31' ->i’. s^yAn-tf* Kfl C ■• m j ^ e■£***'. OUK) * z*f - *€asn^&tr •#. *&. *<7 PoraméBiia številka sitane fiQ vinarjev* Narsdntna lista: Calo ido i i K 50*— Fol leta i i, i B 26,—~ Setti leta . i a 13’— Zunaj Jugoslavije: Clio leto . -, „ 66,— Etasamezne številke « Štirih straneh 60 v. SiTlImštvo i.upravništvo: Msrlfeof, Koroška ulica Iti i. — Telefon št 220. 108. 6i0¥ilka. Sfeodvteen poSltféem list » sloTensbo ijudstve. Marite, sme 17. septembru 11120. Inaerati ali »znanila se računajo po K 1.89 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust — „Straža“ izhaja v pon* deljek, sredo in peteki Rokopisi se ne vračajot Z uredništvom se more govoriti vsak dan oi 11. do 12. ure dopoldn«. Letnik XII n|a< atü/ rix ur üiuuÄ. /jouui rtJSUiuuiju. Ul(3fc>IlI dlllO^ C19j Zä” seda v ententni komisiji v Celovcu, ki ima n ad zoro -vati glasovanje, italijanski zastopnik knez Borghese, ki kot prizadeta stranka ne more biti nepristranski, ter zahtevamo, da se takoj odstrani.“ Zebotova resolucija je zadela v živo.. Dokler sedi in vodi takozvano ententno misijo v Celovcu Lah Borghese, je glasovanje na Koroškem nemogoče. Lahi hočejo na vsak način iztrgati Koroško, da zamorejo potem iztegniti svoje prste tudi po Gorenjski. Nekoliko so se zaračunali. Nemci so jim predstavljali, da pojde z glasovanjem lahko. Ko se je pa pokazalo, da je ljudstvo v sogromni večini za nas, so pričeli delati intrige in prihajati z eno zahtevo za drugo, ki naj bi ponaredila ljudsko voljo in pokvarila nam na škodo glasovanje- Naenkrat so prišli z zahtevo, da se mora odpreti demarkacijska črta in vsej nemški druhali pustiti k nam prost pristop. Zgodilo se je, a Lahom (govorimo kar naravnost o Lahih, ker Nemci so tukaj samo še slamnati možieeljni) ni pomoglo ničesar. Zahtevali so, da se morajo vrniti vsi nemški zločinci, vsi oni razbojniki, ubijalci, tatje, ki so pri nas izvrševali zločine in potem zbežali v Avstrijo . Zgodilo se je, a Lahom ni pomoglo ničesar. Samo le knez Borghese si je pridobil žalostno slavo, da je patron belotnega koroškega tolovajstva in rokovnjaštva. Zahtevali so, da se morajo umakniti naši vojaki iz glasovalnega ozemlja. Sami so pa nagrmadili vojaštvo ob naši meji in po Celovcu se izprehajajo i-iaiijanski vojaki v uniformi 4n brez uniforme. Zgo -dilo se je, a razpoloženje ljudstva je ostalo neomajno na naši strani. Sedaj pa zahteva stari laški intrigant nič manj kot da naj gre vse naše orožništvo iz dežele in naj se ukinejo vsi sekvestri nad nemškimi veleposestvi. Najprej je mislil, da bo mogoče zmagati z enostav -nim glasovanjem, potem, ko je videl, da bi s pošte -nim glasovanjem šlo slabo, je začel zavijati in obračati mirovno pogodbo na tako plat, da bi iz nje iztisnil kaj za Nemce ugodnega. Slednjič, ko vse to ni nič pomoglo, je naravnost vrgel mirovno pogodbo v stran in si izmišlja vedno nove zahteve, ki so ž njo v po - ečno za- no, da stoji p- _ upravi pa spada tudi orožništvo. Sodnik ne more nikogar obsoditi, ako ga ne pripelje orožnik; politična oblast ne I more izdajati odredb, ako jih ne more izvrševati po-! tora orožništva. Sedaj naj naše orožništvo odide in se-! stavijo naj novo, seveda obstoječe iz najbolj zagrize-! nib nemčurskih hujskačev, ki ne'bodo stali na stra-I ni ne naši sodniji, ne politični oblasti. Se hujše je I ukinjenie nadzorstev nad veleposestvi. Bila so dana ! » od nadzorstvo popolnoma pravilno in popolnoma v skladu z mirovno pogodbo. . Sedaj zahteva intrigant Borghese, da se mora ukiniti', nadzorstvo, nemški graščak naj pride nazaj, spodi vse slovenske najemnike, a svet, katerega so obdelali, vsaj za dobo glasovanja razdeli med nemčurje. To je enostavni rop in nasilje, katero hoče izvršiti ententa nad našim prebivalstvom, da ga terorizira, a Nemcem pomore na konja. Ce govorimo o ententl, mislimo predvsem laškega intriganta Borghesia, saj! on vodi in komandi -ra vse. V poštenost Italijana od začetka nismo imeli nobenega zaupanja, ker je nemogoče, da bi bil isti človek zločinec, sodnik, zagovornik zločinca in priča obenem. Mi smo pristali na glasovanje na Koroškem, čeprav je samonasebi krivično, neumno, za nas raz-žaljivo. Krivično je, da se odredi glasovanje tam, koder je ljudstvo še popolnoma pod vplivom 12001etne sužnjošti, ne pa v Trstu, kjer je s prelivanjem krvi na barikadah pokazalo, da hoče biti svobodno. Raz-žaljivo je, da se vrši pod nadzorstvom kneza Borghese, potomca laške srednjeveške rodbine, zastopnika one države, ki javno priznava, da je in hoče biti naš smrtni sovražnik. Neumno je, vprašati ljudstvo za njegovo voljo, obenem pa izročiti to ljudstvo nemčur-ski drhali, 'da ga terorizira. Mi smo pristali na glasovanje, ker smo upali, da bodo druge velesile vsaj deloma jamčile za pravilni izraz razmer. A to se ne godi Amerikanskega zastopnika v tej komisiji sploh ni, dasiravno bi moral na podlagi mirovne pogodbe biti na prvem mestu. Namesto njega se je pa razkoračil intrigantski Lah, ki hoče tukaj nastopati s podobnimi metodami, kakor d?Annunzio na Reki ali pa Moseog v Trstu. Toda povemo mu jasno: pred vojno so se stanovski tovariši kneza Borghese, različni 1 ki „conti“, klatili po svetu kot pustolovci in berači, živeli od goljufije in beračili po duhovskih hišah za podporo 10 K, a je bil vesel tudi, če jih je dobil samo dve. Sedaj hočejo ti gospodje uganjati mednarodno šantažo in živeti od politične ciganerije. Mi imamo v sebi životne sile dovolj, da nas ne bodo o -glodali taki črvi. Znali bomo se braniti odprtega na-< silja, pa se bomo znali tudi braniti pred intrigantst-vom degeneriranih potomcev srednjeveških laških rodbin. Lahi glasovanja nočejo, hočejo, da se izvrši na Koroškem odprto nasilje, kakor se je izvršilo na Rek] in v Trstu. Mi glasovanja, ki bi bilo samo po-tvorjba in nasilje ljudske volje, ne maramo. Borghe -se naj gre, če hoče, na Dunaj kostanj peči ali nože brusit, mi pa pojdimo nazaj v Celovec, katerega smo svojedobno izpraznili samo pod pogojem, da se vrši glasovanje strogo na podlagi mirovne pogodbe. Ce bomo takim zlodjem popuščali, bodo vedno nesram -nejši, kajti Lah je, kakor cigan, če mu daš Špeha, hoče še ponev, v katerem ga bo cvrl, poštenje, hvaležnost sta mu neznana pojma. Naš greh je bil, da smo od začetka privolili, da sede naši zastopniki — skupaj z zastopnikom zločinske laške vlade, ki ima umazane roke od krvi našega primorskega ljudstva. Povejmo odločno in jasno mnenje celotnega našega ljudstva: naši zastopniki naj zahtevajo, da se Lah, če nima sam toliko časti, da bi odšel, primora, da se odstrani iz glasovalne komisije, kajti z možem, ki jasno kaže, da noče poštenega glasovanja, tudi ni mogoče poštene besede. Glasovanja, ki bi bilo podobno: đ’annunzijađam na Reki, ne maramo. LISTEK. Slavamks naradmi gledaliiie v Mariboru. (K otvoritveni predstavi). V soboto 18, t. m, nastopi naše narodno gledališče drugo redno sezono. Ob sklepu prve sezone smo gledali ta dan v megleni bodočnosti'. Gledališče je bilo v težavnem položaju. Nikdo ni vedel, ali se bo mogla že letos pričeti nova sezona ali ne. Treba je bilo prepričati beogradske gromovnike, da je gledali -šče v Mariboru rès narodna in kulturna potreba. Ko je zastopnik osrednje vlade videl na lastne oči, koliko se je doseglo na odru, kjer je nedavno german -ska Mignon hrepenela po slovanskem jugu, je zagotovil našemu narodnemu gledališču obstoj in možnost razvoja. Na ta način je bilo upravniku g. Nučiču, ki je v prvi sezoni opravljal službo intendanta, dramaturga, režišerja in igralca, omogočeno, da je obdržal skoraj vse staro umetniško osobje in aganžiral nekaj novih, izvrstnih moči, Tiako se je Maribor postavil v tekmo z Ljubljano, Zagrebom in Beogradom, Naše procvitajoče mesto je dobjilo stalni hram slovenske Talijo, ki bo ponos in dika obmejnega Sloven -stva. Od novih moči, ki nastopijo v drugi sezoni na našem odru, omenjamo bivšega ravnatelja slovenskega gledališča v Trstu in Celju, Milana Skrbinška. G. Skrbinšek bo opravljali službo dramaturga in vodje nove „Dramatične šole,“ Kdor pozna njegov resnoben in izrazito umetniški nastop ter široko duševno obzorje, ki ga uveljavlja tako v podrobnem delu režišerja, kakor v načelnih vprašanjih dramaturga, ta bo vedel ceniti pridobitev tega igralca za naš o -der, Močna igralska individualnost je tudi znani , spevokomik ljubljanskega gledališča Josip Povhe, ki ‘bo vodil glasbene predstave. Od dam, ki nastopijo prvič na mariborskem odru, omenjamo dosedanjo o -porno pevko ljubljanske opere Lucijo Ožegovičevo , igralko in pevko Slavico Mezgečevo in dramsko i -gralko Milo Voukovo, obe iz Trsta. Nadalje so.agan-žovani ti-le bivši člani žalostni usodi zapadlega slovenskega gledališča v Trstu: Mario Šimenc, Rudolf Mikolič in Mario Sila, končno nadebudni začetnik Mirko Kaukler iz Ptuja, Imen starega umetniškega o sobja niti ne navajamo, ker so znana in priljubljena dovolj, " t : Dramski repertoire za letošnjo sezono je precej srečno izbran. Posebno pozornost vzbujajo izvirna slovenska dela, ki jih je trinajst. Med drugimi se vprizorite Cankarjevi drami „Hlapci“ in „Pohujšanje v dolini St. Florjanski,“ Majeenova „Kasija“, dve drami dr. Ivana Laha, dalje „Veleja“ mladega piša.-*, ielja Tutona Novačana.1, ki se je. letos prvič vprizori-la na ljubljanskem odru. Milčinskega „Kjer ljubezen tam tudi Bog“ ter nekaj starejših del, med njimi Linhartova „Zupanova Micka,“ Od srbohrvaških dramskih, del pride na oder nova tragedija Milana; Ogri-1 zoviča „Smrt Smailage Ceugiča,“, o kateri trde nekateri kritiki, da je boljša kot' priljubljena „Hasanagi. nica“, ki se je v prvi sezoni gprizorila na našem o-dru. Dalje nastopi Nučičev mogočni v „Knez od Sem-berije“, Vojnovičevo globoko mladostno delo „Ekvino-cio‘\ Pekije Petroviča „Mrak“ in druge. Ostali slo -vanski narod; so zastopani prav slabo, zlasti iz Češke dramatike bi hoteli videti kaj boljšega, kakor je Samberkova „Ulica št. 15“. Od poljske drame ni zastopan nikdo, od ruske nas bo razveseljeval Gogol s svojim „Revizorjem“, vprizori se tuclj Andrejevega „Anfisa“ in dramatizacija Tolstojevega „Vstajenja“. Iz svetovne dramske literature so zastopana slavna imena kakor Shakespeare (Sen kresne noči“), Shaw, Oscar Wilde, Molier, Sardon, Scribe, Ibsen („Heda Gabler“) Strindberg, ' Molnar, Anzengruber, Sudor -man, Hebbel,: Wedelgind in drugi. Opera in opereta ima nekaj svetovnoznanih komadov, med njimi Verdijevega „Trubadurja“, Strauss ovoga „Netopirja“ ter druge, dalje Blodekovo „V vod- piUični pregitd Jugoslavija. Demisija ljubljanske vlade. Plebiscitna komisija na Koroškem je sklenila v svoji seji 14. t. m.: da se mora umakniti naše vojaštvo iz cone A; (Italija pa je pripravila, ob črti Beljak—St. Vid celo divizijo vojaštva); da se mora odstraniti iz glasovalnega pasa vse naše aktivno orožništvo, ki ni rodom iz glasovalne cone (naše orožnike bi naj nadomestili koroški domačini-nemškutarji) ; dvigne naj se nadzorstvo nad vsemi nemškimi veleposestvi do končanega plebiscita. Ker se naša deželna vlada ni njaku“ in Parmove „Amazonke“ (slovenska noviteta, znatno predelana). Novost je tudi dramatična šola, ki bo v nji n arse gledališče vzgajalo naraščaj za igralski poklič* Vodil bo dramatično šolo, kakor že omenjeno, dramar turg Milan Skrbinšek, poučevaji pa bodo: igralec Vaio Bratina, major A. Ivanovič Mezger in učitelj plesa Jakob Pečnik. V soboto bo tedaj otvoritvena predstava, Vprizori se Cankarjeva drama v petih dejanjih „Hlapci“* Lansko, t. j. prvo sezono so odprli z Jurčičevim „Tugomerom“. Tugomerju je bil duševni oče naš narodni hoj v šestdesetih letih preteklega stoletja, ki je v ozki zvezi z Mariborom, Avstrijska cenzura je spoznala, kako tesna-je bila vez med starimi udobskiimi Slovani in takratnimi slovenskimi bojevniki v obmejnem Mariboru in Celovcu, zato ga, ni pustila na oder. Bil je pomenljiv trenutek, ko je Jurčičev „Tugomer“ o-tvoril prvo slovensko sezono v mariborskem mestnem gledališču. Simbol zmage in uspeha! Drugo sezono pa otvarjajo Cankarjevi „Hlapci“. To ni več simbol našega uspeha, temveč znamenje ozkih, hribovskih razmer, kamor sme se izgubili na potu za narodno zmago. „Hlapci“ so političnega značaja. Nastopi kar. sedem učiteljev in učiteljic, „hlapcev“; potem pa žTe dni bo določena naša severna državna meja med Kokošnjakom in Sv. Urbanom. Ko bo ta meja določena, bo začela razmejitvena komisija proučevati mejo na odseku med Sv. Urbanom in Sv. Lovrencem. Nemci so ! zahtevali, da bi se naj na tem odseku pomaknila dr-i žavna meja v našo škodo za 5—6 km južneje, kakor; « je sedaj. Naša delegacija razmejitvene komisije je do- * segla, da bo državna meja tudi v tem odseku tekla v5 kolikor mogoče ravni črti. Z delom začnejo te dpi. „Plebiscit“ v koroški Sloveniji. Tako se ime-: drobna Jcnjižica v hrvaščini, katero je spisal V, I Rožič in jo je založilo društvo- „Gosposvetski Zvon.“ t Knjižica ima dober in pregleden zemljevid cele Ko-I roške, posebno natančno pa j'e narisano plebiscitno o-I zemlje, oziroma pas A in B. Potem sta, še dve - grafi-li èni skici, ki nam predstavljata Celovec (oziroma Ko-f roško) z ozirom na ostalo Jugoslavijo in na Adrijo * ; Posebno lično pa napravi knjižico izvirna slikat ko -I roškega trpina in mučenika poslanca Grafenauerja « I Slika je na naslovni strani in je -izvirno, delo akade-{ mičnega slikarja ' prof. S. Salitela;. Knjižico vsem ro-I đbljubom, zlasti pa uradništvu in učiteljstvu toplo ;r priporočamo. Dobi se pri društvu „Gosposv. Zvon“ v, ; Ljubljani in stane z zemljevidom 8 K. I - Entente! člani razmejitvene komisije ser odpo-? (ovali v Beograd, da se predstavijo naši vladi. I Italijani ponujajo slovensko gimnazijo v Ajdo-■' vščini Zavedni Slovenci v zasedenem ozemlju o'dloö- • no odklanjajo tako ponudbo, ker je Ajdovščina ne k gimnazija. Srednješolsko vprašanje za Slovenc©- v f zasedenem ozemlju se mora rešiti na slovensko zah -j levo, z ustanovitvijo slovenskih gimnazij po mestih-, ■ ne pa po vaseh. „ Našo vojsko nameravajo reorganizirati. Vojni I minister je sestavil posebno komisijo, ki bo izdelala I v teku dveh mescev zakon o reorganizaciji nage- voj-I ske. Ta zakon bo predložen konštituanii. I C. g, Anton Plevnik je zopet nastavljen za ka-! plana v Rajhenb-urg. I Zlatita Žerjav—Pfeifer zopet v ospredji».. Kakon f hitro se je vrinil ter posdiil agromerkur Žerjav — f jadnoga spomina v poverjeništvo za pravosodstvo, ni I pozabil tudi na svojo žlahto. Spomnil se je svojega I žlahtnita po krvi jn gospodarskem agromerkurstvu. I g, Viljema Pfeifer. Da bi zapostavljeni žlahtnile ne hi f ral preveč na domotožju po Mariboru, mu je odprl f ljubljansko kletko in mu izposloval mesto okrajnega i komisarja za agrarno reformo v Mariboru. Pfeifer:. I v Maribor! ali ni to vzpostavitev kozla v zelnik,? G.. I Pfeifer, ki je zagospodaril na mariborskem magistra-« f tu nad en milijon, bo komi šaril za agrarno reformo, Ikjer bo 'gotovo dokazal iste furidičrie; finančne in gospodarske zmožnosti kakor kot, bjivši vladni komisar.' Saj Žerjavu in Pfeiferju je agromerkurs|tvo nekak šport, ker jamčita samo s tem, kar imata na sebi o-blečenega, njuna zasebna last je vsa prepisana na soprogi.. Kaj je Pfeiferju, če bo zakomisaril zopet en milijon, ne bo šlo iz njegovega juridiično praznega žepa, ampak plačevali bodo nedolžni davkoplačevalci., I Glede posesti osebne časti pa sta si žlahtnika Zerav I Pfeifer v sorodstvu menda kar v prvem kolenu, ker I jima fe pojem čast kakor strah, ki je na sredini vo~ Ilei, krog in krog pa ga nič ni! Dr. Kukovec in uradniške plače. Dr. Kux-meu se sedaj presneto mudi, da bi uredil in povišal urad- iništvu plače še pred volitvami. Edini up naših liberalcev so Se uradniške volilne kroglice, ki pa bodo le tedaj padle iv JDS volilno škatlo, ako se dr. Ku -koven posreči,’da še pred volitvami spravi pod streho vprašanje uradniških plač. Kedaj bi že bil lahko g. minister dr. Kukovec pomagal našemu uradništvu v gmotnem oziru, pa se je rajši potegoval za varstvo ljubljanskih milijonarjev, katere je zabarikadiral pred Gosarjevo pravično socialistično roko. Na uboge pare od uradnikov se je spomnil še le sedaj, ko bi rad nastopil kot kandidat. 4 Voglar pripravlja volitve. Narodni poslanec — demokratska politična zvezda Voglar se ne mudi v Beogradu, ampak čepi v Mariboru, kjer pripravlja sebe in liberalno mariborsko gospodo Kodermanove-ga kalibra na volitve v konštituanto. Voglar bo spet kandidiral na programu JDS in kot poseben veščak na polju kovanja novih postav. V slučaju pa, če bi g. Voglar pogorel in propadel kot kandidat, pa si je zasiguräl mesto nekje pri banki, ker je pozabil latinščino in grščino. Voglar pri banki, Pfeifer agrarno-reformni komisar in „veletoč“ Koderman, to bo zopet troperesna deteljica, ki bo v ponos, diko in čast Mariboru. Lov na Inserate S Od vseh strani nam pošiljajo naši inserenti na ogled pisma in izrezke naših inse-ratov, s katerimi razni novorojenčki, kot ljubljansko 1,,'Jutro“, bivšo mariborsko mrtvorojeno dete’ „Mariborski delavec“, iri še več drugih nadlegujejo naše inse^ rente, da bi se jih usmilili in, inserirali v njihovih listih. Našim listom kaj takega še ni prišlo na miseb. Ta način lova na inserate je pač značilen pojav, da bo tem muham — enodnevnicam prav kmalu odklenkalo, ker nimajo v sebi nobene življenske sile, živa samo od danes na jutri, iz pesti v usta, po končani volilni borbi bodo pa izginili;kakor muhe-kresmee pa Sent] anže vem! Velike konference na Pesnici. Živimo v dobi političnih in gospodarskih konferenc. V Mariboru zboruje razmejitvena, v Celovcu plebiscitna komisija. In v Pesnici zboruje konferenca Homigg—Pascolo—• Mermolja—Schnuderl. Konferenca odločuje o plesu samostojnežev na Pesnici. Izza kulis nemškutarije. G. Aleksander Hojnik, dunajski romar, načelnik odbora za zgradbo Sul-ferajnske Kernstockschule na Pesnici, je postal sdr.c mogočen. Mož, ki je svoj čas drzno tajil, da on nil sin slovenske matere, se hvali okoli, da on in gosp. Vrečko, obratni ravnatelj iz Ljubljane, „vse potrebno ukreneta.“ G. Vrečko se drži že delj časa pri nas. Vidimo ga stalno v družbi ljudi, ki so leta 1911 tuhtali črne naklepe proti Slovencem. G. Vrečko se s Hojnikom navadno shaja v tistem lokalu, kjer je ta Hojnik v družbi z dr. Mravlaggom in takimi ljudmi leta 1914 delal načrte proti rodoljubnim Slovencem . G- Vrečko, čestitamo! Strankarsko postopanje uradnikov slovenjegraškega, glavarstva. Okrajno glavarstvo Slovenj gradeč je poslalo 21. avgusta 1920. pod štev 1681 na vsa ob-'stojiiištva jn 'župnijske urade navodila o .ginska: predsioj' .•zdravljenju griže. Kot zelo umestno navodilo za zdravljenje griže priporoča glavarstvo °n°, M je izšlo v „Domovini“., S to razposlalo okrožnico je glavarstvo •z' bolj prikritim namenom agitiralo za najbolj in že. ■ostudno strankarski list — „Domovino“, Drugič pa lahko pošlje glavarstvo uradnika, ki ne bo samo razglašal potom okrožnic agitacijo za uaroöitev revolver-jà „Domov,nie“, ampak bo oskrboval ‘tudi kolportažo. Otenem pa j,e te vrste agitacija za najliberalnejši list drzna nesramnost, da si upa, uradnik' od glavarstva, i vsiliti oni list duhovščini, ki najbolj strupeno in . s kačjjim sovraštvom napada,., grize in blati samo slo-! venskega duhovnika. Verno, da se ta drzpta liberauia j agitacija ni razposlala z vednostjo g, glavarja, ki ni podpisal te okrožnice, pač pa v njegovem zastopstvu neki Šlibar. Uradnik je zlorabil glavarjevo odsotnost in hotel vtihotapiti uradnim-' potom reklamo za brezversko „pomovp.no.“ G, glavarja pa prosimo,, naj na («krožnici podpisanega g. Šlibarja pošteno prime, ker 'm je drznil uradnim potom širiti najstrupenejše stran tarsko glasilo. Novi' zimski čas. Novi zimski čas se zopet uvede v noči od 30. septembra na 1. oktober. Vpis gojenk v držav, marib učiteljišče. V prvi letnik se vpisujejo gojenke še do 20. t. m. zvečer. Za,-vsem bo sprejetih le 40. Kol© ukradeno. Dne 17. t. m. je bilo v poslopju mariborskega okrajnega glavarstva ukradeno kolo z novo pnevmatiko, sistem Diana-Diirrkopp, last ;g. Josipa Ketiš, trgovca pri Sv. Jakobu v Sl. gor. Kdor izsledi tatu, dobi lepo nagrado. Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Pri gospodu župniku Končanu v St. Pavih v) Savinjski dolini zbrani duhovniki, posvečeni 1. 1894, so zbrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 200 K. Prav, prisrčna hvala! Dijaški kuhinji je nabrala dijakinja Z. Osterc 184 K na predlog g. nadučitelja A. Herzoga med gosli ob priliki blagoslavljanja Lubijevega križa v Bukovcih na Murskem polju. Iz Prekmurja. Župnik Klekl v Budapešti. Župnik Klekl, bra- 1 ranee voditelja prekmurskih Slovencev, je bil.vzad-ijem času odveden iz vojaške ječe v Sombotelju v ečo v Budapešfo. Tam ga mislijo soditi radi prek -Burskega lista „Novine“, ki ga je urejeval leta 1918 tamesto svojega obolelega bratranca. Kakor znano, ì bil župnik Klekl popolnoma nepostavno od Madža-ov vjet in bo nepostavno sojen. À naša vlada nima fesa ali moči ali volje, da bi zahtevala oprostitev ne-Jolžne žrtve. S tako počasnostjo naše vlade se ne .roji državna ideja. j .Wotan Globočnik v Dolnji Lendavi je eden naj-tolj zagrizenih liberalnih petelinov, kar jih je priromalo v Prekmurje. V nedeljo 5. septembra se je možakar vozil z železnico iz Čakovca v Dol. Lendavo, veliko slastjo je vzel v roke „Jutro“ in je začel odro vati : „Ti prokleti klerikalci kak se jezijo nad ašim. Žerjavom! On jim bo že posvetil.“ Sploh je lobočnik človek, ki ga kar oblije kurja polt, ce slikaj o strašnem klerikalizmu. In kako so še le mori g. notar ! G, urednik v kratkem vam pošljem zanimivo poročilo o „vzglednem“ delovanju tega veli -ina. Mož zbira zopet take lavorike kot si jih je kal na Kranjskem. Most čez Muro. Se vedno se ni nič storilo za (oslove čez Muro. Prekmurci so popolnoma odreza -tođ sveta. Nimajo niti enega varnega prehoda čez aro k štajerskim Slovencem. Zdaj je zopet voda na-stla, deževje prihaja, blato se kopiči in ves pro -Ü po brodovih je ustavljen za tovorne vozove. Kdaj bo vendar zganila vlada ter uredila to zadevo? Ajda v Prekmurju letos zelo dobro kaže. Polna tako kot še malokedaj., Ig Maribora. Dr. Volger v Mariboru. Bivši polnomočni dele-i naše države v Parizu, g. dr. Ivan pl. Žolger , prišel za stalno v Maribor. V prihodnjem mesecu he predavati kot univerzitetni profesor na luridi-/ fakulteti v Ljubljani. Socijaldemokrati so se pred kratkim z vso silo inali v svojem glasilu „Volksstimme“ na nekatere fnejše pekovske mojstre v Mariboru. Vzamimo n. socijaldemokratično delavsko pekarno v Maribo-Po izjavi nekaterih pekovskih pomočnikov ni veža trpinčenja v pekarski obrti na svetu, kakor v ivski pekarni. Iz zanesljivega vira vemo,^ da de ->v delavski pekarni po 10, 11, in še več ur, in tudi po noči ! Kje pa ima|te tukaj svoje nosove Svoje pazljive oči, da pri svojili prjistaših ničesar bollate in ne vidite, kako teptajo naredbo osornega delavnika? Pa še nekaj! Pri zadnjem zboro-'iu pekovskih mojstrov je predlagal predsednik deske pekarne gosp. Haj, da naj tehta črni kruh 05 d k", in prodaja hleb po 6 kron. Pekovski mojstri so. ta predlog odklonili z izjavo,, da bo tehtal .70 d kg in prodajal hleb po 0 kron, ker bi ne bilo človeko -, liubno, ako bi se revnim delavskim slojem, ki kupu- I jejo večinoma črni kruh,, odtegnilo pri vsakem hlebu i 5 dkg. Sklenili so pa, da se vsled podražerija moke I od 12 ha 15 kron zviša cena belemu kruhu in žorn -I Tjam, ker boljši sloji lažje prenašajo to zvišanje, ka-! kor pa ubogi delavec, ki kupuje večinoma le črni I kruh. Iz tega dejstva jasno zrcali oderuštvo delavske ! pekarne ter predsednika iste, g. Haja. Prvič je hotel I že z omenjenim predlogom, ako bi se sprejel, doseči, ! da bi prihranil prL vsakem hlebu 5 dkg. zato, da bi I tem lažje dajal, ceneje kruh branjarijam ter si s tem I pridobil častni, priimek „Greislerfutterer“, drugič je I hotel s to konkurenco omajati' obstoj malih pekovskih l mojstrov, takozvanih „krautarjev“, in tretjič, kar si I pa naj delavstvo dobro zapomni, bi bili delavci pil f vsakem hlebu za 5 dkg ogoljufani. Toliko v pojasnilo. I Delavcem pa svetujemo, da obrnejo svojim izsesaleem i hrbet ter naj kupujejq kruh pri „krautarjih“, ki so f jim pripomogli s svojo človekoljubnostjo do 5 dkg teil žjega kruha. — En k mutar. 1 v Erezčastno in nizkotno natolcevanje moram i -menovati dopis g. R.v Reharja, glavnega urednika mariborskega „Tabora,“ , v istoimenovanem listu z' dne 15. septem. 1920, štev. 16, str. 2, z naznačbo „Sužnji in farizeji“, kjer sp zaganja na prav nedostojen način prikrito .v mojo osebo. „Straža“ z dne 13, septembra 1929 štev 101’ je pisala v notici „AkademiČna blamaža“, zakaj se ne otvori nova sezona Slov, narod, gledališča v Mariboru z dramo g. R. Reharja „Su ■-žnii“, kakor je bilo poročalo časopisje. Poročilo je bil ,prinesel tudi sam bivši „Mariborski delavec“, ka-I terega glavni urednik" je bil g. % Rehar, G. Rehar pa je to v zgoraj imenovanem dopisu zanikal im prikrito’poleg drugega osumil mene, da'sem spravil reč v „Slovenca“, — v katerem je „to vest najprej Čital“ — „na isti način kakor- sedaj v „Slovencu“ celoten re-pértoire, (katerega je, neki brezposelni človek vkradel v Cirilovi tisk., ko se je tiskal na. lepake)“ in sicer brez vednosti g. Reharja in g. ravnatelja Nučiča. Dasi odločno izjavljam, da nimam z vsemi naznačenimi noticami v nobenem listu niti najmanjše vezi, u -gotavijam resnici na ljubo in orisu g. R. Reharja sledeče: Ali je poročal „Mariborski delavec“, da se bo otvorila sezona Slov. narod, gledališča v Mariboru z g. vReharjevimi „Sužnji“, je stvar tistih, ki to trde,« Neizpodbitna resnica pa je, da so to vest prinesli pril svobodomiselni listi in ne „Slovenec“ kakor trdi g. Rehar, ker pravi, da je „preklical vesti drugih listov, ki pa, niso bili liberalni pač pa klerikalni „Slovence“, v katerem sem to vest najprej čital“. Mi oa smo brali noitioe o g. Rekarjevih' „Sužnjih“ v celjski „Novi dobi“ z dne 7. avgusta 1920, štev. 94, str. ; m v ljubljanski „Jugoslaviji“ 8. avgusta 1920, št. 189., str. 3. „Slovenec“ pa je posnel to vest v dobri volji iz teh listov, in jo objavil 10. avgusta 1920, štev. lc$0. str, 3. G, Rehar, kje ste torej najprej brali dopis o svojih „Sužnjih“? Kajne, lagali so „klerikalci“?, in dopis v „Slovencu“ sem poslal jaz? Slična je reč z objavo repertoirja Slov. narod, gledališča v Mariboru v „Slovencu“ z dne 6. septembra! 1920, štev. 204, str. 4 z mojo šifro J, S—j, ki pravi o njem g, Rehar, da sein ga „brezposelni človek vkradel“. Razumljivo je, da je g. glav, urednika lista „z najnovejšimi poročili“ razburilo, ko je videl repertoar mariborskega gledališča prej objavljen v Ljubljani, ko on morda za njega še nifi vedel ni. Zurnalistična vestnost mu ga bi bila mogla,preskrbeti, kakor sem se jaz pobrigal zanj. Neprimerno pa je, da so se znašali g. Rehar in drugi nad gledališkim vodstvom, češ, da tako netaktno postopa, ki pa ni zakrivilo v resnici niče -sar. Sicer pa me takšna jezica ne vznemirja. Pač pa vam bo ostal, g. Rehar, žig brezčastnega in niz -kega natolcevanja toliko časa, dokler ne poveste z ne izpodbitnimi dokazi, kedaj sem jaz 1. „brezposelni človek“, 2 „vkradel“ objavljeni repertoar v „Slo ~ vencu“ Kaj zasluži takšno zavestna pisanje prikrojene laži, naj sodi javnost, Ker sem največji sovražnik časnikarskih nedostojnosti in časnikarske nekulture, kakor se uvaja v; jugoslovanske časnike, raje molčim o mnenjih takšnega početja, G. glavni ured -nik R. Rehar, Vaše pričevanje se obsoja samo! — Jože Stabei. Čudni pojavi draginje v Mariboru. 0(1 sobote dne 11. septembra do pondeljka dne 13. septembra, torej čez nedeljo se je sladkor v Mariboru podražil za 5 K in sicer od 63 K na 68 K. Cena vžigalicam se je od sobote dvignila od 7 K 50 v na 8 K, oziroma 9 K. Tudi cene za druge potrebščine so od dne do dne višje. Govori se upravičeno, da je mariborski carinski urad neposredni krivec naraščajoče draginje, ker blaga, naročenega iz inozemstva, pravočasno ne zaearini, vsled katere malomarnosti nastaneio trgovcem nepotrebni stroški', Na mariborski javni bolnici se je ustanovil oddelek za spolne in kožne bolezni, katerega vodstvo je prevzel primarij dr, Hugon Robič, ki je bil večletni klinični asistent na Dunaju in Gradcu. Vpisovanje v Mestno, deško zavetišče se bode vršilo V sredo, dne 22. t. m. dopoldan od 10 do 12. in popoldan od 14. do 16. ure v pisarni zavoda v Stross majorjevi ulici štev. 26. Dečki, ki se žele vpisati nai pnneso s seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Pri vsprejetju v zavod se bo oziralo predvsem na vojne sirote, sirote in .polsirote sploh, otroke delane-zmožnih invalidov in mnogočlanskih revnih rodinu, _ Na mariborskem sejmišču. Na mariborskem sejmišču dne 14. t. m. je bilo precej živahno. Za red in snago sta na hvalevreden način skrbela oba tu -kajšnja živinozdravnika, ne pa ravnatelj klavnice g. Kern. Ko sem stal na sejmišču pri živini, pljusk — skal neke smrdljive tekočine se izlije iz okna Kernt* vega stanovanja, Ako bi bil stal le dva metra bližje, bi bil dobil vso tekočino na glavo. Zopet dokaz več* da ta mož ni na svojem mestu! BEPEflTOiRTSlav. nar. gledališča v iÄRlBORIf Soboto, dne 18. septembra: Otvoritvena predstava:] Hlapci. Izven abon. Nedeljo, dne 19. septembra: Divji lovec. Izven abon* abon. Torek, 21. septembra: Samski dvor. Izven abon. Sredo, 22. septembra: Na dnu. Izven abon. Četrtek, 23. septembra: Hlapci.. Abon A 1. Soboto, '25. septembra: Brat Martin. Izven abon. Hovejie I Državni odbor je določil, da dobi mariborsko volilno okrožje 21 poslancev, ljubljansko brez mesta 15, Ljubljana sama 4. Od mariborskega in ljubljanskega okrožja -odpade po 1 mandat na ko -roško glasovalno cono A. Trgovska pogodba z Avstrijo. Jugoslavija in Avstrija sta sklenili trgovinsko pogodbo.; 'Po lem sporazumu pošlje jugoslovanska vlada na Dunaj 15.006 tori žita in 40.000 ton turščice. V kratkem odpošljemo še 50.000 ton žita in 110.000 ton koruze in 10.000 ton ječmena in drugih živil. Zato pa bo Avstrija dovolila izvoz kovin, prevoznih sredstev, tkanin, papirja, kemikalij, barv in lokomotiv. Trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Cehoslovaško. Začasni trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Cehoslovaško je bil danes podpisan. Deputacija madžarskega parlamenta je odpotovala včeraj v Beograd, kjer jo bodo pozdravili zastopniki vlade in parlamentarnih klubov. , Nova č e h o s 1 o v a š k a vlada je slede--če sestavljena : v Predsednik kabineta in notranji mi -nister dr. Cerny, minister za brarnbo general Husak, za pošto in brzojav dr. Patka, za poljedelstvo dr. Br-dlik, za železnice dr. Borger, za Slovaško dr. Mica-ra, so socijalno skrbstvo dr. Gruber, za unifikacijo dr. Tajner, za prehrano Pruša, za zdravstvo dr. Prochazka, za zunanje posle dr. Beneš, za finance dr. Engliš, za šolstvo dr. Susta, za justico dr. Po-pelka, za trgovino Hotovec. fšsrodno jfospodarshra. Zeleni tisk na 400kronskih bankovcih. Iz Pariza so nam poslali novo pošiljatev lOOdinarskih (400 K) bankovcev, ki imajo relacijo 100 dinarjev = 400 K tiskano v zeleni barvi, namesto v rdeči kot dose-daj. Ako kdo dobi tak bankovec, naj nikar ne bo v strahu, da je sprejel falzifikat. Popisovanje in žigosanje vojnih in predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki bi se bilo moralo pričeti dne 6. t. m., se vsled nepričakovanih' zaprek po odločbi ministra za finance je pričelo šele 16. t, m.l tako da se bodo popisovale in odvzemale :i a) obveznice vojnih posojil od dne 16. do vštetega 30.; t m., b) obveznice predvojnih posojil pa od 16.'t. indo vštetega 5. oktobra 1920. Vojna in predvojna posojila, Mnogo naših državljanov ima obveznice vojnih in predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske Še danes v teh državah, od koder lih ne more dobiti v Jugoslavijo, ker se nahajajo pred sekvestrom. Vsi ti državljani naj naznanijo pristojni delegaciji financ za Slovenijo v Ljubljani:i 1. Ime, poklic in naslov lastnika obveznice. 2. Vrsto številko in nominalno vrednost posojila. 3. Zavod, pri katerem so vložene obveznice. Prijave se naj vložijo do 30. t. m. in sicer posebej, za predvojna in vojna posojila. Iz Slovenije naj se vlagajo prijave pri !i -nančni delegaciji v Ljubljani. Uradno določene cene' za Maribor. Odsek za določevanje cen v mestu Maribor je v svoji seji dne 14. t. m. sklenil: 1. cene kruhu ostanejo dosedanje , in sicer za 54 kg belega 6 K, za 70 dkg črnega 5.40 K, za 5 dkg žemlje 80 v (gostilne in drugi preprodajalci smejo zahtevati 10 v več); 2. cene za 1 kg govejega in telečjega mesa se določijo od 18 do 20 K , za 1 kg svežega svinjskega mesa na 32 K, za 1 kg sveže slanine 46 K, za 1 kg prekajenega svinjskega mesa od 44 do 46 K. Prvi živinski sejem v Mariboru. Na prvi živinski sejem v Mariboru v torek, dne 14. t. m., so prignali 26 volov, 8 bikov, 76 krav, 3 teleti in 1 kožo. Molznih krav je bilo zelo malo. Cene so bile 14 K za 1 kg žive teže in sicer za prvovrstne vole, drugovrstno 12 K, za klavne kravé 10—12 K, za breje in molzne krave 14 do 17 K. Prihodnji živinski sejem bo 28. sept. Uspeli nakupovanja i plemenske govedi za Crno-goro v Sloveniji. Nakupovanje plemenske govedi za Crnogoro se je gladko in lahko izvršilo. Nakupdo se je: 45 bikov, 290 junic in 58 kra.v vsega skupaj torej 393 glav. Kupovala se je enobarvna živina in sicer junice nad. enim letom, mlade krave do petega leta in biki od enega do dveh let. Nakup se je izvršil meseca avgusta in septembra in sicer nalašč v ta namen sklicanih plemenskih sejmih v krajih, kjer 1-mamo dobro in za pleme sposobno živino. Vsak pie -monski sejni je bil združen s posredovanjem živinorejskega nadzornika, ki jo opozarjal in bodril živinorejce na enotno in smotreno delo v prihodnjosti. Na-; kJadalo se je na sledečih postajah: Ribnica, Dobrepolje in Stična na Dolenjskem, St. 'Juri ob juž. žeL Laško in Rečica na Paki na Spodnje Štajerskem, in. Sinčavas na Koroškem.. . i Mariboru, ^Poesien ulici» v sredini mesta, &e kot prva slovenska kavama v Maribora priporoča za obilen obisk vsem Jugoslovanom G. VALJAR KAVARNAR Potem si oglejte veliko zalogo čevljev 701 dokolenk (gamaš) oblek perila torbic za trg potnih košar in ras. , galant bis g a ter vrvi iz prafe konoplje pri Meta Lai, Miribor, tal trg Me*. 2. Mariborska eskomptria banka ¥ Mariboru® Bggg Telefon St8¥. 16. Podružnica: MURSKA SOBOTA. Sprelesn^ * Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj-Kgodnejšsmn obrestovanju. Kupni® in pradala: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Izdale: Čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Osle predisi®® s Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Oal® teedite : Pod najugodnejšimi pogoji. M PP8š¥E@S!t® s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Društvena naznanila. , Hotinjavas* Naše prostovoljno gasilne draStvo priredi dna 28. septembra 1920 ob 13. uri vinsko trgatev v prostorih g. M. LeBjak v Slivnici. Svira priljubljena godba. alia naznanila Ramai Tvin-trn Jar» Turnšek, AZjdVH» posestnica v Do- briši vasi št. 29, Petrovče, ne dovoljuj«, da bi se na to posestvo delal kak dolg brez mojega do-voljeaja. Ak« bi Janez Turnšek ali Matilda Paik si izposodila na to posMtvo kak denar ali kaj dražega, ne plačam takega dolga. 830 Jera Turnšek. vimA ii Halas» lastness pri d alka in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah los. Starili, Jr&évec iaribsr, Trubarleva ulta (prej Lutrova ulica). 780 Pohištvo komplet uo, kuhinjska opi proda. Naslov v upravništ' spalno sobo is trdega lesa se v n. 783 URE vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga or sktmne in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna. m IGNACU, MARIBOR eSAJSKl ms v finta (Bara). Malo posestvo 5 oralov se proda. Trbcnje, Vuzenica pri Peku 41. 747 Harmonij g SÄ od tvrdke Lenarčič, dvo vrstni, z 6 spremeni, se proda. Ogleda se in izve za cene pri Job. Brandi, orglarski mojster v Maribora. 751 ÖBLEm Pripmte in najfinejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št 15, (pri starem mostu). 401 2 železna motorna ma, en transporter za žagine sani z valjarji vred za mrežno žago, dobro uporabljivo staro železje za kovsče in ključavničarje, lesene vijake, kakor tudi posteljne šine proda zelo po ceni Janez Sirak, ključavničarski mojster, Maribor, Pobreška cesta 16. 741 Naročajte naie listi i ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT V MARIBORU. 6 MESEČNI TEČAJI 4 MESEČNI TEČAJI ZAČETEK DNE 4. OKTOBRA 1920. TEČAJI za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slov. jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in ' obrtno risanje. 693 Obšir. prospekt brezplačno ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT, MARIBOR, Vetrinjska ulica 11, II. nadstr., sprejema od 11.-12. Pristaši! Zbirajte sa volilni sklad! S»,LONAC Prua Jugoslovanska tovarna za usni® in Mie d. d. zzz na bregu pri mmu 22s ima na prodaj 7u prvovrstne gonilne in Šivalne Jermene I^esemska gwteveiiljenoe v večjih naESOŽinah«* po zmernih cenah. KONCERT f-riÉ V PEKRAH 2§S na tras, vriu gasBIne I ^ ,wiiPBhBfi»w‘ V NEDELJO, I9> SEPTEMBRA POP. Svira domača priljubljena godba. Izborna stara Innova vina, sveže pivo, mrziš, in topla jedila. Vstop prost. ZNANO JE ! da se v veletrgovini manafaktornega blaga Karol-® Worsdra * ¥ Mariboru, Gospodsku ulica dobiva vsakovrstno mannfaktnmo blago v naiYeiii libar! po nslnllilh cenah Oskrbnik (Wirtschafter) s štirimi ali petimi delavnimi močmi, za polje* deljstvo, živinorejo in mlekarstvo se sprejme v opekami v Lajtersbergn. ŽEPNI KOLEDARČEK CENA K 7-50 LETO 1911 CESA R 7-50 IZDALA IR ZALOŽILA TISKARNA Sl CIRILA 0 MARIBORU. 750 i : K 0 K ct im ata tel m prodati f hotela 'hal kupiti I ližete siuibol Issenrajte t nalili UeITb IbusmNi li sopri TRAVERZE vse dolgostk profil 14 d® 22 cm, ime o zalegi po NIZKI CENI TRGOVIN« ŽELEZNINE PINTER & LENARD MARIBOR, ALEKSANDROM C. 32-34 ilililelilliriBilllifill trsi državni,, avtonomni iole KUPUJEJO r- -=vsi r vsä sh wm stoj® blsamilk® potrebščine pri «©Salrgowliii LUDOVIK ŠEF, MARIBOR, «E" Tovarniška zalo» m »Irte in šnec. trgovina pisarniških potrebšfin Z#CT#f » nafcofll1 piselli strel vUNGERWOlMy Ra zahtevo pismene Brzojavi: H i in razmnoževolhl -aparat m&P£L$GRAPHm ali osimene ponudbe. Papirići Maribor izdajatelj I® mSoinšKi Konsorcij ^Straža." ödgovosscu ars&nife .KeSnaAfUE Sfcagan* SEiak tiskarne m* Diriia s