PoIfmSna pteJ.-sna « gotovini. teto VE., st. 202, \f Uutotjanit v petek S, septeagsb^a 1922. Posam. St. 1 Din. hhpsej Glasilo Socialistične strank® kgssisviia« . i^^^^^MM«MBBMMWMMMMBMBBMMBBMWSg«araHBgBgB3aiBHM5aaBa«aaB3gaBBBa]gaBggaBBEBBB Neverjetno izkoriščanje nameščencev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Mnogo je že bilo letos pisanja, kriti-?^a in protestov proti bivši Okrajni ji°®lski blagajni oziroma sedanjemu prožnemu uradu za zavarovanje delav-ja«T V- ^^jani; mogoče upravičeno, a snoje, da deloma tudi neupravičeno, iisL ltna va^na sociaJno-politična tanova dovolj koristolovnih nasprotnici*-’ ^endar Pa se različni Majceni in «a fii Pli svo^em deIu niso spomnili one-trufl - 'a' 'e s svojo vztrajnostjo, Serf in.enersrijo pripomogel zavodu do ^atije višine, katera različne meščan-Vod Stranke izziva, da se hočeio tega za-sr^a polastiti — legalnim ali intrigant-* Ok ,-Do^:om- Ta faktor je nameščenstvo cevr0žnes:a ura^a za zavarovanje delav-g ’ °no nameščenstvo. ki že nad dve leti Driw^°.r° 11 m dan, ne da bi si smelo Žav« oddiha, in ki životari kakor dr- nosti° I?anieščenstvo. izrabljeno do skraj-’ ,°*> svojih skromnih prejemkih, hodi Jt0lo .ln Prodaja zadnje ostanke svoje ]{0 ^ITle; A navzlic temu molči, ker je ta-• oresirano. tako zastraženo z grožnja-rfra.rsrec^n.iega urada, da si ne upa od- Dret; i ust v strahu za eksistenco. ^eli Splošno mnenje je. da imajo, ali da so na , zavod v rokah socialisti, ki da so za lavliali v n’em edino svoje pristaše, Drilr --re.^a so skrbeli, da nišo bili o^/^sani. A to je velika zmota. Prvič «<* nameščenstvo iz pripadnikov vseh Uj.-.1 in strank kakor Dri vsakem drugem Okrni ai' Dod’etju- drugič pa je vodstvo alUfr?nes:aJ1Tada vse Dre' nego pa soci-biio 'g10/ ^ bi bilo socialistično, bi ne llače mati brez očetove vednosti dati svojemu pokvarjenemu sinu kak priboljšek, dela prav tako. Če ne sme iz desnega, da 04 levega žepa. D V proračunu sovjetske vlade v stavljenih 400 milijonov zlatih poljev za rdečo armado, to ie 34% pro-/,®a. Izgleda, da hočejo tam imeti še uad*P palico nego pri nas. + Dr. Kukovec in »Slovenski Na« sta zdaj huda nasprotnika. Kdo ima av. bomo povedali po volitvah. 't' Prepoved izvoza živine. Minister P^dlne politike je predložil finančnemu predlog, da se v interesu držav-čr financ in konzumentov začasno pre-°°ve izvoz živine. s« Komunisti razdejali knjižnico. Li- m*?fariza poročajo, da so francoski ko-"mstl v Mflhlhausnu uničili knjižnico ne zveze* pri čemer je izginilo knjig v vrednosti 40.000 mark. ]q ^ Za končni sporazum med Grško MalrU,^i*0 zabtevaio Turki izpraznitev v 0u Aziie, obnovo neodvisnosti Turčije kjig j ju narodnih mej in povrnitev Tra-inžnovzhodno Marice vštevši Jedren. odvJt Zaroto proti rumunski dinastiji so častrvLte c*nl- Zarotniki so madžarski rodbl ^ so h°teli umoriti kraljevsko kraj; Qo,n°h Drh>ki kronanja rumunskega Častnik: °htobra. Omenjeni madžarski dizaci £Dada1° v shčno morilsko orga-rpn, J°-kakor jih imajo že skoraj vse ev« države. cep ~0sDej Pucljevl id dal minister Pu-v0iu a’rni temveč njegovo ministrstvo do-pftp ?le, za izvoz 20 tisoč svinj. O tem < » ajsko »Videlo«. 'ter hua kratke noge. Iz »Arbei co, ^eitunge« posnemamo kratko vesti n,'niant t ^di med nami našla nekaj za-riKi” a- Vsakdo se spominja, kako je kle-tavslrT ^sopisje ob priliki zadnjega or-Mrpfiu ,z^e*a v Brnu pisarilo o sijajnih kžbi «7 te?a zleta in še sijajnejši ude-nainVle celo tako daleč, da je raču-Uacležbo na 200.000 glav. Sicer bi v^re bila nemogoča taka udeležba, ko zami . s kakšnimi bogokletskhni pretve-božnp Vabiiad° katoliški politikastrl po* dltvp Jožice na svoje politične prire-na. ji ^edai pa ie ugotovila brnska občl-*edJhT1e ^ dačan občinski davek na prisoj ,i ,e samo za 51.000 vstopnic! Avstrij-t^euj^kalhi lažnjivci so tudi govorili o ^ zbi 200.000 ljudi »Arbeiter Zeitung« ckipl Y SVo'i notici: Ali so krščanski so bft-,* prasko občinsko blagajno os leta «.. 1 23 davek od 150.000 vstopnic, ali tod«. -s„Y°ihn bralcem prisleparill 150.000 l ve^l Prvo ie manj verjetno, ^atorsi, tako sleparstvo ne bilo greh po stilskem načelu: Namen posvečuie va. Vstaja v Indiji se ie zopet oživila, dov 3rathim je prišlo do krvavih spopa-muslimani in vladnimi četami. Indiji ja ylada le odposlala nove čete v iipa »napravijo« mir, kljub temu, da z aJ~?iV°h izkušenj, da Je vsako zatiranje glejj Povzročilo še hujši odpor. An- tonu" 80 med svetovno vojno in po nji • *°varfli o samoodločbi narodov, vse narode. ka jih dosežejo. N34 JhiSsiega, njihovi kapitalisti fiočejd četo sva! lastni narod zasužnjiti, posebno sedaj pred volitvami se na vse mogoče načine trudijo, da bi razbili angleške strokovne organizacije. Toda to se jim ne bo posrečilo. Upamo, da bo zmaga delavske stranke pri prihodnjih volitvah popolna. Tudi indijski narod bi se otresei jarma tujih izkoriščevalcev. Če bi bil dobro politično in strokovno organiziran. Z vstajami, in krvavimi upori lahko doseže hipne uspehe, ki so pa prav neznatni, kajti vedno ga bodo v orožju in pobijanju bolj izurjeni Angleži zopet k tlom vrgli. Le v organizaciji je osvoboditev! Dn©wne vesti. — Ne potujte v Ameriko! Ameriški poslanik v Belgradu je predlagal našemu notranjemu ministru, naj odreče vsako nadaljno izdajanje potnih listov za Ameriko, ker manjka tam dela in je vsled tega treba preprečiti vsako priseljevanje. Kazni, ki ne drže. Raznim zagrebškim bankam so prišli na sled, da so nezakonitim potom špekulirale z devizami in valutami Raditega je bila kaznovana Diskontna banka na 300.000, banka Gliick na 300.000, Sever tudi na 300.000, Union in Merkur pa vsaka na 200.000 Din globe. Te kazni seveda nič ne pomenijo, ker so kaznovane banke s sleparijo »zaslužile« še vse drugačne vsote. Ne moremo verovati, da so jim bile kazni resno naložene, ker vemo, kako se je godilo prej ob podobnih prilikah. Finančno ministrstvo je v najsiabšem slučaju inkasira-lo tistih par stotisoč dinarjev, banice pa so veselo naprej špekulirale, da so oddale ob priliki zopet par procentov v državno blagajno od svojega umazanega dobička. Vse se nam zdi tako, da hočejo merodajni krogi špekulante od časa do časa samo opozoriti, v katerih zavodih se špekulacije vrše. Ker nemogoče je, da bi ne prišli nerednemu profitarskemu poslovanju precej prve dni na sled. če bi oblasti poslovanje denarnih veiezavodov res strogo in z dobrim namenom nadzorovale. Nam čisto nerazumljivo je, da se je zgodil na progi Bosanski Novi - Adra-povci naslednji slučaj: V nekem vagonu je peljal vojak bombo s seboj, ki je tekom vožnje eksplodirala in na razne načine ranila okrog dvajset oseb. Zanimivo bi bilo zvedeti, če je dotičnemu vojaku bombo izročila vojaška oblast in, če jo je. v kakšne svrhe. Pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo, čigar upravo je poverila pokrajinska uprava vladnemu komisarju in mu dodelila sosvet 8 članov, posluje od 1. t. m. dalje v prostorih barake na Dunajski cesti, kjer je nastanjen tudi stanovanjski urad Ljubljana. Občinske volitve v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, je z razpisom z dne 26. avgusta 1922, št. 31.491 odredila, da se ima volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov vršiti v nedeljo, dne 3. decembra 1922. To se daje javno na znanje z dostavkom, da se bodo natančnejša določila o razdelitvi mesta na volilne okraje ter dodelitve posameznih okolišev na določena volišča razglasila pravočasno s posebnim razglasom. Istotako se pravočasno po razpolo-žitvl pravnoveljavnih volilnih imenikov za občinske volitve razglase določila gled* vlaganja kandidatnih list Po dolo- čilih Člena 12. zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922 se smejo popravki stalnega volilnega imenika za občinske volitve, ki je glasom tuuradnega razgla« sa z dne 19. avgusta 1922 ob običajnih’ uradnih urah, to je od 8. do 14. ure pri mestnem magistratu (v mestnem p op is o« valnein uradu) razgrnjen vsakomur na! vpogled, zahtevati le še 15 dni po razglas sitvi ukaza o volitvi občinskega odbora. Glede na to določilo smejo se popravki volilnega imenika zahtevati le še do» vštetega črtrtka, dne 21. septembra 1922. Popravek volilnega imenika se zahteva! neposredno pismeno ali ustno od mestnega magistrata ali pa od prvostopnega! (deželnega) sodišča, toda od tega samoi pismeno. Zahtevanim popravkom se mo-< rajo priložiti potrebni dokazi, za katere morejo služiti samo polnoveljavne listine. Invalidi, vdove in sirote pridite vsi v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. dopoldne na javen protestni shod, ki ga sklicuje vi dvorani Mestnega doma Centralni odbor Splošne organizacije vojnih invalidov vi Ljubljani v smislu sklepa seje Središnje« ga odbora Ratnih Invalida v Beogradu s sledečim dnevnim 'redom: 1. Invalidski zakon. 2. Poročilo Srbov in Hrvatov. 3, Izplačilo zaostalih doplatkov. 4. Invalidni domovi in zdravilišča. 5. Slučajnosti to« varišev. Vso invalidom naklonjeno jav« nost vabimo, da nam z obilno udeležbo pripomore do naših pravic. — CeutralaJ Gledališče 9. dežela (Hotel Tivoli) spored za dne 7. septembra: 1. Kaj si plešeš Katinka? 2. Berceuse, uspavanka iz opere Godarta. 3. Gospodična Li, kitaj« ska ljubezen. 4. Salome, orientalska zgodba. 5. Tango smrti, dramski prizor z modernimi plesi. 6. Salonski zbor bratov, zajcev — nova pesmica »Mamica kaj naj storimo«? 7. Je sais que vous etes jolie« ali mačji smeh in mišje solze. 8. Gora ni nora... 9. Danses modernes gg. Edite in Gaillard. 10. Ljubezen harlekinov. 11. Ho« rovod nove pesmi in plesi. Začetek ob pol 9. zvečer. V slučaju slabega vremena se točke proizvajajo v dvorani Hotela Ti« voli. Izgubila je okrog pol 9. ure zvečer neka gospodična, uradnica pri policijskem ravnateljstvu, denarnico z vsoto preko 30.000 kron. in sicer od kavarne »Evro« pa« po Dalmatinovi ul., Kolodvorski ul* Sv. Petra c., čez Zmajev most v S Leli« ško ulico. Najditelj se prosi, da odda de« nar na policijskem ravnateljstvu (Izvrše« valni odsek). Maribor, Obiski, ki nimajo dosti smisla. Te dni nas je obiskal poveljnik celokupnega orožništva polkovnik Mirko Užunovič, ki je prišel inšpicirat orožniško garnizijo. Nemara bi bilo bolje, če bi šel gospod polkovnik pogledat, kako je kaj z orožni« štvom v Macedoniji in Črni gori, odko« der se širijo gorostasne stvari po celi dr« žavi, k nam pa naj bi enkrat prišel pogledat kak višji gospod, ki ima pri carini kaj besede. Notabene: Kakor je orožni« štvo v Macedoniji in Črni gori škandal za celo državo, tako je škandal za celo dr« žava-tukajšnja carinarnica. Temu primer« no bi morala visoka gospoda svoje obiske uravnati. Smrt, ki je zbudila precej pozornosti. Na ljubljanskem velesemnju se je smrtno ponesrečil Mariborčan Jožef Fušek, zaradi svoje majhne postave in veselega’ značaia znan po vsem našem mestu. Vodstvo pokrajinske obrtne razstave ga je bilo poslalo v Ljubljano kot živo reklamo, pa se je precej prve dni pripetilo, da je pri delu spodrsnil in pri tem zadobil na glavi take poškodbe, da je v par urah’ umrl. V Mariboru je bil znan tudi pod imenom »Bismark« in tako popularen, da so ga ovekovečili na gostilniški tabli dalmatinske kleti v Vetrinjski ulici. Na prctidragnijskem shodu tukajšnje socialistične krajevne politične organizacije v nedeljo ie bilo preko 2000 ljudi prisotnih. Govorili so razni govorniki o dra-ginjj, o tem kako se socializem bori proti takšnim poiavom. in o načelih socialistične občinske politike. Oblastna uprava v Mariboru bo nameščena v poslopjih v Krekovi ulici 8 in Gosposki ulici 40 in 50. Te zgradbe je ku-pal ministrski svet za 1% milijona dinarjev. Na deški meščanski šol! v Mariboru je vpisovanje dne 11. in 12. t. m., vsakokrat od 7. do 13. ure. Učenci naj ne kupujejo nikakršnih knjig in drugih šolskih potrebščin, dokler ne dobe v šoli potrebnih navodil. Trbovlje. »Delavske Novice« z dne 31. avgusta t L so vse polne same zmage rudarjev. To zmago so seveda izvojevaii pod vodstvom neodvisnih posebno gospoda Stefanoviča. Delavci v drugih podjetjih bodo seveda mislili, da so uspehi tako veliki, kakor da bi živeli v raju brez vsakih skrbi za svoj obstoj. Ce pa te uspehe bližje pogledamo, vidimo, da je vse pisanje v »Delavskih Novicah« sama demagogija, ker hočejo odvetniški kandidati še dalje zapeljavati rudarje in vso ostalo javnost. Nočejo na dan z resnico, ki je delavskemu gibanju prepotrebna. Pravijo, da smo dobili 55% povišanja na plačah in 60% na akordnem delu. Da se pa vsak sam lahko prepriča, da je to navadna laž, navajamo številke, iz katerih je razvidno, kaj smo zaslužili pred stavko m kaj zaslužimo danes po Stavki: katogoriia plaSa pred stavko K plača po stavki K plačn se jo iiala poto; stavke 2 K I. 72 92 20 II. 65 33 18 111. 57 70 13 IV. 4i> 57 9 Draginjske doklade ter nabavni prispevki ostanejo neizpremenjeni. Povišala se je torej samo gori omenjena temeljna plača. Sedaj, gospodje okrog »Dalavskih Novic«, pokažite, kje ste našli 55% poviška. Mi rudarji znamo tudi toliko računati, da nas ne boste prevarili. Ce prištejemo temeljni plači šc 27 K dnevne draginjske doklade in 6 K 66 v nabavnega prispevka, ki se ni nič povišal, je to na vse prejemke pred stavko samo 16% poviška. Morda smatrate za uspeh ■sedanje stavke tudi to, kar smo si že priborili takrat, ko še nismo poznali jugoslovanskega neodvisnega atašeja, ki je na Dunaju zdravil komuniste. Potem bi pa lahko računali s 500% ali še več. Rudarji najbolje vemo, kakšni so naši uspe-bL Mi trpimo po vaši zaslugi potem, ko smo izgubili zaslužek 7 dni. Te izgube ne bomo pokrili S temi ogromnimi uspelii niti v treh mesecih ne. Mislimo, da za to, kar smo itak že imeli pred stavko, nam ni bilo treba stavkati, ker nam tega uikdo ni hotel odvzeti. Pri povišanju akorda nam tovorite o 60%. Resnica pa je, da smo dosegli s ■stavko samo 30%. pa še to samo na papirju, ker ^e to skupno računa s prejšnjim povišanjem, ta-Vo da znaša povišanje akorda samo 21%. Sedaj res ne vemo, ali hočete zapeljavati nas ali jav wwt ali pa samega sebe za svojo domišljavost in ua Škodo rudarjev. V svojem poročilu pravite, ia so bile organizacije prisiljene podpisati po-codbo. Ne poveste pa zakaj Ali mislite, da smo že pozabili vašo izjavo pri obravnavi od 24. do 25. julija, priobčeno v »Delavskih Novicah« številka 30. t L? v točki 2. pravite: »Osvajamo posredovalni predlog vladne komisije, na katerega podlagi bi znašala povprečna življenjska potrebščina 31.456 K letno.« To bi se bilo tudi takrat lahko zgodilo brez vsake stavke, ker znaša indeks povprečnih življenjskih potrebščin, ki se je sestavil pri pogajanjih od 25.-26. avgusta ~’lr°*?;zulirlno 2 zastopnikom vlade in Trboveljske družbe ter z glavnim zastopnikom delavstva g. Stefanovičem, v denarju izražen 32.042 K na leto. Razdeljen na 312 dnevnic znaša torej na dnevnico 10o K, to je 13 K poviška na dnevnico. Razumemo torej, zakaj da je hotel Stefanovič za vsako ceno razbiti pogajanja in zakaj je hotel povzročiti, da napravi vlada diktat. Tako bi se bil laz)e °p/al. Pfed delavstvom, ki mu je obetal 100/u povišanja in še mnogo drugih visoko dane čili ir;ix. o katerih ie moral že orei ve- deti, da sc brez trdue organizacije ne dajo doseči. Ali je to storil iz ljubezni do rudarjev ali do Trboveljske družbe, kateri je pustil pri pogajanjih vse veljati? Zastopniki posameznih organizacij so uvideli, da hoče g. Stefanovič na vsak način razbiti pogajanja ter povzročiti diktat vlade, ki bi bil za delavstvo in njegove organizacije usodepoln, ker so imeli zastopniki vlade dokaz v rokah, da so nam dali to, kar določa indeks. G. Stefanoviču pač ni za delavstvo, njemu gre le za njegove osebne ambicije. Ko so se torej zastopniki organizacij tega zavedli, so mu odvzeli mandat ter sklenili, da podpišejo sami to pogodbo. Nam so pa svetovali, da se povrnemo na delo. Vam rudarjem pa, ki še slepo verujete tem neodvisnim demagogom, svetujemo: Prepričajte se, kaj je resnica in kaj je laž, ker z lažjo se ne bomo osvobodili. Vemo da resnica boli, pa' brez nje ni zmage proletariata nad kapitalom. V zinislu razpisa g. M. V. i M. B. Br. 2920 od 25. februarja 1922 in Br. 13.503 od 2. maja 1922 (Službeni voj. list 10 min. 25.122) so sledeče prošnje itd. koleka proste: 1. Prošnje vojakov (rekrutov) za oprostitev od služenja v kadru. 2. Proš-nie za priznanje dijaškega roka. 3. Prošnje gojencev za sprejem v mornarico in brodarske delavnice. 4. prošnie za dovoljenje ženitve aktivnih vojakov in onih, ki so na dopustu. 5. Prijave, da vsled bolezni ne more priti na vežbo in tozadevno potrdilo zdravnika. 6. Prijava, da ni mogel priti na pregled. 7. Prošnje dobrovolj-cev. ki prosijo, da bi bili dodeljeni na službovanje k oni jedinici. v kateri želijo služiti. 8. Prošnie za izdajo vojniških isprav (knjižic) in overeni (potrdil) o odpustu iz vojske. 9. Prošnje oficirjev v rezervi za dopust. 10. Prošnja, s katero se prosi za oprostitev sina iz kadrovske službe vsled očetove starosti ali nesposobnosti. 11. Prošnie za Dodelitev poljedelskega dopusta. 12. Vse prošnje, zapisniki, isprave. reklamacije, dokazila, katera doprinese voj. obvezanec ob času rekrutovanja in tozadevne želje. Prošnje navedene pod točko 1., 2.. 4* 7., 8.. 9., 10. in 12. se mora upošiljati vedno Ie na komando ljubljanskega '*oinega okroga, nikdar pa ne na višja mesta, ker ista vračajo vse take prošnie komandi voj. okru-ga in s tem ne doseže hitrejšega rešenja. pač pa se vsled tega rešitev le zavleče in otežuie poslovanje. Pod točko 5.. 6. navedene prošnie ie vlagati na dotične komande od katerih so bili prosilci pozvani. pod točko 3., na dotična mesta kamor ie v konkurzih (razglasih) določeno, pod točko 11. navedene prošnje pa vedno na komandanta polka (iedilnice) pri katerem dotični služi. Na vsaki prošnji itd., navedeni v tei naredbi, nai se vpiše na gornjem robu »V smislu razpisa K. M. V. L M B. Br. 295 .jh po-polovili 350 najpredrznejšm roparjev ^ ropar* slali v razne zapore na deželi. yestL ostra jev ima dva do deset zločino zločincem te kazen, ki je bila uvedena proti }ašila dru- vrste - 50 je bilo HsnV.če w ~Mn020 jih je Sf ge, da so pobegnili iz Moskve. Mn g NoVgor0d, na jug, drugi so pa mahnili v ^varnih kjer je zdaj veliki semenj v teku. NetoJ*^ * zločincev je, žalibog, p°^ff 7aporedoma.« samo enkrat, ampak večkrat zapo —* p& svetu* — Statistika »Dreit d’Autetff^ J Bernu v švici podaja zamrn soV-i ruski produkciji knjig v letu .: zaioŽ" jetski Rusiji so bile N" nih tvrdk takrat ze davno i»m> kn]^ ve izdaje so zelo redke m izvazaai ^ ie enako ničli. Pač pa so si , oVju& granti v različnih krajih lZV ^\\ ustanovili lastne zalozne . tvrflKe. ^ izdajati časnike in časopise, ra ^ založniki v Berlinu Parizu- ^ Pragi, Stockholmu in Sarm snraJctičnf klasična dela ruske llte.ra,t^e sPise itd' knjige, šolske knjige, mladinske s]jterarne Sedanje glavno sredisce rusK . pre-produkcije je Berlin. Siste ^0. gled ruskih knjig, ki so izsl ^ izdal- 1921.. navaja sledeče šteydke n ri 39?' v leposlovju in mladinski rstvu * v politiki, narodnem noStili J zgodovini 123. v ^saktm j£nih medicini 61. istotako v P .^jovna. šolskih knjigah, literarnaJK -e z 75* tika, filozofija in vera so ^glovi. tehnika in poljedelstvo si lotno 742 novih izdaj. tedna $ -h i talila bo še tekoiffl^ 30 nafl£ plačala Avstriji prvi.delJJ® y bo lZPla ionov lir. Ostalih 40 mi čala v najkrajšem času. -)t id;U —■ Kulturno življenj * Ano Živah®, velikemu pomanjkanju 1 od leta 1910. ^nel" poljedels^i&ii otrok, in sicer se je ^ in oie zalo na 548. rudnikih W drUgib ^ industriji 29 odstotkov, ctriiali pa se jc zaposu ^ večalo za 12.9 odstotkov. tf}jj & ^ Tiskarska stavka v ^ sP<* Jjp daJiuie. Do nedelje m uP^ pov^. Brezposelnost v Tr^ deII1oos dne 4. t. m. .da je pnsio 00 Demonstrirale so večinoma ženslce. ki so napadle nekaj pekarn in mesnic. Mesto Kruha — je več oseb zaprtih. + Iz Marijinih Lazin poročajo, da sta se kralj Aleksander in njegova žena Y soboto odpeljala v Pariz, ker sta tamkaj zbujala toliko pozornosti, da je jima Postalo že neprijetno. 7. ~ Vrednost denarja. 1 dolar velja 0 Din, 1 lira 3.47 Din, 100 avstrijskih i^on pa 12 par. V Curihu velja 100 naših ron__l-45 švicarskih frankov. — Žitni trg 5. t. m. v Novem Sadu: Pšenica baška 450 Din, ječmen baški 390 Din. oves 325 Din, koruza 370 Din. moka (št. 0) 650 Din za 100 kg. Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. oab. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. prvovrstna delavca za veliko delo se sprejmeta pri tvrdki Drago Scliwab, Liubiiana'Do"1'11 ! Kar je res, je res ! Testenine 66 so tako okusne in tečne, da so splošno hvaljene. Zahtevajte jih pri trgovcih! Gričar & Mejač Ljubljana poleg glavne pošte Zaloga obleke za gospode, gospe, dečke m 11 se priporoča za nakup najboljših instru-I. mentov izvrstnih to- fVSDUfi J. BOS, E N C, vamponaiMlIdnejtih Lju&slasaa, Mlišerjeva ulica št, 5 in nizkih cenah. The .OLI VER' nslooliSi in naScsneišl pisalni stroj. En zaloga: I ¥ M H CSAJŠEIC, papiraa tr^o^iraa v Lju^SJanl, Sv. Pe ra cesta št. 2. m G R A SLOVENSKA gradbena m industrijska p. d. ¥ LJUBLJANI D Brzojavi: Slog rad. Telefon Int.: 180. Tehnična pisarna v togami Itoššf* Spodnja Slika, Frankopanska 1S1B Tekoči račun pri SBovenski eshoenpini banki v Ljubljani* Izvršuje: stanovanjske hise, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa: Patent inž. dr. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“ mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Gradbena vodstvas Kranj, Tržil, Losaiee. _ Naizanlmiveiše ljubljanskega veieselma bode brez dvoma oddelek It. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičneiše, najlepse m najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev dosedaj iznašla in preiskusila, reistavi s^eloifna tvrdka flNGER ŠIVALNI-STROJI Bourne & Co. v svojih paviljonih na ogled. Najmodem. Šivalne stroje bo goniia električna sila kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornie marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzadjonalne kino-predstave! Čitajte velezanimivo študijo De- Oto Bauer - Uratnik * g38aag»3BBB«saiijilgttgSfiBB Arhitekt in mestni stavbenik TUJEM TREO LJUBLJANA, Gosposvetska c. 10. Telefon Interurb. št. 103. Ustanovljen*) L 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvrSnje načrte in proračtine. Pot k Socijalizmu. Cena 1 din. Naroča se v upravi »NAPREJ*. Na paviljon F, št 152 se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otroški vo~ žički, dvokolesa, motorji, Šivalni stroji, vsakovrstni deli in pneumatika. Cene nizka. Ce- TBIBII13 8“ tovarna za niki franka ,,IuluUllH dvokolesa ia ottoSke vozičke, Ljubljana, Karlovška cesta št 4, Zvonarska ulica št X. IsČe se pečarski pomočnik popolnoma samostojen delavec, ki bi prevzel vodstvo, eventualno tudi kot kompanjon, starejši človek popolnoma siguren v vsakem dela, soliden in natančen. Denar postranska stvar. Oferte pod »prihodnost* na upravo ,Napreja‘. Manufaktura na debelo M. HRIBERNIK, Ljubljana, Sodna ul. & Velika zaloga in izbira. W PAVILJON H št. 329. TPf SVILA ■nodni nakit, vse potreb-iOne za šivilje In k^ojaio najceneje pri s a. Sinkovič »asi. K. SOSS, Ljubljana, Mesini trg 19. Unn budilke, nl-■ © haike, verižice, zlatnino, srebrnico, oialfi in poročne prstane knpite najbolje pri A. Lečnik, urar in zlatar, Celje, Glavni trg st. 4. Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji cenL Slavenska danka d. d. 11 prele ,(Jugoslovanska Union - banka podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Susak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos-Ayres (Argentina). Af iliacije: Budapest: Balkan bank r. t Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerva ca. K 200,000.000. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufaktur n ega blaga. Ljubljana, Mestni trg. v- ) Blagi ra prsato Mm k drnzefl ptififta j v veliki izberi, dalje različno platno in jate I za tapelnike, sedlarje i. t d. priporoča tvrdka: A. & E. Steahernč Ljubljana, Mastni trg it. 10. Posebni oddelek za pletenine, triko-— tazo m perilo« ™ ** « * ■ * 'D © m< W« |mri* O B O B N*« B O N <3 3< d as .» ““ c—!• * p' c—>• O R ^ I O c& P er 1 •! d »o N »-<• h p £ CD a 4 r. < Ef. S S V ? CD -o •-* o *•“ W* 5. pu ® i<° * s II *• c. MAYER Ljubljana UsTANOVLJ. 1834. Manufaktura Ij^OROS POTNIKI V AMERIKO! UNITED-AMERIKAN-LINES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW-YORK. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. [S5 :• - .^=rr-\=S} EN DETAIL mr V Paradižu < sta bila brez obleke ADAM in EVA sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in otroke v trgovini * O, Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5*6. Van ZAKOTNIK 9 il mesto g tesarski mojster Teicion st. 379. v Mubljana, dunajska cesta 46. °sbe"'Vrs*na tesarska dela, kakor: modeme lesene stavbe, 23 P^če, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; \ razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, " * '.lesene ograje itd...... k 8es@fit8ft mosto¥s lezov Sr mlinov^ lana. Tovarna______________fur^ErJa.______ The Rex Co. opalograph I najboljši razmnoževalni aparati UNDERVVOOD samo3ks težak ®vi,jon K, prostor št. 485. na'tK>^' amerik. P*sain* stf0) |n p|ga p@SliŠl¥0 NOVOST: verand. lastnem Din 12'— . 3-- 25'— 1250 1*— 1 — 7--9 — 40 — Pnstou & Bricelj prvi In najstarejši špecijalnl artistični atelije za č r ko slikarstvo na steklo, kovine, ies, zid, piatno itd. Ljubljana zzz: „,Hotel pri Maliču". Citajte naš tisk! Dnevnik „NAPREJ“ stane mesečno............ Tednik „LJUDSKl GLAS“ stane mesečno .... Mesečnik „NAŠI ZAPISKI" s tari e letno..... Oskar Wilde: .PRAVLJICE1, elegantno vezane . . . Karol Marks in Friderik^ Engels: „KOMUNISTIČNI MANIFEST1.......... Bauar - Uratnik: POT K S0- CIALIZMU“.......... SOCIALIZEM IN VERA“ broširana.......... lepo in trdno vezana . . 'F. Engels - Žagar: „RAZVOJ SOCIALIZMA" od utopije do znanosti, stane . . . Naroča se v Ljubljani, pošt predal štev. 168. Osebna naročiša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. (Učiteljska tiskarna.) ,VOLKSSTIMME‘ izhaja 2krat tedensko, stane mesečno Naroča se v Mariboru Ruška cesta 5. „DELAVEC“ glasilo Strokov. kom. za Slovenijo, Ljubljana. Družinski list „KRES“ izhaja mesečno in stane letno Naroča se v Ljubljani, Židovska ulica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč! Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgomie dele Izdelujem iz materiala dopo-slanega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuval. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih strojev. Zahtevajte prospekte od Raiph F. Richter, Subotica Vi. Poučevanje v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuval. Zahte-_ va.ite prospekt. Nikak strup! Nikaka kemična kisna kislina! Garantirano pristni de£eio! namizni kis dro“0 prodaja najmodernejša automa-ticna kisova tovarna FELIKS S C H M 1 D L Maribor, Koroška costa 18. Vsaka hišnja gospodinja, lci skrbi za zdravje svojo družine, zahtevaj povsod samo pristni SCIIMIDL -KIS- 2 0= E. Slljfe ista 65. Ljubljana. 5. obrat: E^ars^a Saga. Tesarstvo, zpeljava in naprava stresnih s visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaž E3. ©brat; st ©1«© aaiizarsttf©. stavbeno mizarstvo: okna, vrata, stopniice, steklene stene. - -- -- -.................----- III, ©tora? s Tcvaarna StssessiBs ?aSu£SJ im rolo za okna po preizkušenem sistemu. ---------------------- — — - -- -- Prometni zavod za premog d. d. v Ljubija®1 prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski prenos vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikoj ^ za domačo vporabo kakor tudi za industrijska p° J in razpečava . la čehoslovaški in angleški koks za livarne m ° .^ete< vporabo, kovaški premog, črni premog io jajčne brl Naslov: Prometni zavod za premog el d. v Ljubljani, Miklošičeva