Št. 7. _____________V Gorici, v torck dne 24. jamivarja 1905._______ Letnik VII. l/.!i;ij;i vs.V ton'k in sohuto oh 11. in i iiri'ilpoldiK1 z;i irn'slo ter oL H. uri po| . z;i iif>ži-l(t. Ako p;t n:i l;t ditrva ]ir;iziiik iziih» iliui prejolj (!. zv<>r. Slime |.io piišli prcjciiinii :ili v (jorici mi ilotn poSiljuri cclolptiio 8 \, polletno 4 Kin äi'li'LU'lno 2 K. I'nxlaja s«* v Gorici v l<>- bakarmin Schwurz v Solskih ulirnt), J H I I e rs i t 7. v Nunskili ulicah in Lt>- b a i) na Verdijcvcni tck;iliäöu po H vin. GORICA (Zjutranje iziianje.) ITredniätvo in upravnlitvo %*. nahajala v «N a r o d n i liakarni», nlica Vftturiiii h. St. 9. Dopisf j> nasloviti na urodništvo, o^lasH in iiaroßiiino pa na upravništvu »üork't1«. Oglasi sc računijo po p<»lit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 1U via., 3-krat po 8 vin. Ako se veökral liskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). OBfilNSKI RED za pohneženo grofouino Dorisho in GradišHo. (l)aljp.) TRETJI ODDELEK. Ü poclročju županstva. § 58. Županstvo je v občinskih za- dcvah upravni in izvršujoči organ. § 59. Župan vodi in nadzira opra- vila, Id pripadajo županstvu. Podžupani »a morajo v tem pogledu podpirati ler reševati zadeve, katere jim odkazuje, po njegovem ukazu in pod njegovo odgo- vornostjo. § 60. Uslužbenci občine in občin- skih zavodov so podrejeni županu ler on izvršuje nad njimi disciplinarno oblast.. Sme začasno odstaviti od službe celo tiste služabnike, katerili imenovanje je pridržano starešinsivu. ülede občinskih iajnikov veljajo posebna določila §§31.—41. § 61. Kolikor je potrebno, da se Inžje opravljajo občinske zadevc kra- jevne policije in druge krajevne zadeve, sme starešinstvo za nekatere občinske dele odločiti izvolitve, v kraju stanujoče občane, da podpirajo župana pri reše- vauju omenjenih zadev. Odločitev velja za vso volilno dobo, ter sledi imenovanju na predlog župana. Radi sprejetja ali odklonitve takih naročil veljajo določila § 17. Pri izvrševanju opravil se morajo ti poverjenci ravnati po županovih na- vodilih. § 62. Župan zastopa občino na zu- naj ler vodi občinsko uradno dopisova- nje. Listine, na katerih naj temelje ob- veze proti tretjim osebam, morala pod- pisati vžupan in pa en podžupan. Če se listina iiče opravila, katero se more skleniti le s privoljenjem sta- ' rešinstva ali pa z višjo odobritvijo, mora , biti ta privolitev ali odobritev omenjena v listini, katero je overoviti s podpisom dveh starešin. j § 63. Župan pripravlja predmete, pridržane starešinsivu za pretresovanje. , lzvršuje sklepe, katere je starešin- stvo zakonito storilo, ter izposluje po- prej višjo odobritev za one sklepe, ka- ' teri so nanjo vezani. I Ako pa župan meni, da storjeni sklep prestopa področje starešinstva ali je v nasprotju z veljavuimi zakoni, je ' obvezan zadržati izvršitev ter izzvati raz- sodbo okrajne politične oblasti, ali naj ' se izvrši ali ne. i Ako bi ta oblast imela za neopra- J vičeno ustavitev sklepa, je vezana ob- vestiti o tern župana v osmih dneli; ako ( nasprotno spozna ustanovitev zakonito, postopa v smislu določil § 125. , Ako bi vsled starešinstvenega sklepa občina trpela veliko škodo, je zupau ob- vezan ustaviti izvršitev sklepa in pred- ' ložiti predniet z uteineljeniin poročilom v razsodbo deželiiemu odboru. i § 64. Župan upravlja občinsko pre- nioženje ter nadzira rabo in upravo občiu- ' skega posestva; upravlja občinske za- vode ter nadzira one, ki imajo lastno upravo; vodi in nadzira izvrševanje ob- činskih podjetji, razpolaga v vseh ob- cinskih zadevali, ki ne spadajo v sta- šinstveno področje; preskrbuje ubožce po obstoječih naredbali. Župau dovoljtije prostovoljne pro- daje preniičnin ter skrbi za to, da se v tem oziru veljavni predpisi natančno izpolnujejo. § 65, Ena bistvenih dolžnosti žu- pana je oskrbovanje krajevne policije (§ 25.), kolikor bi se posamezni pred- meti ne poverili vsled višjih državnih ozirov zakouodajnim potoni vladnim organom. V tem pogledu se ima župaii rav- nati po Dbstoječih zakonih in predpisih. Obvezau je za časa ukreniti in odrediti potrebno za oskrbovanje kra- jevne policije ter preskrbeti, da se dobe v to potrebna dcnarna sredstva. Kedar koli bi -- n. pr. za slučaj kužue bolezni — naredbe krajevne po- licije občine same ne zadoščale v varstvo javnega blagra, ali kedar občinske moči ne premorejo odstrauiti nevarnosti, mora župan o tem naravuost obvestiti okrajno politično oblast. § 66. Župan oskrbuje obeini iz- ročena opravila. Izvršuje te posle tako, kakor veleva zakon ali oblastvo. Ako se prepusti občini celoma ali delorna način izvrševauja, mora se v tem pogledu ravnati po tem, kar sklene starešinstvo. V izreduo nujnih, slučajih v katerih se brez škode in nevarnosti ne more poprej sklicati starešinstvo, pa sme župan ravnati po svojem preudarku, mora pa brez odloga izposlovati na- kiiadno odobritev starešiustva. ! Vlada more poveriti opravila izro- čenega področja celoma ali deloma lastnim organom. § 67. Kolikor obstoječi zakoni in predpisi o krajevni policiji v področju občine (§ 25.) izrekejo kazensko sankcijo, in kolikor prestopanje teh zakonov in predpisov ne bi bilo kaznivo po ka- zenskem zakoniku, gre pravica kaznovati, za slučaj takih prestopkov, županu, združeno z dvema podžupanoma. Ta pravica kaznovati se vrši v iz- ročenein področju. Izven glob in zapora se ne morejo uporabljati druge kazni. Kazenski sklep se stori z večino glasov. Kazen zapora je naložiti sanio v slučaju uezmožnosti plačila; sme se pa ta kazen naložiti naravnost takrat, kedar se zdi taka kazeu po okoliščinah po- sebnega slučaja primernejša in izdatnejša. § 68. Vršeč krajevno policijo more župan zažugati globo do 20 kron ali zapor do 48 ur, kedar bi izvršitev ka- kega ukrepa, kateri ne dopušča odločitve, trebala tako kazeusko sankcijo. Globa se potirja po prepisu dr*i- zega odstavka § 101. Kar se tiče kaznovanja veljajo do- ločila § 67. Kedar bi se v lastuem področju v smislu veljavnih zakonov komurkoli na- ložila kaka oprava, ravnal se bode župan v slučaju upora dotičnega obvezanca, da opravo izvrši nalično po pravilih obse- ženih v zadnjem odstavku §§66. in 101. § 69. Vršeč svoje uradne posle je župan odgovoren proti občini in de- želnemu odboru in, odnosno izročenega področja, tudi proti vladi. S to županovo odgovornostjo pa ni odvzeta odgovornost podžupanov in poverjencev v smislu § 61. radi opuščene ali ueprimerne izvršitve opravil, katere jim je župan poveril. Vse te osebe se morejo baš tako, kakor župan, tudi po končani njih službi in po ugaslem po- verjenju v smislu določil § 122. prisiliti, da polože račune o svojem poslovanju in da izroče spise. listine in druge pred- mete, katere so imeli v svoji oblasti od- uosno na lastno področje občine. Peto poglavje. 0 obolnakem yospodarskem poslovanju in o občinsklh nakladah. § 70. Zakladno premoženje in po- sestvo občin in njih zavodov je ohraniti nedotaknjeno. Za razdelitev občinskega zakladnega premoženja in posestva med občane je ' treba deželnega zakona. Za dobe, ko deželni zbor ne zbo- ruje, pooblaščen je deželni odbor do- voljevati občinam, da razdele občinska zemljišča ter izposlovati zanj Najvišjo ' potrdbo. j § 71. Vse plodonosno premoženje občin in njih zavodov je upravljati tako, da bode trajno, kar je naj več donašalo. Letne prebitke je uporabiti v po- kritje potrebščin naslednjega leta, in ' kolikor bi ne bili v to potrebni, jih je plodonosno naložiti in pritegniti v po- ' višanje zakladnega premoženja. i Letne prebitke sine se med občane porazdeliti le v okoliščinah, vrednih po- sebnega ozira in pod pogojem, da so se založile in da se bodo mogle zalagati tudi v bodoče vse občinske potrebščine brez nikakih občinskih naklad. Dotični starešinstveni sklep potre- buje odobritve deželnega odbora (§ 120.). § 72. Glede pravice in mere uži- vanja občinskega posestva slediti je dosedanji neizpodbijani navadi, toda z omejitvijo, da noben upravičen občan ne sme iz občinskih posestev dobivati več vžitka, nego je potrebeu za njegovo hišo in ujegova posestva, kolikor ne bi posebni pravni naslovi utemeljevali kako izjemo. Ako in kolikor ne bi morda ob- stojala ta neizpodbijana navada, gre starešinstvu, da uredi uživanje občin- skega posestva z ozirom na omenjeno omejitev. Toliko v slučaju, navedenem v pr- vem, kolikor tudi vdrugem odstavku tega paragrafa, se sestavi poseben praviluik, ki bode obsegal vsa pravila, zadevajoča uživanje občiuskih posestev. V slucaju navedenem v prvem odstavku tega pa- ragrafa se bodo morala ustanoviti pra- vila deležbe užitkov po neizpodbijani navadi. V pravilniku o deležbi užitkov ob- činskih posestev se bode mogel sprejeti v slucaju, da ne bi obstojala neizpod- bijana navada glede deležbe, pogoj, da bode deležba odvisna od plačila letnega prispevka ali namesto tega ali pa razven istega od vplačila jedenkratne prikupnine. Kar še užitkov iz občinskega po- sestva preostane potem, ko je vsak prejel, kar mu je po zakonu pritikalo, gre v občinsko blagajnico. Starešinstveni sklepi, zadevajoči pravilnike o deležbi užitkov občinskih posestev, potrebujejo odobritve dežel- nega odbora. § 73. Občinsko upravno leto se ujema z državnim. § 74. Da se doseže v posameznih občinah praviluo gospodarsko poslovanje, treba je pravilno sestaviti: a) iuventarje, l>) letne proračune in c) letne računske sklepe. (Dalje pride.) Nekoliko odgovora slepilcem ljudstva. Odkar so zadnje deželnozborske i volitye prekrižale račane znanih hlepil- I cev in Spekulantov, prinaša „Soča" po ' vsakem zasedanja deželnega zbora dolge članke o delovanju naših deželnih po- slancev in deželnih odbornikov. V teh dolgih klobasah poudarja, da so krivi vseh neuspehov „klerikalni poslanci" in t da bi bilo vb6 drugaöe, ko bi bito 1900 , voljenih 10 „naprednjakov". ' Neresnice te trditve ni treba nam dokazovati, ker jo dokaznjeta aama dr. Tarn» in A. Gabržček. I Prri je gororil na shodo v Dolenji I Vrtojbi pred deželnozborakimi volitvami tako-le: „Politični položaj t deželi je ' označen po razmerju, ki vlada v dežel- nem zboru, to je, da je 10 poslancev slovonske narodnosti proti 11 poalancem laäke narodnosti brez vsake velja- ve in m o 6 i in da ltalijani v njej absolntno goapodarijo. Poilancislovenske narodno- sti so poatavljeni nastran in ne amejo dragega zahtevati nego miloščino občinam in okrajem. Šele takrat, ko bi imeli 12 glasov v deželnem zbora, bi bilo mogoče skrbeli za povzdig gospodaratva v deželi." L1STEK. 0b Hublju. Povest. Spisal J a n k o Ü r a t i n a. (Dalje.) Riöl je kimal, sem pa tje kaj za- godrnjal, a videlo se je, da ne bi se rad za- meril, a da se tudi ne strinja. Nadzornik je bil prenadut Človek, da bi mogel pre- naäati to zavest: ti in pa tam doli de- lavec sta ednaka. Poslovil se je kmalu in tudi to- ˇarnarjevo dražino je kmalu objel pri- jeten spanec. Zunaj je klical <3uk, veter je pihljal •n äuätel ob Žuboreči vodi, a Fani je prekrižala roke na prsih in srce njeno Je molilo k Bogu za srečo — ne zase "^ ne, le zanj, ki jo je Ijnbil. — Cuvaj ga, Bog sveti, čuvaj! in trudna glavica je omahnila zaspano na raehko zglavje, ' IX. Fani je hodila drugi dan po vrtu pred tovarno. Neko prijetno razpoloženje ji je navdajalo duäo, tako veselo ji je bilo pri Brcu. — Rad me ima, — rad — ta misel je dekletu zadostovala za sedaj, dalje se ni vprašala in tudi če bi se bila: pri- hodnost ni bila zanjo temna. Dobro je vedela, da se papa ne bo protivil, mama tudi ne in Danilo je bil, kakor je ona spoznala, skozi in skozi poäten človek. Morda je bila njegova zunanjost malo raBkava, neprijetna, ni znal dvoriti in de- lati poklonov, pri katerih se nič ne misli, a srce njegovo je bilo čisto, značaj njegov odkrit. Vrtgala je ta pa tam kako cvetko in si jo zataknila v lase. Sedla je potem na klopico ob Hublju in gledala v dr- ' večo Be vodo, ki je butala od skal doli po strugi. Sedela je tako zamišljena, da ni niti opazila, kako se jej je približal gospod Riči. — Klan jam se gospica, in So cela vrsta dragih takih besed je zadonelo de- kleta na uho. Ričl je danes imel novo, po mo- dernem krojn urejeno obleko, kričečo brezokusno kravato in visok ovratnik, kakor oni student, ki je bil zapestnice nataknil za vrat, ker ni bilo več ovrat- nikov tega kroja na prodaj. In začel je zopet govoriti o svoji osamelosti, o sreči, ki jo uživata dva, in slednjič je prišel do odloöilnega trenatka. — Gospica, dražestna, Vi ste me oöarali, Vi ste si osvojili moje srce — ali smem upati na Vaäo roko? In zdrknil je na tla pred njo, kakor navdušen igralec. — Vstanite, kaj delate, blade si bo- dete poraazali, dejala je Fani porogljivo. — Gospica, Vi ste trdosrčni; samo eno besedico mi recite, recite: ja. — Ne, odgovorila je odločno in se obrnila v stran. Ričl je vstal, potrt in osramočen. — Kaj? Seveda, drugi Vara hodi po glavi! Mislite, da sem jaz slep? A nadejam se, da gospod papa ne bode tako neumen, da bi Sel temu človeka na limanice. — Vi, prosim, da govorite malo dostojnejše 1 In ironičen pogled je zadel ubogega nadzornika, ki je kar pihal od jeze. — Maščuj se, maäcuj, kriöalo je vse v njem, sedaj je konec vsega, ti ne pro- dereš veö na povräje. Ne, ne bodeä ga imela, ne bodeš. Vse je kipelo v njem, lica so mu bila temno-rdeča. (Dalje pride,) A. GabršČek pa je rekel na iaup- nem shodu v Go'rici 8. marca 1. 1900 me (I drugim: „Slovencev nas je dye tre- tjini, a poslancev iinaino v deželnem zboro le 10, dočim jib imajo Italijani 11. Torej so oni gospodarji, mi smo jim i z r o Č e n i skoroda v m i I o at in n em i 1 os t.M V enakem smialu je pisala pred volitvami tudi „Soča". Tako n. pr. čita- mo nekje v „SoČi": „Italijani so fidini krivi,. da Slovenci ne mo re mo doseči ničesar, ker imajo v deželnem zbora veči- n o in ho prav odločno proti vsaki slo- venaki zahtevi." Tako so. možakarji govorili in pi- sali pred deželnozborskimi volitvami in vsak poznavalec naäih razmer jim morn pritrditi, da ao govorili resntco. PriSle so nove deželnozborske vo- j lilve, ki pa niso razmerja med sloven- skimi in laäkimi glasovi v deželnem zboru in odboru prav nic" premenile, kajti v deželnem zborn je tudi zdaj 10 Sloven- cev in 11 Lahov, v deželnem odboru pa sta 2 Slovenca in 3 Labi. Vzrok seda- njib slovenskih neuspehov je torej prav tisti, kateri sta navajala dr. Tuma in A. Gabraček pred volitvami, namreč laäka večina v deželnem zboru in odboru. Tega vzroka pa „Soča" zdaj ne priznava veö. Odkar je pri zadnjih vo- litvah pogorela a svojimi kandidati, ne piše vec", da bo edini Labi vzrok, da ničesar ne dosežemo ; tudi Tumovih in Gabračekovih beaedi bo noče veö apomi- njati, da so Labi v deželnem zboru ab- solulni gospodarji. Zdaj trdi „Soča" brez vsakega znaka sramežljivosti, da so „kle- rikalni" poslanci krivi vseh neuspehov, zdaj slepi svoje čitatelje s trditvijo, da bi bilo vse drugaöe, ko bi bilo pri zad- njih volitvah voljenih 10 „naprednjakov". Če ni to beganje Ijudstva in goli humbug, kaj pa je? • * * Naäa pozicija v deželni hiši se brez dvojbe zboljäa le tedaj, ko bi pri- borimo večino v deželnera zboru. V se- danjib razmerah je edini lek za laäko objestnost obstrukcija, ali pa obetinenca, Prvo je dr. Tumi priporočal ie pred leti župriik J. A Tuma mu je odgovoril, da on ni za obstrukcijo, ker bi mu deželni glavar vzel besedo ie po jednostavnem opominjanju. Ostane torej le äe absti- nenca. Ta pa se da konsekventno izvesti, ako ni med slovenskimi poslanci ne- stalnih petelinov ä la dr. Tuma, ki je 1. 1897 abatineneo predlagal in vprizoril, a kmalu zopet v deželni zbor silil, čeprav niso bili slovenski poslanci Se ničesar dosegii. Zalo pa se popolnoma strinjamo a „Sočo", ki ie zdaj pozivlja volilce, naj pri pribodnjib volitvah vole celo dese- torico poslaneev, ki bo enega duha, enega area, in ki bo znala nam izbojevati zmago nad laäko oholoatjo. Skoz „Sočine" članke se vije kol rdeča nit tudi nesramno obrekovanje, da so „klerikalni" poslanci le osebni kori- stolovci, pri katerih bo stopili v ospredje le osebni interest in svitle kronice. Ker se je to obrekovanje že toliko krat ponavljalo, hočemo tudi to historijo o „svitlih kronicahu nekoliko razjasniti. Dokler je upala „Soča", da spravi Bvoje pfistaäe v deželni odbor, je pri- puročala povišanje place deželnih od- bornikov in med drugim pisala, da niso dež. odborniki nikjer tako slabo plačani kakor na Goriäkem. Zahtevala je tudi zboljäanje plač ^eželnih uradnikov. Place so se res zviäale in tudi Tuma je gla- soval za dotični predlog. Mesti bIov. de- želnih odbornikov sta si bila dva aspi ranta ie davno pred volitvami med seboj razdelila. Eden teh je prišei že pred mno- gimi leti k nam a Kranjskega, drugega pa sta pred volitvami povabila na Go- ričko dr. Tuma in A. Gabršček ter mu med drugim obljubila tudi deželno od- borniätvo. Bilo je torej vse lepo urejeno: place so bile poviäane, odborniätva od- dana. Manjkala je äe neka malenkost, namreč zmaga pri deželnozborskih vo- litvah. A sreca ni bila mila „Sočinim" priporočencem in po večini so zmagali kandidati druSlva „Sloge". Ta izid de- želnih volilev je prekrizal „Soöi" vse lepe načrte in v deželni odbor ni priäel niti dr. Tuma, o kterem je „Soča" pred volitvami prerokovala, da bo Se deželni odbornik, ko ne bo o njegovih nasprot- nikih več sledü. Naravna poslediea dež. volitev je bila ta, da so bili voljeni v deželni od- bor možje, katere je doloöila večina slo- venskih poslancev. Da imajo prav ti od- borniki place, katere je deželni zbor z enoglasnim sklepom določil, ni morda vsem prav, a rec se za zdaj ne da pre- narediti. Treba je male« pr>trpljenja. Iz te kratke hintorije o „svitlih kro- nicah" se razvidi, da izvira vse „Sočino" kvasanje o „klerikalnih prodanoih", „osebnih koristolovcih", „mofceh svitlih kronic" ild. iz gole zavisti Ijndij, kateri in se äe vedno sline cede po zgnbljenih „svitlih kronicah " Hazumnikom dovolj 1 Politični pregled. Državul zbor. Danes se je seäel torej zopet naä državni zbor. Dr. Körberja, katerega so hotel! Čehi po vsi Bili vreöi in so ga tudi vrgli, ni več na čelu vlade. Na njegovo me8to je priäel baron Gautsch. Nastane torej vpraäanje, da li pomeni sprememba v osebi načelnika naäe vlade tudi spre- membo vladnega sistema? Glede odgovora na to vprašanje niso naäi politiki jedini. Piäe in govori se sicer to in ono, ali kar se je o tem v leh dneh piaalo, bila so zgolj ugibanja, ker ni baron Gautsch še nobenemu razkril svojih načrtov. Povabil je k sebi sicer voditelje različnih, ali re- cimo vseh parlamentarnih strank, raz- govarjal se je z njimi, ali kakor se zdi, bili niso vsi ti pogovori nič drugega nego informaeije. Danes pa bode novi mini- sterski predsednik v poslanski zbornici razvil program in po njem se bo dalo soditi, kako in na kak način namerava baron Gautsch voditi naäo državno la- dijo, nahajajočo se sedaj na razburkanem morju straßti v veliki nevarnosti. Po vsem, ker je bilo v zadnjih dneh čitati v glasilih različnih strank, dalo bi se üklepati, da bodo prve seje sedanjega za- 8edanja in mogoče tudi da bode celo to zasedanje, ki bode trajalo do Vel. noči, äe precej mirno in da se bodo v njem resile tudi nekatere najvažnejše zadeve. „Agramer Tagblatt" je prinesel raz- govor z nekim jugoslovanskim poslancem iz Dalmacile, ki je izjavil, da Jugoslovani ne bodo delali Mladočehom ovir, ako hočejo opustiti obstrukcijo Jugoslovani storijo to z ozirom na nujne gospodarsko potrebe, ki zahtevajo delavnosl državnega zbora. S tem pa äe ni rečeno, da mislijo Jugoslovani naprain tej ali kateri drngi neinški vladi opusliti opozieijsko slaliäco. Baron Handel Imenovan namestnlkom v Llnou. Dosedanji namestnik v Dalmaciji, Erazem baron Il.inde), jo na lastno proä- njo vsled imenovanja ministra grofa By- landt-Hheidta minislrom notranjih stvari, pmneäcen kakor namestnik v Line. Vo- dileljem narnestniälva v Zadru je imeno- van dvorni svetnik iatega namestniätva Nikolaj Nardelli, kateremu je istočasno podeljen naslov in znaöaj namestniäkega podpredsednika. Tryovinftka pogodbaz Nemčljo. Pogajanja glede trgovinske pogodbe z Nemöijo so dovräena. Iz ßerolina po- roöajo, da so bile v petek meritorično zaključene konforence za sklep nove tr- govinske pogodbe med Nemčijo in Av- strijo. Na pogajanjih je priälo do popol- nega soglasja na obeh straneh. Pogodba se smatra kakor sklenjeno, treba je le äe t'ormelnih zaključkov dotičnih mini- sterstev. Volllno fllbanje na Ogrskem. Volilno gibanje na Ogrskem razvija se vsak dan zivahnejäe v znamenju ka- menovanja in krvavih pretepov. Kakor stoje stvari danes, se ne bode prav dobro godilo liberalcem. Opozicija je ljudstvo lako razburila, da je postalo naravnost l besno. Ni ga volilnega shoda, ha katerern ! ne bi bilo več Ijudi nevarno ranjenih Povsod mora vmes poseöi vojaätvo. Avttrlja In Italljn. Premeäöenje nekuterih vojaäkih od- delkov iz Galicije in drugod na južno stran naäo države, posobno pa na Pri- morsko in na Tirolsko, dalo je povod, da so listi pisali o napetih razmerah med Avstrijo in Italijo. Pisali so o tem avstrijski in italijanski listi, a pisali so tudi o tem francoski listi in nemäki. Vsled tega se je zdelo potrebno dunaj- 8kemu oficijoznemu listu „Fremdenblattkl, da tudi on, kot glasilo minislerslva zu- nanjib zadev, izpregovori svojo besedo. „Fremdenblatt" piäo torej, da so vhh časnikarska poročila o napelih razmerah med Avstrijo in Italijo popolnoma iz- mišljena tor zatrjuje, da so razmere med naäo državo in Italijo popolnoma neka- Ijene in najboljäe. Premeäcenja nekaterih vojaäkih oddelkov iz Galicije v druge kraje ne pornenjajo po trditvah iineno- vanega lista nič drugega, nego to, da so ti oddelki zopet vrnejo v obsežje svojih armadnih korov, iz katerih so bili pred nekaj leti izločeni ter odposlani v Gali- cijo, ker niao bile takrat razmere med Avstrijo in Husijo najboljäe, a so se zad- nji c"as popolnoma zboljäale. Italijanski listi, seveda olicijozni, pozdravljajo z ve- seljein tako izjavo glasila avstrijskega mi- nistra za zunanjo zadeve ter so tudi oni mnenja, da so odnoäaji med Avstrijo in Italijo v vsakem oziru prijateljski. Tako torej olicijozni listi. Seveda se zalrdilom takih listov ne smo mnogo verjoti, kor taki listi navadno resnice no piäejo, am- pak piäojo vedno lo tako, kakor jim kaže. Veetl o avstrijski okupacljl na Baikanu. „Narodna Obrana" in po njej du- najski listi piäejo: „Glas Srbstva" javlja iz Mitrovice na Kosovem, da avstrijski agentje razäirjajo med tamoänje ljudstvo vesti, da bo avstrijska vojska ˇ kratkem okupirala Staro Srbija in Macedonijo. Avstrijski konzuli podknpujejo albanske vodje ter obljubajejo veliko pomoč tudi Srbom, ako bodo podpirali Avetrijo. Poleg drugega obljubujejo avstrijski konzuli Srbom, da bodo njihovi otroci brez- plaßno hodili v äole v avstro - ogrski monarhiji; ko kak dijak dovräi gimnazijo, bo lahko sei na katerokoli vseičiliače v Evropi, razun v Rnsijo, z mesečno pod- poro 200 krön. Isti list javlja iz Skadra, da tamoänji turäki guverner dolži ka- toliäke duhovnike v Albaniji, ki stoje pod protektoratom Avstro - Ogrske, da po- zivljajo Albance, naj se otresejo turäkega jarma. — Zveza med Avstrijo In Bolgarsko? „Večernje Novosti" pravijo, da je med Avstrijo in Bolgarijo z odobrenjem Angleäke sklenjena pogodba, po kateri bi fie v slučaju komplikacije na Balkanu Bolgarska z delom Macedonije proglasila za nevtralno zono in bi b tem bile iz- ključene zahteve Srbije. (?) Rouvleru poverjena sestava franco&kega mlnlöterstva. Predsednik Loubet je naprosil Rou- viera, naj sestavi nov kabinet. Rouvier je odvrnil, da se hoče poprej posvelo- vati 8 svojimi prijatelji ter čim prej ob- javiti presedniku svoj odlok. Ruskl državnl proračun za leto 1905. Rueki državni proračun za leto 1905 znaäa : na rednih dohodkih 1977 0+5.018 rubljev, na izrednih do- hodkih 17.388.li38 rubljev. Redni stroäki znüänjo 1 910,065 570 rubljev, izredni stro^ki pa 78,568.685 rubljev. Krvavl dogodki v Petrogradu. V nedeljo priälo je med ätrajku- jočimi dolavei, katerih je več tisoč, in med vojaätvom do spopada, ki je končal s prelivanjem krvi. Krvavi izgredi so se vr^ili na raznih delih mesla. Dolavei ho- teli so namreč po vsi siü priti pred carjevo zirnsko palačo, da bi tarn po- sebna deputaeija izročila carju spomenico, v kateri se bile naštete zahteve delavcev. Ker ni hotola oblast tega dovoliti. priälo je do spopadov in tu je bilo ubilih več OHoh. Po uradnih ruskih poročilih bilo je pri teh spopadih ubitih 76 oseb in 283 ranjenih Med ubitimi je tudi jeden okrajni nadzornik, jeden njegov poboönik, jeden redar in jeden orožnik. Tržaaki židovski list ^Piccolo" je pa včeraj o teh ža- lostnih dogodkih tako nesramno lagal, jih lako pretiraval, da se mora vsakemu studiti. Po tem listu bi jih bilo ubitih nad 3000 oseb, a ranjenih nad 7000. Če- ravno je v svojih brzojavkah iz Rima, iz Pariza in iz Londona sam priznaval, da je v omenjenih mestih le malo znano o izidu izgredov, ker je bilo najbrže ruskim brzojavnim uradom prepovedano o njih poäiljati v svet brzojavna poro- čila, je izgrede židovski list „Piccolo" na dolgo in äiroko ter jako podrobno opiaal, in sicer doäel mu je ta opis, kakor sam pravi, z nemäko-ruske meje, torej poro- čevalec „Piccolov" opazoval je dogodke, ki so se vräili v Petrogradu na nemäko- ruski meji ter od tarn videl vse, kar se je v Petrogradu dogajalo vsake pol ure. To je pač vrhunec žulovskega ävindla. In vendar so ljudje, ki slepo verujejo temu, kar piäe ta list. Dogodki v Petrogradu so res žaloatni. Rusija potrebuje reform na svobodnejäi podlagi. Ni pa sedaj, ko bije Rusija težki boj na Skranjem Vstoku, čas, v katerem naj bi se izvršila uotranja preosnova države. Oni, ki spravljajo v J tem času na dan taka vpraäanja, niso gotovo ruski rodoljubi in prijatelji Rusije, ttn:pak ho njeni najhujäi sovra^niki. Taki ljudje so ali popolnoma zaulepljeni ali pa so podkupljeni, in skoro gotovo j», da imajo vmes svoje roke ludi židje in najhujäi sovražniki Rusije. Več' tisoč Ijudi broječa množica se je podala opoludne k zimski palacii. Priälo je do spopadov s četami, ki so hotele zdrževati množico. Bilo je 150 (?) mrtvih in mnogo ranjen h. V moslnom oddelku Vasiljevski-Ostrov so bili potrgani brzo javi, delavci so napravili barikade ter so ne oborožili s sabljami in drugim orodjem. Ob 8. in pol je priälo do spopada na Nevskem prospeklu. 30 oseb je bilo ubilih, mnogo pa ranjenih. V mestnem dein Vasiljevski-Oslrov se jo opoludno zbralo mnogo delavcev. Številno vojaätvo, izlasti kozaki in ulanci so zasedli eeste in mo- stove. Potem ko so delavei svoje tovaride po7vali, naj se podajo k zimski palači, je älo več tisoč delavcev k Nikolajovomti mostu, kjer so jih vsprejeli kozaki in ulanci. Dalavci so pozivali kozake, naj na streljajo nanje, nakar so nekatftri vojaki položili puäke. Vojaätvo je porinilo ntino- žico nazaj. pri čemer je bilo nekaj oseb ubitih in ranjenih. Na potu k zimski pa- lači so kozaki in ulanci ponovno z orožjem zapodili delavce nazaj. Na Suvarovem trgu pri Trojickijevem mostu so čete trikrat na delavce vstrelile, vsled Cesar je bilo nekoliko oseb ranjenih. Ob 2. uri popoludne so čete pred zirnsko palačo dvakrat ustrelile in sicer prvič v smeri k zimski palači, v drugič v smeri proti Nevskemu prospektu. Z oken Vasiljevskega Ostrova so metali pro- glase. En delavec je imel govor. Na Schlusselburžki cesti so delavci prosili kozake, naj jih vedejo k carju, na to se je množica začela pornikali dalje, nakar so pa vojaki vslrelili. Množica se je nato umaknila, a pričela kmalo zopet pro- dirati, nakar je priälo do spopada, o ka- terem je bilo že sporoceno. Svečenik Gapon jo s križem v roki korakal na čelu mtiožice, ki je priäla od Putilova. Poleg njega je äel kmet z razstreljeno podobo carjevo. Gapon je bil ranjen. Med ranjenimi so tudi ženske in otroci. Vest, da je bil aretovan Gapon, ni res- nična. Množica je v mestnem delu Va- siljevaki Ostrov nastavila ovire iz žic. Oddelek dolavcev seje vrnil Razburjenoat množice proti častnikom naraača. Čast- nikom je množica trgala epavlete z ram ter jim klicala : Morilci. Trg pred ziinako palačo je izpraznjen. Proti večeru se je množica iz srediäca mesta razäla. V Va- siljevskern Ostrovu so okolu 4. ure čete trikrat slreljale na zabarikadirane de- lavce, vzlic temu se množica ni raz- kropila. Na Nevskem Prospektu se je ve- lika množica zbrala na cesti ler skuäala konjeniätvu zapreti cesto z raznimi pred- meti. — Rusko-japonska vojska. Dopisnik „Daily Exprossa" je po- slal svojemu listu brzojavno poročilo o svoiem razgovoru z generalorn Stesljem v Nagazaki. Steslja so v Nagazaki hIo- vesno sprejeli. Pri sprejemu so bili na- vzoči viäji uradniki in mnogo civilnih dostojanstvenikov. Ko je general zapustil ladjo, se je v prosrčnih besedah poslovil od ruskih ujetnikov. Napram dopisniku ho je Steselj izrazil : Prijazni Bprejem, ki so mi ga priredili Japonci, me je silno ganil. Predno osebno ne poročam carju o zadnjih dogodkih v Port Arturju, ne morem svojernu zadnjemu poročilu ničesar dostaviti. Armada me seveda do konca vojne ne bo več videla, zakaj vsi častniki, ki so oddali svojo častno besedo, so se zavezali, da ne bodo v lej vojni veČ delovali proti interesom Japonske. PoveljujoČi častniki so veči- noma ostali pri svojem rnoätvu. Vaak mesec obrambe v Port Arturju se väteje pri upokojenju za eno leto. To je bil famo postranski vzrok za dolgotrajno obrambo. Glavni moliv je bil v prvi vrsti nvestoba vladarju, v drugi vrsti pa nada na osvoboditev. Do oktobra smo res upali na baltiäko brodovje, potem pa smo uvideli, da nimamo od njega ničesar pričakovati. Da se je kapitulacija izvräila prav na novega leta dan, je saiuo nuklučje. Kapitulacija se ni mogla več odložiti, čim sta padla 203melrski grič in Erlungäan. Uničujoč ogenj iz japon- skih enajslpalčnih topov, sploäna pobitost vsled smrti generala Kondratenka in vedno bolj se razširjajoča bolezen skorbut, vse to je äe pospeäilo kapitu- lacijo. Vojni svet je soglasno sklenil ka- P;tulacijo in ni resnično, da bi jaz za- stopal nasprotno mnenje. Japonci so bili izredno vljudni zmagovalci, Nogi pa je bil med njimi pravi vitez. Rekel Bern mu, da bi moral on na mojem meslu po japonakem običaju izvršiti samomor, nakar se je Nogi veselo smejal. * * „Daily Tele^raphu" sa hrzojavlja iz Suela: Heda v pokrajini liambeng je vsled vojnih operanj izredno velika. Kusi so požgali mnogo hiüi. Korejci so do zadnjega uioža zapuslili mesto, odkar ho je zaaetlli Japonci in se v njem utrdili. Huai in Japonci bo žo čisto blizu ilru^ drugega in aodi se, da ae mora vsak treuutek vneti krvavi boj. Kusi ho zgra- dili preko reko Tjumen pontoriHki most, in dobivajo skoro vnak dan novih vojov na potnoč. + * „Kölnische Zeitung" javlja iz Pe- trograda: Tretje brodovjo, Cigar po- veljnikom jo bil imonovan podadmiral Nebogntov, tvorijo oklopnice „Imperator Nikolaj", „Generaladmiral Apraksin", ,,Ad- miral Senjuvin'1, „Admiral Ušakov", oklop- na križarka „Vladimir Monomah" in 6 do 10 torpedovk. Na krovu teh ladij so dela noč in dan, največ paznoali pa so poHveča artileriji. Na vseh ladjuh so na hajajo aparati za brezžični brzojav. Za- trjaje se, da ladjovjo na vsak način od pluje koncem toga meseca na Daljni Vutok. — * * ¦ List „Morning Post" poroča iz Šan- gaja od 20. t. m.: General Steselj je iz- javil, da bi se zamoglo Port Artur, ko se ja izvršila kapitulacija, braniti k večemu Se pet dni. Kusi niao imeli dovolj topov, da bi odbijali napade. Za vsak veči top jim je Orttalo le še pet granat. Granate, ki so jib našli Japonci, so bile le za to- pove malega kalibra. Ob odbijanju po- sameznih japonskih napadoT je bilo iz- Htreljcnih nad milijon patron. Tudi konj ni bilo dovolj za transport topov. ¦ ¦ * l)ne 21. t. m. prišlo je med pred- stražami do spopada. Dne 12. t. m. so Japonci bombardirali grič Novgorod, vas Jalungšan, gric Putilov in vasi Šahopu in Udalong. Rursko topničarBlvo pa je Mtreljalo na Japonce, nahajajoče se južno od Vanganca. Buski vojaki so se nave- ličali brezdelnosti in si žele boja. Domače in razne novice. Ilmrl je t svoji laatni hiši v ulici Orzoni mons. Alojzij P a v i a s i c h, apo- Btolski protonotarij ter odlikovan z re- dom železne krone. Pokojnik je bil svo- ječasno deželni äolski nadzornik. Rodil se je v Makarski v Dalmaciji dne 21. janija 1823. Rodom bil je sicer Hrvat, a po mišljenju je bil ltalijan. Pogreb vršil se je včeraj. Pokojnikovo truplo prepe- 'jali so v Makarsko. Premeščen je g. Fr. Stermol e, c kr. višji poätni kontrolor, iz Gorice v Trst. Govori se, da je bil temu premeä- čmiju jedini povod ta, da se je napravil prostor nekemu zagrizenemu Nemcn, za katerega pa ne marajo ne stranke, pa tudi tukajšnji poštni uradniki ne, kor je vsled svoje arogantnosli pri vseh jako nepriljubljen. IllieiiGVAiije. — Vinorejski komisar g. Alojzij Š t r e k e 1 j je imenovan za vi- "orejskega pristava za Dalmacijo. Imeiiovanje. — Minister za polje- delatvo je zdravnika v bolniänici na I)u- naju gOBp. dr. Umila Papeža imenoval fudniäkim zdravnikom v Idriji. Tvorniftkim zdravnikom v Pod- Rori je imenovan g. dr. Thoma. Preč. g. kanouik Fr. Čelmlar, bivši mnogoletni žopnik-dekan na Opči- nah, je dne 21. t. m. v Zatičini, kjer je iivel v pokoju, nmrl. Pokojnik je bil vöikdar zvest sin svojega naroda. Blag ^a spomin! Protesti proti novemu občlaske- fHii redu. — Iz Volč nam poročajo, da JR tamoänje stareäinatvo v svoji seji dne 19. t. m. sklenilo protest proti novemu °bčinskemu redu ter naložilo žapanstvu, ^a ga nemudoma odpošlje visoki vladi s Prošnjo, naj bi no predložila novega ob- öinskega reda v Najvišje potrjenje. V islem smislu postopalo je tudi ^Hreainstvo občine Prvačina v svojiseji, ki je bila dne 30. decembra m. 1. Starežinstvo občine Rihemberg je v.svoji seji dne 15. t. m. istotako skle- JJ.1'0 BoglaBni protest proti novemu ob- C|nskemu redu. Tudi iz Škrbine nam pišejo, da je l&QioŠnje Btarešinstvo sklenilo protest Proti novemu občinskemu redu in sicer v 8voji seji dne 23. t. m. . Družba sv. Dlohorja. — Bliža se aa, ko bo treba odposlati udnino za ružbo ay. Mohorja v Celovec. Prosimo .*o dosedanje ude, naj zvesti ostanejo r* n»j poakrbijo, da äe drugi pristopijo. 0 priporočamo prav toplo. —- Udnina *öaäa 2 K na leto. — V Gorici se ud- t'n» plaöuje pri g. Jožefu Čigonu, cer- *v«niku stolne cerkve. ^ *'ene mesa v mestui inesnici. ^ene meaa y meatni mesnici, ki se je otvorila v nedHjn iik Hibjem trgu, ho sledeue in sicer: Mono prve vrste in ni- cer sprediiji deli po 1 K 28 v, zadnji deli po 1 K 44 v; iiiomo drugo vrate spred- nji deli po 1 K 20 v, zadnji deli po 1 30 v. V nedeljo, ko se je ta mesnica odprltt, bilo je vso polno ljudi, ki ho meso kupovali. Deželna noriftnica. — Doždni od- bor povoril je v zadnji svoji seji gradbo dežolne noriänice stavbinskemu mojslrn Perkotu iz Ločnik». Koiiji so He splaslli. Včoraj popoludne okolu 4. ure splašili so se konji, ki so pripeljali vipavsko požto, v ulici Droossi. Kakor bosni dirjali so proti trgu sv. Antona, ker so imeli po- polnoma proste vajeti. Postiljon stopil je narnreč z voza, da bi zapodil nekaj otrok, ki so Hodoli od zadej na vozu. V tern hipn so so konji splažili. Zgodila bi se bila prav lahko velika nesreča, da ni ustavil konj gosp. Karol Glessig. V poäl- nem vozu sedol je gosp. Anton Bolko, ki je prestal mnogo strahu. Nadtopnlrar tukajSnjcga topn. polka Iv. Meze, ki je bil lanskega leta v Kräkem z divizijskim polkom ätv 8 pri vajah in je rešil dne 13. avgusta Kiletno deklico Joželo Deržanič iz Vidma iz Save, je bil za to odlikovan s srebrnim križcem za zasluge. Sedaj mu je namestnija v Gradcu pripoznala 50 K rešilne talije. Pcvsko in braluo društva „Lira" v Komnu bode irnelo svoj letni občni zbor na nedeljo dne 29. januvarja 1905 ob 3. uri popoludne v društvenih pro- storih. O d b o r. Obfni zbor kolesarskega dru- ätva ,.4iorlcatt bode v četrtek dne 26. t. m. ob 8.72 ui-i zvečer v druätvenih prostonh gostllne „Kikeriki", Nunska ulica. K obilni ndeležbi vabi odbor. Ziina. — Danes zjatraj imeli smo v Gorici 7 stop. C. mraza. Mraz je to- liko bolj občutljiv, ker piha mrzel veter. Skandal avstrljske vlade v Trstu. — „Slovenec" piäe: Iz pozitivnega in povsem zanesljivega vira vemo, da ima „Piccolo" od avstrijske vlade vsakoleto 18.0 00goldinarjev p o d p o r e. < iganska osveta. — V Barbani v lstri so naäli ciganko Kalarino Hudorovič in njenega lOletnega sina umorjena. Brez- dvomno se je izvräilo maäcevanje med cigani samimi. Nov Peronijev oratorij. — Prvo izvajanje novega PeroBijevega oratorija „Dies istoa je bil velik dogodek za Rim. Osem tisoČ ljudij je izvajanju oratorija v cerkvi Santa Maria sopra Minorva prisostvovalo, med njimi mnogo kardi- nalov, diplomatični zbor, najviäji krogi rimskib plemenitaäev, vsi prijatelji glasbe in tudi mnogi glasbeni kritiki iz cele Italije. Laäka kritika hvali velikansko zmožnost in moč skladateljevo in trdi, da se Perosi v svojem najnovejšem delu vedno bolj približuje izrazovitosti!in'mo- gočnosti Wagnerjevega orkestra. V glavni baritovski ulogi je pevec Kaschrnann pokazal svoje veliko muzikalno znanje. Perosi je osebno vodil oratorji in do- segel velikanski vtjpeh. Ferjjalnl te^aj za srednješolske proiesorje se ustanovi vsled naredbe naučnega ministrstva pri vseh vseuči- liščih, za letos v Gradcu, v Lvovu in na češkem vseučilišču v Pragi. Vsled velikih sneznib zamctov na Tirolskem niso mogli v sredo oditi vlaki proti Üunaju. Zameti so po nekod po 2 melra visoki. Volkovi v Bosui. — V sarajevski okolici Be pojavljajo zadnji čaa volkovi v celih tolpah, prihajajo do človeških bivališč ter kradejo iz slabo zapirajočih se hlevov živino. Posameznim kmetom so odneBÜ že 20 do 25 glav drobnice. Okrajni urad v Sarajevem je razdelil 16 pušk med vaäke stareäine, da preganjajo predrzne tatove. PrestolonaBlednik Uiidolf pri Slovakili. — Olomuški „Pozor" poroča iz Vlaäke Dubove : „V mnogih slovaäkih krajih na Ogerskern je razširjeno prazno- verje, da prestolonaslednik Rudolf ni umrl, temuč potuje pod izmišljenim imenom po svetu. To bajko je porabil nedavno neki slepar. Priäel je h kmetn Gregorju mlad človek ter prosil za prenočišče. Pri skupni večerji je povedal, da je prestolonaslednik Rudolf in da potuje, da spoznava Ijudstvo. Meseca maja zasede prestol ter začne vladati avstrijske narode. Ostal je pri kmetu tri dni ter izvabil pred odhodom od kmeta novo obleko, par Čevljev in 140 gld. Obljubil je, da vrne 1400 gld. Kmet je prepozno zvedel, da je zapadel aleparju. Alküholizein med Amerlcankaml. — V zadnjih letih popije;se v Ameriki do 16% alkoholičnih pijaö več nego v prejänjih letih. V prvi vrsti so Ame- ričanke, ki so začele hudo piti alkoho- lične pijače. Posebno pijejo rade žganje ženske v Now-Vorku. Vsled tega je bila prisiljona poli(!iJH, da jo z vso strogo-itjo nastopila proti gostilničarjem in žganje- točem, pri katerib so se zbirale ženske. V raznih gostilnab so nahajajo posebni kabineli za ženske, ki hodijo pit opojne pijačo. Vjednein sarnem policijskem okraju mesta New-York je bilo lansko leto are- tiranib zaradi preobilega pitja alkoho- ličnib pijač 1052 moJ-kih in 553 žensk. Med 5508 osebami, ki so jih zaradi pijanče- vsnja zaprli v prisilno delavnico v Blnkvel Island, bilo je 2335 žensk, in družba za vzgojo otrok prevzela je v svojo oskrbo v letu 1901 655, a v letu 1902 7803 otrok, ki so bili vzeti ma- teram žganjepivkam. DruStvo „Womans Prison Association", ki ima nalogo, da poSilja mesto v zapor na deželo nnvadne pijanke, jih je v letu 1901 izkazalo 2100 in sicer takih, ki so bile zaradi pijan- čevanja kaznovane od 5—200 krat. Te številke nanašajo se samo na ženske nižjih slojev. Bogate gospe, ki so tudi pijanke, se pa ne aretirajo, ker se pre- važajo domov pijane iz gostiln v kočijah. Najstarej&ega tatu na svetu so prijeli v Now-Yorku v osebi Jurija Wal- kerja. Star je 104 leta. Walker pravi, da jo dosegel tako starost, ker je moral po ječah jako redno živeti. Vinski pridelek ˇ Franciji je letos cenjen na 6(5,016.567 hl, t. j. 30,614.231 hl več, nego lansko leto za 23,662.1598 hl preko srednjega pridelka v zadnjih 10 letih. Vpoätevaje, da je dal Alžir 6 miljonov hektolitrov in Korzika 160.000 hl, se računa skupni pridelek na 72 miljonov hektolitrov. Tega ätevila se ni še doseglo od leta 1875, razen leta 1900. — Nova vrsta krompirja. — V francoskem okrožju Vienne so delali lani obsežne poskuse z nasajevanjern neke nove vrste krompirja ; poskusi so se prav dobro obnesli. Nova vrata krompirja — solanum Gornpersoni — je pripravna po- sebno za težko mokrotno zemljo, dočim je naä navadni krompir le za debelo, suho in peäceno zemljo. Pri tem pa je novi krompir tako stanoviten proti bo- leznim in rodoviten, da se ga na hektaru pripravne zemlie pridela celo 100.000 kg. Tudi velika lanska suäa mu ni jkodovala. Naznanilo Književnost Opis Hv. Križa. Spisal Peter Medveäcek, nadučitelj. Tisk „Narodne Tiakarne" v Gorici. Gena 40 h. Tako je naslov mali broäuri, ki na 62 straneh podaje v kratkih potezah glavne zem- Ijepisne, statistične in zgodovinske po- datke glede mesta Sv. Križa na Vipav- skem. Gosp. pisatelj nam navaja ne le mesto in okolico, ampak tudi razgled. Zato mu moramo biti hvaležni, kajti zemljepisno je tu razgled mnogo 2animi- vejši kot mosto samo. Statistika nam kaže, da šteje cela mestna županija 2490 duš, ima dokaj lepih obrtij. Po- sebno zanimivo je, da dobijo Križani tudi pletarstvo. To je lep napredek in upam, da Če pride do tega, bodo tudi naši do- mačini tarn okoli vedeli to ceniti in to podpirali in posnemali. Kolikor toliko se je gosp. pisatelj dotaknil tudi jezikovne strani — seveda le malo, ker to vpra- šanje v večjem obsegu ne spada v tako broäuro. Znamenitih starin je, kakor pravi gosp. pisatelj (pag. 18), še dosti dobiti — žalibog se bodo morda kmalu izgubile, ali pa jih bo Ijudstvo poprodalo. Delavci na tem polju, zganite se ! Zgodovinski del obsega vse dobe od začetka do danes. Sicer gosp. pisatelj, kakor pravi, ni mogel dobiti zadostnih virov, a vendar nam je vkljub temu podal dokaj jasno sliko. Žalibog je ta slika precej žalostna, slika propadajoče slave in moči. Nekdaj je bil Sv. Križ močan, obzidan in utrjen. Vsi uradi so bili tarn, vaa gospoaka je imela tarn svoj sedež, danes seveda Sv. Križ ne more več posebno imponirati, četudi nosi čaatni naalov „mesto". Nočem lu širše razpravljali o tem delu. Naäe goriäko posebno pa vipavsko razumniätvo naj si broäuro sarno nabavi in čila. Maraikaj dobrega tiči notri in gospodu pisalelju, ki se je potrudil in nam tu podal koäöek naäe kulturne in politične zgovine, bodemo a tem naj- bolj pokazali svojo zahvalo. Jaz mu moram le častiUti, da se je pri svojem trudapolnem poklicu lotil Se te razpravice in jo tudi srečno izvräil. Želeti bi bilo, da bi se i drugi gg. lotili enakega dela in nam zbrali razne podatke iz vasi in krajev, v kojih službujejo ali ki so jim sploh pristoppi. _______ Janko Bratina. Lotcrijske številke. 21. januarja. Trst......34 6 68 7 29 Lino...... 8 37 6 86 3 Naznanjam slavnemu občinstvu, da se pre selim prih mesec v lastne prostore in sicer v ulico Roštelj š. 3Z tik leharne Pontoni Se toplo priporočam za obilna naročila PETER COTIČ celjar, Gosposka ulica St. \l HudovitosP 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, loöna, / 2-l(itnim jamstvom ; izborna Liitcrna M;i- gica s 26 krasnimi slikami, zelo zabav- na; 1 eloganlna zaponka najnovojši I'a- von, 1 lepa kravatna igla s ainnli-bri- lanloin, 1 prekraani koljer iz orijental- skih biserov, najmodnrnejäi nakit z:i dame s pal. zaklepom, 1 krasna usujala denarnica, 1 eleganten ustnik zasmodkc /. janterjoni, 1 garnitura iiajfiiiejdih Döble zlatih gumbov s pat. zaklepom/a srajce in zapestnike, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno toaletno ogledalo, belg. sLe- klo v zaklopnici, 20 reöi zapisalne po- trebščine in 200 {cosov raznih reči za domaöo rabo. 325 kosov z uro, kalera je sama toliko vredna, se dobi proti poštnemu povzetju za 2 gld. 10 kr. od . zaloge S. Kohaue, Krakuvo tit. 16. \ Za nepristojeno se denar vrne. Veliko \\^ pohvalnih pisem. Poziv sodišča neznanim dedicem G. kr. okraj. sodižče v Ketini (Frohnleiten) naznanja, da je dne 18. novembra 1904 gospa Frančiška Hampl vdova c. kr. guvernijalnega tajnika v Wanersdorfu št. 3, brez oporoke umrla. Ker ni temu sodišču znano, ka- tere in sploh kake osebe imajo do dedščine pravico, zato se pozivljajo vsi oni, ki bi iz kakoršnega koli pravnega vzroka imeli pravico do te dedščine, da se v teku jednega lela in sicer od 24. decembra 1904 naprej naznanijo to podpisanemu sodišču ter se kot dediči isteniu in sicer z postavnimi dokazi prijavijo. Za oskrbnika dedščine postavljen je gosp. Jos. Sernec, odvetnik v Ketini. S tem se morajo oni, ki so opra- vičeni do dedščine, pogajati. Oni del dedščine ali pa vsa, ki ne bi bil v zgoraj določeni dobi nobenemu priz- nan in bi se zanj ne oglasil noben dedič, zapade potem državi. G. hr. ohp. sodišče v Ketini (Frohnleiten) oddelek I, 24 decembra 1904 Bralno in pevsko društvo v Dobravljah bo imelo svoj pedni obtni zbor 29. t. m. ob 3. uri pop. v p r o s t o r i h g. I. J e r k i c a v Dobravljah. Vapored: 1. Predložitev račanov za leto 1904; 2. Pobiranje letnine in vpiaovanje novih udov; 3. Volitev odbora; 4. Kazni predlogi. Pripomnja: Če ob določenom času ne bo zbrano zadostno število adov, bode uro pozneje zborovanje ob vsaki adeležbi. K obilni adeležbi uljadno vabi ODBOR. odlikovana svBčarna na paro Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica Priporoča preč. d::hovsčiiii, cerkveuiin oskrb- nist vom, p. ii. Nliiviieniii obuiiiKtvu hv*mw iz pristne^a celieliK^'it vonka ki?. a K 4*90. Za priNtnost jamcint z K 2000. Sveče z:r po^r«'- '•<', zabo/. drevcisa, voščeiiez vitkeinnitMl najfinejše vratepojakonizki niii. UvniM ohiM u« oohiui • pnnvM«ft|«n Vytinwe žitne kave ^ POSKUSlTE' CT~ Vigrrt dr^owljoo. r> ^oim« 6 kv»o*«/ki 4 K 60 h tr.r>co. FT.DOMACI PRIJATELJ- Rojaki! ftupujte narodni ftolek! Ivan Schindler, Dunaj lll.i. Erdbergstrasse 12. I pošiija že veliko let clobro xiiane i stroje vnake vrnte za |»oljc vsaki nUJalVI. priiiki „Šolskefcii «loiiui". ^•ir -^t^ -^^ -^^ ^i^- -^^ -^^ -^^ -^^ -^^ "^mr Ivan Bednarik priporora svojo knjigoveznico v (Sorici ulica Vetturini št. 3. Wittmann Feliciental, p. Tu- cholka v Galiciji, spriörje, daje nje- gova soprog'a o- krevala od težke bolezni vsed rabe železnatega vma Gr. Piccoli-ja, dvornega založniha Nj. Svetosti in lev atja v Ljubljani. Pollitrska steklpnica btane 2 K in ae vna- njH naročila izvršujejo z obratno poSlo. Samo enkrat ,„.,.« naj vsakdo kupiti svoje potrebfičino pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, | In nikdar več no bode iskal drugod boljšega, i ilepšegain kakovosti primerno cenega blaga,j Fkakor se tu dobi. ' • Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jeaeiiftko in zinmko »exoiio v nedoaegljivi iseberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, člpke, ovratniki iz ftipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šlvilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Sprejema hranilne vloge katere obrostuje po 47<,% polumesečno; ne- vadignene obrestipripi- suje konec leta k glav- nioi. Rentni davek pla- čuje poBojilnioa sazna. Posojlla uduni na osebni kredit po' 6% in na vknjlžbo po BV870 „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane a glavnimi in opravil- nimi doleži. Glavni de- loži po 2CX)K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestujepo dogovoru. Uradne ure vsak dau od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.