi, ki jih rastline potrebujejo za tvoritev svojih teles: kalija, kalcija, natrona, magnezije, fosforjeve kisline, dušika, žveplene kisline, klora itd. Ako so odgovori iz Washingtona povoljni, potem naj se šele kupi zemljišče in naseli na njem.
Pri nakupu zemljišča je treba
paziti še na druge reči. Predvsem je treba vedeti kdo je lastnik in če ima dotični, ki prodaja zemljišče pravico sklepati veljavne kupne pogodbe. Pregledati je treba, ako ni na zemljišču vknji-ženega hipotekarnega dolga. *5a ;tako dela je treba zopet zanesljivega in skušenega advokata. Da se znižajo troški, je zopet najboljše, da po delset ali več kupcev najame advokata in da se prepisi potrdijo na sodišču. Kdor se bo po tem nasvetu ravnal.se mu ni treba bati, da bi kupil slabo zemlja z ničvredno lastninsko pravico.
Vse to smo že povedali v “Glasilu” v obširnih člankih in z drugimi besedami. In kaj se je zigo-dilo ? Urednika so pričeli obrekovati, da je nevoščljiv agentom, ki prodajajo zemljo, kakor da bi bjlo treba za zemljiščnega trgovca ali pa agenta, kdo ve koliko znanja in pameti. Nekateri so se tudi hudovali nad gl. odborom, ker je sklenil pred peto redno konvencijo, da do konvencije ne pojde noben zemljiščni o-glas v “Glasilo”. Peta redna konvencija je zaključila, da gredo v list vsi oglasi, iizrvzeti so le o-glasi zdravnikov, ki zdravijo pifenenim potom. Po tem zaključku se zdaj ravnajo gl. upravni odsek, upravitelj in urednik, dokler ne bo zaključek potom splošnega glasovanja ali konvencije spremenjen.
Samoposebi se razume, da vsak trgovec ali agent, pa naj trži s šivalnimi stroji, konji, poljskimi pridelki ali pa zemljišči, hvali svoje blago in pretirava. Nao-bratno ima pa vsak kupec pravico, da si blago ogleda in po svojem razsodku postavi nižjo ceno ali pa blago direktno odkloni. Ako se je kupec dal premotiti od trgovca in je plačal za blago pretirano ceno, so vse solze in tožbe po zvršeni kupni pogodbi zastonj. Zato naj pa ima vsakdo oči odprte, kadar kupuje. Predno se odloči za kupčijo, naj si blago dobro ogleda — posebno pa zemljišče — in prepriča se naj do pičice, če je vredno zahtevane cene. Ne kupujte mačka v Žaklju, ravnajte se po nasvetih pri zemljiščni kupčiji, ki ste jih čitali v “Glasilu” in nobenemu se ni treba bati, da, bo ogoljufan.
OBČINSKA SOCIALNA POLITIKA.
Občinska uprava mesta Char-lottenburg pri Berlinu izda lepe svote za zdravstveno oskrbo. V enem desetletju — od 1900 do 1910 — so narasli njeni izdatki za zdravstveno oskrbo od 960 tisoč kron na 3,120.000 kron. Povprečno je izdala za enega Občinarja v zdravstvene namene 1. 1900 po 5 K. 1. 1910. po 10 K. Najvažnejša zdravstvena naprava te občine je oskrbovalniea za bolnike na pljučih, za katero je izdala 1. 1910	210 tisoč kron
in od te svote 173 tisoč kron za oskrbo bolnikov v sanatorijah. Izdatki za oskrbo dojenčkov sa znašali 1. 1910 158 tisoč kron. Tej panogi zdravstvene oskrbe posveča občina Charlottenburg kar največjo pozornost. Oskrba dojenčkov ne pričenja šele po' rojstvu, temveč skrbi občina da so matere dobro prehranjene še pred porodom in oskrba traja nad prvo živi jensko leto. V oskrbo valnicah za dojenčke je ustanovljena zdravniška služba in zdravniki brezplačno preiskujejo in zdravijo otroke od 1. do 6. leta. Za vsakega; otroka, ki ga pripeljejo matere v oskrbovalnieo, izdelajo poseben zdravstveni list, ki ga izpolnujejo do izpolnjenega šestega leta. Ta list .dobi potem šolski zdravnik. Veliko število otrok je talko pod zdravstvenim nadzorstvom od rojstva do izstopa iz šole. Za prehranite-v po šolah je izdala občina Char-lottenburg 1. 1910. 37 tisoč kron. — Iz Draždan, ki je eno najmodernejših urejenih mest v higi-jenienem oziru, pa poročajo, da je tamošnji mestni zastop dovolil 18 miljonov mark za gradnjo malih in zdravih stanovanj. Draždane štejejo nekaj nad 300 tisoč prebivalcev in imajo velika industrijo. Mnoge večje tovarne so zgradile za svoje delavstvo lepa stanovanja, ki odgovarjajo vsem modernim zdravstvenim zahtevam.
Kako je pri nas v Ameriki s občinsko socialno politiko? Zelo» žalostno!
TRINER'5
1 ELIXIR.
BITTER-W1HE
TmNEROVO
HORKÉ VINO
b/JOSEPH TR1NtR 616-622 S.Ashl»nd Av»-
CHICACO, tlA.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
Slovenska Narodna
Podporna dednota
Ustanovljena 9. aprila 1904
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Loek Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Gledalci niso znali ceniti po vrednosti tega izbornega sunca. Mislili so, da se je to le slučajno zgodilo ,in so začeli godrnjati, češ, da nobena sulica ni dobro zadela. Naglo kot strela sta edrča-la tekmeca naprej in 'bila koj vsak na tistem mestu, od koder se je bil poprej nasprotnik zaletel. Obrnivši konja, sta si od tam zopet zdrvila besneča nasproti. Takrat pa je tudi nepoznani vitez prihajal z vso silo, stiskajoč koleni tako hudo, da se je silni žrebec pod. njim zvijal in je moral usta odpirati, da je lovil sa po. Ko sta se zadela tako drveča na sredi bojišča, se je Ottorinu razbila sulica ob osti m središču nasprotnikovega ščita, ne da bi bil ta kaj omahnil na sedlu; Ottorino pa je bil zadet v krinko na obrazu in vržen na tla iza suli-čino dolgost daleč od konja. Kakor hitro' je začutil konj, da imia prazen hrbet, se je ustavil in je pogledal nazaj, kakor da bi čakal, kedaj zopet skoči nanj njegov gospodar.
Toda gospodar je ležal tam na pesku z razpetima rokama, kakor da bi bil mrtev. Lupto>, ki je takoj priskočil in trepetaje privzdignil krinko, je videl, da mu je tekla kri iz nosa, iz ust in ušes. Prite ki a sta dva reditelja, ki sta mu snela šlem ter ga nesla v šotor. Nogi ste viseli doli, glava z Ivd-hrajočimi, krvavimi lasmi je iza-dej omahovala pri vsaki stopinji rediteljev.
Kmalu je prišel iz šotora klicar, kateri je zavpil: “Še živi.1 ’
Zmagailec, ki je ves čas, ko so ga odnašali, gledal za. njim ter ni nikoli obrnil oči od šotora, dokler ni bilo to naznanjeno, se je tedaj vspel nad sedlom kolibolr je mogel, in je dvignil roko proti nebu,
DEVETNAJSTO POGLAVJE.
Tu nas naša povest, preskočivši celi mesec časa, privede v mesto Lucea, kjer je bil med tem postal gospodar Marko! Visconti. To se je zgodilo na sledeči način. Cesar je sprevidel, da mora zapustiti Toskano, ker je tam njemu in protipapežu slabo kazalo. A pred-no je odšel, si je prizadejal', da bi jo izkoristil kolikor je mogel. In med drugimi svojimi izbornimi iznajdbami jedna najlepših je bila ta, da je prodajal njemu zvesta mesta za gotov denar. Tako ljubeznjivost je skazal tudi Luki. Nezvesti Biavar je bil tam odvzel gospodštvo sinovolm Castraccia jednega izmed najmogočnejših nejgovih pristašev, in ga podelil Franu Castra-caniju degli Inter-minelli, kateri mn je poštel za to nekaj tisočakov zlatnikov. Toda Luccanci, katerim nikakor ni u-gajalo, da se jih je tako prodalo kakor kako čredo ovc, so se, ko je odšel cesar, priporočili Marku. Ta se je bil odpravil nekaj dnij: poprej v Ceruglio, in si tam tako pridobil tisto četo upornih Nemcev, da je mogel razpolagati ž njimi kakor mu je bilo drago. Tedaj je Viseonte priskočil s šeststo vojaki Luceancem na pomoč, zapodil Caistraeanija od slabo prisvojenega gospostva, in bil izvoljen kot gospod in glavar mesta, katero je bil rešil od zapornega gospodarja .Mesto se je jako rado uda-lo temu gospodu, ki je bil tako plemenitega rodu, tako slaven in povrh še nekdanji najboljši pri jatelj tistega imenitnega Castrnc-eia, potd katerega vodstvom se je bilo pospelo do izvarefdne mogočnosti in veljave.
Bil je šesti dan po tem dogodku. Marko je še vedno razpošiljal vse polno ljudi j, ki so v njegovem imenu sprejemali izjave udanosti bližnjih krajev in gradov, kateri so rado voljno priznavali njegotvo oblast, ali pa. so pustošili in požigali tiste, ki so se zoperstavljali. In že se je jel živahno pogajati z grofom Faziom, da hi poskušal svojo srečo tudi s Pizo, kakor je bil ralvtnokar storil v Luki, ter od-
s čimur je očitno hotel razodeti svoje veselje vsled tega naznani-- čzel tudi tisto mesto Tarlatinu di la. Na to je vrgel proč sulico, j Pietra Mala, kateremu iga je bil spodbodel konja, zdirjal z bojišča prepustil Bavar.
ter se oddajil po gozdu, od koder je bil prej prišel. Njegov oproda je vzel zastrti ščit raiz koli, na katerem je visel, ter odjezdil za njim.
Potem so pobrali s tal sulicio', katero je bil odvrgel neznani vitez. Videli so, da je imela odlomljeno ost. Večina je mislila, da se je odlomila pri spopadu; toda nekdo je bil zapazil, da neznani napadovalec, ko je slišal svojega nasprotnika izgovoriti besede: “Živel Marko”, se je bil približal k nekemu odru, in vtaknivši sulico med dve deski, ju je bil dvignil visoko pri toporišču ter tako odkrhnil ost.
Vsi so soglašali v tem, da ako bi bila sulica ostala cela, bi bila morala predreti krinko in tudi glavo mladeničevo skoz in skoiz— s tako silo je bil zadan siun.ec.
Jutro tistega šestega dneva je bil porabil s tem, da je sprejemal in ododpošiljal poslance raznim knezom in občinam po Toskani in Romanji, ki so z različnimi čutili zavisti, strahu in nade gledali nastop tega novega gospoda, katerega -skrivnih namenov ni bilo lehko uganiti. Ostali Sas dneva pa je bil potekel med vskliki radosti in udanosti, s katerimi Luccanci niso varčevali, kakor sploh ljudstvo nikjer ne varčuje s takimi izjavami pri nastopu kakega novega vladarja. Vedno še so mu doneli v ušesih kriki, ki so odmevali po lueeanskih ulicah, katere je bil prejezdil spremljan od boljar-jev, baronov in obrtnijskih konzulov, ko je šel v cerkev svetega Martina častit sveti obraz.
Ko je bilo že pozno, je Visconti, odslovivši svetovalce in plemenitaše svojega nlovega dvora, ho-
dil’ gori in doli po obširni dvorani občinskega dvorca, v katerem je še malo mesecev prej bival njegov slavni prijatelj Casitruecio. Sedaj pa sedaj je obračal oči proti dotičnemu oknu, s 'katerega je bil razgled na trg; skozi to okno so bili videti tudi neki stolpi in kupole, na katerih je tedaj gorelo nobroj lučic. Na trgu pa je velik kres razlival rudečo in nestanovitno svetlobo po ljudstvu, ki se je gnetlo tam okoli, gostilo se ter popivalo in popevalo napitnice in pesmi, zložene v čast novemu gospodu. V daljavi, tam po brdih, ki so obkrožala mesto, je tudi gorelo vse polno kresov in odmevalo praznično zvonenje.
Marko je 'opazovali nekaj časa tisti čarobni prizor kakor glieda ženin milo krasoto- svoje mlade neveste, ratlnj oče se v veseli druži-bi na dan poroke. Ko je potem odstopil od okna, je zagledal na steni Castrueeivo podobo. Pri tem pogledu mu je takoj prešlo vse veselje in se razpršila vsa čaro-ba. Vsedel se je na neki naslonjač in z očmi, vedno vprtimi v. podobo' prijatelja, ki je bil preminil nekoliko mesecev poprej, je dejal sam nekoliko' mesecev poprej:
Ko je bil v Rimu, poln živ ljenja in slave, rekel1 bi — desno oko cesarjevo, ko so vsa velifdka mesta, kralj Robert in papež trepetali, če so slišali njegOvlo ime, ko sem jaz bil ponosen, 'da sem ga 'smel imenovati svojega prijatelja, in sem se nadejal ž njegovo pomočjo doseči gospostvo v Mila nu — če bi bil) -prišel kak vedeževalec in dejal:	“Castruieeio, le
malo mescev še, in vsega bo ko nec, in ti boš pod zemljo” — kdo bi bil mogel verjeti to! V najlepši dobi, močan, mogočen ... ka ko negotovo in nestalno je pač življenje . . ., in on je vendar vedel, da bo moral kedaj umreti!
In če bi bil tisti vedeževalec nadaljeval tako: “Vidiš tega tu poleg tebe? tega moža, katerega ti skušaš povzdigniti v njegovem domačem kraju, tega Marka, kateri ti je pomolgel, kolikor je bilo v njegovi mbči, da si se pospel tako visoko in ki te čisla in ljubil bolj nego če bi bil tvoj lastni brat, ali ga vidiš? Vedi tedaj, da. on bo v kratkem vladal v tvojem mestu, da tvoja hiša bo njegova, da tvoja vdova, tvoji otroci bodo tavali iz dežele v deželo, iška je, zavetja, katero jim bojo povistod odrekali, in ta mož doseže njih dedščino.” — O, kaj bi bil odgovoril na tiol tisti ponosni mož? Kaj bi bil občutil v svojem srcu?
In pa jaz, kaj bi bil rekel na to?
—	In sedaj naj kdo gleda v pri bodnost! Kaka revna stvar je pač človek! — Tako 'imenitno in mogočno mesto ti je nenadoma sa mo od sebe padlo v naročje, mej tem ko se ti že toliko let trudiš, da bi dlobil v svojo oblast neko drugo, ki vhaja kakor senca pred teboj. Ali se ti ni godilo, kakor kakemu izumitelju, ki si razbija glav'o, da bi se naučil s pomočjo alkimije narejati zlato, a mesto tega zasledi kako čudovito naravno skrivnost, o kateri se mn nikoli niti sanjalo ni?”
Stopil je zopet k oknu, gleda1 nekaj časa doli na trg, ozrl se okoli in n-a to je rekel: “Ltucca je pač lepo mesto! — A ni Milan!’ je takoj vzdihuje pristavil.. “Go* spodovati tam, kjer si bil prej podložen, biti mogočen med prijai-telji, kateri se tvoje mogočnosti radujejo ter so je deležni ... in ... o da, tudi med svojimi sovražniki , ter videti, kako jih to peče, veseliti se njih ponižanja, to bi bilo življenje! ... — Tu, krasne gorice, odiičene s trtami in oljkami, tudi tod zali ivitezi, krasne deklice, bogastvo 'in dvorljivost . . . toda vse to ne gane Markovega srca.”
Ko so mu te misli rojile po glavi, se je ljudstvo, ki ga je videlo stati za steklenimi ploščami, jelo gnesti pod oknom in je 'klicalo: “Živel Marko, živel Marko!” Ta šum je zmedel njegove misli; v odgovor je vljudno glavo in razprte roke, a nia to se je nevoljen odmaknil' od okna in, stopi vši v neko bližnjo sobo, je nadaljeval sam pri sebi: “Neumneži! tepci! — mari mislite, da vam bo nedostajalo gospodarjev?
—	‘Živel Marko!’ Pa česa se nadejate od tega Marka? Kdo je on? Mari veste, da on more, da hoče spolniti to, kar želite? — Koliko radosti! Če je bilo v Luki toliko veselja po zmagi pri Alltopascio, je bila ista že dostojno praznoVa-na . . . Pa ubogi tisti, kateri bi
se zanašal na te vaše klice . . . Nekdaj bi me morda bilo to upijanilo . . . Sedaj pa vem, koliko je od oljčne nedelje do velikega petka, od hosanne do križaj ga.
Neki dvorjanič je prišel na vrata, in dobivši dovoljenje, je stopil naprej, priklonil) se globoko in podal Marku zvezek pisem rekoč: “Vesti iz Lombardije; mož, ki jih je prinesel, je doli v rudeči sobi; rekel je, da je neki vaš služabnik z imenom PelaigrUa,.” Naj počaka”, je dejal Marko, odislavljaje dVorjaniča z migom glave. Na to je pristopil k neki svetilnim in jel pregledovati naslove pisem; odložil je vsako na mizico,, koj ko je iz pisave spoznal, čegavo je bilo. Med drugimi mu je prišlo v roke jedno, ki ga je jako presenetilo. Pozvonil je s srebrnim zvončkom ter poprašal dVorjaniča, ki je na to nemudoma priskočil: “Ni-li j eden sam sel vseh pisem prinesel?” “Da, vse je prinesel) tisti olaš služabnik”, je rekel dvorjanič, “razun jednega, katero je pustil v dvorcu neki jezdec, ki je pa nemudoma šel proti Rimu.”
“Prav!” je odgovoril Marko, in deček je odšel.
(Dal j e prihodnjič).
❖
f
Y
f
T
f
T
Y
f
Y
T
f
f
J
f
T
Y
T
Y
t
f
Y
T
Y
Y
❖
❖
❖
f
Y
Y
Bolečine,
naj si bodo kakoršnekoli, se lahko hitro odpravijo z pravočasno rabo
Severovega Gothardskega Olja
(Severa’s Gothard Oil).
katero je znano kot najboljše mazilo zoper bolečine. Pomagalo je drugim — naj tudi vam pomaga. Či-tajte sledeči dokaz:
Sedal zopet lahko dela.
“Takoj po rabljenju Severovega Gothardskega Olja sem se bolje počutil. Bolečina v moji nogi je kmalu izginila in v enem tednu sem lahko šel na delo. Vaše Gothardsko Olje cenim kot najboljše mazilo zoper bolečine.”	Tom Tama,
Box 8, Gardiner, N. Mex.
Cene 25 in 50 centov v lekarnah.
T
f
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
T
T
f
Y
Y
Y
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd Ave., New York, N. Y.	(Adv.)
RABIM 100 ROJAKOV,
ki hočejo postati samostojni in neodvisni PAUMKRJI v okolici mesta Crivitz, Marinette County, Wis., kjer je že mnogo rojakov, ki so z zemljo prav zadovoljni in bi Vas radi imeli za sosede. Rodovitna zemlja, dobra zdrava pitna voda, krasen kraj. Tu kupite naravnost oi lastnika T. Kersten-a, ki hoče prej ko mogoče prodati vse, zato dobite zemljo pod ceno in povrnjeno vožnjo. Samb kratek čas. Ne zamudite te rasprodaje. Malo zaplačilo in odplačevanje na 10 let. Pišite še danes v slovenskem jeziku po nadaljna pojasnila in po brezplačno knjižico na zastopnika
IM. PIKLOR
1526 W. 21. Street.	Chicago, 111.
Potovanje v staro domovino otom Kašparjeve Državne anke je najceneje In naj-===== bolj varno. —..
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijsklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nlzkib cenab; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Bine Island Ave., Chicago, lil
I Prekinjeno delo.
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetrq ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri ko jih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot.
Poslovenil J. Z.
V pripravah je bil lord Suseks ravnotako previden in skrben kakor Leicester.
—Tvoja prošnja, v kateri obtožuješ Varacja zapeljivosti, — je rekel grof Tresiljanu, — je v rokab kraljice . . . Poslal sem jo po zanesljivem selu. Upam, da bo imela tvoja prošnja vspeh, ker temelji na pravici in poštenosti, kar Elizabeta ljubi. Vendar pa nevem, kako se vse vrši, ker ima ta cigan (tako je Suseks imenoval svojega tekmeca radi temne polti) v mirnih časih pri nji prvo besedo,, . . . Ako bi imeli vojno pred durmi, tedaj bi bil' med izvoljenci; vojaki pa v mirnem času niso v modi. Na vrhu so svilosrajčniki in gizdalini. Ker je to v navadi, se moramo tudi mi obleči praznično . . . Blount je naš oskrbnik za novo praznično oblačilo . . . Ali -ti razumeš toliko o tem kalkor jaz. Ako bi bilo treba deliti sulice, potem bi bi'1 na pravem mestu.
—	Ralij je bil tukaj, — je odgovoril Blount, — in je prevzel vse v oskrbo . . . Vaše spremstvo bo tako sijajno kakor je jasno majniško jutro . . . Troski so veliki. Deset modernih lakajev stane toliko denarja, kakor polna bolnica vojakov.
—	Nikolaj, danes ne smemo gledati na troske, — je odgovoril grof; — vendar, pa upam, da Ralij ni pozabil, da sem star bojevnik, in da ne bo več storil, kakor je treba.
—	Nato se ne razumem, — je rekel Blount; — prijatelji in sorodniki so se prijavili na tucate, da vas spremijo na dvor, kjer lahko ravnotako odločno nastopimo kakor Leicester.
—	Priveži jim na dušo, da naj ne prično prepirov . . . Vročekrvni so, pa nočem, da bi me njih nestrpnost naprarn Leicestra spravila v zadrego.
Tresiljan se je čudil, da se je lord Suseks tako. 'hitro zavzel za stvar sira. Robsarta in da je prošnjo odposlal že kraljici.
—	Prijatelji mlade dame so rekli, — je pričel Tresiljan, — da naj se prvo apelira na pravni čut grofa Leicestra, ker je prestopek zvršil nekdo v njegovem spremstvu.
—	To bi se bilo lahko zgodilo, ne da. bi se prvo obrnili name,
—	je rekel ponosno Suseks. — Mene ni bilo treba mešati v zadevo, ako lahko postane ponižujoča za Leicestra . . . Tresiljan, čudim se, da vi kot poštenjak in moj prijatelj odobravate kaj takega.
—	Lord, — je rekel Tresiljan.
—	Strinjam se z vami, ali prijatelji nesrečnice . . .
—	Ah, prijatelji . . . prijatelji,
—	je ponovil Suseks, — nam morajo dovoliti, da uredimo zadevo tako, kot je treba. Zdaj pa pazite, da ho ob enajstih vse v redu. Ob dvanajstih moram biti pred kraljico na dvoru.
Mejtem ko sta se oba nasprotnika skrbno pripravljala za obisk na dvoru, je bila Elizabeta v skrbeli, kako bo sestanek končal, ko se snideta dva vladoželjneža s svojim spremstvom.
Telesni stražniki so bili pod o-rožjem, njih število so pa pomnožili gardisti iz Londona. Kraljevska proldamacija je prepovedovala plemenitnikom se bližati palači z oboroženim spremstvom. Višji sodniki v Londonu so imeli nalog, da imajo večje število pripravljenih vojakov, ki se morajo odzvati prvemu pozivu.
Končno je napočila težko pričakovana ura in oba nasprotujoča grofa sta prihajala s številnim spremstvom v pisani obleki proti palači v Grinviču.
Suseks je s svojim spremstvom prihajal iz Deptforda po vodi, Leicester pa po suhem. Tako sta T»rihajala v palačo od dveh različnih .strani, (kar je najbrž odredila kraljica.
Ta malenkost je dajala Leicestru v očeh ljudstva nekakšno prednost, ker je bilo njegovo spremstvo na konjih sijajnejše in številnejše, kakor grofa Suseksa., ki je prihajali peš.
Dasiravno sta grofa drug drugega pogledala srepo v oči, vendar nista izmenjala nobenega pozdrava, ker si je vsakdo domišljal, da ga bo prvi pozdravil njegov nasprotnik. Konaj sta dospela pred palačo, so se oglasili zvonovi in odprla so se vrata. Oba
grofa sta vstopila v spremstvu plemen itnikov, ld so ju smeli spremljati po njih dostojanstvu. Nižje plemstvo in navadni spremljevalci so ostali na dvoiršču, ker sta se obe sovražni stranki merili s temnimi pogledi in čakali nestrpno na vzrok, da se spopadeta. Voditelji so jih brzdali s strogimi ukazi, mogoče so pa tudi sami uvideli, da prilika ni' ugodna za hoj, ker je bila telesna straža zelo številna.
Najodličnejše osebe v vsaki stranki so sledile svojima vodi-teljima v visoke dvorane, v predsobe kraljevske palače, kakor dve veliki reki v eni strugi, ne da bi se zmešale med seboj. Obe stranki sta, se uvrstili nasproti druga drugi v dvorani, kakor da bi se hotele zbrisati madež, ki je nastal v ozkem vhodu, ko sta se dotaknili druga ob drugo.
Takoj so se odprla visoka vrata na zgornjem koncu dvorane in odposlanec je sporočil, da je kraljica prišla v sosedno dvorano za avdijenco.
Oba grofa sta se počasi pomikala proti dimim; Sulseksa so spremljali Tresiljan, Blount in Ralij, Leicestra pa Vamej. Leice-strov ponos se je morali ukloniti dvornemu običaju. S sklonjeno glavo je moral čakati, 'da je šel mimo njega njegov nasprotnik, plemenitnik starejšega datuma. Suseks je na pozdrav odgovoril ravnotako hladno in je vstopil v dvorano za avdijenco. Tresiljan in Blount, ki sta hotela slediti, sta morala obstati, ker jima je vratar s črno palico povedal, da ima o tem posebne ukaze. Na to se je obrnil proti Baliju, ki se je tudi hotel umakniti in mu rekel;
—	Gospod, vi smete vstopiti.
—	Stopaj za menoj, Varnej, — je rekel Leicester in je 'hotel slediti Suseiksu in njegovemu spremljevalcu, ko je vratar, našemljen po modi iste dobe, ustavil Varne-ja, kakor je preje Tresiljana in Blounta.
—	Mojster Bojer, kaj to pomeni, — je rekel Leicester. — Ali ne veste, da je moj prijatelj in svetovalec.
—	Oprostite, — je .odgovoril Bojer trdo; — dobil sem ukaze in dolžnost me veže, da jih spolnim.
—	Ti si strankarski lopov, — je vzkliknil Leicester, kateremu je kri vdarila v glavo. — Kako mi morete napraviti tako sramoto, ko ste vprav sedaj dovolili vstopiti spremljevalcu grofa Suseksa.
—	Lord, — je pripomnil Bojer,
—	mojster Ralij je pred kratkem postal zaprisežen sluga kraljice. Nanj se ne raztezajo moja povelja,
—Ti si nehvaležen lopov! — je rekel Leicester. — Kdor ti je pripomogel do urada, te lahko tudi strmoglavi . . . Dolgo se ne boš šopiril v uradu.
To grožnjo je izgovoril glasno, zgubil je vso previdnost, ki je bila na dvoru potrebna, 'Potem je vstopil v dvorano za avdijenco in se priklonil pred kraljico, ki je bila oblečena v krasno obleko, ki so jo obdajali plemenitniki in državniki,katerih pamet in slava sta napravili njeno vlado nesmrtno, in je čakala, da sprejme poklone svojih podložnikov.
* Na pozdrav je odzdravila milostno, potem pa nekaj časa gledala njega in Suseksa, kakor da bi hotela govoriti, ko je Bojer, ki ni mogel prenesti psovk Leicestra, vstopil s svojo črno palico v roki in padel na kolena pred kraljico.
—	Bojer, kaj pa je to, — je rekla Elizabeta, — s tvojo utjuid-nostjo prihajaš o nepravem času,
—Visoka vladarica, — je pričel Bojer, mejtem ko so krog stoječi dvorjani strmeli nad njegovo predrznostjo, — hotel sem le vprašati, ako moram pri spolnjevali j n svojih dolžnosti vbogati vaše veličanstvo, ali pa grofa Leicestra, ki mi je javno grozil s svojo nemilostjo in psoval, ker nekemu njegovemu spremljevalcu nisem dovolil vstopiti, ravnajoč se po ukazih vašega veličanstva.
Takoj se je v njenem srcu o-glasil duh njenega očeta, Henrika VIII. Vzravnala se je in pričela govoriti Leicestpu tako ostro, da so se duše njegovih prijateljev napolnile s strahom.
(Dalje prihodnjič.)
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Washington je ukazal, da se naj napravi še en jarek krog forte. Predno je bilo delo končano, so angleški polk napadli Francozi. Boj je trajal ves dan in je bil neodločen, ko je tema razgrnila svoja črna krila preko narave. Francoski poveljnik je stavil ponudbo Washingtonu, naj se poda. Dvakrat je Washington zavrgel ponudbo in izjavil, da preda trdnjavo le pod častnimi pogoji. Končno so se dogovorili, da se forto izroči Francozom, posadka pa sme oditi z orožjem in prtljago. in da jo ne sme nihče napasti na povratku v neobljudenih krajih Virginije. Na zadnjo določbo se Francozi niso ozirali. Na povratku so Indijanci večkrat napadli Angleže.
Pogodba je bila spisana v francoščini. Francozi so rabili izraze, ki so bili napačno preloženi v angleščino. Jumonvilla je bilo zapisano, da je bil umorjen, mesto da je padel v boju. Za tolmača je bil neki Holandež, ki ni razumel pravilno angleščine Na ta način so ujeli Wasingtona, da je podpisal pogodbo, katere ne bi bil podpisal nikdar, da je vedel, kaj je v nji. Zbornica v Virginiji je bila vseeno tako zadovoljna z vspehom ekspedicije Washingtona, da mu je izrekla zahvalo.
Govemer Dinwidie je stavil mnogo za.prek obrambi naselbine. Branil se je povišati provincialne častnike, dasi so to zaslužili. Zbornica je dala Washingtonu nalog, da naj pomnoži svoj polk in prežene Francoze iz njih trdnjave, ali naj pa na drugem pripravnem mestu zgradi trdnjavo. Dali mu niso nobincev, denarja in streliva. Kočno se je pozabilo na načrt. Nato je Washington odložil svoje mesto in se umaknil na posestvo, podedovano po njegovem bratu v Mount Vernonu. Kmalu po teli dogodkih je bil Sharpe, govemer v Marylandu, imenovan vrhovnim zapovedni-kom armade v južnih kolonijah. Le ta je ponudil Washingtonu stluižbo stotnika v armadi, katero je pa Washington odklonil.
Dasiravno je ob tem času vladal mir med Anglijo in Francijo, sta bili obe vladi prepričani, da pride kmalu do boja in delale ste priprave za vojno. Francija je izdatno pomnožila svojo armado v Kanadi, Angleži so se pa pripravljali, da jo osvoje. Angleška vlada je bila mnenja, da morajo ¡kolonije nositi večji del bremena v vojni, dasi je bila pripravljena poslati del kraljevske armade na pomoč. Prosila je kolonije, da naj odobre njen načrt.
Dne 19, junija 1754 so se zbrali delegati iz sedmih kolonij v Alba-nyju, da uresničijo želje stare domovine. Na zborovanje so prišli tudi zastopniki šestih indijanskih narodov. Governer Shirley iz Massachusettsa1 je izrabili to (U-godno priliko in priporočal je drugim govemerjem slogo.
Vodja na tem zborovanju je bil Benjamin Franklin. Narodil se je kot sin izdelovalca mila v Bostonu. Že v mladosti je odšel v Phi-ladelphijo, kjer mu je njegova ženialnost pomagala, da je postat znamenit mož svoje dobe. Po poklicu je bil tiskar in zelo ukaže-lj,en. Njegova ukaželjnost ni poznala nobenih mej. Bil je svobodomislec in ni pripadal k nobeni verski sekti. Politične dogodke je znal soditi trezno, kakor je bilo trezno njegovo filozofsko mišljenje. V pennsÿlvanski zbornici je bil tajnik, bil je poštar v Phila-delphiji, leta 1793 je pa postal glavni poštar v ameriških kolonijah. V 48. letu njegove starosti je prišel na zborovanje, da se u-deleži važnih dogodkov.
Franklin je že zdavnej prišel do prepričanja, da interesi kolonije zahtevajo, da vedno nastopijo složno. Smatral je, da mu zborovanje nudi najugodnejšo priliko za združitev in složen nastop. Zato je zborovanju predložil svoj načrt, po katerem naj ibi imele kolonije glavnega governerja, ki bi ga imenoval kralj, in skupno zbornico — svetovalce —, s sedežem v Philadelphiji. Svetovalce bi volile kolonialne zbornice vsake 'tri 'leta po številu svojega, prebivalstva. Glavni governer bi imel pravico imenovati častnike za milico. Zvezna vlada naj bi imela pravo odločati o vojni in
mm
m ass
Atlas Brewing Compan y
mira z Indijanci, o trgovskih zadevah, nakupu zemljišč, najemanju vojakov, gradnji bojnih ladij itd. itd.
Predlog je naletel na hud odpor. Razprava je bila obširna, končno ga je pa zborovanje sprejelo. Delegati iz Connecticuta niso soglašali z načrtom, ker bi glavni governer po njih mnenju imel preveliko moč. Angleška vlada je nasprotovala načrtu, ker je uvidela, da bi preveč ojačil koloniste, da bi se lahko uprli vladi Zato pa trgovska zbornica ni predložila tega načrta kralju v o-dobrenje.
Ko se je zveza vseh kolonij skrhala na ta način, se je angleška vlada odločila, da bo vodila vojno s kraljevsko armado, katero naj kolonisti podpirajo. Dovolila je en milj on funtov šterlingov za obrambo kolonij, oborožila je štiri brodovja in mnogo roparskih ladij je odplulo na morje, ki so ustavile francoske trgovino z za-padno Indijo. Leta 1755 je bil generalmajor Edvard Braddoclc i ihenovan vrhovnim poveljnikom vojnih sil v Ameriki. V začetku januarja 1755 je Braddock odjadral iz, Corka na Irskem in pri plul v Alexandrijo, Virginija, dne 20. februarja. Njemu sta kmalu sledila dva polka pehote po pet sto mož.
Razne vesti.
— V Starkeju, Fla. so obesili zamorca H. Mitchella v kaznilnici ker je umoril nekega dragega zamorca. Navzoči “zdravnik” je po 38. sekundah izjavil, da je zamorec mrtev. Mrtvega obešenca so položili v krsto in pripravili vse, da ga pokopljejo. Po treh urah so prišli do spoznanja, da sc se zmotili:	zamorec je zopet o
živel.
— Državni tajnik Bryan je za hteval, da mu mornariški tajnik Daniels predloži natančen seznam o škodi, ki so jo napravili mornarji v Seatlu socialistični stranki in I. W ,W. Državni tajnik hoče s tem dokazati, da je krivce iskati med vojaki in ne civilisti.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
-	(ADVOKATI------	-------
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in Bmrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:-	-:-
Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACH M A N, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Največ ja slovanska tvoraica za KASTA VB, REG ALIJE, 8NAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa zloven aka, hrvataka, čeeka, slovaška in zrb-aka društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je ti-«kan v vseh slovanskih jezikih in ka-teremn so priložena zahvalna pisma od poznanih druitev.
Lastnik je rodom Ceh, piie slovenski in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je nstanovila.
WEEBSœ

krasni
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
74 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNGNI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia coimtiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
—	V Bloomingdalu, 111. obdrža-vajo konvencijo krojaški ipomoč-niki, ki so zaposleni pri tvrdkah, ki izdelujejo obleke za naročnike. Industrielni unionizem in generalna stavka tvorita glavni točki pri razpravah.
—	Iz La Crosse, Wis. poročajo, da je sedemletno hčerko farmarja Antona Erieksona ugriznila klopotača, ko je nabirala jagode. Dekletce je umrlo, dasiravno so takoj poklicali zdravnika in izžgali rano.
:
T
t
f
T
t
❖
f
T
f
Narodna Tiskarna
2146-50 Slum Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni
:
?
t
f
?
f
f
t

— Nov “Delavski dom” so ot-
vorili v Miljah pri Trstu. Potreba po lastnem “Delavskem domu” je bila v tem industrijskem mestu nujna. Zavedna in požrtvovalni miljiski socialisti so zbirali leta in leta svoto, ki jo je zahtevala zgradba lastne hiše. Socialističnim delavcem so priskočile na pomoč še tržaške delavske kon-sumne zadruge: stara želja milj-skih delavcev se je tako uresničila. V središču mesta se dviga prijazno udobno poslopje. Delavci so lahko na svoj “Delavski dom” opravičeno ponosni. V pritličju imajo svoje prodajalne tržaške konsumne zadruge, ki so si že pred leti otvorile v Miljah svoja skladišča. V prvem nadstropju je velika dvorana, pripravna za shode, predavanja, predstave itd. Tudi za prostore raznih strokovnih političnih in izobraževalnih organizacij je primerno poskrbljeno. Zgradba je po notranjosti in zunanjosti okusno dovršena. — Miljski sodrugi so 'hoteli proslaviti otvoritev lastnega doma s posebno slavnostjo, ki se je tudi sijajno obnesla. Priredili so shod in veselico, katere so se udeležili socialisti iz Istre, ilz Trsta in iz Goriškega. Zastopane so bile razne organizacije, strankini listi in tržaška italijanska in slovenska politična odbora. Vse je obvladovalo odkrito navdušenje. Novo poslopje priča o globoki zavesti in veliki vztrajnosti socialističnega delavstva, ki si je postavilo nov temelj svoje razredne moči. V novem skupnem domu bo miljski proletarijat nadaljeval pričeti boj za skupno osvobojenje.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
TeL Canal 991.	J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
lz zgodovine zdravništva.
Dr. F. J. Kern.
Zdravništvo- je šele v zadnjem stoletjn postalo prava veda. Do leta 1860 so bile razne nalezljive bolezni ljudem uganka, katero so si razlagali, kot nekaj misterioz-nega, nerazumljivega. Še sedaj sama beseda kuga ali kolera pri dostih ljudeh pomeni nekako kazen božjo za -greh. Predstavljajo si kugo, kot bolezen, ki jo razširja sam hudclbni duh za kazen ljudem. Zdravnikom je kuga nekaj naravnega. Kuga je samo tam, kjer se nahaja bacil kuge (bacillus pesti®). Lahko bi govorili o božji šibi tudi tam, kjer je veliko divje zverine, volkov in medvedov. To šibo lahko odpravimo, če postrelimo volkove in medvede. Ravno tako- bi lahko odpravili kugo, kolero, tifus, jetiko, Influenco, škarlatinko, osepnice, koze, ako bi mogli uničiti vse organizme, bacile in bakterije, ki prov-zročajo te ‘bolezni.
Poglejmo, kaj so ljudje vedeli o zdravništvu prejšnje veke.
Prvi zdravniki so bili duhovni. Razni amuleti so bila- ip-rva zdravila. Še sedaj hodijo v Indiji otroci v šolo, ki- imajo nekako sveto vrvico okoli zapesti. Te vrvice so posvečene od foraminov (duhovnikov) ter baje preprečijo mrzlico. Za te vrvice plačujejo -siromašni ljudje pol “rape” (to je 12 do 25 centov). Med katoličani imamo namesto teh vrvic škapu-lirje, svetinje in razne druge svete stvari, ki menda človeka branijo pred nesrečami.
Egipčani so balzamirali mrtva trupla, in so toraj morali dobro poznati sestav človeškega telesa. V starem testamentu je veliko navodil za zdravje, kakor je vsem znano.
Med Grki je okoli leta 1500 živel neki zdravnik z imenom Esku-lapij, ki je bil tako slaven, da so ga povzdignili iv boga. Toda “oče grškega zdravništva” je 'bil Hipokrat (460-—357 po Kr.) Njegove metode sa rabili zdravniki notri do srednjega veka. Med' Rimljani sta bila znana dva zdravnika, Galen (165 po Kr. in Celsius, ki sta bila še v srednjem veku smatrana za nezmotljiva,
Do 18. stoletja, zdravništva niso študirali na 'bolnikih samih, ampak le iz knjig. Z drugimi besedami :	medicina je bil nekak
oddelek filozofije in bogoslovja. Zdravniki so zdravili ljudi po navodilih kakega meniha, ki je pisal o medicini v svoji samotni celici, ne da bi bil prišel v stik z bolniki.
V	šestnajstem stoletju je živel slaven anatomist Andrej Vesa-lius, ki je bil rojen v Bruse-lju; 1. 1514. Bil je osebni zdravnik tedanjega rimsko-nemškega -cesarja Karela V. in pozneje Filipa drugega. Bil je toliko predrzen, da je preiskava! mrtva trupla in jih razrezaval, da bi se bolj natančno poučil o telesni -sestavi. To so smatrali tedaj za velik greh. Nakopal si je nasprotnikov med tedanjimi zdravniki in posebno-še med duhovščino. Do tedaj so vsi verjeli, -da ima moški eno rebro manj kot ženska, ker stoji v svetem pismu, da je Bog vzel Adamu rebro in ustvaril Evo. Ve-salius je pregledal veliko mrtve cev ter našel, da je število reber pri moških in ženskah enako. Za to krivo vero je moral iti na božjo pot v Palestino, da bi dobil odpuščanje od Boga. Na povratku se je ladja ponesrečila in plemeniti mož je moral umreti od lakote in mrazu na otoku Z-ante, dne 15. oktobra 15-64.
Vesalij je bil nekak utstamovnik človeške anatomije, ki je- podlaga znanstvenemu zdravništvu.
Anglež Harvey je 1. 1628 našel, kako cirkulira kri, kar je oživelo celo zdravništvo.
V	osemnajstem in devetnajstem
stoletju’se je zdravniška veda čudovito razvila, -oziroma- šele ustanovila, kajti do tedaj- so prevladovale vraže in stare iskušene ženice so poznale zdravništvo bolje, kot pa učeni profesorji medi-eine.	_______
Nova doba v medicini se je -začela, ko je francoski kemik Louis Pasteur okoli 1. 1850 dokazal, dal vrenje vina in jesiha povzročijo raznovrstne glivice ali bakterije (bacili). Škotski zdravnik Lister, ki je bral Pasteurjeve razprave, je pozneje dokazal, da vnetje pri
ranah in razno gnitje povzročajo bakterije. Kmalu nato so učenjaki po celem svetu začeli iskati 'bacile za razne bolezni. Nemec Koch je 1. 1881 našel- bacil jetike.
Do sedaj so našli bakterije ali glivice od sdedeč-ih- bolezni: -jetika, tifus (vročinska bolezen), pljučnica, influenca, gonorrhea, meningitis (vnetje možganske mrene), davica, kolera, kuga, gobavost-, revmatizem (vnetni); bakterije, ki povzročajo gnojitev ran, ture itd. Najnovejša najdba je organizem sifilisa, ki je bil najdeji 1. 1905.
Ne -vemo še kaki- organizmi povzročajo škarlatinko, koze, osepnice in nekatere druge manj nevarne otroške 'bolezni.
Ljudje komaj pojmijo, kolike^ ga pomena so bila ta odkritja. Sedaj šele lah-kio razumno zdravimo bolezen, ker vemo, s čim -imamo opraviti. Sedaj tudi vemo, kako se je mogoče iznebiti- raznih bolezni in kako se jih varovati. Kjer ni bacilov jetike, ni jetike. Torej treba jetične izolirati in vse pljunke uničiti oziroma razkužiti. Vročinska bolezen pride največkrat od slabe vode, okužene od bacilov tifusa. Ako si mesta oskrbijo cisto vodo, s tem preprečijo vročinsko bolezen.
vala. Z razliko si je potom zame- lija* katere glavno mesto Rim je ne priskrbela drugih sredstev bilo v začetku cesarske do-be naj-od sosedne gospodarske enote, bogatejši denarni centrum, ki je
Tu pričenja naturalno gospodar-1 vpeljal tudi zlat denar, stvo z direktno zameno in specializacija ljudstva. Živečega še v zadrugah, v različne stanove.
Producent in konsument nistaJ bankirjev. Sledove današnjega več identična; ta vas se bavi pre- bančnega poslovanja, -zlasti de-težno s poljedelstvom, ona z obrt- pozitov, nahajamo že pri Grkih, jo itd. To je gospodarski sistem, in sicer je bilo to poslovanje — ki ga nahajamo v srednji Evropi morda se to ne glasi ravno para-
še okoli leta 1000 po Kr.
Primitivno direktno zameno I Okoli sredozemskega morja je dobrin je izpodrinilo- indirektno bila že za Rimljanov popolnoma izmenjavanje. Prebivalci so n. | izvedeno denarno gospodarstvo,
trgovine, s čas p ostal
pr. znašali na morske obali preo- predpogoj uspešne stajajoče jim predmete in odje- katero je bila svoj
mali so jim jih posredovalci- Kartagina najbogatejše mesto trgovci, ki cesto niti poznali niso sveta. Obrestna mera je znašala
v Rimu v cesarski dobi 12%; ža-libog nahajamoi še dandanes
njih jezika. Za poljedelske proiz-j vode, kakor žito, vino, ovce, so jim dajali obrtne izdelke kakor I prav tako visoko obrestno mero obleko, posodo, sol, nakit, slono- v nekaterih gospodarsko zaosta-vo kost itd. Ta način trgovanja, lih državah, n. pr. na Kitajskem.
Denar.
Dr. Jos. Agneletto.
Rimski
viri denarii” (okoli 1. 350. p Kr.) in pozneje “argentarii” so igrali vlogo današnjih zasebnih
doksno
v rokah duhovnikov.
pri katerem se cesto ni govorilo, | imenujemo- nemo zameno.
S propadom rimske države in nastopom novih največ polje-
Neokretnost in okornost za- meljskih narodov je v srednji Ev-mene se je vedno živeje občutila ropi propalo denarno gospodar-v rastoči trgovini in izkazalo se stvo in se jelo zopet razcvitati je prikladno, trajno in trpežno, šele v času križarskih vojsk deljivo-sreidlstvo, ki bi moglo pre-d- vsporedno z razvojem in razcvi-stavljati veliko ali majhno- vred- tom mest in trgov. Le v Italiji nost in bi stopilo na mesto v za-|in dragih južnih pokrajinah nekdanjega rimskega cesarstva se je obranil rimski denarni sistem z računsko enoto “solidus”. V frankovski dobi se je kovalo iz
-82 po
160 denarjev ali 12 šilingov in 12 fenigov.
Glavno vlogo na denarnem trgu pa so- igrala gornje-italijanska mesta, ki so v svojem obsežnem denartaem prometu postavila bistvene temelje za naslednje denarno gospodarstvo. Najvažnejše oblike današnjega prometa imajo svoj izvor v lombardskih mestih; severna I-talija je uvedla v promet menico, je iznašla dvojno knjigovodstvo, je ustanavljala akcijske družbe. Milan, Genova in Firenca, pozneje Benetke, so bila znamenita denarna tržišča; njih “banchieri”, ki so si pridobili pravico kovati denar ali direktno od kralja ali od svojega mesta., so se ba-vili poleg kovanja še z drugimi bančnimi posli, največ z depoziti, metajavanjem in hranjenjem denarj(a.
Falimenti so bili že pri tedanjih tvrdkah znana -stvar, in pri nesolidnem'poslovanju ali poneverje-nju so prihajali dCp-onent j e n'ad bainchiera” ter mu navadno razbili poslovno mizo “banco” iz maščevanja ter s tem obogatili zbirko' mednarodnih izrazov za značilno besedo- “bankerot”.*) (Dalje.)
Najstarejša kulturna zgodovina nam predočuje človeka kot lovca, ki se je preživljal z mesom divjih živali in morskih rib ter bil brez vsakega stalnega bivališča. Šele v poznejše dobi ga nahajamo v podzemskih jamah in v stavbah na kolih, kakor nam jih kažejo ostanki, ki so se ohranili do današnjega dne.
Človek je kmalu spoznal nesta-novitost lovske sreče ter izpre menil način življenja, ki mu je nudil le od trenotka do trenotka potrebnih življenskih sredstev. V skrbi za bodočnost se je pojavil pri njem prvi sled gospodarske ga čuta: Na mesto surovega, tež ko o-hranljivega mesa ubitih ži vali je hranil do prve potrebe ži vo divjačino, ki jo je ukrotil. Iz lovskega naroda — v kolikor nam je pri človeštvu s tako nizko stopinjo prosvetnega razvoja mogoče govoriti o narodih — po stane narod nomadski.
Čim pro-svetljenejši je posta jal kak narod, tem bolj so se množile njegove potrebe, a mno žilo se je tudi število ljudi in po treboval je v večji meri življen skih sredstev. Ekstenzivni način pridobivanja se je moral izpre meniti v intenzivnega; nomad ska plemena so se odrekla nestal nemu življenju in se pričela baviti poleg živinoreje tudi s poljedel stvora. Stalnost je predrugačil vse njih življenje in v novih razmerah so se razvijali novi običaji. Kako velikanski korak je pri kakem narodu stalna naselitev, tako da v razmerno- kratki dobi navadno izpremeni ne le svoj gospodarski način življenja, ampak tudi šege in navade in ako pride v d-otiko s kulturno znatno bolj razvitim narodom, celo je zik, nam kaže zgodovina; omenjam Germane v zapadni, Bulga-re v vshodni Evropi.
Poljedelstvo in živinoreja sta na. tej. stopinji gospodarskega razvoja glavni vir dohodkov. Živina kot najvažnejša in najsplošnejša vrednota služi za denar in ž njo se izplačujejo knezu ali drugače nazvanemu vladarju globe in davki.
Oblika prvotnega skupnega življenja je bil družabni komunizem in njegove tvorbe so bile zadruga, župa, mir (Sippe). Zadruga je bila osnovana na ožjem krvnem sorodstvu, toda sčasoma je vsprejela mnogoi javno-prav-nih elementov, postala je občina, ki se je včasih razvila tudi v patriarhalno državo. Primitivna, na komunističnem temelju stoječa zadruga je tvorila enoto; bila je obenem producent in konzu mernt, in neznatna je bila njena odvisnost od dragih gospodarskih enot.
Zemljepisne, podnebne in druge razmere, pred vsem pa načelo o delitvi dela je privelo zadrugo do tega, da je svoje proizvajanje omejila na nekatera življenskg. sredstva, katera ie pa proizvajala v večji meri nego jih je potrebo-
meno danih dobrin.
V to svrho so Rimljani uporab ljali po predhodnem uporabljanj drobnice kot denar (peeus-pecu
nia) baker, Špartanci železo, Ži- 1 L (funt = 327 g) zlata 72-dje srebro, Gotje zlato, Hrvatje zlatih šilingov. Okoli 1. 750 kunine kože, Slovani sploh pa Kr. pa je prešla frankovska dr-platno (odtod beseda platiti). žava k srebrnemu denarju: 1 L Še dandanes se rabi v kitajskem srebra se je kovalo 20—22 soli notranjem prometu kot plačilno |dov po 12 denarjev. Do 14. sto
sredstvo srebro v kosili “sycce’ ali siioes” (čevelj), ki imajo obliko čeveljčkov.
Tako zamenj-evalno sredstvo | imenujemo denar.
letja je vladala skoraj izključno srebrna denarna veljava z raz ličnimi računskimi enotami.
V srednjeveški državni ustavi m upravi se zrcali do skrajnosti
Za denar si je človek izbral izveden naturalno - gospodarski lepo, v obče porabno, težko, traj- sistem. Kralji s svojimi cerkveni-no in v ceni stalno kovino, ki ima mi in posvetnimi knezi, grofi in v sebi sami svojo realno vred-1 vitezi in — vsaj-spočetka — svo
nost, ki je enaka nominalni (kovinski denarni princip).*
bodnim kmetom tvorijo fevdalno | državo, v kateri je kralj le po-
Promet sam je uravnal tok in glavar stopnjevito podrejenega vrednost denarja, država se ni|mu plemstva, ki izvršuje uprav-
ne posle in dobiva namesto stalne plače v posest del državnega ozemlja s pravico dednega nasledstva, kot fevd*). Davkov današnjem smislu srednji vek ne poznat, državne potrebe s po dohodki državnih do
pečala s prometom. Toda desor ganizacija denarnih sredstev je dovajala ljudstvo do raznih pre var in pomot, te pa v zmešnjave in prometne nerednosti, in to je prisililo- držaivot, da se je poslužila svoje -suverene oblasti in progla- ] kriva j o sila le gotovo kovino za denar. men.
S tem je postal denar razun Že za Karla Martela opažamo zamenjevalnega tudi plačilno in I koncentracijoi posestev, proee hranilno sredstvo in obenem hu je vodil to veleposestva na vrednostno merilo. Sociološko se strani plemstva in do obuboža denar lahko imenuje sredstvo, s nja in propadanja svobodnega katerim je mogoče v danili raz- kmeta. Množitev kmetskega sta merah zadovoljiti vse človeške nu, skrčevanje njegove posesti potrebe. Tolstoj vidi v denarju neznosna bremena za potrebne in protivrednost za delo; vsak de- nepotrebne vojske so- povzročila nar predstavlja gotovo množino v 11.'stoletju v srednji Evropi dela, to je produkta delavskih gospodarsko krizo. Srednji in sil, katero opredelitev bi izpopo-1- mali neodvisni kmet je izginil; nili le v toliko, da predstavlja po- napolsuženstvo in beda sta zavla-leg tega tudi gospodarska dobra, clala v nižjih ljudskih slojih.
Strašna noč.
Anton Čehov:
ker premoženje ne obstoji le iz| delavskih sil, ampak tudi iz druge zelo važne komponente:	pri-
rodnih dobrin. Kakor v početku izmenjevalne trgovine, tako obstoja tudi dandanes izmenjava
Problem, kako reducirati pregosto naseljeno kmetsko prebivalstvo, se je rešil s kolonizacijo vshodnih slovanskih pokrajin (Polabja in Pomorjanskega), z nemškimi naseljenci, pospešile
med producentom in konzumen- s0 rešitev nastale krize tudi kri-
tom. samo s to razliko, da se je vmes vrinil denar kot nov posre dujoč člen med produktom enega in drugega individija. Kmet n. pr. ne zamenja več svojega vo-1 VSp0staviliv po la za obleko ali obuvalo, ampak gospodarstVo.
žarske vojne in razvoj srednjeevropskih mest.
V ozki zvezi z razvojem mest je razvoj obrti in trgovine, ki ste mestih denarno Ali v denarnem
ga proda za denar in z denarjem |,pTOimetu je vladala velika needi-si kupi potrebno obleko ali obuvalo tam. kjer se mu to zdi bolj
še.
Denar se ni uvel v promet samol stom in je denar koval vsak radi udobnejšega trgovanja, am-| svojem okusu. Obstajala pa pak tudi radi večje prostosti in neodvisnosti producentov od konzumentov njihovih produk tov. V tem ozira nima Simel po polnoma prav, ko trdi v svoji “Philosophie des Geldes”, da je
nost in razkosanost, ker je deželni knez podeljeval denarni regal (Munzregal) plemstvu in me-
PO' ni
le raznovrstnost denarnih vrednosti, ampak denar se je tudi sistematično poslabševal. Vsled te ga so trpeli največ nižji sloji, ki se niso mogli prilagoditi prehitrim vrednostnim izpremembam.
denar “nakaznica poedinca na Podeljevanje denarnega regala*) družbo”; kajti nihče ni dolžan Najbolj razširjena veljava dati svojih sil ali dobrin drugemu je bila ko-linska s sv-ojo kolinsko
marko**) od 11. stoletja dalje po
niti proti plačilu.
Kovan denar nahajamo prej v Lidiji okoli 1. 700.
naj-
nred
M “Fast alle öffentlichen
Kr- Njej je sledila Grška in Ita-1 Rechte und Pflichten werden auf
Grund und Boden radiziert
* zakon z dne 2. VIII. 1892. št. (Brunner, Grundriss der deut-d. z. 126 določa v členu I.: Na schen Rechtsgeschichte, str 85.) mesto dosedanje avstrijske ve- *) Pravica kovati denar je daljave stopi zlata veljava, katere nes pridržana državi. V Nemčiji računska enota je krona. člen imajo* to pravico posamezne dr-III.: Državni zlati denar se ima Lave, medtem ko ima skupna dr kovati iz zmesi, obstoječe iz žava (Reich) pravico regulacije 900/1000 zlata, in 100-1000 medi. skupnega denarnega vprašanja Iz enega kg. denarnega zlata se raznim faktorjem v državi je ro-ima kovati 2952, iz enega kg či- jdil-o zle posledice.
Iiva-n Petrovič- Grabar je prebledel privil svetilko- in začel z razburjenim glasom:
Temna, neiprodirna megla jej vilsela naid zemljo, ko- sem se na sveti večer 1-883 leta vračal domov ad sedaj že umrlega, prijte-lja. Dri katerem smo se bili zbrali na slpiritiistično seanso. Ulice ki sem šel noi niiih. so- bile nerazsvetljene, da sem m-otaal t-ilpati z roko. Živel sem v Moskvi pri cerkvi Vnebovzetja Marije na Gro-befa. v hiši uradnika Truplo v a1, y enem najjpu&tejšib krajev Arbo-ta. Težke misli so- me tlačile spotoma . . .
“Življenju tvojemu se bliža konec . . . Spokori se . . .”
— To je bil stavek, ki mi ga je na ¡seansi reke! Spinoza- — njegov duh smo priklicali. Prosil sem za ponovitev stavka, a skledica ne le da ni ponovila, temveč je še dostavila: “Še- nocoj.” V spiritizem ne- verujem, ali milsel na -smrt, namigavanje- nanjo- me užaj losti. Smrt,, gospoda moja, je neizbežna, vsakdanja, a v,žlic temta je misel natajo protivna človeški prirodi ... In tedaj še celo, ko me je obdajal neprodiren, hladen mrak in so- mi plesale deževne kaplje v divjem vrtincu pred o-čmi a nad glavo je otožno ječal veter okolo- sebe- nisem videl žive duše in nisem cul človeškega glasu Mojo dušo je napolnjeval neopredeljen in nepopisen strah. Daši človek brez -predsodkov sem dirjal naprej- in se- niisem oziral ne nazaj, -ne v stran. Zdelo se mi je, da oerledalm za sabo- smrt v podobi strahu, če se ozrem.
Grobar je vzdihnil, pojil požirek vode in nadaljeval:
Ta neopredeljeni, a razumljivi strah, me ni zapustil niti tedaj, ko sem dospel v četrto nadstropje hiše Truplova, odprl duri in v-sto. pil v svojo soho. V mojem skromnem stanovanju je bila tema. V peči je piakal veter in trkal na vrata oddiu!šni(ka, kakor -da bi prosil na toplo.
-	če- jei verjeti Spinozi, — sem se- nasmejal, — umrem nocoj ob tej žalostinki. Hudo je tod
Uprasnil sem užigalico .... Ljut vrtinec je zapihal preko strehe. Tiho ječanje se je izpre-menilo- v zlobno tulenje. Nekje spod je zažvenketalo napol priprto okno, a- vratca mojega od duš-nika so milo prosila za po-moč....
-	“Hudo je- v taki noči brez strehe” — sem si mislil.
Ampak časa ni bilo- za take misli. ko- se je na vžigalici razgorelo žveplo s sinjim plamenom in sem se ozrl po svoji sobi, se mi je nudil nepričakovan in strašen prizor . . . Žal, da ni bil veter dosegel moje vžigalice! Morda ne bi bil ničesar opazil in lasje bi se mi ne bili zjezili. Zaikriča-l sem stopil zai korak -bližje k duri-m in od strahu, groze in trepeta zatis nil oči . . .
Sredi moje sobe je stala ralkev.
Sinji plamenček ni gorel dol go, a vendar sem natanko razlo-
stega zlata tedaj 32-80 kron.
**) = y2 funt = 234 g srebra
*) banco rotto — razbita miza.
Čil obrise rakve . . .Videl sem rožnato, lesketajočo srebrovino, vij del zlati križ na pokrovu. Reči so, gospoda moja, ki se utiSnejo človeku v spomin, četudi si jih gledal en sam trenotek. Tako tudi ta rake-v! Le eno- sekundo sem jo videl, a spominjam se je natanko d-o najmanjših podrobnosti. Rakev je bila za človeka srednje velikosti in sodeč po rožnati barvi, namenjena mlademu deklet«. Dragocena srebrovina, noge, bronasti ročaji — vse je potrjevalo, da je bil pokojnik bogat.
Bežal sem iz svoje sobe in ne da bi premišljal in pr e v-d ar jal, drvel po stopnicah navzdol, gnan od nepopisne groze. Na hodniku in na stopnicah je bila tema, moje noge so se zapletale v škri-cih kožuha.; da nisem padel in zi zlomil tilnika, se čudim še sedaj. Na ulici sem se naslonil na moker drog svetilke in se tolažil. Srce mi je strašno utripalo, sapa mi je zaStaja-la . . .
Ena. noslušalk je odvila Inč. primaknila se bližje k pripovedovalcu ; ta je nadaljeval:
— Nič se ne bi čudil, če bi bil zalotil v svo-ji sobi ogenj, tatu, steklega psa... Ne čudil bi se, če bi se bil udrl -strop, če bi se bila utrgala tla, razrušile stene .... Vse to je naravno in- razumljivo.
A kako je prišla rakev v mojo sclbo? Odkod se je vzel a'1 Draga, ženska ralkev, očividno namenjena mladi aristoikratki: — kake je nrišla v siroimašno izbo malega uradnika? Ali je bila prazna, ali je ležalo v njej — truplo? Kdo je ona, ta rano umrla bogatinka. ki me je počastilai s tako čudnim in strašnim posetom? Mučna u-ganka!
Če ni čudež, je zločin,” — se mi je zasvetilo! v glavi.
Zgubljal sem se v ugibanjih. Duri so bile v moji odsotnosti zaprte in kraj kjer je bil skirit ključ, pe bil znan le najbližjim mojim prijateljem. Ampak prijatelji mi niso postavili rakve v sobo! Mogoče bi bilo tudi, da so rakvarji pomotoma prinesli k meni krsto. Mogoče so se zmotili, všteli se za nadstropje ali za duri in pustili krsto ne tam, kjer je bila naročena). Ampak vsak ve, da rakvarji ne gredo prej iz solbe, dokler ne dobe plačila, ali vsaj napitnine za trud1?
Duhovi so mi napovedali smrt,” — sem si mislil. — Mogoče so se potrudili in mi preskrbeli tudi rakelv.
Gospoda moja, ne verujem m nisem nikoli verjel v spiritizem, ampak tak. slučaj postavi celo misleca v mistično razpoloženje. ■ Ampak vse to je neumno, pla-šan sem kakor šolarček, — sem dejal sam seibi — To je- bila le optična prevaral in drugega nič! Domov greide sem bil tako otožen, da ni nič čudnega, če so moji bolni živci videli rakev . . . Torej, optična prevara! Kaj dragega?
Dež mi je padal v lica, a veter je srdito vi-1 moje šfcrice in mojo čepico . . . Vefs- prezebel sem in premočen. Oditi j bilo treba, ampak . . . kam? Domov — izpostavim se nevarnosti, da še enkrat vidim rakev, a ta prizor bi presegal moje moči. Če bi ne bilo žive duše- okolo- mene-, če ne bi slišal človeškega glasu, če bi bil sam. čis-to sam s krsto, v kateri nemara leži truplo, bi bil ob pamet. A na cesti, na plohi in v hladu mi tudi ni bilo obstanka.
Sklenil sem, d-ai prenočim pri svojem prijatelju Smrtniku, ki se je kasneje, kakor vam je znano ustrelil. Imel je mebliran-o sobo pri trgovcu Lobanjarju ma Mrtvi cesti.
Grobar si je otrl hladen pot, ki mn je stopil na -bleda lica, vzdih nil in nadaljaval:
— Svojega prijatelja nisem do-bil doma. Potrkal sem na duri, ko sem se uveril, da ga ni doma, sem dotipal ključ na pragu odprl duri in vstopil. Ves premočen plašč sem vrgel s sebe na tla. dotipal v temi divan in sedel, da se oddahnem. Bila je tema. V ventilaciji na oknu je milo ječal veter. V peči je mrčdk drobil svojo- mo-noto-nsiko pesen. V Kremlju je pozvonilo k zomici. Brž sem prižgal j užigalico-. Ampak luč me ni oprostila mračnega razpoloženja. Narobe, strašna, nepopisna groza se me je spet lotila . . . Zakričal sem, vstal in o-potekaje, skoro nezavesten zbežal iiz sobe.
(Konec prihodnjič.)
Vojna—najhujša šiba narodov.
Skoplje, 12. julija.
Iz Soluna ni mogoče poročati. Grške oblasti izvršujejo najstrožjo cenzuro. Ge bi šla za tem, da se poročajo vojne tajnosti, bi bila razumljiva strogost, ki je pravzaprav že več kakor strogost. Ali brzojavni urad ne eks-pedira ničesar, kar ni po volji grški oblasti; nedvomno pa odpirajo tudi pisma, in tista, s katerimi niso zadioivoljni, pridržava-jo. Sploh velja načelo, da mora vse vesti imeti in objavljati najprej “Agence d’ Athcnes”. To so pa vesti, ki se jim ne sme in ne more brezpogojno zaupati. Povečanje svojih zmag in sovražnikovih porazov je gotovo stara metoda. Ali Grke bi težko še kdo razun Turkov dosegel v tej u-metnosti. Grška armada zmaguje. S tem bi bila grška vlada lahko zadovoljna. Realni uspeh ima. Ali to ji ne zadostuje; imeti hoče tudi občudovanje sveta, pa povečava svoje zmage tako, da bodo njena poročila postala smešna, kadar se bo zvedela resnica. Vojaške slave je za Grke v tej vojni malo ubrati, ker enostavno nima. prilike za velike slavne vojne čine. Vsa grška armada je stala proti bolgarskemu zboru, ki je štel v najboljšem slučaju tri divzije. Povsod s» prihajali Grki z ogromno premočjo v boj proti Bolgarom, pa so morali zmagovati že zaradi svojega števila. Kljub temu pa so imeli na nekaterih mestih trdo delo. Male peščice Bolgarov. ki so imele kriti' umikanje glavnega zbora generala Ivanova, so se v najtežavnejših razmerah borile z nadčloveško nožrtvovalnostjo. Nekateri Oddelki so se dali uničit do zadnjega moža, da so izpolnili nalogo, ki jim je bila odkazana.
Marsikatera “bitka”, o kateri so se razpošiljala obširna poročila, je bila navadna patrolska praska. Grki so s celimi polki zasedali kraje, v katerih je bilo par žandarjev in komitadžijev, “A-gence d’ Athenes” pa je poročala o ljutih bojih.
Bolgarsko vojaštvo se mora človeku smiliti. Če je bolgarska vlada vredna najstrožje obsodbe zaradi vojne, zasluži še neizpros-nejšo sodbo, da je pognala vojaštvo v takih razmerah na bojišča. Moštvo je vsled dolgotrajnih bojev na turških bojiščih in vsled nadčloveških; naporov življenja v odprtih taborih docela izčrpano, Izmučeno od osem- do devetin deset-mesečnega bojevanja in taborjenja je moralo večinoma peš prekorakati ogrotane daljave na nova bojišča ob slabi in nezadostni hrani in v tistih oblekah, ki jih je bilo dobilo za zimsko vojno. Da so vse umazane in potrgane, bi še ne bilo najhujše; ali vojaki ne morejo dihati v njih, pa morajo vendar prenašati vso težko poljsko opravo. Vmes so pač tudi novinci; ali niti sami niti predpostavljeni niso imeli dovoli časa, za neizogibno uvež-banje. Bil je neodpusten zločin, da se je to ubogo, izmučeno, deloma celo sestradano moštvo še enkrat pognalo v klavnico.
Strašno je trpljenje prebivalstva v teh krajih, po katerih divja vojna. Lahko si je misliti, da je prenašalo že v prvi vojni o-groinne žrtve. Letos so polja po velikem ostala neobdelana, ker ni bilo ljudi. In zdaj besne po teli krajih zopet armade, ki liočejo jesti in piti in kuriti. Danes po-bero Bolgari, kar dosežejo*; potem se morajo, umakniti. Za njimi prihajajo Srbi ali Grki, pa re-kvirirajo. Ljudstvo samo pa pada boljinbolj v najstrašnejšo bedo. Dela si pa tudi o vseh svojih “osvoboditeljih” vse drugačne pojme, nego je citati po časopisih.
Grozodejstva se [ nedvomno vrše. Ljudstvo je silno uplašeno, pa je težko izvedeti vso resnico. Nedvomno pa so se godile brutalnosti in bestialnosti v veliki meri ; in nedvomno so jih vršili vsi. Seveda govori vsaka stranka le o sovražnikovih grozotah in jih pretirava; o svojih pa molči. Deloma pa; imajo vsi prav s svojimi očitanji. Vojna je poživinčila ljudi, in strasti so. tako razpalje-ne, da se hočejo sovražniki vča-si kratkomalo uničiti. Najveeja
šiba za ubogo prebivalstvo so pač neregularni komitadži, ki vodijo vojno kar na svojo pest. Ali tudi regularno vojaštvo je vča-si vsled dolgotrajnega klanja oopolnoma podivjano. Ljudje so kar izpremenjeni. Ves čas so prej živeli v miru kot sosedje in so si vzajemno pomagali. Zdaj pa j<l tako, kakor da so zverine ušle iiz menažerije. Pri višem tem je skoraj gotovo, da se počenja mnogo največjih brutalnosti v pravi nezavesti. Z disciplino in takimi rečmi ni tukaj nič opraviti. Pomagati more le konec vojne.
Partanov,
VAŠE SLIKE POVEČAMO.
Ako želite imeti Vašo sliko1, slike vaših otrok, očeta, mater, bratov in sester v naravni oibliki povečane, najboljše vrste okvir (ro-mi) s pozlačeno barvo in steklom, tedaj pošljite nam Vašo sliko in mi bodemo isto povečali. Drug« tvrdke izdelujejo talke po $15.00 in več. Pri nas stane samo $5.00. katere izvolite poslati z vašo na-ročbo.
Rojanom, kateri želijo kupiti sv. razpelo1 naj se obrnejo na našo tvrdk»; mi imamo v zalog: talka razpela v velikosti: 15 palcev visoke in 8 palcev široke, iz neke vrste kamna, ki daje zelo lepo «v iti ob o od sebe v terni, tem bolj je solba temna, tem bolj se razpelo sveti na križu.
Talka razpela laihkoi dolbite pri paši tvrdki za niziko ceno1 $1.00.
Za točno pošiljatev in dobro postrežbo, jamčim z svojim lastnim imenom. Pišite nam na ta naslov :
N. Tonkovich,
Box 601 Salt Laike City, Utah.
(Advert.)
NE OZIRAJTE SE
na to, kar drugi povedo,, ampak
pridite in prepričajte se sami
KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wansaukee, Wise., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in v vsi tej okolici.
Vincenc Petrovčič iz Johnston City, 111., kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Illinoisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebja in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remitz, v katerem nam piše med drugim sledeče: “Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načudili, da je tako dobro zrastlo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da sem res zadovoljen........ (Re-
mitz je od nas kupil farmo v aprilu).
SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina zgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro zgleda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni, koruza je temno zelena, žitna polja zgledajo kot morski valovi. Take rejene in debele žiivine malo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali ipa že obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
ADOLF MANTEL,
133 W. Washington St.
Chicago, 111.
Room 1007 Tel. Franklin 1800 (Advertisement)
Kaj naj jemo?
Najboljše odgovorimo na to vprašanje tako le: “Pravilne vrste hrano in nič več kot potrebujemo.” Na ta način si lahko ohranimo najboljše zdravje in dolgo življenje. Prava hrana ge tista, do katere imate dohro slast in ki ustreza vašemu želodcu, od katere ne postanete nezadovoljni,
Glavni urad : 82 Cortlandt St,
NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
1 FRANK J. PETRU |
S	JAVNI NOTAR	¡L
Posojila na zemljišča in zavarovalnica |
jp	w Varnostne shrambe za denar in dragulje, Lj
š|i	^ Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
¡tj	1443 West 18th St. blizo Latlin ulice.
yi (, lil	Zastopnik sledečih stavbin- if
S	skih in posojilnih društev. }f
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-©vo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”	”
Unijsko stavbinsko ”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ogmju pri najboljših družbah.
Sh «	ji Ustanovljeno leta I960
najbolje m najceneje
Konzularne
starokrajske .
sodnijske "X vojaške /¿M,
zadeva
vam ne napravlja težkoč v prebavnem sistemu, vas ne nareja lene. Ne smete preveč jesti! Ako pa vkljub temu opazite, da vaš želodec ne dela pravilno, ali se počutite slabo v črevih, tedaj rabite takoj Trineirjev Elekstr Iiz grenkega vina. To vam bo izčistilo vaše prebavne organe in preprečilo vzroke za zaprtnico. To bo v pomoč organom, da zopet pričnejo delovati in občnim prepreči zaprtje, kakor tudi druge neprilike iprebavnosti. Je zelo dobro proti bolečinam v trebuhu in črevih, ravnotako proti nervoznosti in pomanjkanju krvi. V lekarnah Jos. Triner, 1333—1 So. Ashland Ave., Chicago, L— Trinerjev Liniment je zelo močno zdravilo in dostikrat pomaga že, na prvo uporabo.
(Advertilsement.)
Rad bi izvedel za svojega bratr, Mihaela Marjetica, doma iz gor nje Radie pri Bučki na Dolenjskem. Najzadnje smo bivali skupaj leta 1910. vsi trije bratje Mihael, Louis in Frank v Hana City 111. Radi zelo važnega sporočila h stare domovine želim, da se m' javi sam; ali pa če kateri izmed cenjenih rojakov ve zanj, ga u ljudno prosim, naj mi naznani njegov naslov.
Frank Marjetic, P. O. Box 73. (Advert.)	Pine Fork, O.
Podpisani naznanjam rojakom, ki so namenjeni kupiti farme, da je naprodaj 40 akrov zemlje, akrov je obdelanega in na njih posajenega 43 bušlev krompirja malo več kot en aker je kumar 560 glav zelja in na drugem je posajen fižol različnih vrst. To je za takega, ki se želi takoj naseliti na nji. Gori omenjena farma je naprodaj zaradi bolezni lastnika. Kdor pa želi prazno zemljo kupiti, jo lahko dobi očiščeno ali pa še zaraščeno. Zemlja je lastnina farmarjev in jo ne prodajajo a-igenti. Tukaj v obližju kupi lahko še nad 50 rojakov dobro zemljo Zemlja je rodovitna, črna, male pomešana s peskom. Kdor želi farmo, sedaj je najboljši čas, da si jo ogleda in se prepriča kake in kaj raste. Tu je ravnina brez vsacega kamenja, zdravo podnebje, zdrava voda. Cena zemlji je od $15 do $20 aker. Tukaj nas je že vkupilo 13 rojakov, kupi se lahko- tudi farma s poslopjem vred. Kdor želi natančnejše podrobnosti, naj se obrne na naslov John Schneider, R. D. Rd. 4 Ravena, Mich.
Veliki Slovensko-Angleški Tol
mač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg naj-večjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cbicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi sloge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Frank Stonich,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in ive» J'
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Boom 606, CHICAGO, tt.t. ”
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regali je, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago. Illinois
fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
smodke najfinejše ka-
____1 z znakom S. H. P; J.
ie vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# ed stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearborn St., Chicago, UL
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2691 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO, ILLINOIS.
uprašanje!
opravi
á
iZKi

220'/* Grove st
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka : Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
*
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotojrafično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND. OHIO