m štev. 14. M Po^nin« »htaM » fotoTiot. Ljubljana, dne 4. aprila 1934. TJeto XVI. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. J. Telefon inter. št. 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št. 14.194. Jn kmetje? Kakor poročajo stanovska glasila trgovcev, bodo zborovali 12. maja v Skoplju zastopniki vseh trgovskih združenj, kar jih je v naši državi. To zborovanje bo za trgovski stan velikega pomena, ker bodo pri tej priliki ustanovili Zvezo vseh trgovskih združenj v naši državi. Ta Zveza bo štela okoli 250.000 dobro organiziranih članov, ki bo trgovcem s svojim vplivom brez dvoma mnogo koristila. Glas enotnega zastopstva dobro organiziranega stanu se pač vse drugače sliši in upošteva kakor pa glas samotnega, neorganiziranega posameznika, bodisi v okviru te ali one stranke ali pa pri osrednji vladi. Z ustanovitvijo velike, vsedržavne stanovske organizacije bodo trgovci napravili velik korak naprej in mi smo zadnji, ki bi jim tega uspeha ne privoščili. Toda kot list, ki je prevzel nase težavno nalogo, da zastopa koristi kmetov, se moramo vprašati: Kaj pa kmetje? Kdaj bodo tudi zastopniki kmetov lahko sklicali veliko zborovanje, na katerem bi sklenili ustanoviti Zvezo vseh kmetskih stanovskih združenj? Stanovskih združenj! Ali imamo vsaj te? žalibog moramo priznati, da jih imamo večinoma le na papirju, v praksi pa prav malo! To pa pomeni za kmete velik nedostatek. Kdor opazuje današnji gospodarski raz- Odkar je stopil v veljavo novi obrtni zakon, ki zahteva od vsakega obrtnika dokaz strokovne usposobljenosti (določeno učno dobo), se je začelo zlasti na deželi ostro preganjanje tako zvanih »šušmarjev«, t. j. obrtnikov, ki pač znajo ta ali oni obrt za silo, nekateri seveda tudi nekaj več, a nimajo tistih kvalifikacij, ki jih zahteva novi zakon za zakonito izvrševanje obrta. Borba proti »šušmarjem« pa je vzbudila na deželi mnogo hude krvi, ker je zadela prav občutno v stare navade. Stara navada, ki pa ni bila nikjer uzakonjena, ampak so jo oblasti samo »molče trpele«, je bila med drugim ta, da je bilo dosti malih kmetov tudi obrtnikov-samo-ukov, ki so izvrševali za svoje sosede bolj kot znanci ali kot prijatelji razna dela proti skromni nagradi v živežu, bolj redko seveda proti plačilu v denarju ali pa proti drugim uslugam. Ti »kmetski« obrtniki niso izvrševali prvovrstnih del, ampak za silo je že šlo in kmetje so jih imeli radi, ker niso bili posebno dragi in tudi stanovali niso daleč, ampak so bili v slučaju "notrebe hitro pri rokah. Zgodilo se je pa tudi, da se je izučen obrt- voj po svetu, vidi vsepovsod, kako se organizirajo ljudje po stanovih, deloma prostovoljno, večinoma pa že obvezno. Tudi pri nas je tako: trgovci imajo svoja obvezna združenja, obrtniki imajo svoje obvezne stanovske organizacije — samo ti nesrečni kmetje nimajo takorekoč nič, ampak se prerivajo neorganizirani skozi javno življenje kakor pač vedo in znajo, pri tem pa seveda doživljajo v gospodarski politiki poraz za porazom na svojo veliko škodo. In vendar bi bila predvsem kmetom potrebna velika in močna vsedržavna stanovska organizacija. Ce bi imeli to, bi bila pač naša trgovinska politika, naša finančna politika, naša tarifna politika in naša carinska politika vse drugačna kakor pa je! Ne tajimo, da se naša sedanja državna uprava ne bi ozirala tudi na kmetske potrebe, toda to So le skromne drobtine, ki odpadejo z vladne mize po milosti organiziranih finančnikov, velebankirjev in drugih gospodarskih mogotcev, ki se brigajo v prvi vrsti seveda za sebe in potem šele za druge. Če pa bi nastopali kmetje v javnosti kot stanovsko organizirana celota in enota, bi se slika našega gospodarskega življenja pač do temelja spremenila. Zato smo mnenja, da zgled trgovcev tudi na kmete ne sme ostati brez vpliva: Kar so zmogli trgovci in obrtniki, to morajo doseči tudi kmetje! nik naselil kje na kmetih ali pa se je kam priženil in med kmeti je sam postal kmet, ki je svoj obrt le od časa do časa izvrševal, dasi ga ni prijavil pristojni oblasti. Na take obrtnike so bili kmetje močno navajeni in so se le redko zatekali k pravim obrtnikom. Dosti kmetov je imelo tudi razno orodje doma in ti so potrebovali bolj pomočnika kakor pa mojstra. Novi obrtni zakon pa takih »domačih« ali »kmetskih« obrtnikov ne pozna; zakon loči strogo izučene obrtnike od »šušmarjev« in jih loči strogo od kmetov in odkazuje vsakomur njegov natančno določen delokrog. To pa kmetom nikakor ne gre v račun, ker je za marsikatero delo zakonito priznan obrtnik za kmeta predrag. Mi izučenim obrtnikom nikakor ne odrekamo pravice, da se bore za svoje z zakonom jim priznane pravice. Na drugi strani pa zopet ne uvidimo prave potrebe, da bi moral kmet hoditi za vsako malenkost po izučenega mojstra, zlasti za dela, ki jih v glavnem opravi lahko sam ali pa s pomočjo soseda, ki se na to ali ono delo vsaj nekoliko spozna. Tu bo treba vsaj za prehodno dobo najti kakšno srednjo pot, ki izučenim obrtnikom ne bo uničila eksistence, na drugi strani pa tudi kmetom ne bo povzročala nepotrebnih stroškov. Ce smo prav poučeni, obstoji namen novi obrtni zakon nekoliko revidirati, če bo do tega res prišlo, bo treba na novo urediti tudi razmerje med kmeti in obrtniki, da ne bo nepotrebne jeze in hudovanja na obeh straneh. r-1 lik repi vlade pvoti czncženim ženskam v dLvzavnik službah Kakor poročajo iz Beograda, bo vlada izdala v kratkem prvo uredbo glede v državnih službah zaposlenih žena. Poročenim državnim uradnicam nameravajo namreč znižati draginjške dd-klade v sorazmerju s plačami njihovih mož, upoštevali pa bodo pri tem število otrok. Za pri* mere pa, kjer rodbine niso navezane na zaslužek žene, ker imajo možje dovolj dohodkov, bodo izdali ostrejše naredbe; te naredbe bodo valjale tudi za hčere bogatih staršev, ki niso navezane na zaslužek v državni službi. Prihranke, ki jih bodo s tem dosegli, bodo porabili za zasedbo praznih učiteljskih in profesorskih mest, ki jih je okoli 2000. Nastavili pa bodo le moške moči, ker hoče vlada predvsem zaposliti kvalificirani moški naraščaj. Ta sklep vlade bodo gotovo vsi pravilni ljudje odobravali, ker res v današnjih težavnih časih ne gre, da uživa ena rodbina kar po več plač, dočim na tisoče siromašnejših šolancev in šolank dobesedno strada, ker ne- morejo dobiti nikjer primerne zaposlitve. ■■ \y> Enoten obvambni:, nač&t *Male anianle Rumunski listi objavljajo daljše poročilo o posvetovanjih načelnikov generalnih' štabov- dt« žav Male antante v Bukarešti ter pišejo, da so na tem važnem sestanku razpravljali^ enotnem obrambnem načrtu Male antante ter o čim tes^ nejšem sodelovanju obrambnih sit i vseh trelf držav. V današnjih razburkanih Časih je v med* narodnih odnošajih edino zanesljivo obrambno sredstvo držav Male antante njihova vojska. To vprašanje je še prav posebno važno za RdmU-nijo in za zaščito njenih mej. Baš v svrho zaščite mej je nujno potrebno, da si izdelajo obor rožene sile vseh treh držav enoten načrt. Spričo popolne edinosti ne samo na političnem in gospodarskem, marveč tudi na vojaškem polju mora izginiti sleherni apetit madžarskih in vseh drugih revizionistov, ki se morajo odslej zavedati, da bodo vsak košček državnih mej Male antante branile združene vojaške sile vseh treh držav. Mala antanta torej ne umira, ampak prav krepko živi. Kmefje m &bi?imilzi ; a P ŽlgvcLvncL reforma Začasna uprava razlaščenih gozdov Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo te dni pravilnik o upravi razlaščenih gozdov. Po tem pravilniku se morajo smatrati gozdovi, ki se razlaste na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, za gozdove, ki stoje pod posebnim javnim nadzorstvom. S vrha gospodarjenja nad temi razlaščenimi gozdovi je oskrbovanje agrarnih interesentov in poljedelskih gospodarstev ter pospeševanje njihovih gospodarskih in kulturnih ciljev. Ti gozdovi se ne morejo izkoriščati v druge svrhe. Dokler se ne urede odnošaji teh gozdnih nepremičnin in s pravilnikom ne razdele med interesente, se bo dala tem gozdovom v srezih sušaškem, delniškem, čabarskem in vrbaskem začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Delnicah, v dravski banovini začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, dočim bodo v ostalih srezih razlaščeni gozdovi pod upravo banskih uprav. Predsednike in člane začasnih državnih uprav razlaščenih gozdov imenuje minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za šume in rudnike. Obešeni... Preteklo soboto so v Beogradu obesili trgovca Dimitrija Grandžiča in zidarja Gavrila Jova-noviča; oba je državno sodišče za zaščito države obsodilo na smrt dne 6. februarja t. 1. Grandžič je 1. 1932. pomagal postavljati po Beogradu peklenske stroje; eden od teh je 30. septembra 1. 1932. eksplodiral na stopnicah oficirskega doma v Beogradu. Pri tej priliki je padel kot žrtev neki nosač. Jovanovič pa je začetkom maja 1. 1933. hotel postaviti v Beogradu na raznih mestih 4 peklenske stroje; ko so ga pa pravočasno prijeli, je skušal z revolverjem ustreliti policijskega agenta. Vse peklenske stroje so prinesli iz Bolgarije. i Obsojeni napadalci Državno sodišče za zaščito države je preteklo sredo iza-eklo razsodbo proti Petru Orebu, Josipu Begoviču in Antonu Podgorelcu, obtoženim po zakonu o zaščiti države, ker so: 1. postali člani teroristične organizacije .^Ustaša.« * inozemstvu, ki ima za cilj, da s tero- ttMicnrm "dejanji ograža javni mir in javni red si Jugoslaviji v svrho izločitve dela njenega ©zemlja iz celote; 2. ker eo po naročilu iz inozemstva hoteli 16. decembra 1933 v Zagrebu usmrtiti Nj. Vel. kralja f"' 3. ker so dne 17. decembra 1933 v Zagrebu enega organa javne varnosti ubili, drugega pa nevarno ranili. Sodišče je na svojih razpravah spoznalo vse tri obtožence za krive in vse tri obsodilo na emrtno kazen in na trajno izgubo častnih pravic. Razen obsežne pravne strani naglasa razsodba v svoji utemeljitvi tudi politične momente, tako po eni strani afirmacijo Jugoslavije kot države s pravico do mirnega političnega in kulturnega razvoja po drugi strani pa akcijo nekih sosednih držav, naperjeno zoper mir in javno varnost Jugoslavije. Temni elementi Dunajska policija je aretirala nedavno tri moške, ki so postali sumljivi po svojem obna-ianju in pogostih vožnjah v inozemstvo. Gre za tri jugoslovanske emigrante, ki so bili, kakor bo ugotovile jugoslovanske oblasti, v zvezi z zarotnikoma dr. Paveličem in Perčecem in ki so Pravilnik obširno govori o delu in nalogah teh začasnih uprav, o prodaji lesa, ki se sme vršiti samo s licitacijo, dočim se sme iz svobodne roke prodajati samo državi, državnim oblastem in javnim občinskim kor-poracijam, cerkvenim ustanovam itd. Lov in ribolov se oddasta po licitaciji, prav tako tudi zbiranje plodov in zdravilnih zelišč. Iz razlaščenih gozdov se bodo krile brezplačne potrebe izkoriščevalcev razlastitve v okvira odobrenih predlogov za sekanje lesa, in sicer v takšni količini, ki ostane po poravnanem letnem odplačila dolga in ostalih upravnih stroškov. Pravilnik odreja, koliko se sme največ dati posameznim pooblaščenim gospodarstvom gradbenega lesa, oziroma lesa za kurjavo (drv). Nadalje govori o pašnikih za pooblaščence in naposled o osebju, ki je uslužbeno na gozdnih zemljiščih, o plačah in pokojninah osebja, odnosno vdovam in sirotam. Pokojnina in miloščina se more priznati samo državljanom kraljevine Jugoslavije, ki žive na našem teritoriju. Namestu pokojnine se more dati tudi odpravnina v denarju ali nepremičninah ali pa oboje. jih zalotili pri pripravah za bombne atentate na jugoslovanskem ozemlju. Aretirani so bili Vladimir Singer iz Virovitice v Slavoniji, dr. Artu-kovič z Reke in neki Pečnikar. Vsi trije so imeli madžarske potne liste, izstavljene na napačna imena. Pri preiskavi v njihovih stanovanjih je našla policija obširno korespondenco in peklenske stroje. Vladimir Singer je osebnost, ki jo hudo obremenjujejo izpovedi obdolžencev v zaslišanju Oreba pred beograjskim sodiščem za zaščito države. Singer je potoval na Dunaj, v Berlin. Singer je živel dalje časa v Celovcu in je imel nalogo voditi preko koroške meje na jugoslovansko ozemlje teroriste iz Italije, kjer so jih pripravljali in poučevali za te podvige. Tudi Oreb je prišel na ta način v Zagreb, da bi poizkusil napad na kralja Aleksandra. Peklenski stroji, ki so jih našli v dunajskih stanovanjih zarotnikov, dokazujejo, da je bil januarski atentat na brzi vlak Dunaj—Zagreb pri Brežicah delo te teroristične skupine. Obsojen vohun Pretekli teden je državno sodišče za zaščito države sodilo Josipa Brusa, italijanskega državljana brez poklica, rojenega v Idriji in obtoženega, da je po nagovarjanju neke osebe in poročevalske službe tuje države dobavljal podatke o naših vojaških objektih in o formacijah naše vojske ter njeni obrambni sili, vse to za gmotno nagrado iz koristoljubja. Pri razpravi so krivdo obtoženega Brusa dokazala priznanja prič in druge sodne ugotovitve. Sodišče ga je proglasilo za krivega in obsodilo na 10 let ječe, trajno izgubo državljanskih pravic in izgon iz naše države po prestani kazni. Glas inozemstva 0 teh dogodkih in njihovih vzrokih je govoril v proračunski razpravi tudi naš minister za zunanje zadeve g. Jevtič. Govoril je mirno in dostojanstveno, a odločno. Z njegovim govorom se bavi tudi ugledni francoski list »Ere Nouvel-le« (Nova doba), ki piše: »Tisti del govora g. Jevtiča, ki je namenjen proti jugoslovanskemu rovarjenju v inozemstvu, je prav posebnega pomena. Organizacija političnega terorizma ima v sosednjih državah uradno podporo moralno in materijalno. Takšne praktike v odnošajih med narodi nasprotujejo temeljnim pravilom mednarodnega javnega pra- va; takšnim praktikam m Ka^dolžiiev ncuecdoL v "Rumuniji Najbolj moderna beseda v vseh balkanskih in srednjeevropskih državah je dandanes razdolžitev. Zadolženo je danes vse, kmetje in obrtniki, trgovci in industrijci; zadolžitev pa je posledica napačne domneve, ki se je rodila v dobi »visoke konjunkture« (ali po domače »prajstrajbarije«), da bodo cene blagu večno rastle in da bo zaradi večno visokih cen vsak lahko plačeval i visoke obresti i dolžni kapital. Prišlo pa je drugače kakor je večina špekulantov računala. Cene so začele padati — najprej cene agrarnih proizvodov, potem pa še druge; samo cene industrijskih izdelkov so se držale. Ker pa kmetje niso imeli več denarja, ga tudi obrtniki in trgovci niso imeli in tako je prišlo, da so morali tudi izposoj evalci denarja čakati na obresti... Kriza! Star pregovor pravi, da tam, kjer nič ni, tudi vojska ne vzame. Zato tudi od kmetov ni bilo mogoče nič izterjati in raznim vladam ni kazalo drugače kakor da so vzele same celo stvar v roke. Tako se je rodila povsod posebna zakonodaja o razdolžitvi. Pri nas je vzela zakonodaja v poštev glede razdolžitve samo kmete. V Rumuniji so šli pa precej dalje, kajti tam zadeva razdolžitev vse stanove. V Rumuniji so izdali glede razdolžitve več zakonov. Prvi se je tikal zadolženih kmetov; v Rumuniji so bili namreč zadolženi vsi kmetje, obresti so pa znašale do 40 procentov!! Zato ni čudno, če je bila večina kmetskega dolga izgubljenega. Ker pa nekaj sto-tisoč kmetij ni bilo mogoče pognati na bo- Predno bi pridigal o vzreji pujskov, bi nekoliko omenil o splošni svinjereji, posebno kar se tiče Dravske banovine. Naš kranjski prašič je po svojem okusu poznan v precejšnjem delu Evrope in ravno radi tega ga moramo vestno gojiti, da se njegova kakovost ne bo zgubila in da ne bi s časom sam kot tak izginil s površja svinjereje. Zadnja leta uvažajo k nam trgovci s svinjami prašiče iz Savske banovine. Ta uvoz ima za nas gotovo tudi svoje slabe strani. Te uvožene svinje po večini ljudje gojijo za zakol in za prodajo. Ne trdim, da nista pri tem zaslužila trgovec in svinjerejec, ker ti prašiči, če so zdravi, v lepem redu dobro uspevajo. Tu pa tam so bile pa nekatere svinje tudi breje in mladiči so pozneje ostali tudi za pleme in tako se počasi meša in kvari naše pleme. To je ena slaba stran uvažanja teh prašičev. Da pa to tudi gospodarsko ni tako zelo rožnato, je razvidno iz sledečega: Pri marsikaterih teh prašičih so se pri klanju ugotovile tudi ikre. Zenica celo leto in jesen to prase skrbno goji in neguje, nazadnje ga proda, v Ljubljani na klavnici pri klanju se ugo-tove ikre in ves ta'trud je poplačan le s par dinarji, prašiček je bil skuhan in prodan na prosti stojnici po nizki ceni. Kako vzdihovanje, sovraštvo in kletev se sliši po vaseh, kadar je kako tako krdelo okuženo s svinjsko kugo, je po večini bralcem, ki so s tem imeli opravka, znano. Prašiči drug za drugim padajo in crkavajo, ženske in včasih tudi možaki jurišajo na trgovca radi odškodnine, advokat pa se zadovoljno smehlja, ko te tožbe vlaga. Uradni živinozdravnik hodi od dvorca do dvorca, od vasi do vasi in stavlja pod zaporo. Ce je tak slučaj v izvozni sezoni, tudi domači prašiči radi zapore ne smejo iz kraja. Narod se vozari na sresko načelstvo radi ben brez krvavih posledic, je sedanja vlada predložila parlamentu nov zakon, ki bo vsak čas sprejet. Novi zakon določa natančno, kdo ima pravico do razdolžitve in ugodnosti so enake za vse dolžnike: Kmetom se črta 50 odstotkov dolga, ostalih 50 odstotkov pa morajo plačati v 15 letih s 4 procentnimi obrestmi. Zadolženim hišnim lastnikom v mestih se črta 20 procentov dolga, ostanek pa morajo plačati v 10 letih s 6 procentnimi obrestmi. Kmetskim dolžnikom pa, ki hočejo poravnati svoj dolg v 2 letih, se črta 70 procentov dolga, hišnim posestnikom v mestih pa 30 procentov. če pa upnik s tem ni zadovoljen, dobi dolžnik lOletni odlog za plačevanje, v teh 10 letih pa plačuje le po 1 odstotek obresti. Ta »moratorij« pa se lahko podaljša še za 5 let. Poleg tega ima država pravico odkupa dolga od nezadovoljnih upnikov. Odkupi pa država dolg lahko z denarjem ali pa z državno zadolžnico, ki nese le 4 procente in ki je plačljiva v 50 letih. Obresti pa se zaračunavajo tudi za nazaj samo po postavni obrestni meri. Te določbe pa ne veljajo samo za domače upnike, ampak tudi za tujce, zlasti za tuje banke. Ker pa imajo tuje države navado, da z veliko energijo varujejo koristi svojih državljanov, je gotovo, da bodo prizadete tuje države protestirale vsaj proti določbam, ki se tičejo tujcev. prestopka uradne zapore dvorcev in v par tednih nato plačujejo občutne globe in pri tem ravno ne izbirajo lepih izrazov. Taki so torej ti krasni profiti. Ce vse gornje upoštevamo, je jasno, da bomo rajši ostali pri naših kranjcih, ker le ti so dobri in okusni in dokler bomo to vrsto redili, bo imela kranjska klobasa svoj starodavni sloves. Naše l-.ranjce pa bomo vzrejevali takole: Brejo svinjo, če je le mogoče, držimo v mehko nastlanem svinjaku samo, da ne bi se rovarila z drugimi prašiči in se vsled tega pokvarila. Hlevski prag naj ne bo previsok, ker je ravno tako nevaren za brejost. Pustimo jo le na prosto, v letu na pašo, ker bo potem porod lažji. V zimi pazimo na ledena tla. Hrana naj bo izdatna, da ne bi pozneje nastopila porodna kostolomnost. Na koncu brejosti prične svinja nekega dne delati gnezdo in je nemirna v svinjaku. Steljo pobira in jo znaša v kot. To je prvi znak, da je porod že blizu. Nato se vleže v to gnezdo in porod se prične. Ravno v tem času pa naše mamice precej grešijo, da je svinja pozneje hudomušna ali celo trga svoje mladiče. Svinjo pri porodu le pustimo lepo v miru. Sama po večini vse najlepše uredi. Mladiči kmalu po porodu prilezejo do matere piti mleko. Tu so včasih preveč poredni in se grizejo ter cvilijo. To seveda mater vznemirja in dostikrat katerega pograbi z rilcem in ga trešči ob zid. Tu jih pa lahko pomirimo in varujemo, da vsak mladič vleče svoj cuzek, katerega si je izbral takoj po porodu in pri katerem potem tudi ostane. Ce je bilo mladičev več nego ima svinja cuzkov, potem nadštevilne odstranimo iz svinjaka, ker ravno ti nadštevilni nagajivčki delajo okrog svinje največ nemira. Splošno načelo, skrbna mati pujsa naj ima vjs ta čas lep mir. Ce pa je slučajno le bolj nerodna in se je bati, da ne bi mladičev povaljala pri legi,, potem mladiče zavarujemo na ta način, da vložimo rante od stene oddaljene in od tal dvignjene za eno ped. Ko se svinja vleže, se mali lepo ognejo pod to ranto in tako lepo odnesejo zdravo kožo. Prvih štirinajst dni imajo mladiči dovolj hrane pri materi. V tretjem tednu pa že iščejo okrog še druge hrane. Ta čas moramo ja strogo paziti, da je korito in okrog korita vedno čisto« Mali iščejo in razbirajo odpadke, ki jih svinja pri jedi meče iz korita. Ta hrana pa ni za mlade želodčke in posledica je driska mladičev, ki napredek mladičev sigurno zelo zaustavi. Da to preprečimo, napravimo malo koritce za mladiče. Par dni jih navajamo na jed s posnetim mlekom, če nimamo dovolj mleka. Cez par dni jim pa že lahko nudimo med mlekom skuhanega ječmenovega, ovsenega ali ajdovega močnika. Da bi se prenajedli, se ni treba bati. V začetku po mali porciji, nato pa z rastjo in starostjo mladičev dnevno hrano povečamo, kar mladiči s svojim apetitom sami pokažejo. To koritce pa se mora po vsaki jedi dobro umiti in osušiti, da ne bi se stara hrana skisala, kar bi zopet imelo za posledico drisko. To delo naj gospodinje, ki mladičev same ne krmijo, dobro nadzorujejo. Da naj bo svinjak ves ta čas čist in pozimi dovolj topel, je jasno. Mladiče, ki jih ne mislimo držati za pleme-njake, je najboljše kastrirati koncem četrtega tedna, ko so še pri materi, ker ta čas se hitro pozdravijo in skoro nič ne shujšajo. Ce kastriranja ne vrši živinozdravnik, mu prikladnem kotu, napolnjeno z zmletim zidnim umije v lizolovi vodi, ker ti ljudje so raznašalci kužnih bolezni. V sedmem tednu, ko jih odstavljamo, kar se zopet naj vrši počasi, jim poleg kuhanega močnika dajmo tudi kakršnegakoli zdroba. Da bi se ne pojavila pri mladičih kostoloin-nica, jim dajmo v svinjak malo posodo v kakem prikladnem kotu napolnjeno z zmletim zidnim ometom, če nimamo na razpolago krede, pomešane z zdrobom. Tekališče, dober zrak velja tudi za prašičke. Ko so pa odstavljeni, je glavna skrb pri kraju. Nato pa bo skrbna gospodinja te mladiče prijavila tudi za cepljenje proti rdečih. ležavne zcMcvc francoskih femeicv V splošnem vrenju, v katerem se nahaja danes, po škandalu Stavijskega, cela dežela, tudi francoski kmetje ne stoje ob strani. Kmetom se danes tudi v Franciji ne godi dobro. Visoke zaščitne carine na poljedelske proizvode kmetov niso rešile iz gospodarske stiske. Na drugi strani pa pritiska nanje ameriška in angleška konkurenca, zlasti odkar sta ameriški dolar in angleški funt izgubila na svoji vrednosti, kar je konkurenco še poostrilo. Parlament pa doslej za kmete ni storil nič. Zato pa se med kmeti v Franciji vedno bolj glasno oglaša zahteva po novih volitvah in po zvišanju carin, da se prepreči ameriška in angleška konkurenca. Ene lelo na hmelih Nemška vlada je izdala odlok, po katerem bodo morali mladi ljudje iz mest prebiti po končani šoli eno leto na kmetih pod vodstvom in nadzorstvom za to določenih oseb. Svoj odlok utemeljuje nemška vlada s tem, da samo šolsko znanje za človeka ni dovolj, psč pa mora človek najti zopet pot nazaj do prirode. Drolc, veterinar, Kočevje: Cvtice iz svimiez?efe Bolgarija zzi V proračunski razpravi o državnem proračunu Bolgarije je govoril predsednik bolgarske vlade Mušanov tudi o zunanji politiki Bolgarije. V svojem govoru se je dotaknil tudi razmerja med Jugoslavijo in Bolgarijo in je rekel o tem: »Po dolgih letih napetosti in nezaupanja se razvijajo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo v novi smeri in jaz sem srečen, ker jnorem ugotoviti, da je največja želja obeh bratskih narodov nadaljevanje dela za zbližani e in sporazum. Obisk bolgarskega vladarskega para lani meseca decembra v Beogradu, je dejal Mušanov, ter čuvstva, ki so se ob tej priliki spontano manifestirala v obeh državah, kažejo, da je prijateljstvo mogoče in ustvar-ljivo. Kar nas zbližuje, je očividno za vsakega in od vsakogar priznano. Kar nas deli, se more odstraniti v duhu vzajemnega zaupanja, da bi se omogočilo sodelovanje obeh na- Mladina Letošnji prosvetno-organizatorieni tečaj Kot je našim čitateljem že znano, je Zveza kmetskih fantov in deklet priredila dva prosvetno-organizatorična tečaja, prvi za fante, ki se je vršil od 5. do 13. februarja, drugi za dekleta od 5. do 13. marca. Ti tečaji so za naše gibanje velike važnosti, ker nudijo udeležencem celo vrsto navodil za javno udejstvovanje, prav tako pa tudi enotne smernice za gibanje ita organizacijo samo. Učni načrt je zelo obširen, skoro pretiran, vsaj kakor so izjavili nekateri predavatelji in to so morda tudi občutili udeleženci in udeleženke tečajev. Vendar so bila vsa predavanja po svojem značaju takšna, da jih ni bilo mogoče izločiti, ker se zavedamo, da mora naš človek biti poučen o vseh stvareh, ki ga srečujejo v njegovem življenju. Res je, da si tečajniki ali tečajnice ne morejo vsega zapomniti, posebno ne tisti, ki se dosedaj niso toliko javno udejstvovali. Trdimo pa lahko, da so obdržali glavne misli in se bo vsak v posameznih slučajih domislil navodil in ugotovitev predavateljev. Da bodo spoznali učni načrt tudi naši čitatelji, predvsem člani in članice naših društev in tudi njih starši, zato ga v naslednjem priobčujemo. Podajamo ga pa tudi naši javnosti, ker v naših slovenskih listih ni bil objavljen, niti poročilo, da se je dekliški tečaj vršil in vzroke zato popolnoma razumemo! Vse to nas le vzpodbuja k nadaljnjemu delu za dobrobit kmetskega človeka! Splošna predavanja 1. Kaj je kmetska ideja in kmetski pokret. 2. Mladinske organizacije in njih pomen. 3. Učitelj in vaška kultura. rodov in držav za splošno dobro. Upam, je dejal predsednik bolgarske vlade nadalje, da se bodo pogajanja za rešitev vseh vprašanj, glede katerih je bil v Beogradu dosežen srečen sporazum in ki so bila našteta v ofi-cialnem komunikeju, objavljenem ob koncu mojih razgovorov z g. Jevtičem, mogla pričeti v kratkem in da bodo uresničila upanja ter pričakovanja tako obeh narodov, kakor tudi vseh prijateljev miru in sporazuma. Ob koncu svojega ekspozeja je Mušanov dejal, da služi Bolgarija s takim razumevanjem položaja najbolje stvari splošnega miru, zlasti pa na Balkanu. Bolgarija želi ustvariti stalne pogoje za mirno življenje balkanskih narodov ter pričakuje, da je bodočnost ne bo demantirala. Bolgarija hoče spoštovati pogodbe ter izvrševati mednarodne obveznosti in zahteva le, naj se spoštujejo tudi njene pravice. 4. Upravno pravo. 5. Pomen in vpliv tiska — kmetski tisk. 6. Pomen in delovanje zadrug. 7. Kmetska vzgoja. 8. Kaj je politika in politične stranke? 9. Danska in Danci (s slikami). 10. Kmetski pokret in mladinske organizacije v drugih državah. 11. Društveno poslovanje. 12. Higijena telesa (s filmom). 13. Občina in banovina. 14. Denar, njegov pomen in zgodovina, 15. Dolžnosti predsednika. 16. Državna uprava. 17. Tajniško poslovanje. 18. Poročevalska služba. 19. Vedenje in nastop. 20. Knjižnica in dolžnosti knjižničarja 21. Smernice za vzgojo in izobrazbo kmetske mladine. 22. Higijena vasi (s filmom)^ 23. Blagajniško poslovanje. 24. Društvene prireditve. 25. Kmetski šport. 26. Zemljiška knjiga. Predavanja za fante: 1. Državno gospodarstvo in vpliv na zasebno gospodarstvo. 2. Zakon o razdolžitvi kmetov. 3. Kapitalistične organizacije. 4. Kmetijsko računovodstvo. 5. .Trgovina z agrarnimi produkti, 6. Blagovne in denarne borze. 7. Prodajne in nakupne zadruge. 8. Načrtno gospodarstvo. 9. Kakšno živino bomo pospeševali v Sloveniji? 10. Davčna politika. 11. Katere kmetijske kulture so primerne za Slovenijo in zakaj? 12. Kreditno zadružništvo. 13. Postanek in stanje zadružništva. 14. Zakaj se moramo udejstvovati v politiki? 15. Državna trgovinska politika. 16. Spolne bolezni. 17. Kmet in tehnika. 18. Občinsko gospodarstvo. 19. Produktivne zadruge. 20. Kakšno naj bo kmetovanje v Sloveniji? Predavanja za dekleta: 1. Vkuhavanje in konzerviranje. 2. Delovanje ženskih odsekov v naših društvih. 3. Racionalna kokošjereja. 4. Gojenje sobnih in vrtnih cvetlic. 5. Prva pomoč in domača lekarna. 6. Sadjarstvo in gospodinja. 7. Žena kot gospodinja in mati. 8. Red in snaga v stanovanju. 9. Gojenje zelenjave. 10. Gospodinjsko računovodstvo. 11. Javno življenje in žena. 12. Priprava jedil in serviranje. 13. Nega in prehrana otroka. 14. Domače obrti v Sloveniji (s skioptičnimi slikami). Na tečajih so predavali: 1. Ing. Bogdan Ferlinc, ravnatelj Kmetijske družbe. 2. Dr. Riko Fux, mestni višji svetnik. 3. France Gerželj, akademik. 4. Dr. Srečko Goljar, odvetnik. 5. Alojzij Hreščak, učitelj. 6. Ing. Ivo Jelačin, referent banske uprave. 7. Fran Kafol, tajnik Kmetijske družbe, 8. Prof. Kokalj-Zeljeznova, profesorica. 9. Manica Komanova, pisateljica. 10. Dr. Konvalinka-Tavčarjeva, zdravnica. 11. Dr. Korbar, zdravnik. 12. France Koruza, revizor. 13. Ivan Kronovšek, predsednik. 14. Anton Lap, ravnatelj mestnih nasadov. 15. Marc Pavle, sodnik. 16. Milan Mravlje, narodni poslanec. 17. Dr. Janže Novak, odvetnik. 18. Franjo Pavlica, referent banske uprave. 19. Dr. Ivan Petrič, direktor Higijen. zavoda. 20. Danica Pugelj, strokovna učiteljica. 21. Božo Račič, ravnatelj Drž. zavoda za žensko domačo obrt. 22. Anton Rožet, revizor. 23. Sonja Rožmanova, voditeljica javne kuhinje Delavskega doma. 24. Ing. Vinko Sadar, referent banske uprave. 25. Dolfe Schauer, sodnik. 26. Andrej Šifrer, revizor. 27. Fran Trček, ravnatelj Zveze slov. zadrug. 28. Stanko Tomšič, jurist. 29. Ing. Boris Wenko, referent banske uprave. 30. Ing. Josip Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave. * Kmetska mladina in šport »Šport« je danes »velika moda«, ki se ne razvija samo v mestih, ampak tudi na deželi, med kmetsko mladino. Zato pa morebiti ne bo napačno, če opozorimo naše kmetske fante na nekaj, kar bi moral vedeti vsak športnik, pa jih je vendarle malo, ki to vedo. Med našimi športniki je namreč močno razširjeno naziranje, da je pri športu glavna stvar »rekord«. To je pa le deloma res, namreč v toliko, da je rekord merilo za telesno sposobnost in vajo samo takrat, če je tudi pridobljen na pravilen način! Domovina športa je Anglija. Tam goje razne športne igre tudi v najodličnejših šolah in igram prisostvujejo običajno tudi stariši. Ti pa ne pazijo toliko na »rekord«, ampak gledajo največ na pravilnost igre, kajti ravno v pravilnosti igre in ne v rekordu leži globok pomen športa. Pravilnost igre namreč sili človeka, da se mora obvladovati. Kolikrat bi športnik rad sunil ali udaril nasprotnika, pa ga ne sme, če bi to bilo proti pravilom. Športnik se mora hočeš-noeeš premagati in obvladati, s tem pa pridobiva moč nad samim seboj in se nauči držati svoje živce v oblasti. In to je glavni smoter vsakega športa v Angliji in tako naj bi bilo tudi pri nas. Torej ne »rekord«, ampak gospcdstvo nad lastnimi živci je prvo, in to gospodstvo je napravilo Angleže za gospodarje sveta! # Sv. Jurij ob juž. žel, »Društvo kmetskih fantov in deklet« je imelo svoj II. redni občni zbor v nedeljo 18. marca ob desetih dop. v tukajšnji 2a dajanje &edc v "Beli Kvajini O bedi v Beli krajini je bilo zadnji dva leti že mnogo pisano, a vendar so Belokrajinsl le redko kje naleteli na razumevanje za svoje težave in usodo, ki jih iz leta v leto tepe s sušo, točo in splošnim pomanjkanjem hrane in vode za ljudi in celc> marsikje tudi za živino. Kljub vsemu pomanjkanju — v nekaterih vaseh otroci danes ne morejo hoditi niti več v šolo, ker jim starši nimajo s čim kupiti obleke — so plačevali vse dajatve, kolikor so jim le možnosti dopuščale. Časi se niso izboljšali in je Bela Krajina padla zlasti letos v še hujšo bedo, ki je resno zahtevala nujno pomoč. Da bi svojim rojakom kolikor toliko olajšali položaj, so najuglednejši predstavniki belokrajinske javnosti gg. narodni poslanec Dako Makar, banski svetnik Martin Ba-juk, metliški župan Ivan Malešič in podžupan metliške okoliške občine Martin Plut obiskali v Ljubljani podbana g. dr. Otmarja Pirkmajerja in mu še osebno pojasnili nevzdržne razmere, v katere Bela krajina ni zašla po svoji krivdi. Delegati so pri g. podbanu naleteli na največje razumevanje. G. podban je priznal, da so že same občinske doklade izredno visoke, kar njeno pasivnost le še potrjuje, in je zagotovil delegatom, tla bodo davki v metliškem srezu znižani za letošnje leto za 30 do 50 odst., kar pomeni ogromno razbremenitev bornega belokra-jinskega kmeta. To olajšanje bo izvedeno seveda tako, da zaradi njega ne bo prizadet noben drugi srez. Narodni poslanec g. Dako Makar se je pri g. podbanu zavzel seveda v enaki meri tudi za gospodarsko nič manj prizadeti črnomeljski srez, tako da bo davčno olajšanje pomenilo veliko razbremenitev za vse belokrajinske kraje. Vsa Bela Krajina bo podbanu g. dr. Pirkmajerju za njegovo uvidevnost hvaležna, a enako se je ob tej priložnosti ponovno prepričala, da je za svoje voditelje izvolila prave može, ki jim je blagor Bele Krajine prav tako pri srcu, kakor vsakemu kmetu njegov lastni doni. Prepričana pa je tudi, da ji bodo oblastva priskočila na pomoč z raznimi javnimi deli. šoli. Občnega zbora se je udeležila večina članstva, razen teh pa še lepo število nečlanov. Prišel je tudi naš agilni sodelavec in društveni predavatelj tov. ing. Kropivšek, ki je imel na na-vzročne lep nagovor. Tov. Hajnšek je pa v izčrpnem govoru obrazložil pomen in potrebo kmetsko - mladinskih organizacij. Po poročilih društvenih funkcijonarjev, ki so navzočnim podali lepo bilanco kmetsko-prosvetnega dela, je bil za tekoče leto soglasno izvoljen sledeč odbor: Merslavič Tone, predsednik; Fendre Jaka, podpredsednik; Pemič Micka, podpredsednica; Ur-leb Ivan, tajnik; Romih Cilka, blagajničarka; odborniki: Hajnšek France, Dolenc Joško, Klajn-šek Lojz, Vodišek Franc; namestniki: Šumrada Franc, Jager Joško, Fendre Franc in Skoberne Marica. Nadzorni odbor: Žagar Iraujo in Schrei-ner Mila. Kot delegata za občni zbor »Zveze« sta pa določena tov. Hajnšek France in Pemič Milka. — Naša zavedna kmetska mladina se je začela, zlasti zadnje čase, zelo zanimati za svojo organizacijo in hoče sodelovati za zmago kmetske misli, kar je že razvidno iz lepega števila movopristopivših članov. Uvidela je sama, da so vsi predsodki in spori, ki so jih trosile nekdanje burje, brezplodni in nam kmetom kvarni, da je treba več medsebojnega razumevanja, sloge in dela. Društvo z novim odborom na čelu bo zastavilo vse moči pri delu za napredek naše vasi, za duševno in gospodarsko neodvisnost. Druži nas težko delo v boju za obstanek, prav tako nas mora družiti složno delo za zmago kmetske misli. Zborovanje, ki je bilo prav živahno, se je zaključilo v splošno zadovoljnost; poedinci so pa nesli idejo kmetskega pokreta v svoje vasi in domove. Tudi tisti, kateri še niste pri meni kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske in moške obleke, kakor vseh drugih potrebščin pri Česniit« £jttbljana Lingarjeva ulita Stritarjeva ulica Največja izbira svilnatih rut in Serp Gradac v Beli Krajini. V enem letu svojega obstoja jo Društvo kmetstkih fantov in deklet v Gradacu z agilnostjo in delavnostjo dokazalo, kako upravičena je bila vera članov in članic v novo ustanovljeno društvo. Rezultat tega dela je pokazal občni zbor, ki se je vršil v nedeljo, dne 25. marca t. 1. pri tovarišu Ivanu Zupaniču. Društveni predsednik tov. Anton Kambič je očrta! delovanje društva, ki je lansko leto priredilo tekmo koscev, tekmo, žanjic, pevski koncert in druge kulturne prireditve, s katerimi jo dvignilo naše ljudi iz mrtvila in dosega priznanje tudi od strani nasprotnikov. Poročila tovarišev tajnika in blagajnika so bila prav zanimiva. Dohodki od prireditev so se uporabili za nabavo društvenega inventarja, predvsem pa za nabavo društvene knjižnice. Nato smo izvolili naslednji odbor: Anton Kambič, predsednik; Joško Švaj-ger, podpredsednik, Anton Šober, tajnik, Franc Potočnik, blagajnik. Odborniki: Alojz Kambič, Franc Kovačič, Ivan Štampohar, Milka Kovačič, Franc Renko, Franc Dolhar. Namestniki: Julij Završnik, Slavko Jakša, Mimica Milek, Ferdo PotopnLk. Revizorji: Matija Novak in Janez Butala. Knjižničar: Milan Kovačič. Od novega odbora pričakujemo da bo kot doslej delal v smernicah našega kmetskega programa. Pristopajte h Kmetijski Matici. A - ■ f)©pisi Iz Zveze kulturnih društev v Mariboru Nove knjižnice (potujoče) je ustanovila Zveza od zadnjega poročila dalje: v Križevcih pri Ljutomeru, v Pivoli, pri Sv. Štefanu pri Šmarju, v Zamostju, v Šalovcih, v Tinjah in v Braslovčah. V letošnjem poslovnem letu (od zadnjega občnega zbora 26. marca 1938 dalje) je ustanovila Zveza 14 novih potujočih knjižnic, ki so njena last, ter ima danes na ozemlju bivše mariborske oblasti, predvsem v obmejnih krajih, 82 potujočih knjižnic. Zamenjanih je bilo v istem času 9 knjižnic, od teh v zadnjih 2 mesecih v Ven-česlu na Pohorju, v Sv. Roku ob Sotli in v Skalah. Pripravlja se ustanovitev še nadaljnjih 10 potujočih knjižnic v letošnjem letu. Zadevne želje iz raznih krajev, kjer bi si knjižnice želeli, naj krajevni činitelji prijavijo na naslov Zveze, da se bodo vzelo v poštev za kasnejšo dobo! • * Ljutomer. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru je zelo delavna. Letos je že imela prav dobro obiskano predavanje, ki ga je vodil sres. kmet. referent g. Žnidarič; 11. marca je imela v Štrigovi praktični tečaj pri g. Kodbi o pravilnem sajenju, obrezovanju in negovanju dreves ob ogromni udeležbi tamo-šnjih ukaželjnih sadjarjev. V nedeljo 25. marca se jo vršil praktični tečaj v Ljutomeru na vrtu ge. A. Stajnkove. Oba tečaja je vodil ban. kmet. ref. in priznani drevesničar g. Stampar. Razveseljivo je bilo, da so se tečajev udeležili tudi naši absolventi raznih kmetijskih šol gg. Stajnku, Fi-strovič, Fijan, Rajh, Krambergar itd. Podružnica šteje že 111 članov. Na Belo nedeljo priredi tombolo v gostilni Resnik v Ljutomeru, da si nabavi s čistim dohodkom še tretjo škropilnico in drugo. Začetek ob 6. uri zvečer. Enodnevni tečaj o zatiranju škodljivcev in bolezni ter o škropljenju sadnega drevja se vrši v soboto, dne 21. aprila t. 1. na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. JVovice Sam se je sodil... Nedavno je bilo vlomljeno v Depali vasi pri Kamniku pri posestniku Pavovcu. "Vlomilec je odnesel s seboj ročno blagajno, v kateri jo bilo za 3000 Din gotovine, potem več hranilnih knjižic s skupno vrednostjo vlog 314.000 Din in več cekinov in srebrnih kron. Orožniki so vlomilce kmalu izsledili. Najprej so prijeli nekega mladeniča, v katerem so spoznali 261etnega Antona Pirca iz Kamnika. Ta je dejanje dolgo tajil, nazadnje pa je vlom le priznal in izdal tudi svoje tovariše. Pri zasliševanju je Pire priznal celo vrsto vlomov v kamniškem okraju. Zaradi nadaljnjega zasliševanja so pridržali Pirca še v Kamniku in so ga tam zaprli. Naslednjega dne pa so ga našli v zaporu obešenega ... Iz delov rjuh, ki jih je raztrgal, si je spletel debelo »vrv« in si je sam izrekel in izvršil svojo obsodbo. * Požari. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je v noči od nedelje na ponedeljek preteklega tedna pogorelo 6 posestnikom vse imetje. — V Leskovcu pri Krškem je pa pogorela hiša in trgovina g. Volčiča. — V Račah je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Samolcu. Za 13.000 dinarjev so oškodovali lmjiani vlomilci trgovko Uraujek na Zg. Polskavi. Pred celjskim sodiščem se bo pričela v torek 3. aprila velika razprava proti 22 obtožencem zaradi komunistične propagande. Razprava bo trajala več dni. •••' s » h' - Škodo vsled povodnji v Sisku cenijo nft • '* ' okroglo 7 milijonov dinarjev. Nasipe, ki jih jO letos narastla Sava podrla, je pač lani pregle- ■'< T Sedem in pol tone kovanega denarja, in si-<: cer 300.000 srebrnikov po 50 Din so pretekli te-den prepeljali v Zagrebu iz blagajne Narodne i banke na magistrat. Zagrebška občina je Bam- "I ■:" ; reč dobila pri Hipotekami banki 30 milijonom dinarjev na posodo, od tega denarja pa je bilo polovica v srebru, polovica pa v bankovcih. S .-. tem posojilom bo zagrebška mestna občina-po* • :? ravnala nekaj svojih manjših dolgov pri raznih zagrebških denarnih zavodih, zlasti pri mestni s t hranilnici. Na jakosti in aromi dobiva, ako primešate u Kathreiner Kneippovi sladni kavi Pravi »Fran- v.-clrov« dodatek! Gozdni požar. V občini Majdanski blizu Rudnika (v Srbiji) je požar uničil te dni okoli 20 hektarjev državnega gozda. .•-•,'!;* ^ Nemški minister v Jugoslaviji. Za Voliko-noe je prišel v Dubrovnik nemški minister Rohm, bivši poveljnik napadalnih oddelkov na-rodno-sooialističue organizacije v Nemčiji. V Dubrovniku so se mudili na praznike tudi člani jugoslovanske in nemške delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe med našo državo in Nemčijo Lep dar za bodočo vseučiliško knjižnico v Ljubljani. Za zgradbo prepotrebnega poslopja za vseučiliško knjižnico v Ljubljani je darovala »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani« 10.000 Din. Zaradi tihotapstva s kožuhovino so se morali pretekli teden zagovarjati pred ljubljanskim sodiščem neka trgovka s krznom in dva carinska uradnika. Po dolgi razpravi je sodišče obsodilo trgovko na 6 mesecev, enega uradnika na 4 mesece, drugega pa na 4 mesece in 10 dni zapora. Finančna uprava pa je prej kaznovala vse tri obtožence in sicer vsakega na 120.000 Din globe, oba uradnika pa še z odpustom iz službe. . Uradne ure. Vlada je določila, da traja delovni čas v državnih uradih od 8.—12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne. Ob sobotah traja delovni čas od 8. zjutraj do pol dveh po- Ponarejeni kovanci. V trboveljskem okolišu so se pojavili kovanci po 50 Din, ki so prav dobro izdelani, tako da se jih težko spozna od pravih. Pozna se pa te falzifikate po tem, da slabo zazvene, če ga vržeš na trdo podlago. Novega stolnega prošta preč. g. Ignacija Na-draha in novega stolnega dekana preč. g. dr. Franca Kimovca so umestili na novi njuni službeni mesti na velikonočni ponedeljek v ljubljanski stolnici. Utopljenko so potegnili iz Ljubljanice na velikonočni ponedeljek. Gre najbrž za 211etno Marijo Šintlerjevo, rojeno v Ravnah, ki jo pogrešajo že od 3. marca t. 1. Ravnajte previdno z bencinom! V Mariboru je hotela neka sobarica ogenj v peči pospešiti z bencinom, ki ga je izlila v peč kar iz steklenice. Bencin pa se je vnel tudi v steklenici in dekle je dobilo hude in nevarne opekline. Nova tekstilna tovarna »Lana« v Laškem je začela obratovati. Za divizijskega generala je napredoval poveljnik Dravske divizije brigadni general Vladimir Cukavac. Za poveljnika Dravske divizije je bil imenovan 10. decembra 1. 1932. Mariborski mali harmonikarji so priredili za Velikonoč v Beogradu več koncertov z odličnim uspehom. Obešenega so našli v Ljubljani 30 letnega točaja Josipa Hajnška. Življenje si je vzel bržkone v duševni zmedenosti. Idi/ otCv Kmetski hranilni in -posojilni dom t Ljubljani reg. zadruga z neomejeno zavezo, je imel dne 28. marca t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem je bil odobren letni zaključek za poslovno leto 1983. Iz podatkov bilance je razvidno, da zavod beleži zopet lep in soliden vsestranski napredek in da mu je uspelo ohraniti popolno zaupanje. Število članov je bilo pri zadrugi s koncem prvega leta 1739. Rezervni zaklad je narasel od 1*1 milijonov na 1*25 milijonov. Vloge so narasle od 31'5 milijonov na 32-2 milijonov, posojila so se zvišala od 29-8 milijonov na 30-5 milijonov. Gotovine v blagajni in svobodnih terjatev pri drugih denarnih zavodih izkazuje Din 2-1 milijona, upravnega premoženja Din 36'6 milijonov in prometa pa Din 211-5 milijonov. * Sredstva za javna dela v Dravski ban. Kraljevska banska uprava bo prihodnje dni razdelila na posamezne okraje iz bednostnega fonda 1,300.000 dinarjev. Na razdelitev pa čaka tudi še 3 milijone dinarjev, ki jih je prejela banska uprava iz Beograda v ta namen. S tem denarjem se bo že dalo nekaj narediti. Dela ne manjka nikjer, samo hite naj do-tični odbori, ki sestavljajo potrebne gospodarske načrte, da se bo z deli lahko čimprej začelo, ker je brezposelnost tudi poleti še vedno velika. * Lado Jerše: Hlevski gnoj Hlevski gnoj je zmes odnosno mešanica živalskih odpadkov in stelje ter vsebuje velike količine organske snovi (snovi, ki se tvorijo le v živi prirodi, v organizmih) in nešte-vilnih mikroorganizmov, t. j. mikroskopsko majhnih živih bitij. Potemtakem vsebuje vso rastlinsko hrano, ki je potrebna tlu za zadovoljiv pridelek. Množina posameznih hranil in njihovo medsebojno razmerje sicer nista vedno taka, kakor to zahtevajo posevki za donos največjega pridelka; radi tega je jasno, da rastlinam mnogokrat ne zasigu-ramo s samim hlevskim gnojem dovolj ne hrane za največji donos, temveč se poslužujemo tudi umetnih gnojil. Kemijski sestav hlevskega gnoja Je odvisen od vrste domače živali, hrane, stelje in ravnanja z njim od začetka do končnega podoravanja na polju, živalska hrana in ravnanje z gnojem sta čestokrat povod, da se menja odnošaj med posameznimi gnoji (konjski, kravji, svinjski itd.). Hlevski gnoj deluje v zemlji s pomočjo rudninskih hranil kemijsko (kemija = nauk o snovi) v prisotnosti organskih snovi fizikalno (fizika = znanost o neživi prirodi) in biološko (biologija = nauk o življenju) ter s pomočjo ne-številnih mikroorganizmov samo biološko; baš radi njegovega vsestranskega delovanja ima povsem veliko važnost. V polpreteklosti mnogokrat niso njemu pripisovali posebnega pomena; uvažali so v prekomerni količini umetna gnojila in niso upoštevali fizikalnih talnih svojstev oziroma fizikalnega delovanja hlevskega gnoja. Omenjeno dejstvo je izrabljala v svoj namen industrija umetnih gnojil in s številno reklamo razvila zablodo v vrstah praktičnih kmetovalcev. Tej činjenici se je postavila na pot šele poznejša vsestranska fizikalna in biološka preizkušnja hlevskega gnoja. Poprej smo omenili, da deluje hlevski gnoj z rudninskimi hranili kemijsko v tleh. Njegova organska snov se razkraja v grudi in nastaja humus t. j. zmes razpadlih rastlinskih in živalskih ostankov, pri končnem razkroju pa ogljikova kislina in voda. Vsled označenih procesov dobiva tlo temno barvo, gruda vsrkava solnčno toploto in amonijak iz zraka (neprijeten in oster duh, ki ga čutimo po hlevih in gnojiščih); hlevski gnoj rahlja našo zemljo in ogljikova kislina razkraja in topi rudninsko hrano, življenje mikroorganizmov se tedaj bohotno razvija v gnoju in zemlja dobiva grudičasti zlog (strukturo). Temelj vsakega pravega in naprednega poljedelstva je hlevski gnoj; omenjeno njegovo delovanje je samo takrat omogočeno, če ga razumno proizvajamo in z njim pravilno postopamo. * Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi v ponedeljek, dne 9. aprila od 8. ure zjutraj do 17. ure popoldne živinorejski tečaj. Na tečaju se bo razpravljalo o krmljenju živine, o boleznih in zdravljenju živine, o snagi pri živini in o ocenjevanju živine. — Vabimo živinorejce, da se udeležijo tečaja v čim večjem številu. Publicitas-katalog. Velika in jubilejna izdaja našega novinarskega kataloga je izšla ter obsega vse potrebne podatke o jugoslovanskem novinarstvu. Kdor inserira, se mora poučiti o vseh možnostih inseriranja. Oglaševanje stane denar, a reklamni proračun se mora pravilno sestaviti. Katalog — vzorno delo naše stvariteljske sile — bo služil vsakomur, ki mora inserirati — zares najbolje. Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, Beograd, Kralja Milana 10. Vesti iz sveta Habsburška princezinja pred sodiščem. Te dni je dunajska policija zasliševala princezinjo Elizabeto Windischgraetz-ovo, vnukinjo cesarja Franca Jožefa, zaradi znanih krvavih dogodkov na Dunaju. Princezinja je znana pod imenom »rdeča princezinja«, njen drugi mož pa je social-nodemokratski bivši poslanec. Nov svetnik. V Rimu so na Veliko noč proglasili za svetnika blaženega don Bosca, ustanovitelja reda Salezijancev, ki imajo tudi na Rakovniku pri Ljubljani svoj zavod. Potres v Rumuniji. Pretekli četrtek so čutili v Rumuniji nenavadno močan potres. Središče potresa j^bilo oddaljeno od glavnega mesta Bukarešte približno 150 kilometrov. V mestih Galac in Jassy je bilo poškodovanih več hiš, mnogo oseb pa je ranila opeka, ki je padala raz strehe. Blizu Galaca je vozil ravno brzovlak, ko so potniki začutili potres, in mnogo potnikov je od strahu poskakalo skozi okna. Glavni dobitek je zadela, ne da bi 3 leta zvedela za svojo srečo, neka delavka v Leningradu, ki se ni zanimala za uradne objave dobitkov. Iz Moskve pa je dobila nedavno obvestilo, da ji smejo kljub zapadlosti dobitek izplačati. Dobri zaslužki filmskih magnatov. Vlada Zedinjenih držav je začela preiskovati, koliko zaslužijo razni filmski magnati, namreč podjetniki, ne igralci. Dognali so, da zaslužijo »prvaki« od 300.000 do 1 milijona dolarjev na leto. Igralci pa zaslužijo po 4—10 dolarjev na dan, če so zaposleni; če pa praznujejo, pa nič. KLOBUKE v najnovejših pomladanskih barvah in oblikah ter razne Športne čepice nudi po nizkih cenah MIRKO BOGATAJ trgovina klobukov in {opic LJUBLJANA, Stari trg 14 Sprejemajo se popravila Solidna postrežba Zlato v Rumuniji. V Rumuniji so pridobili lani 3700 kg zlata; 1. 1921. pa samo 700 kilogramov. Kaj je zgodovina? Na to vprašanje odgovarja neki londonski list. »Zgodovina je plod dveh činiteljev: logike dejstev in idiotstva ljudi.« Mežnarji ne bodo več zvonili z zvonovi znamenite cerkve »Naše ljube Gospe« v Parizu. Štirje zvonovi te cerkve tehtajo 5000 kil, veliki zvon sam pa ima 16.000 kil. Poslej bo zvonove gonila elektrika. Komunistom se v Nemčiji ne godi dobro. Te dni so jih v Draždanih nad 300 zaprli, v Berlinu so pa 3 obesili. Ameriško blago bodo po naredbi predsednika Roosevelta smeli izvažati poslej samo na ameriških ladjah. 35.000 delavcev-telovadcev se bo udeležilo letošnje tretje delavske telovadske olimpijade v Pragi. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadruga z neomejene zavezo v Ljubljani, Jyrševa ('Dunajska) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka • Tekom 31 letnega poslovanja so hranilne vloge fl Poleg lastnega premoženja Jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na nad Din 280 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ I predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog 4 milijarde mark (80 milijard dinarjev) je sklenila izdati nemška vlada za javna dela, zlasti za gradnjo novih avtomobilskih cest, železnic in vodilih potov (prekopov). Največji vodovod v Evropi delajo v Nemčiji, kjer bodo napeljali vodo iz gorovja Harz v srednji Nemčiji do mesta Bremen ob Severnem morju. Stope« za revmatiiem so ustanovili na vseučilišču v Leed-su v Angliji. Revmatizem je v Angliji silno razširjen in zato so se odločili ustanoviti poseben oddelek za proučavanje te bolezni na imenovanem vseučilišču. Fašisti tudi v Angliji, v najnovejšem času se je začel fašizem v večjem obsegu širiti tudi v Angliji. Angleški fašisti nosijo črne srajce, njihov vodja pa je lord Mosley. Angleški državniki fašističnemu pokretu v Angliji zaenkrat vsaj ne pripisujejo posebne važnosti, varnostne oblasti pa gibanje vendarle pazljivo zasledujejo. Prste bodo odtisnili vsem prebivalcem v Mehiki. Na ta način upajo, da bodo mogli kaj naglo izslediti različne zločince. Prste bodo odtisnili nad 15 milijonom prebivalcev. Ruska vlada in dogodki na Daljnem vzhodu. Iz Moskve poročajo, da bo v kratkem odpotoval na Daljni vzhod sovjetski komisar Kal min, spremljal ga bo pa vrhovni poveljnik ruske vzhodne armade general Bliicher. Obiskala bosta garnizije ob meji Mandžurije. 1,000.850 centov raznovrstnega mesa so po uradnih podatkih pojedii Dunajčani preteklo ■leto. Kakor pa je ta številka visoka, je vendar uživanje mesa na Dunaju padlo, kajti L 1932. so pojedli Dunajčani na dan še po 3156 centov mesa, L 1933. pa le še 2824 centov. ^Kraljic so zopet dovoljeni v sovjetski Rusiji; namreč »kralji« v igralnih kartah. Takoj po revoluciji so sovjeti >kralje« in »kraljice« prepovedali in jih nadomestili s slikami popov in menihov. Kratek proces je napravila ruska vlada z načelnikom postaje v Tavatuju (TJral) in s strojevodjem vlaka, ki je zavozil v drugi vlak: oba je dala ustreliti. Vohunstvo na češkem. V Pragi so prišli na sled veliki vohunski organizaciji, ki je razpredla svoje delovanje po celi državi. Doslej je policija prijela 23 vohunstva osumljenih oseb. šoferji v Grčiji stavkajo. V celi Grčiji so šoferji pričeli stavkati. Vsled stavke je prišlo ponekod do hudih spopadov med policijo in šoferji. Promet vzdržujejo dedoma le vojaški avtomobili. Avtomobilske nesreče v Angliji. Po najnovejši statistiki se je zgodilo v Angliji 1. 1933. okoli 7200 avtomobilskih smrtnih nesreč, okoli 220.000 oseb pa je bilo lažje ali težje poškodovanih. Za 15 odstotkov so si dali znižati svoje plače predsednik francoske republike in vsi francoski ministri. To so storili, ker bodo zaradi varčevanja v državnem gospodarstvu znižali plače za 5 do 10 odstotkov tudi vsem uradnikom, ki imajo nad 12.000 frankov plače na leto. Nove vrste granato je iznašel angleški industrijalec Harfeld. Nova granata ima silovito prodamo moč, ker prebije lahko tako debelo {jekleno ploščo, kolikor meri granata v premeru, pa še leti po zraku naprej do 15 kilometrov daleč. Hazvio Krene žile V naših krajih, zlasti pri nekaterih poklicih, kjer morajo ljudje dolgo stati, so močno razširjene >krčne žile«. Ta bolezen je jako neprijetna in so jo smatrali dolgo skoro za neozdravljivo. Bolečine so pač omiljevali z raznimi prevezami, popolnoma ozdravili pa so to bolezen le redko. Sedaj pa poroča dunajski zdravniški list >Wiener Medizinische Wochenschrift«, da zdravijo to bolezen v dunajskih bolnišnicah z neke nove vrste obvezami, ki učinkujejo tako, da bolečine takoj prenehajo, bolezen pa jako hitro nazaduje. Prej je trajala bolezen po 70 in še po več dni, preden so jo omilili, sedaj pa traja zdravljenje komaj 16 dni, kar je za bolnike seveda velike važnosti. Bolniki, ki so morali prej ležati cele tedne, postanejo sedaj zdravi in za delo sposobni že v nekaj dneh. Ta način zdravljenja je priporočil neki dr. Fischer iz Wiesbadena, sedaj pa je ta način vpeljan tudi že za bolnike, ki so zavarovani pri bolniški blagajni za delavce na Dunaju. Tam zdravi krčne žile po novem načinu poseben zdravnik-špecialist. S tem načinom zdravljenja je prihranila bolniška blagajna na Dunaju že v treh mesecih nad 100.000 šilingov (okoli 1 milijona dinarjev). Ni dvoma, da bodo nov način zdravljenja krčnih žil kmalu vpeljali tudi pri nas. Otok veselja in sreče V Atlantiškem morju leži majhen otok Sv. Mihaela. Otok je navadno precej samoten in zapuščen, toda o Veliki noči se spremeni v pravcati paradiž, kar se opazuje najbolj v glavnem mestu otoka, v Ponte Delgada. Ves veliki teden ne vidiš namreč v tem mestu nobenega žalostnega človeka, ampak povsod vlada samo veselje. Mogoče ljudje niso veseli iz srca, ampak kažejo svoje veselje le na zunaj, Dva tatova v sporu Prvi je kradel kokoši in gosi; drugi pa je kradel panje s čebelami, čegav bo plen? da drugih ljudi ne spravljajo v slabo voljo in to je tudi nekaj vredno. Na veliki teden ne slišii v mestu nobenega zabavljanja, nobenega zmerjanja in nikjer ne vidiš žalostno — kislega obraza ... Sedaj se pa ozrite okrog sebe pri nas! Kakor da je cela Dravska banovina ena sama fabrika za jesih! M ost iz aluminija Prvi most iz aluminija so zgradili v Pitts-burgu v Zedinjenih državah. Tam so hoteli preurediti neki stari most, ki je imel pa še dobro podlago. Da pa ne bi obnova mostu preveč veljala in da bi lahko ohranili to, kar je bilo na starem mostu še dobrega, so napravili nove nosilce iz aluminija, ki so tehtali le po 104 funte, med tem ko bi tehtali železni nosilci iste moči po 292 funtov. Na ta način so prihranili okoli 2 milijona dolarjev na stroških. ji&aidic> za važnejša poročila od 8. do 15. aprila 1931. Nedelja, 8. aprila: 9.00: Versko predavanje (ravnatelj Jagodic). 10.00: Zdravstvo. Asanacija vasi (dr. Petrič Karol). 16.00: 0 pridelovanju semena trav in detelj (ing. Sadar). Ponedeljek, 9. aprila: 18.00: Izobrazba gospodinjskih pomočnic (ga. Krofta). 18.30: West-falija (Rudolf Kresal). 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). Torek, 10. aprila: 19.00: Pomen sofcolstva (Vrhovec Lojze). 19.30: 0 strelskih družinah (Hinko Ločniškar). Sreda, 11. aprila: 19.00: O verstvih (Fr. Ter-seglav). Četrtek, 12. aprila: 18.00: O človek (dr. Škerl Božo). 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). Petek, 13. aprila: 11.00: Šolska ura: 0 lepotah zapadne Indije (Ing. Ferdo Lupša). Sobota, 14. aprila: 18.30: Zabavno predavanje (g. Daneš). 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). <$efini 9. aprila: Sv. Lenart v Slov. gor., Sv. MohoT pri Podčetrtku, Vojnik; 11. aprila: Vransko; 12. aprila: Št. Jernej, Ljutomer; 13. aprila: Loka pri Žusmu, Dolenja vas pri Ribnici; 15. aprila: Janež pri Dravogradu, Sv. Peter pod Sv. gor., Škocjan, Skaručna, Osilnica, Borov- nica. Valute "JMfe 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 34-20 Din 13-60 Din 1110 Din 175— Din 2-25 Din 1-43 " Din 2-94 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati Se 28 % % na ime >prima<. Avstrijski šiling se je dvignil na 8*95. Kredifni zaved fz?govznc m industrijo JEjuhljancL Prelernova ulica štev. SC (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 37-83,37-84,37-85; inferurban: 37-81,37-82 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Cbveslevanje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu« in inozemstvo, safedeposit i. t. d» --► Za spomladansko zdravlienjje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC. Pristen ie APOTEKA MR. BA- le, če nosi: 1. zaščitni žig', 2. ime proizvajalca: HOVEC, LJUBLJANA. 3. paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogerijah, zavojček za Din 20'—. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi: „PLANINKA - CAJ - B4HOVEC iz LgUBLjAlE Ke«. pod Sp. br. 76 od 5. II. 1932 21 EKONOM r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 Telefon interurban 25-06 (v lastni tiiii) Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske Izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koriuno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „llovnc", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Hočeš obleko? ti««!' -••! hi lepo, dobro, trpežno in poceni, bodisi žensko ali moško, plašč, površnik in manufakturno blago sploh -'- kupi pri nas, ker nudimo najlepšo in največjo izbero. Naše reklamne cene za pomlad: Štof za moške in fantovske obleke Din 32'— do 48'— Kamgarn za praznične obleke . Trenčkot za površnike . . . . Volneno za ženske obleke . • . Volneno za ženske plašče ... Din 98'— do 132'— Din 148-— do 190'— Din 2G-— do 35-— Din 68'— do 90'— Ogled in nakup pri nas Vam bo užitek! Priporoča se specialna trgovina i':-'. ;■ ' . • • . NOVAK - LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 pri Nunski cerkvi. m m Vinogradniki člani Kmetijske družbe kateri boste rabili za svoje vinograde modro galico se pozivate, da se nemudoma zglasite pri natelstvu svoje podružnice radi skupne nabave. Kmetijika družba nudi tvojim Članom galico po izredno ugodnih cenah, pogojno, da si jo naroče potom svojih podružnic, najpozneje do konca meseca aprila. Polovica kupnine za galico se mora položiti naprej, a druga polovica pri prevzemu blaga. Ker imajo pravico do nakupa galice po zadružni ceni samo ilani, in ker je razlika od navadne cene prav znatna, se pozivajo kmetovalci vinogradniki, da pristopijo k družbi, da bomo na ta način deležni ugodnosti, ki jih nudi svojim članom. Kmetijska družba, reg. z. z o. z. v Ljubljani Zelo poceni na prodal: l lokomobila cca. 25 HP, 7 Atm. izborno ohranjena, 1 polnojarmenik, premer 65 cm, kompleten, z vozičkom in rezervnimi žagami, 1 stol za brušenje, 2 cirkularni žagi, 3 vozički za plohe s tirom, 1 dvigalo z vrvjo. Ponudbe na PODRUŽNICO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V MARIBORU. mzAJCjur Manufakiura Ljubljana Nabrežje 20. septembra se za spomladansko sezijo cenj. odjemalcem najtopleje priporoča Proda se na Rakeku večstanovanjska hiša. Kupnina se lahko poravna s hranilnimi knjižicami priznanih zavodov. - Poizve se pri Jakob Moravec, Rakek 128 Izšla je nova kuharska knjižita za ceneno in tečno hrano iz domačih pridelkov. Cena 10 Din. Naroča se pri B. R., Rožna dolina pri Ljub-Ijani, Cesta XVII, štev. 20. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Srnina) ulica si 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom1". Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/* in od 3--41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—121/, ure. PotSružsikii KSMMIK — MARIBSH Stanje vlog: Din 35,@@0.®H0—. Rezerve Din 1, "77UU!!UyU"U7 7PP !UPUP"U"!"UUU! P7"7PP7U"!!P"!"77!" "!! "!" "!" "!!U"!" U " !!"" "" " " U" "! ""!" "!"" "" " " !"" ! "! """ "U 55M555555555555555555H55555555555555558555555555