CHICAGO, ILL«, PETEK, 27. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 27, 1943 LETNIK (VOL.) Lit SVETA KUPUJTE VOJKE BOMDEI Načrt za udar proti Japoncem OSVOJITEV BURNE PRVA ZADEVA V NAČRTU Ottawa, Kanada. — Konferenca v Quebecu je določila in izdelala načrte za ofenzivo proti Japoncem v Aziji. Podrobni načrti so seveda vojaška tajnost. Toda voditelji konference so objavili toliko, da prvi in glavni udar pride iz Indije na Burmo. Osvojitev Burme je prva potreba iz vojaških vidikov, da se odpre zopet pot v notranjost Kitajske in da bo moč v velikem obsegu zalagati Kitajsko z orožjem in vsem potrebnim za borbo. Konferenca je določila za glavnega poveljnika te ofenzive podadmirala Lorda Louisa Mountbattena, ki je eden najbolj. veščih mlajših vojaških in mornariških veščakov. Star še le komaj 43 let. Lord Mount-batten je organizator drznih1 "Commando" napadalcev, ki so ga spoznali za najbolj primernega vpditelja ofenzive proti Japoncem. Anglija je odločila, da bo so-, delovala v velikem obsegu v ofenzivi proti Japoncem. V ta namen že pošilja velike vojaške oddelke iz Afrike in dru*; gih krajev, kjer niao zda| ve* i iv. ^ GODLI SI BODO SU&ršSfe ROJAKI V BOLNIŠNICI V OSREDNJI ITALIJI Blizu mesta Arezzi so našli 50 bolnih Slovencev. — Novi italijanski komisar v Ljubljani, dr. Lomhrassa, je se hujši kot je bil zloglasni krvnik Grazzioli. — Kaj napoveduje dr. Beneš. Vesti Iz Domovine Prejeli smo izvirno vest iz domovine, da se nahajajo v bolnišnici Ospidali Riuniti, Santa Maria, Castiglion Fioren-tino blizu Arezzi, naslednji Slovenci: Črn kovic ,Jože in Marija, Gornji Potok št. 2; Dremelj Jože, Draga 3d, pošta Višnja Gora; Zakrajšek Andrej, Str-mica, Nova Vas; Praznik Ignacij, Marčidol, pošta Velika Loka; Tomšič Jože, Vrh 6, pošta Žužemberk; Leveč Ivan, Ljubljana, Florjanska 15; Štefančič Jože, Ribnica 103; Kobal Leopold, Ljubljana Novi Trg 1; Rajh Janez, Gaberje 32, pošta Brusnice; Babnik Franca, Bizovik 35, pošta Dobrunje; Os-redkar Alojzij, Pristava 7, Polhov Gradec; Strah Jože, Kom-pole 114, Dobrepolje; Bobnar •Rudolf, Vabča vas 83; Semič; Modrijan Jože, Rovto pri Logatcu; Meže Jože, Vrbljenje pri Ljubljani; Resedič Anton, Bela Cerkev; Zupet Alojz, Sko-cijan pri Novem mestu; Miklič Anton, Travnik 30 Loški potok; Volk Janez, Dolenja Vas 7, Šmarje; Jordan Anton, Rred-grad. Stari trg ob Kolpi; Bur-gar Ivan, Sustaršičeva 24, Moste pri Ljubljani; Remec Franc, Švica 31, Dobrova; Habič Vinko, Sostro 77, Dobrunje; Strah Franc, Sostro 55; Gliha Jože, Marčidol 19, Velika loka; Vesel Vencelj, Sodražica 70; Ur-bič Anton, Lipsen 9, Grahovo; Ančnik Anton, Vrh 11, Ig; Lunder Adolf, Rašica 10, Velike Lašče; Okorn Anton, Borovnica 1942; Radovič Jože, Preloka 20, Vinice; Lampel Jože, Višnja Gora; Vesel Anzelj, Zadvor 4, Devica Marija v Polju; Likar Stanko, Rožna dolina 156; Salmič Alojz, Osterc 45, Kostanjevica; Grum Mirko, Polhov Gradec 68; Simončič Janez, Vinivrh, Semič; Cerne Rudolf, Brezje 14, Semič; Zidar Jože, Čolnarji 4, Fara pri Kočevju; Ambrožič Franc, Bobna gora, Polhov gradeč; Malnar Ivan, Zamost, < pošta Brod na Kolpi; Mavrin Peter, Dolenja vas, Stari trg; Grlica Franc, Bitna vas 1, Trebalno; Kavšek' Janez, Mloščevo 7, Stična; Lipovec Jože, Sodražica 95, Anžur Franc, Ostro 7; Rogale Ivan, Vas 35, Fara pri Kočevju; Prijatelj Franc, Za-mostec 1, Sodražica; Veselic Nikola, Vrhovci 6, Adlešič; Kampel Alojz, Semič. -o- Nov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Ljubljansko časopisje prinaša dne 12. junija naslednji članek: Rim, 12. junija (AS), i- s kraljevim ukazom je imenovan za Visokega komisarja v Ljubljanski pokrajini počenči s 15. junijem nar. svetnik dr. Giuseppe Lombrassa. Ekse; Giuseppe Lombrassa j se je rodil v Pessaro 20. junija 1896 in je vpisan v stranko od leta 1921. Udeležil se je slavnih dejanj krajinskega fašizma ob strani Raffaela Riccarda. Ko je postal doktor prava, je z j uspehom stopil na pot časmikar-jstva ter je dolgo urejeval "L'-;Ora", tednik pessarskega faši-! zma in je naredil iz lista spretno propadandno in polemično glasilo. Prostovoljno se je udeležil bojev za zasedbo Vzhodne Afrike in za osvoboditev Španije, kjer je bil v boju tri-; krat ranjen in si je pridobil dve srebrni kolajni in vojni križec za vojaško zaslugo ter predlog za povišanje v višjo stopnjo zaradi vojnih zaslug. Bil je urednik lista "Lavoro Fascista'% so-trudnik "Popolo d'ltalia" in opravljal delo, ki je užival e»o-jdušno občudovanj«. Dne 31. oktobra 1939 je bil zaradi visokih lastnosti, ki jih je pokazal kot človek dela in zvestobe, imenovan za komisarja za preseljevanje. Dne 25.. februarja 1942 je bil imenovan za pod-tajnika korporacij. Zdaj se bo naša pokrajina vedno bolj razvijala. Ekscelenci Lombrassi izraža prebivalstvo nove pokrajine svoja voščila in spoštljivi pozdrav. * (Krvnik Grazzioli je bil torej premeščen še pred Mussolini jevim padcem. Njegov naslednik je — ako sploh mogoče — fašist še hujše vrste. Iz dežja pod kap. Dali je Lombrassa preživel čistko ob prihodu Badoglio-a ali ne, še nismo zvedeli. — Op. JIC). Izjava Dr. Beneša London, 18. avg. (UP). _ Edvard Beneš, predsednik Če-hoslovaške Republike je pozdravil oddelke češke armade, ki so prispele v Anglijo iz Srednjega Vzhoda, da stopijo v vrste čehoslovaške vojske na Angleškem, ter v svojem nagovoru izjavil, da se bo Italija kmalu zrušila in da je tudj Nemčija "že izgubljena in premagana". Dr. Edvard Beneš je dejal: "Vsi vodilni nemški politiki in tudi vojaki to danes že dobro vedo. Vse kar jim je danes še ostalo, je upanje, da bodo s spretnim spletkarjenjem uspeli doseči mir pod takimi pogoji, na ne bodo preveč očividno v skladu z zavezniško zahtevo brezpogojne predaje." Dr. Beneš je tudi prerokoval, da( bodo Nemci kmalt začeli umikati svoje čete iz Ukiajine, da bo to umikanje izvedeno v največjem obsegu, nakar bodo Nemci poskušali zgraditi nove bojne utrdbe na Balkanu, v Franciji in v severnih predelih Evrope. Izjavil je, da se bo Nenfžija zrušila prav kakor Italija — "nepričakovano, kar naenkrat in popolnoma." V Siciliji ujeti italijanski ujetniki, ki to priili t London, so kar gotovi, da bodo imeli godbo s seboj, ko bodo **lam t ujetnisko taborišče. Tisti t sredini ima . ~boj violino, ali pa morda kitaro. P^jim ^itaHiamki mornar. Kako je ta prišel t prišel ▼ to skupino, poročilo ne pove. 1 RUSKA OFENZIVA NA- DALJUJE; DRUGE VESTI KRI2EM — London, Anglija. — Rim-alta radiom postaj* j« objavila, da je policija ustrelila do smrti podpolkovnika Ettore Muti-ja, bivšega tajnika fašistične stranke. Vest pravi, da so sedanje oblasti odkrile velike ne-rednosti in sleparije v neki vladni ustanovi. — Washington, D. C. — Poljedelski department objavlja v svojem poročilu, da bo letoš-! nja proizvodnja puranov v deželi okrog 33,069,000, kakor kažejo poročila iz raznih delov dežele sedaj. Najvišja proiz-i vodnja puranov je bila v letu; 11940, ki je bila ZrA višja od le-; tošnje. — Washington, D. C. — Po-i ročilo o proizvodnji vojnega! orožja in razdelitve istega; kakor to določajo potrebe Lend-Lease zakona, kaže, da izmed vsakih 100 letal, da Amerika 17 letal zaveznikom. Nekaterih vrst letal več, drugih manj. — London, Anglija. — Mini-sterstvo za letalstvo, ki zbira podatke o zračnih napadih na sovražna mesta poroča, da mesto Kolin še vedno prednjači nad vsemi drugimi mesti kot največkrat bombardirano mesto na svetu. Kolin je bil dose-daj napaden iz zraka 122 krat. — Bern, Švica. — Poročila, ki so prišla preko italijanske meje omenjajo, da je bil Benito Mussolini ustreljen. Njegov nečak Vito Mussolini in bivši fašistični radio komentator Mario Apellius, pa sta bila ekse-kutirana. Ena vest pravi, da je bil Mussolini ustreljen na seji višjega fašističnega sveta, drugo poročilo pa pravi, da je bil j ustreljen ko je šel z kvirinal-skega poslopja. — London, Anglija. — Iz Moskve se poroča, da je nemški maršal Walter von Brauchitsch pred nedolgim umrl. Brau-j chitsch je baje snoval preobrat ! v Nemčiji. Imel je načrt odstraniti Hitlerja in sam prijeti za državne vajeti. Gestapo je ta njegov namen zastedila in Brauchitsch je hitro izginil. ' hitler postavil rablja himmlerja za notranjega ministra Bern, J^yica. — Imenovanje Henriki%imtniet^a po Adolfa Hitlerju za notranjega ministra nazijske Nemčije je znamenje, da je morala nemškega naroda že precej na koncu. Kaže pa tudi veliko trdovratnost nazijskih voditeljev, s katero se hočejo vzdržati na krmilu za vsako ceno. Nevtralni krogi v Švici komentirajo o tem dogodku, da je to znamenje, da Hitler opaža hladnost naroda do njega in se hoče zdaj s silo vzdržati, dokler bo šlo. Londonski tisk pa je v sredo pisal, da Hitler skuša zdaj s silo zadržati preobrat, kakoršen je prišel v Nemčiji leta 1918 in je v ta namen imenoval za notranjega ministra svojega najvišjega rablja Himmlerja, načelnika nazijske tajne policije ge-I stape. -o- gospodinjam svetujejo naj si nabavijo krompirja Washington, D. C. — Vsled obilnega letošnjega pridelka krompirja, priporoča urad za prehrano, naj si gospodinje nabavijo kolikor največ morejo krompirja in istega spravijo za zimsko dobo. Urad javlja, da bo po 1. septembru nad 50 milijonov bušljev krompirja nad normalnim pridelkom v deželi. London, Anglija. — Poročila iz Moskvi omenjajo, da ruske armade kljub nemškemu močnemu odporu nadaljujejo z ofenzivo. Severno zapadno od Harkova so Rusi osvojili nadaljnih 60 vasi in naselbin. Nemci so privedli pred Harkov kakih 12 svežih divizij, omenja poročilo ----- in izvajajo močne protinapade, a uspehe, da bi zaustavili ruske vrste, ki prodirajo stalno naprej, nimajo. Ruske Čete so napredovale do skoro 40 milj zapadno od Harkova. Rusi imajo uspehe tudi pri Izjumu in v Doneč kotlini. Nemška poročila omenjajo, da imajo Rusi številčno premoč na tleh in v zraku. Kljub visokim zgubam na ruski stranj pravi nemško poročilo, so Rusi nepopustljivi v napadanju. V političnih krogih se napoveduje, da bo še pred jesenjo v Moskvi sestanek med Rusijo, Anglijo in Združenimi državami, kateri bo določil skupne nastope glede akcij na kontinen- JEKLARNE SE BOJIJO VPOKLICA OČETOV New York, N. Y. — Jeklarske družbe, katerim že sedaj primanjkuje delavcev izražajo skrb, kaj bo, če bodo vpoklicani nekateri oženjeni, ki so zaposleni pri njihovih podjetjih. Vest govori, da bodo v oktobru vpoklicali 450 tisoč družinskih i očetov, kar se bo pri delovnih močeh zelo poznalo. itralni Evropi bolj, kakor kdo drugi. Slovanom je bil naklo-jnjen. Bodoči podtajnik Breckinridge Long, je bil preje poslanik v Italiji in nekateri vedo povedati, da je svoje čase občudoval Mussolinija. STEV. (NO.) 131 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Z Getlo: Za vero ZA ZRAČNO ZVEZO CHICA-GO-LONDON Chicago, 111. — American Airlines družba, je vložila te dni prošnjo za dovoljenje prometnih letalskih zvez med Chicago in Londonom in pozneje še za zvezo z Parizom. American Airlines je ena največjih družb, ki se bavi z letalskim prometom. To kaže, da bo po vojni letalski promet med raznimi deli sveta začel vsestransko rasti. -o- _ voznik in 11 potnikov zastrupljenih Hammond, Ind. — Voznik potniškega busa od Greyhound družbe in 11 potnikov, ki so se j vozili med Danvillom in Chicago, so prišli včeraj v tukajšno bolnišnico iskat zdravniške pomoči proti zastrupljenju. Poročilo omenja, da so potniki in voznik nekako ob pol 5. uri zju-jtraj zajutrekovali v Watseka, Illinois, kjer so použili nekaj • sendvičev in kave. Na potu so jih kmalu začeli napadati bo-jlečine. Voznik je privozil do Hammonda, kjer so se vsi po-' dali v bolnišnico. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 2 Petek, 27. avgusta 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene lift v Ameriki. Newspaper in America, Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Zxhaja vsak torek in p«i*k. Issued every Tuesday and Friday. Izdija in tiska: Published bf EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: ZA celo leto __________________44.00 For one year-------------------$4.00 Za pol leta_______!____2.00 For half a year-----------2.00 Za o£trt leta________________1.25 For three months-----------1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto____________$4.50 For one year-------$4.50 Za pol leta___2.25 For half a year___:__2.25 Za četrt lata_________1.59 For three months_______1.50 POZOR I Številke poleg vašega imena na naslovni strani fiazejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so proieai da dopise pošljejo vedno malo praje, kakor zadnje ure predrto je list saključea. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasnaja do petka zjutraj prajšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do sreda jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Roko-piMT uredništvo ne vrača. * Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ DOGODKI MEDNARODNE PREGLAVICE V slikovitem Quebecu, ob široki reki St. Lawrence, ki ima ^vezo z Atlantikom, so se vršila te dni važna politična m vojaška posvetovanja. Dve največji sili na svetu, Amerika in Anglija, snujete važne politične in vojaške načrte, da ohranite svetu demokracijo in svobodo. Velika in težka naloga je to. * Tretja glavna zaveznica proti osiščni zvezi je Rusija. Vse te tri velesile so bile zahrbtno napadene po osiščnih silah. Uradno je le Anglija, ki se je potegnila za Poljsko, kar je bila obligirana, napovedala vojno Nemčiji. Toda napoved ni takega značaja, da bi bila Anglija napovedala Nemčiji vojno iz kakih osvajalnih namenov, marveč le zato, da bi ohranila v Evropi red in pa, da brani pravico pred krivičnim nemškim napadom na Poljsko in druge male države. V resnici je tudi tu, četudi indirektno, Nemčija prva, ki je začela vojno. Rusija je bila od Nemčije zahrbtno napadena v juniju 1941. Amerika je bila zahrbtno napadena od Japonske. Kratko, vse tri velesile so bile potegnjene v vojni metež in, lahko se zapiše, zahrbtno napadene. Le toliko, da pri Angliji se slučaj razlikuje, dejansko pa je sporni značaj isti. Vojna je bila vsem usiljena in zavezniki so bili napadeni. Njih vojskovanje je obrambnega značaja, četudi mora biti namen te obrambe uničiti sovražno nevarnost in jo za bodočnost odpraviti z mednarodnega pozo-rišča. Dejansko sta na celi črti dva tabora. Med zaveznike štejemo Ameriko, Anglijo, Kitajsko in Rusijo ter druge manjša dežele, ki so prizadete od osjjjča. Na strani osišča pa^so Nemčija, Italija in Japonska ter male satelitne državice, ki so bile primorane, nekatere pa so prostovoljno šle na osiščno stran. Večinoma so vsaj glavne velesile uradno v vojni med seboj. Le Japonska in Rusija niste med seboj uradno v vojni. In vendar sodelujete in pomagate vsaka svojemu taboru, kar je indirektno skoro isto kakor bi bile v vojni ena z drugo, le da njuni vojski se ne bije-te med seboj. Drugače pa, vsaka ruska zmaga nad Nemci je obenem zmaga nad osiščem. Kolikor bolj bodo Rusi izčrpali Nemce, toliko lažje bo Angliji in Ameriki postaviti večjo moč proti Japoncem in jih premagati. In zopet, če obrnete, vsak japonski uspeh škodi Rusiji, ker ovira večjo udarno moč proti Nemcem, s katerimi se biiejo Rusi na življenje in smrt. Vendar uradno pa niste v vojni in obe se skušate politično in diplomatično "korektno" obnašati, da ne daste ena drugi prilike in povoda za napoved vojne. Tega japonskega in ruskega obnašanja premnogi ne morejo razumeti in postajajo ob njem večkrat prav čez mero nestrpni. Nemci v Berlinu se vprašujejo, če je Hirošito njihov zaveznik, zakaj ne napade Rusije, da bi jim s tem pomagal ugonobiti ruskega velikana? Pri nas v Ameriki pa nervozno vpijejo zlasti slovanstvu nenaklonjeni krogi: kaj pa je s tem čudnim stricem Jožetom tam v Moskvi? Kima nam, da je naš prijatelj, pa ne da nam ne baz v Sibiriji, niti ne mrdne nobene proti Japoncem, ki so nam naredili v Pacifiku že toliko škode. Razloge zato najbrže dobro vidijo, pa kljub temu zabavljajo. Morda vse to izvira iz podtalne osiščne propagande. Vse je mogoče. V Wash-ingtonu vedo, zakaj tako, in sam Roosevelt je pred nedol-gim izjavil, da ne želi, da bi imeli zdaj, ko je potrebna vsa ruska moč proti Hitlerju, Rusi sovražnika še za hrbtom. Zdaj je na vrsti Hitler in tega je treba zdrobiti najprvo. Potem pridejo na vrsto drugi. Ali pa ima sodobni svet samo te težave? Zgleda da ne. Glede politične uredbe povojnega sveta se dela za mnogimi kulisami noč in dan. Bodimo realisti. Tisti, ki so svet do-sedaj gospodarsko in politično nadvladovali, po mnogih delih sveta direktno, po nekaterih pa iz ozadij, se ne bodo svojim političnim ciljem odpovedali kar -tako. To pričakovati bi bila velika naivnost. Politične razlike med vzhodno in zapadno Evropo ne bodo izginile kar čez noč, če bodo sploh kedaj. Tega dejstva se prav dobro zavedajo v Londonu in Moskvi. In od tod se vidijo že v naprej nove mednarodne preglavice. Kakšne pa so te mednarodne pregla- KRATKE NOVICE IN ODMEVI Joliet, III. Slovesna prireditev, katero je minulo nedeljo dr. presv. Imena priredilo s sodelovanjem skoro vseh ostalih naših društev v našem farnem parku, se je menda prav dobro obnesla. Program je bil dokaj pester. Okolu poldne se je kar na prostem v parku vršila sv. maša z ! leviti, katero je daroval Rev. F. Gabrovšek, ki je pred nedavnim prispel sem iz stare domo-jvine, ob asistenci Rev. M. J. Butale, našega župnika in njegovega pomočnika Rev. G. Kuz-me. Med mašo je imel č. g. Gabrovšek slovesno pridigo, v kateri je temeljito orisal grozne | razmere, katere je doživela tekom sedanje vojne naša tužna stara domovina. Saj je bil skoro ves čas tam. Kakor v cerkvi isti dan se so tudi med slav-jnostjo in ves popoldan vršile kolekte za naše rojake v stari domovini. Novo mašo bo imel prihodnjo nedeljo v tukajšni hrvatski cerkvi Rev. Francis Ecimovich, katerega oba starša že dolgo vrsto let krije zelena gomila in je bil izšolan najprvo v tukajšni sirotišnici Angela Varuha. Nova čast je doletela našo naselbino minuli teden, ko je ravnateljstvo tukajšne mestne javne knjižnice (Joliet Public Library) izvolilo svojim predsednikom našega rojaka Mr. i F. J. Wedica. To čast so v preteklosti dobili navadno starejši vel jaki-meščani. Častitamo! Smrtna kosa. — Dne 20. avgusta je zaspal v Gospodu do-broznani rojak John Verščaj, bivajoč na 2403 Dearborn St. Doma je bil iz Črnomlja v ta-kozvani Rožni ulici, odkoder je prispel v Ameriko pred 40 leti. Svoj čas je bival v Ely, Minn., in drugih krajih severozapada, ; tukaj je pa bival blizu 35 let. Poleg soproge zapušča dorastle otroke. Bolehal je le nekoliko mesecev. Dosegel je starost do 55 let. — Dne 23. t. m. pa je umrl znani Joseph Starasinich, samski in bivajoč na 649 N. Bluff St. Bil je rojen pod istim naslovom pred 47 leti. Zapušča sestro, Mrs. F. Jaksetich, in nečaka Antona Kočevarja. Bolehal je dalj časa. Bodi jima blag spomin! Umrl je tudi znani Dr. John :W. Krohn, star 57 let. j Noyega policijskega šefa smo dobili, ko je mestna komi- sija potrdila županovo odločilo, da je bil pred nedavnim imenovan Ernest E. Overby. j Bilo je par tekmecev, ki so pa odstopili, ker so vedeli, da ima j v zadevi župan navadno zadnjo besedo. Bivši policijski načelnik Fornango pa je šel v pokoj. Kmalu bo nastopila jesen. Letino smo pričakovali mnogo boljšo kot se. j vidi. Črešenj ni bilo slcoro niŽ, drugega sadja tudi ne veliko; koruza' in drugi pridelki nekam slabo kažejo, ker jih nadleguje razna mrčes, posebno gosenice, ki letos celo senčnim drevesom niso prizanesle, temveč so nekatera drevesa ostala brez listja, ki zdaj ponovno poganja. Mnogi vsled tega napovedujejo pičlo letino in pomanjkanje prihodnjo spomlad. Časopisi poročajo, da je jugoslovanska vlada v Londonu dobila nove ministre, ker so prejšni odstopili. V novi vladi ni baje nobenega Hrvata. Menda ja ne mislijo Srbi, da je mogoče ustrojiti Jugoslavijo brez Hrvatov? Sicer se čuje, da se jugosl. vlada premesti nekam v Egipt v bližnji bodočnosti. Morda bi bilo najboljše, ako se bi nekoliko bolj seznanila z Rusi, ki bodo gotovo imeli odločilno besedo na mirovni konferenci. Za mednarodnimi kulisami se mnogo plete. Izgleda nekako, da Rusi preveč ne zaupajo Angležem in Amerikancem ter obratno. Sicer pa ne vemo, ker so to vse samo vojne tajnosti. Upajmo, da se stvar razvije v najboljšo smer za vse. Italijani pa so v škripcih. Sploh ne vedo kaj bi počeli. Ako kapitulirajo in se podajo zaveznikom, jih bodo Nemci kaznovali, če pa ostanejo z Nemci, bodo jim pa zavezniki zdrobili deželo. Visijo pod vica-mi in nad peklom. Boljšega sploh zaslužili niso. Le, da bi se ne podali takoj, da si ne bodo v krempljih obdržali slovensko-hrvatskih biserov ob Adriji. Mi pa kupujmo vojne obveznice in znamke (Victory Bonds and. Stamps), da bo sedanje morije čimprej konec z zmago na strani naših držav. Naročnik. ■-o- M,ALI PEf>ČEK ! f "Daj, Pepček, pokaži gospodu zdravniku jezik!" _ "Mamica, ali naj mu pokažem tudi osle?" v___ vice in kak je njih enačaj ? Zapadni narodi so dosedaj znali vedno spretno politic-no krmariti tako, da je bila velika slovanska Rusija zamrežena. Nobenega kaj prida izhoda ni imela v svet. Na- J vadno so jim pustili kako malo okence kje na severu, kjer i] je osem mesecev zamrznjeno, ali pa kako malo okence k je j daleč tam na drugem koncu sveta v Sibiriji. In obširna ] zemlja, ki obsega skoro več kakor pol Evrope in Azije in; | | šteje do blizu 200 milijonov ljudi, naj ima za izhod dve ma-j li mišji luknji! Kaj pomeni to za njeno gospodarstvo si lahko vsak predstavlja. V tej svetovni vojni je Rusija rešila svet pred nazijski-mi hordami. ^ O tem ni nobenega govora. Resnica je. S kakimi sedmimi milijoni svojih najboljših sinov je Rusija plačala že dosedaj račun za to zmago, da je rešila sebe, pa tudi ves ostali svet. Ali ne mislite, da ji te velikanske žrtve dajejo neke pravice, po našem prav* velike pravice, pri urejevanju povojne Evrope in vsega ostalega sveta? Na vsak način Rusija je upravičena do teh pravic in tudi zahtevala jih bo. Pravilna uredba povojnega sveta pa bo postavila mnogim njihove račune na glavo, to je tistim, ki so dosedaj politično in gospodarsko vladali svetu in na, vseh svetovnih cestah in potih bili nekaki mednarodni1 "šrangarji". Novi prometni načini, ki jih je omogočil razvoj tehnike, duhovni in politični razvoj velikega mladega ruskega naroda, bo v tem oziru spremenil obraz stari Evropi. Znamenja kažejo, da bodočnost polagoma odpira vrata slovanstvu na odru svetovnega pozorišča. i TRAGIČNA SMRT SLOVENSKE BOLNIČARKE ^ Waukegan, IB. V petek 13. avgusta je žalostna smrt doletela priljubljeno slovensko bolničarko Miss ; Louise Likar, staro 38 let in za-j posleno pri Lake County Tuberculosis Association. Opoldne omenjenega dne je prišla v hišo Citizens banke in je stopila v dvigalo, da- jo ponese do 6. nadstropja, kjer je imela svoj urad. Razen nje se j je nahajal takrat v dvigalu samo še eden potnik, ki je izstopil v 4. nadstropju. Ta pravi, da je slišal, da so se vrata dvigala zaprla takoj, ko je on izstopil. Tudi operatorica dvigala pravi, da je takoj zaprla vrata, ko je tisti mož izstopil, nato pa je pogledala na svojo tablico z lučkami, kje mora še ustaviti. V tistem trenutku pa je zaslišala pretresljiv krik, nakar je takoj ustavila dvigalo. Miss Likar je medtem padla iz dvigala, ki jo je pritisnilo ob tlak 4. nadstropja in jo zdrobilo. Operatorica in omenjeni mož, ki je tudi slišal krik in takoj prihitel nazaj, sta mjtvo izvlekla iz prostora, kjer jo je strlo. Ko je ležala na uvrtvaškem odru, jo je prišlo veliko ljudi gledat. Pokojna Miss Likar je namreč pomagala kjer je mogla tudi izven svojega rednega dela, zato se je veliko ljudi s hvaležnostjo spominja. Pogreb, ki se je vršil 16. avgusta, je bil eden največjih kar se jih je še vršilo iz cerkve Matere Božje. Prišlo je blizu 100 j bolniških strežnic v uniformah, iz domačega okraja in iz raznih mest v državi Wisconsin. Prišle so tudi Sestre in zdravniško osobje iz bolnišnice sv. Terezije, kjer je mlada Slovenka graduirala leta 1935. Za župnika Rev. Father M. J. Hitija je bil pretresljivo slovesni dogodek, ko je opravljal pogrebno sv. mašo ob asistenci I treh drugih duhovnikov. Njegov brat je namreč podelil Miss Likar prvo sv. obhajilo v Slove-I niji. Pokojna Miss ^Louise Likar je bila doma iz vasi Brode, fa-lra Poljane nad Škof jo Loko na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1922 k Rev. Father Francis Ažbetu v Waukegan. Oni so jo dali učit za bolniško strežnico v bolnišnico sv. Tere-izije leta 1929, kjer je graduirala kasneje kot registrirana bolničarka. Naslednji dan po njeni smrti je prišlo pismo, da je sprejeta v National Public ' Health Nursing Association, kar si je pokojna zelo želela, toda imenovanje je prišlo prepozno. Edini sorodnik pokojne je njen brat Lt. Frank Likar, ki služi pri armadnih letalcih v Fort Meyer, Va. Po srečnem i naključju je dobil pravočasno v roke obvestilo o njeni smrt in je prišel na pogreb. Oče Urban pa je umrl pred enim letom v Pennsylvaniji. Jennie Keber. -o- CHICASKA KAMPANJA ZA VOJNI SKLAD $13,000,000 Chicago, III. Največja kampanja v zgodovini Chicage se bo začela to je- 81 l)BjqZ Of9ABJ3UIT?U 'UM! milijonov dolarjev za chicaški Community and War Fund. V tej kampanji so vključene češke, jugoslovanske, grške, polj-, ske, ruske, francoske, britiške ; i belgijske, kitajske, holandske, norveške, židovske in druge j: priznane organizacije za vojni relif. Namesto številnih posameznih kampanj bo samo ena 3 za vse skupaj. Ji Elmer T. Stevens, odličen j Chicažan, je bil imenovan za <• glavnega predsednika te kam- I panje. "Ker je to največja chi- < caška kampanja," je rekel Mr. ) Stevens, "in moramo narediti « največjo delo v naši zgodovini, H bomo potrebovali 50,000 pro- 1 stovoljnih delavcev ro vseh krajih mesta in po predmestjih. Doseči moramo vsako osebo, ki j je zaposlena v trgovini, v pod- , jetju, v tovarni. Kampanja bo obsegala Cook, Lake in DuPage okraje in poskrbeti moramo, da bo vsak mož in vsaka žena v Chicagi prispeval ali prispevala za ta veliki človekoljubni namen. "Vojni sklad si bo prizadeval doseči, da vsakdo na opisanem ozemlju prispeva svojo plačo za 8 ur dela. Tisti, ki lah-1 i ko prispevajo več, bodo napro- ■ šeni, naj darujejo več. "Za to kampanjo pripravlja--1 mo zdaj vse potrebno na zelo ■ 1 obširni podlagi, zato prosimo ■ j vse moške in ženske v vseh sta- - novih, naj pišejo na War Cam-; l ;paign Headquarters, 111 W. »j Washington St., in se prosto- > voljno javijo za pomoč. i "To je posebno delo, ki ga 1 nalaga vojni čas in ki zahteva - visoko stopnjo patriotizma. Vse • narodnostne skupine bodo med-T- sebojno sklenile roke in sode- > lovale v kampanji kot ameriški državljani." i Med organizacijami, ki tvo- - rijo Vojni sklad je tudi United > Yugoslav Relief Fund. ' Poročevalec. -o- 1 TO IN ONO IZ LA SALLE « ' La Salle, KH. Komaj smo malo pozabili na minuli piknik fare sv. Roka, pa bomo že imeli drugega, namreč 5 5. septembra, v Maples ali v Shooting parku, pri Mr. in Mrs.! ~ ■ Joe. Gregorich. Ta piknik pa je lodmenjen za korist Slovenske-"jga narodnega doma. Veste, Slovenci, skupnost nas ' danes veže, da gremo vsi na ta " j piknik in pomagamo blagajni '* Narodnega doma. Vsako leto - I • je precej stroškov, dohodkov • pa bolj malo. V slučaju dežja se bo nekaj sličnega vršilo kar doli v Domu, v dvorani. Naj bo • že gori ali doli, vljudno vabimo " vse, da pridete iz La Salle, Ot-. i tawa, Oglesby, Granville, De 1; Pue in Peru; celo iz Chicage in " Jolieta. Pridite zopet za par ur k nam v vas, da se skupno pove-selimo za Delavski dan, ki bo 6. septembra. Vsi na plan na r j omenjeni dan. Ta dan naj bo naš veseli delavski dan za vse a Slovence na pikniku. . Naš vsem poznani gostilni-r I čar Mr. Joe Ajster je prav ve-! sel v tem letu. Zakaj ? Zato, 3 ker je kupil več akrov farme. Lega je zelo lepa, kraj pa je samo poldrugo miljo od La Sal-a le. Mr. in Mrs. Joe Ajster prav 0 j iz srca častitamo. Denar je vlo-a žen v dobro blago; to je bila c dobra investicija. Zraven pa je l» Joe dal postaviti prav lepo hi-' so. Vse to je v korist in ponos " za Mr. Ajstra in družino. Častitamo jim, da tako lepo napre- ® dujejo. Dal Bog, da bi vsako 1 leto Joe veliko pridelal na far-v mi, saj zemlja je lepa. a| Prav tako se je osrčil tudi 0 ; naš trgovec z mesom na debelo, 1 Mr. Joe Majcen. On in Mrs. a Majcen sta kupila lep kos zem-v j lje ob južni strani Edward Ave. Zraven je tudi lep vrt s sadnim j drevjem. To bo tudi veselo zanj in za njegovo družino in mu tu-^ di častitamo. Tako živi naš tr-jgovec Majcen. Vidiš, ti prijatelj Mr. Joe Janževič (Japel) _ lam v mestu Cleveland, Ohio, -, (Nadaljevanje na 5. strani) roroka Chicago, 111. — V soboto 28. avg. ob 9:30 dopoldne se bo v cerkvi sv. Štefana pri slovesni i sv. masi z asistenco poročil mlad ameriško slovenski par Mr. Peter Bogolin in Miss Margaret Schiffler. Poročne obre-j de bo opravil ženinov brat Rev. j Leonard Bogolin. — Nevesta je hčerka Mrs. Mary Schiffler in i pokojnega Mr. Frank Schiffler 1 iz 1806 W. 23rd St. in je regi-I strirana bolniška strežnica v St. Ann's Hospital. 2enin pa je sin Mr. in Mrs. Anton Bogolin iz 1848 W. Cermak Rd. —- Drug bo Mr. William Bogolin, ženinov brat, — družica pa Miss Florence Schiffler, nevestina jsestrična iz Pennsy Ivani je. —. (Mlademu paru želimo vse naj-I boljše. Nova faranka Chicago, 111. — V cerkvi sv. Štefana je bila krščena 15. avg. j nova faranka, Judith Ann Ter-selich, rojena 1. avg., hčerka Mr. in Mrs. John Terselich Jr.; materino dekliško ime je bilo frances Dolenc in je doma iz La Salle. I .__ ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! 35-letni ca poroke Chicago, 111. — Te dni obha-| jata Mr. in Mrs. Leo Mladich iz 1919 W. 22nd Place 35 let odkar sta se poročila. Hčere in sinovi so za to priliko naročili slovesno sv. mašo, ki bo darovana v cerkvi sv. Štefana v nedeljo 29. avg. ob 7:30 zjutraj. Vsi bodo doma za to priliko, razen sina Johnny ja, ki služi pri mornarici in je zdaj nekje na morju. — Mr. Leo Mladič je naš izrazit somišljenik in je bil pred leti posebno delaven za razširjanje Am. Slovenca po Ameriki. — Naj Bog še dolga i leta ohrani njega in soprogo v zdravju, sreči in žadovoljnosti! Mrtvoud Chicago, 111. — Rojaka Jožefa Nemaniča iz 2004 W. Coulter St. so morali odpeljati v bolnišnico, ko ga je v nedeljo 15. avg. zadel mrtvoud po eni strani telesa in ga tako, vsaj začasno, napravil nesposobnega za ■ d«*er.^Nfch&ja se v zelo kritifr-nem stanju/želimo pa mu,'da si čim prej spet opomore. Redka slavnost Brooklyn, N. Y. — V new-yorski naselbini bomo imeli v nedeljo 29. avg, novo mašo, ki jo bo daroval novomašnik Rev. Jeronim F. Selak iz New Yor-ka, sin slovenskih staršev Franca in Margarete Selak. Slovesnost se bo vršila v slovenski Serkvi sv. Cirila na 62 St. farks Place. — Anton Anslo-var. Zopet nov grob Eveleth, Minn. — Dne 1«. avg. je tu nagloma umrl rojak Anton Oven, doma iz Iga pri j Ljubljani in star 57 let. Dolgo vrsto let je bil zaposlen pri O. I. M. Co. — Omenjeni dan zvečer ob 10. uri ga je šla žena klicat k večerji, ker je imel nočno delo, a našla ga je mrtvega. — To je že tretji slični slučaj v zadnjih štirih tednih med Slovenci v Evelethu. — Pokojni je bil zvest naročnik Am. Slovenca in Novega Sveta. Naj počiva v miru ! — J. R. S. Cecilija Jurca umrla . Chicago, 111. — V ponedeljek je umrla tukaj rojakinja Mrs. 'Cecilija Jurca. Zapušča moža Franka, sina Alberta, hčer Mrs. Cecelia Austry in dva vnuka. Pogreb v petek 27. avg. zjutraj s sv. mašo v cerkvi šv. Štefana ob 10. uri. — Naj počiva v miru. i llliip^ Petek, 27. avgusta 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 KAJ JE OZLOVOLILO STALINA? ChicaSki dnevnik "The Chi- 1 cago Sun" piše v svojem uvod- i niku od 23. avgusta sledeče: i "Sovjetska Rusija je odpokli- 1 cala Maksima Litvinova kot po- ] slanika v Združenih ^državah. i Naslednik je imenovan, ki pa j ni nič bolj znan, kakor je naš ameriški poslanik v Rusiji. Ta , akcija, ki je sledila raznim go- 1 voricam v Londonu o ameri- : ških in angleških nepremišljenostih in pogreških govori glasno o ruski nezadovoljnosti. Frederick Kuh, ki je kabeli- j ral novico listu The Chicago Sun iz Londona, pravi, da je nad vsem reakcija Rusije radi zavlačevanja druge fronte. To pa ni vsa povest v zadevi. Sledita dva dogodka diplomatične neizkušenosti — eden povzročen po naši vladi, drugi po angleški. Londonska cenzura je v petek odkrila, da so Združene države pred dvema mesecema odklonile dati dovoljenje sovjetskemu poslaniku in zamejnim vladam, da bi hodile iz Londona v Severno Afriko. Angleška vlada mu je dala vizo za potovanje, naša vlada pa mu ni dala dovoljenja za vstop. Mi nismo želeli, da bi sovjetski poslanik govoril bodisi z Girau-dom ali z De Gaullom o možnosti priznanja francoskega narodnega odbora za narodno osvobojenje. *Ako tudi se ne more misliti, da bi bilo to res, dejstvo ostane, da je tako. Cenzura je zakrivala to, dokler to ni odkrila Moskva. Kakor hitro je 1 ta vest prišla ven, je bilo posla- ; niku povedano, da lahko gre na potovanje. Anglija ni privlekla nič , manjše kosti s tem, da je sveto-vala predsedniku Čehoslovaške! Benešu, naj ne gre v Moskvo k j pogajanju za novo pogodbp Jn zvezo z Rusijo. Angleži so sel bali, da njegov obisk Moskve bi ne ugajal poljski vladi v zamejstvu. Angliji je vzelo par tednov, da je to pogreško popravila, medtem pa je bil poslanik Maisky poklican na drugo mesto. Kaj pa take akcije pomenijo? Najprvo to, da Francija in Čehoslovaška nista deležni ravnanja kot neodvisna naroda, ampak le kot od Amerike in Anglije odvisni. Drugič to informira Rusijo, da ona ni prosta, da bi ustvarjala sama diplomatične stike in odločeva-nja, ampak, da je podvržena ameriškemu in angleškemu ve-tiranju. Ali mi in Angleži mislimo, da imamo opravka z Rusijo iz leta 1919? Največja budalost, takega postopanja je njegova praznota. To ne deluje. Abo bi se na tem vstrajalo, bi to le prisililo Rusijo, da bi si ustvarila njen bodoči prostor v Evropi z vojaško močjo. Še par takih nastopov in nobena druga fronta v Evropi ne bo popravila škode. Ureditev vojaške druge fronte je zadeva generalov, da o njej razsojajo. Kar je zdaj potrebno, je nova diplomatična fronta. To se lahko in se jo mora ustvariti brez odlašanja. Ko je tajnik Hull šel v Quebec na konferenco, je vzel seboj najbolj nazadnjaške osebnosti v državnem departmentu, da nastopajo kot njegovi "osebni svetovalci". To je dovolj za sugestiranje virov nekaterih težav, kakor za označiti, da za 'iste ne bo zdravila iz državnega departmenta, kot je organi-jziran in napolnjen. Osebna intervencija predsednika bo potrebna, da se premosti krize, toda očiščenje državnega depart-I m en ta je nujno potrebno, da ne bo predsednik neprenehoma za-Ivajan na napačna pota." Kakor imo že poročali, priredi chicaiki dnevnik THE CHICAGO SUN veliko praznovanje spravljanja pridelkov iz Victory vrtov dne 10. ifll. septembra na Soldier Fieldu v ChicagL Vstopnina je prosta. Dne 10. septembra bo United Nations Night. Za ta večer bodo pomagale pri sasnovanju programa sgorajšnje jugoslovanske zastopnice, ki so se sglasile prostovoljno. Od leve proti desni sedijo Amelia Manghera. Alfreda Budny in Mrs. Mae E. Sediry in držijo v rokah vzorce trofej, ki bodo podeljene zmagalcem pri razstavni tekmi. Stojijo pa od leve proti desni: Mrs. Nada Rashovich, Desanka Tarailo, Violet Jankov ich. Mrs. Paul Manghera. Andzia Steffcnowicz, Tess Lescewicz in Adele LagodzinskL Organizirale bodo jugoslovanski program, ki bo del programa na United Nations Night 10. septembra. TO m OHO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA KAPITAN RICKENBACKER 0 RUSIJI O razmerah v Rusiji je svet čul raznotere vesti. Bili so časi, ko so se v Rusiji godile res krvave reči. Gledali pa smo vSi le na "krvave rijite", če so bile tudi potrebne, se ni nihče vpraševal. Ni dvoma, da je milijone nedolžnih trpelo. Ampak, tako je bilo več ali manj še skoro v vsaki večji revoluciji. Bilo je tako že v starodavnih rimskih preobratih in še marsikje je sledilo tako v zgodovini narodov in držav. Kar je bilo je in se da popraviti le z boljšim v bodočnosti. Več ne more nihče pričakovati. Zanimivo pa je, kaj pišejo o Rusiji njeni sodobni obiskovalci. Kapitan Rickenbacker, o katerem pravijo da je nekak osebni predsednikov potujoči poslanik, se je prav kar vrnil iz Rusije. Prepotoval je baje nad 50,000 milj po raznih državah in o njem pravijo, da je posebni sitnež glede demokracije in da ni zadovoljen s samo na pol demokracijo. On piše o Rusiji: "Boljševizem v Rusiji ni res to, kar se je nas učilo misliti o njem po komunističnih navdu-ševalcih v tej deželi." — Rickenbacker je dobil najboljše utise zlasti o železni disciplini v industrijskih tvornicah, kjer so ostre kazni za odsotnost od dela, delajo po 70 ur na teden in dobivajo vzpodbujajoče plače in nimajo ribbenih delavskih težav. Presenečen je bil, ko je videl v Rusiji epolete na ramah ruskih vojakov, to so vojaške sarže na ramah častnikov in modeli njihovih oblek so posneti po carističnih načinih. Nikjer ni videl toliko spoštovanja do napredojučih vrst v vojaški službi, kakor baš v Rusiji. "To je smer kapitalizma in demokracije," pravi Rickenbacker. t Dalje pravi: "Ako bodo Rusi , hodili po tej poti, bo Rusija pri-. šla iz te vojne največja demo- i s krači j a na svetu." Pomnimo pa, da Rickenbac-. ker ni kak radikalec sam. Nje- > mu se zdi n. pr. naš ameriški > New Deal nad vse radikalen. - Zdaj, ko se je vrnil iz Rusije pa t poleg drugega še povdari: i "Boljševizem, kakoršen je sedaj v Rusiji je tako varen in . zdrav, kakor sam Calvin Cool-idge." Tako je, zdaj pa sodite. Mnogi, ki so preje Rusijo preklinjali, jo zdaj blagoslavljajo. Kaj je na vsem in za vsem? ! Po našem to, da v Rusiji vstaja novo življenje. Vsaka noč je čr-1 na in ima svojo tragiko, ko vzhajajoča zarja razžene temo nastane nov dan, poln novega življenja in nove romantike.i Nov slovanski dan nastaja po dolgi noči trpljenja In preizkušenj. A nov dan je tu, morda tudi ta ne bo obdan s samim cvetjem, ampak boljši bo od včerajšnega. Življenje gre naprej . . , UTRINKI ; Prava enakost je v tem, da neenako obsojamo, ker je neenako. e Tudi male stvari so važne Bile so vpogubo že marsikateremu velikemu možu. e Ko se človek stara, hrepeni po popolnosti, po drugem boljšem svetu. ' * Bolje je hvaliti značajnosti sovražnika, kakor pa laskati se napakam prijatelja. i ■ ■' . ■» EDGAR BERGEN KUPIL JETNIŠNICO Pred kratkim smo poročali, kako je neki mlad fant v Harvard, Nebraska na dražbi kupil 10 lot za 15 dolarjev, zraven pa je slučajno dobil še mestno jetnišnico, ki je stala na eni teh lot. Notri sta dve celici, tekoča voda, električna luč in železna vrata. Šestnajstletni fant ni vedel kaj početi s tem poslopjem, potem pa mu je prišlo na misel, da lahko izrabi publiciteto, ki jo je ta šaljiva zadeva rodila. Obljubil je to poslopje za nagrado tisti osebi, ki bo kupila največ vojnih bon-dov v tozadevni kampanji v Los Angeles. Jetnišnico je tako dobil znani Edgar Bergen, ki je pri tisti priliki kupil za $10,-iOOO vojnih bondov. Tudi on ne ve, kaj naj zdaj počne s to "špehkamro". Vsekakor lahko : zapre vanjo svojega Charlyja 1 McCarthyja, kadar ga ne bo hotel ubogati. NOVE OBLEKE ZA ZDRAVNIKE Zdravniki in njihovi pomočniki v operacijskih sobah po i bolnišnicah bodo kmalu oblečeni plavo-zeleno namesto be-j lo, če bodo sprejeli nasvet svojega lista American Journal of Surgery, ki v eni zadnjih šte-jvilk piše takole: "Iz znanstvenega kakor tudi iz praktičnega stališšča je modro-zelena ali špinačna barva najbolj primerna za operacijsko sobo. Tukaj j naj bi bilo vse modro-zeleno: ! okenske zavese, čepice, maske, j suknjiči, predpasniki, in če mogoče, tudi pohištvo, strop in 1 tla." Belo platno povzroči, da | začnejo zdravnika boleti oči, I | podobno kakor če bi gledal na soncu sneg. Nova plavo-zelena barva ne samo spočije oči, ker je prava dopolnilna barva operacijskemu polju, ki je krvavo rdeče, temveč tudi pomaga, da zdravnik pri operaciji vse ostreje vidi. ni na zemljevidu Neki ameriški vojak v Sever-|ni Afriki je iznašel varen na-| čin, kako preslepiti cenzorja in 'sporočiti domačim ime mesta, j kjer se nahaja. Svoji materi je j poslal celo vrsto pisem, na vsa-tkem pa je napisal njeno ime z I drugačno začetno črko. Ko bi te nenavadne črke postavila eno za drugo, bi ji dale ime mesta, v katerem je njen briht-I ni sinek. Pisma so res prišla domov, toda ne v tistem redu, kakor so bila odposlana. Fant je dobil od doma naslednji odgovor: "Pregledali smo celi zemljevid Severne Afrike, ali tega kraja NUTSI ne moremo najti nikjer." BESEDA ZADOSTUJE i Uradniki odmerjalnega urada v Clevelandu so pred kratkim prejeli po pošti zavojček. Ko so ga odvili, so našli notri kos svinjske pečenke, zraven pa pismo razburjenega trgovca iz Buffalo. Pravi, da je v nekem restavrantu v svojem mestu naročil porcijo svinjske pečenke, na krožniku pa je dobil le mikroskopični košček, ki ČLOVEŠKO SRCE NAJBOLJŠI MOTOR Naše srce je prav tako kakor majhen stroj saj dela z vsakim udarcem in potiska kri v žile medtem ko bije. Glavna naloga srca je ta, da sesa kri iz žil do-vodnic, ko gre nazaj, ko gre naprej, pa potiska kri v žile odvodnice. Človeško srce dela brez prestanka. V budnem stanju in med spanjem. Prav tako v omotici. Njegovo delo je sicer, če ga hočemo izraziti v tehnični obliki, majhno. Saj premore le dobro tretjino konjske sile. Vendar požene na uro približno 300 litrov krvi po naših žilah. Na dan požene že 7000 litrov krvi, na leto pa 2 in pol milijona litrov. To je pa že velikansko delo in bi v primeri z avtomobilom moral avto peljati na leto 3000 km daleč, da bi opravil isto delo kakor naše srce. Za 13 let srčnega utripanja bi moral avto prepeljati okrog in okrog zemlje. Ker pa zdravo srce bije precej delj časa kakor trinajst let, navadno štiri- do petkrat toliko, tedaj moremo o srčnem motorju z gotovostjo trditi, da bi mogel, če bi ga mogli vstaviti v avtomobil namesto motorja, pri voziti petkrat okrog in okrog zemlje, ne da bi se ustavil le za trenotek. Kako uboga je v primeri s srcem naša moderna tehnika in ves razvoj znanosti. Nikdar se ne bo posrečilo tehniki, da bi zgradila motor, ki bi v neprestanem delovanju vzdržal leta in leta, ne da bi odpovedal. Kar je izšlo iz Stvarnikovih rok, pač nikdar ne bo dobilo boljšega mojstra. kamufla2ne obveze Ženske vsepovsod po Ameriki, ki porabijo vsako prosto minuto za zlaganje obvez za Rdeči križ, bodo kmalu zvijale zelenkasto rjave tančice (gauze) ; tako napoveduje letalski zdravnik Brig. Gen. D. N. W. Grant. Bele obveze na enem samem vojaku lahko izdajo pozicijo cele kompanije neobveza-nih tovarišev sovražnim aero-planom, pravi ta armadni zdravnik. Nove olivno rjavkaste obveze bo sedaj mogoče dobiti, ker so iznašli primerno ne-dražilno barvilo. tehta manj kakor dve unči. j Uradniki so se spogledali in nemudoma objavili naznanilo, da pri sličnih pritožbah besede popolnoma zadostujejo in ni treba nikomur pošiljati dokaza. -o- 200 BILIJONOV DOLGA Vladni proračun za sedanje fiskalno leto, ki se bo končalo prihodnjega 30. junija, kaže astronomske številke. Vojni račun za eno leto bo 100 bilijonov, drugi stroški pa bodo znašali 6 bilijonov. Vladni dohodki bodo znašali v tem času 38 bilijonov, ostalih 68 bilijonov pa bo nekritih in bo povzdignilo naš državni dolg na 206 bilijonov dolarjev. Kongres išče novih načinov, kako bi dobil več denarja. Verjetno je, da so naši letošnji davki prav neznatni v primeri' z davki, ki nas čakajo prihod-j nja leta. ___ PREVEČ ODMERJANJA Ko se je D. D. Gray v Mason City, Wash., pred kratkim prebudil nekega jutra in pogledal skozi okno, si je začel mencati oči, ker ni mogel verjeti, da prav vidi. Na sprednjem porču in stopnicah je ležalo in spalo 20 Indijancev, malih in velikih. Gray je zbudil enega, ki je izgledal, kakor bi bil poglavar. Indijanec je zaspano pokazal na več avtomobilov, ki so stali ob cesti. "Nič gasolina," je razložil rdeči mož "Preveč odmerjanja." Na poti k sestanku in veselici (pow-wow) svojega rodu jim je zmanjkalo gasolina prejšnjo noč. Morali so preno-j čiti na prvem kraju, kjer so našli zavetje in to je bil ravno porč Mr. Graya. NIČ ZA CENZORJA Nekateri fantje pri vojakih so do skrajnosti skrbni, da bi vojaški cenzor j a prav gotovo ne našel v njihovih pismih ničesar, kar bi moral izrezati. To je prav. Nekateri pa gre j o v tej skrbi tudi malo predaleč. Tako je neki Dale A. Hawley, ki služi pri ameriških armad-nih letalcih prek morja, poslal svojim staršem v Richmondu, Ind., pismo, ki prav nazorno kaže, kako se fant boji, da ne bi izdal kako vojaško skrivnost. Med drugim piše takole: "Ko smo šli naprej od tam kjer smo bili preden smo prišli sem, nismo vedeli, če bomo prišli sem od tam, in ko smo prišli sem, nismo vedeli, če smo prišli sem ali ne . . . Vreme tukaj je pač takšno, kakor je vedno v teh krajih ob takih letnih časih. Ljudje so ravno taki, kakor pač izgledajo. Sedaj bo pa najboljše, da skončam pismo, preden Vam izdam kaj več važnih vojaških informacij." LISTNICA UREDNIŠTVA Vsem našim dopisnikom, člankarjem, tajnikom in dru-| gim, ki pošiljajo od časa do časa razne prispevke za list za objavo in želijo, da so objavljeni j v gotovih številkah, sporočamo, da začenši s septembrom se bo dostavljala v Chicagi v našem okrožju pošta le dvakrat na dan. Dopoldne in popoldne. Do-sedaj-se je dostavljala trikrat. Poštnemu uradu manjka osob-ja, zato krči raznašanje pošte. Prosimo vse, da naj svoje prispevke pošiljajo tako, da jih dobimo z jutranjo pošto. In sicer za torkovo številko nam pošiljajte dopise, članke in drugo vedno tako, da jih dobimo vsaj v četrtek, najzadnje pa v petek zjutraj. Kar bo došlo pozneje, ne bo moglo v torkovo številko, ker ob sobotah tiskarna ne obratuje. Za petkovo številko pošljite tako, da dobimo že v torek, najzadnje pa vsaj do srede jutra. Kar bo došlo pozneje, ne bo moglo v petkovo številko. Zapomnite si ta določila vsi in ne prosite in ne zahtevajte postrežbe za objavo po tem času. Pri listu imamo zdaj samo enega stavca, ki ima svoj čas razdeljen za gotova dela po potrebi. Izredne premenja-ve vržejo določen čas iz reda. I Sodelujte s tiskarno s tem, da I svoje prispevke pošiljate listu pravočasno ob določenem času. Hvala vsem že v naprej! Uredništvo. MEHZASMEif MAJHEN NESPORAZUM Lačen in truden pride zakonski mož domov. Ves zamišljen sreba jubo in gleda skd zi okno, kjer že ves dan brez prestanka dežuje. "Taka svinjarija! reče čez nekaj časa. "Nikar se ne jezi, možiček!" reče tedaj žena. "Kuharica mi je zbolela, pa sem danes sama kuhala!" POSLOVNA BRZOJAVKA Živinski prekupec je brzo-javil svoji ženi: "Ker večerni vlak ne sprejema volov, se vrnem šele jutri." SPORT — V naših novinah se neprestano ponavlja ista laž, da pridobi človek s športom vitko linijo. Jaz pa se vsak dan bfrlj de&elim, dasi se že 20 let ukvarjam s športom — z zbiranjem znamk. N AZIJSKO TLACENJE JE ZBLIZAL0 RAZNE SKUPINE JUGOSLOVANSKI ODBOR ZA VICTORY GARDEN HARVEST FESTIVAL Močna enakost interesov ka- i tolikov," protestantov in Židov, 1 ki se upirajo totalitarnemu za- i tiranju vere v nacistični Nem- i čiji in zasedenih deželah Evro- ! pe odseva v verskem delovanju v Združenih državah. V mnogih krajih dežele, v govorih, na konvencijah, v pridigah in v verskem tisku se o-paža vedno rastoče prepričanje, da je potreba da pride do boljšega razumevanja in ožjega sodelovanja med vsemi verami. Ta pokret za bolj strnjeno skupnost objema vse narodnostne ni rasne grupe evropskega porekla, kakor tudi razne verske skupine v tej deželi. Pred kratkim je na letni konvenciji Katoliškega novinarskega društva v Toledu, Ohio, John J. O'Connor, urednik za javne zadeve pri listu i Army Ordnance, povdaril, da katoliki sami ne morejo doseči j rekonstrukcije socialnega reda, kar je močno odmevalo v mnogih krogih te dežele. : i "Napredek je mogoč," je rekel, "samo ob sodelovanju — v • mejah možnosti — z ljudmi do-1 bre volje protestantske in ži- • j dovske vere." ; j Drugi govornik, Liam O'Con-1 nor, posebni pomočnik direk- • torja Domačih Operacij Urada za vojne informacije, je svaril j urednike proti sovražnikovi > propagandi, ki je naperjena za > tem, da ustvari nesporazume • med verskimi skupinami Združenih držav. > I "S pomočjo organiziranega L tiska in radija te dežele, po- • sebno v kolikor so y katoliški, 1 protestantski ali židovski služ- ■ bi, smo odbijali vedno ponav-- (ljajoče se napade in bomo tako 1 < tudi nadaljevali. Ne smemo pozabiti niti za trenutek, da so- »| vražnik želi ustvariti vojno sta- ■ nje med protestanti in katoliki, | in da hoče oboje skupaj obrniti 1 proti Židom. Moramo si zapom- ■ niti da je namen te strategije razdeliti nas med seboj, in od-deliti nas od naših zaveznikov, posebno od Angležov in Rusov." Tudi iz drugega dela naše dežele — iz Washingtona, D. j C. — prihajajo isti glasovi. Komisija za ameriško državljanstvo Ameriške Katoliške Univerze je ravno natisnila četrto knjižico iz njihove serije Vera in Sloboda, za katoliške osnov- vom "To je naša zemlja" govori o doprinosu katolikov ameriškemu pionirskemu življenju, ne šole. Ta knjižica pod našlo-Sestra M. Thomas Aquinas, O. P. in Mary Synon iz Ameriške Katoliške Univerze, ki so pisateljice te knjige, večkrat omenjajo sodelovanje in pomoč katolikom od strani članov drugih ver v pionirskih časih. S simpatijo se govori o kvaker-jih, mormonih, metodistih in židih, in neprestano se povdar-ja pravica vseh Amerikancev na svobodo vere. Peta knjižica iz iste serijo pod naslovom "To je naš narod", ki je bila tiskana pred kratkim, opisuje rasne in narodne skupine, ki sestavljajo Ameriko; šesta knjižica, ki se sedaj pripravlja, bo deloma posvečena verskim in kulturnim doprinosom Židov krščanstvu in Ameriki. Ravno tako je tajnik za mornarico, Frank Knox, v Bostonu, Massachusetts, na šesti letni Massachusettski K o n ferenci Kristjanov in Zidov, trdil, da je edinstvo med Amerikanci vseh ver potrebno za popolno zmago v tej vojni. "Pod pritiskom vojne nevar-• nosti ne bi nam smelo biti težko pozabiti ali poravnati med-l sebojne razlike", je dejal. "In i dokler nas skupna nevarnost, ki nam preti, in skupni cilj t združujejo, bo razumevanje ■ med nami in onimi drugimi narodi, ki se z nami borijo, mno- i go, mnogo lažje." "Mnogi se bodo čudili, ko vi-, dijo da imajo katoliki, protes- ■ tanti in židje iste težnje in - ideale. Ko bo te vojne konec, ) bo manj takih stvari ki nas de- - lijo, in več takih ki nas zdru- - iujejo." Ti trije primeri napredka k , boljšemu medsebojnemu razu-i mevanju med verskimi skupi- ■ nami v tej deželi niso osamlje-i ni. To so samo trije primeri ■ med mnogimi, ki so zabeleženi , skoraj vsaki dan v vseh krajih - dežele, v mnogih tiskih in mnogih" jezikih. In čeprav verniki i niso v tako težkih okolnostih . kot njihovi bratje v Evropi, ■ vendar pokazujejo vsi znaki, ■ da so si iskreni in pobožni ver- ■ niki vseh veroizpovedanj Zdr. i držav bližji danes drug druge-, mu nego kadarkoli poprej. F.L.I.S.—Common Council. AMERIKANSKI SLOVENEC skoro da je im41 solze v svojih očeh, ta navdušen in odličen prijatelj zlatomašnika. Govoril je samo zlate in vznešene besede o njem; župnija z zlatomaš-nikom in gospodoma pomočnikoma je danes brez dolga, dobro opravljena in v*i ljudje zadovoljni z vspehom, kakoršen je. Za duhovnike je govoril Rev. Milan Slaje, župnik Sv. Cirila in Metoda v Lorainu, ki je bil več let pomožni župnik pri Materi Božji v Collinwoodu; z izbranimi in ljubeznivimi besedami je izrazil zlatomašniku najboljša voščila, spoštovanje in ljubezen svojih duhovnih so-bratov. Father Baraga je vodil celo slovesnost na najbolj vzoren in previden način; Father Celes-nik mu je pomagal, in to je bil eden vzrok, da se je vse slavlje 50 letnice zlatomašnika izvrši-; lo tako veličastno ter v splošno j zadovoljnost vseh udeležencev. Kdorkoli je bil pričujoč se bo spominjal te slovesnosti celo življenje. Neka žena je rekla, ko je bila v cerkvi, je ves čas jokala od samega ganotja; druga žena je rekla, ki je bila navzoča v Slov. Domu, da se ni 'mogla vzdržati svojih solz, tako je bilo vse ganljivo in vzpodbudno. Tudi č. g. Butala, župnik iz Jolieta, 111., je pridigoval v cerkvi in v dvorani je imel kratek nagovor ter govoril kot zastopnik slovenske župnije Sv. Jožefa v Jo lie tu. Mrs. Mary Coprich, predsednica Oltarnega društva je v vzvišenih besedah podala lepe I čestitke v imenu društva in članic, ki so darovale zlatomašniku skupino (set) z zlatom obrobljeni brevir in z zlatom našito albo, ki je vzbudila nekakšno zavidnost več duhovnikov, češ, ko bi jaz mogel imeti tako albo ob moji zlati maši; poleg tega pa še v gotovini znesek in vrhu vsega tega pa sq še delale, trudile se, mučiie in storile vse več, ko je bilo mogoče. Mr. Lekšan je tudi govoril v imenu Slovencev v Barbertonu, ki so za časa zlatomašnika bivali tam, ko še niso imeli slo-. ■ venskega duhovnika in je zlato-, mašnik njim stregel, ko je bil • župnik na angleški župniji Sv. ■ Avguština v Barbertonu, in za-i to s spoštljivostjo tukaj izraža - dobra voščila in hvaležnost za > vse usluge in požrtvovalnost i kar jim je naredil dobrega za - časa njegovega pastirovanja v - cerkvi Sv. Avguština v.Barber-, tonu. -j C. g. Monsignor Ponikvar, ; naslednik zlatomašnika v žup- - niji Sv. Vida je želel vse naj-i boljše jubilantu ter ga blagro- - val za take kaplane, ki jih ima, - in da te kaplane je dobil on iz župnije Sv. Vida; da je župni-ja Sv. Vida, ne rečem, da je pr- e va, ampak da je ena prvih, ki e je vzgojila največ slov. duhov-; nikov in d&la največ tukaj ro- OB ZLATI MASI WITHIN THE AXIS Rt Rev. Msgr. Vitus Hribarja v Collinwoodu TEDENSKI KOLEDAR 29. Nedelja — 11. pobink. Janez Obgl. 30. Ponedeljek — Roza Limanska 31. Torek — Rajmund, spoz. 1. Sreda — Edigij 2. Četrtek — Štefan, ogr. kr. 3. Petek — Sabina 4. Sobota — Rozalija, dev. PETA NEDELJA V AVGUSTU TA BROD SO KAJ HITRO NAPRAVILI Armada mora včasih priti prav hitro, kamor jm namenjena. V takih slučajih pošljejo po inženirje. Tem ni nobena stvar nemogoča. Tukaj je bilo treba armadni truk ▼ naglici spraviti prek vode. Kakor bi x očesom trenil, so inženirji zložili skupaj brod, ki ga vidimo na sliki. V New Yorku je bila pred kratkim razstava, kjer je bilo videti razne stvari, ki jih znajo napraviti naši inženirski oddelki. S takim brcdom gredo lahko po vodi, kamor hočejo. —:-----7-—- -------- —-------—---i--------- i —----------- Cleveland, O. Hr Minula nedelja 15. avgusta da 1943 bo še mnogo let ostala v da spominu, ne samo v Collin- rai woodu, temveč tudi po drugih th< naselbinah in še daleč preko v i mej Clevelanda, kajti tega dne hv se je praznovala zlata maša sij našega župnika Rt. Rev. Msgr. 50 [Vitus Hribarja z veliko sloves- de nostjo. Župnija se je priprav- ve ljala za to svečanost več tednov šk< in končno je prišel zaželjeni nil dan. Vse je bilo pripravljeno da ter vse v redu, kakor po kak- pr snem načrtu in tudi Bog nam ka je bil naklonjen, ko smo imeli di. tako čudovito lepo vreme. Mno- ne žice so se pričele zbirati; ne sa- tu< mo župljani Matere Božje Vne- po bovzete, ampak tudi od drugih okoliških župnij: od Sv. Vida, zo od Sv. Lovrenca, Sv. Kristine, ce iz Barbertona, Loraina, Girar- op da in drugih okoliških mest; zbralo se je vse polno ljudstva, ^ cerkveni zvonovi so peli ter pr klenkali prav po domače; njih glas je segal v duše ter raz vne- ^ mal srca vsem, ki so poslušali ^ to čudovito melodijo; in ko je v Painsvillu zaslišal slovenski ^ farmer to ubrano klenkanje, ro pravi, da so mu začele debele jj« solze liti raz lic, ker je to trk- s|j ljanje prvič slišal, odkar je za* pustil stari kraj. V župnišču se v je zbirala častita duhovščina, ^s in ko je dospel clevelandski hj škof Hoban, so se mu poklonile šolske deklice z lepimi cvetli- j,« camL Procesija se je pričela ra pomikati iz župnišča proti cer-kvi. Cerkev je bila ozaljšana (j{ kot mlada nevesta, oltarji in g svetniki na novo prebarvani ter r€ močno pozlačeni, in svečniki so p, odsevali svoj žar na vse priču- g, joče množice, ki'so se zbrale v g, okinčanem hramu božjem; vsa y cerkev je bila na novo osnaže- sj na spodaj in zgoraj taktf, da je s] naredila čaroben vtis na vse £€ vernike. Ko je procesija dospe- q la v cerkev, so zabučale cerkve- r ne orgije in Cerkveni pevski jz zbor je mogočno intoniral zna- r no lepo pozdravno pesem, pri- n krojeno za to priliko: b "Zlatomašnik bod' pozdrav- č. Ijen, ir Od Boga si bil izbran ..." si Cerkveni pevski zbor "Ilirija" je proizvajal svojo nalogo r imenitno, težka latinska maša A je bila dovršenost in umetnost v prve vrste, a so jo pevci in pev- n ke tako odlično dovršili, da so s< bili zunanji gostje, duhovniki n in lajiki kar očarani nad gan- g ljivim cerkvenim petjem, ki se h proizvaja v collinwoodski slo- v venski cerkvi. Za vse to gre za- z sluga organistu in pevovodji d Mr. Martin Rakar-ju, ki je svoj i zbor tako izvrstno izve^bal ter s opilil do viška popolnosti. \ Slovesnost že sama na sebi vzbuja v človeku posebna, meh- \ ka čutila, a tako lepo okrašena l ter ozaljšana cerkev, krasno 1 klovensko petje, dragoceni cer- \ kveni ornati duhovnikov pri j mašniškem službovanju ter do- 1 stojanstvena oprava škofova je 1 res naredila najboljši vtis. Pri- s digoval je č. g. Kanonik J. J. j Oman o pomenu mašništva; s kako se je zlatomašnik ločil od < svojega doma in domovine, da ■ bi šel v tuji svet pomagat svo- j jim sorojakom, da bi jih ohra- j nil na trdnem potu življenja, < da bi ostali zavedni in trdni katoličani ter zavedni in trdni < Slovenci; omenil je visoko do-j stojanstvo katoliškega duhovnika, njegovo oblast in njegove dolžnosti. Škof Hoban je govoril v angleškem jeziku ter povdarjal,, da je prišel z velikim veseljem v naše središče, prvič v svojem . življenju in kako zadovoljnega se počuti, da mu je bila dana prilika, da nas je obiskal; pred-no je piršel sem, je šel do nadškofa Schrembsa, ki je sedaj bolan v bolnišnici, nesposoben za aktivno službo, ter ga vprašal, kaj on misli o Monsignor Hribarju; in škof Hoban, na-ialjujoč svoj govor, je rekel, da se je nadškof Schrembs izrazil o Monsignor Hribarju "in the highest terms of praise" — v najbolj izrazitih besedah pohvale; da je Msgr. Hribar mi-3ijonaril med svojimi sorojaki 50 let; da je bil dober in zvest delavec v vinogradu Gospodovem in kot tak pripoznan od škofije in čislan od vseh duhov-nikov v škofiji; rekel je tudi, — da ravno take slovesnosti in pl priložnosti so tudi potrebne za ti katoličane sploh, da jih vzbu- je dijo ter pokrepčajo v kat. veri, ne samo dobre vernike, ampak ja tudi one, ki so bolj mlačni v iz- st polnjevanju svojih dolžnosti. št Po cerkvenih obredih se je bi zopet razvila povorka nazaj iz & cerkve do župnišča. V krasno vs opremljeni šolski dvorani, ka-tero so čč. šolske sestre ozalj- č* šale na vse mogočfe načine, so priredile članice Oltarnega P društva obed za duhovnike-go- si ste, ki so prišli celo iz daljnih šj krajev. Pričujoči so bili:. C. g. je Kanonik J. J. Oman; č. g. Mon- k signor Zlamal, znani češki na- V rodni buditelj; č. g. grško-kato- u< liški župnik, Monsignor Tomi- sj slav Firis; č. g. Milan Slaje, j< župnik pri Sv. Cirilu in Metodu n< v Lorainu; č. g. Father Ale-ksander Urankar iz Lemonta, ti 111.; č. g. Matt. J. Butala iz Jo-1 li lieta, 111.; č. g. M. Jager iz Bar- a bertona, O.; č. g. Ludvik Vi- o rant iz Madisona, O.; č. g. J. C Matun iz Lorain, O.; č. g. Ru- š< dolf Praznik iz Alliance, O.; p č. g. Julij Slapšak od Sv. Lov- b renca; č. g. Joseph Mišič od Sv. b Pavla ; č. g. Louis Baznik od k Sv. Lovrenca; č. g. M. Sodja od o Sv. Vida; č. g. Andrej od Sv. r Vida; Rev. O'Relly od Uršulin- li skega samostana; Rev. Kriško, d slovaški duhovnik, nekdanji u- č Čenec slovenske farne šole v 1. Collinwoodu; Rev. Powers; d Rev. N. N., francoski duhovnik 1] iz reda "Blessed Sacrament"; 1; Rev. Angelitis; Rev. Tammari- j no. Od domačih duhovnikov so n bili tam č. g. Joseph Čelesnik, c č. g. Francis Baraga, in v sredi r med njimi č. g. jubilant Mon- I signor V. Hribar. c Zvečer ob 7:30 se je pa otvo- £ ril v Slov. Domu na Holmes 1 Ave. zanimiv družabni večer. 1 vzpored je bil zelo pester in 1 mnogoličen; vzporedu je pred- 5 sedoval domači pomožni žup- ( nik Rev. Francis Baraga; ta 1 gospod in pa Rev. Joseph Ce- * lesnik sta skupno vodila skozi 1 več tednov vse predpriprave za J zlati jubilej; vsled njih priza- ^ devanja je šlo vse izpod rok, ' kakor po gotovem načrtu, ki ^ sta ga skupno tudi častno do- 1 vršila. i Ako je bilo zjutraj ljudstva ' ■ vse polno, so pa zvečer množice j . kar vrele od vseh strani v Slov. j ► Dom, ter napolnile dvorano, ■ vse stopnice, vse hodnike in vse i prostore; a še vedno so dohaja- - le množice iz okoliških nasel-i bin; srečen je bil kdor je našel - svoj sedež; iz župnišča so šli č. j . g. zlatomašnik, duhovniki in ; župan Laushe; ko so vstopili v 1 dvorano, so jih množice po-' i zdravljale s hrupnim aplav- - zom. Program je bil zelo pester j - in zanimiv; proizvajan je bil , od šolske mladine; ljudje so bi- - li naravnost vzhičeni in razve-i seljeni, da so te naše šolske de-* j klice tako lepo proizvajale de-i- klamacije v slovenskem jeziku. © Nastopil je Cerkveni pevski zbor "Ilirija" pod vodstvom t- pevovodje Mr. M. E. Rakar-ja 1, ter zapel venec slovenskih na-n rodnih pesmi; vse točke so bile n mojstrsko dovršene; umetniški a plesi so bili jako lepo in res a umetniško izpeljani in vse dek-1- lice so bile dostojno oblečene. 1- Zupan Laushe se je izrazil, ka-ij ko lepi so ti plesi in umetni, ker n so dekleta dostojno oblečena; a- to me odvzame nič v čaru in >r! ljubkosti pravega umetniškega plesa; prava umetnost mora bi- i ti vselej dostojna, če hočeš, da je res prava umetnost. i Patrijotičen program je bil j jako ljubek, ko so malčki na- j stopali in deklice, vsi v voja-lt ških opravah; ljudstvo jih je i burno pozdravljalo, ko so po- ^ časi stopali dol po stopnicah in i vse po vojaško in mogočno sa- ] lutirali. Ti prizori so bili vsi v j čast našim vojakom jj Zatem so sledili govorniki: i Prvi je bil Mayor Frank Lau- : she, ki je "malo zares, malo za < špas" navedel spomine iz svo- ' jega mladostnega življenja;^ kako je zlatomašniku pri Sv. < Vidu ministriral pri sv. maši, ^ učil se je molitve — se dobro 1 spominja — "pri furnacu"; tu j je začel oponašati, kako se zač-1: no te molitve za ministranta: "Intruire ad altare Dei" — in f tukaj je poštenega kozla ustrelil ; pravilno je — "Introibo ad altare Dei", zato bi moral on obnoviti zopet svojo latinščino. I Omenil je, da so ga tam pri tej šoli imeli za spičastega, to seI prav^ kar je bilo napačnega je j bil on kriv, če je bilo okno razbito, je bil on kriv, če ni bilo kaj prav v dimniku, je bil zopet on vsega kriv. To morda je bil ravno vzrok, da so ga poboljšali v šoli Sv. Vida, da je postal dober deček, in pozneje tako častivreden in ugleden državljan kakor je danes, ko je prvi državljan — to je župan — velikega mesta Clevelanda. Katoliška šola mu je dala prvo vzgojo. In on je hvalil z velikimi, i mogočnimi in pohvalnimi besedami zlatomašnika, ko je bil on nekdaj njegov učenec, ki ga pozna že toliko let, in koliko je današnji jubilant storil dobre-.! ga in plemenitega za Slovence . in za celi Cleveland sploh. Izrazil se je, da dobro ve iz skuš-t nje kot sodnik in kot župan, da . sodnije in policaji sami ne za-. dostujejo za državo, da je tre-t ba tudi moralne ter duševne šo-_ le, katera človeku podaja mo-[ ralno moč in katero človek za-x jema iz vere, predvsem iz kato-. liške vere. On se pripozna kot Slovenca in kot Amerikanca, j ter skuša posvetiti svoje moči _ ter svoj vpliv za blagor domovine. Njegov šaljiv način pripovedovanja in njegovi dovtipi so ljudem vselej silno všeč in je e i žel ogromen aplavz. Drugi govornik je bil Mr. Anton Grdina, zastopnik župnije Sv. Vida: On pozna dobro zlatomašnika osebno leta in leta ; navajal je težkoče, na katere je naletel duhovnik med pr-j vimi naseljenci; ljudje so prišli iz stare dežele, živeči v ozkem krogu, ki niso poznali ne zlob-nosti in ne zablod sveta; prišli so v nove razmere, v novo deželo, niso razumeli jezika. O-! znanj ali so jim svobodo brez dolžnosti, svobodo brez meje, brez ozira če drugemu storiš krivico; ni čuda, če je katoliški' duhovnik učil, kakor mora učiti vsak duhovnik, da svoboda mora imeti tudi dolžnosti, Če hočeš da ne boš sam postal su-1 ženj. Navajal ie velike zasluge, ki si jih je zlatomašnik pridobil v fari Sv. Vida, ko je s svojo odločnostjo in varčnostjo ljudi vodil na prava pota, katera so edina prava pota; to človek kmalu vidi, ko se postara in pozna življenje iz skušnje, ter ve [ kaj je prav in kaj je napačno.! • Čuti se zelo počaščenega, da j i mora on zastopati župnijo Sv. Vida, ker on pozna natančno življenje v njej, njeno pretek-1 lost in sedanjost. On sam je daroval 50 dolarjev za to slavlje, ki gre vse za mučeniški narod v stari domovini. Tretji govornik je bil Mr. Leo Walsh, poštni mojster v Barberton, O.; govoril je v angleškem jeziku in rekel, da je 14 let zlatomašniku ministriral in ga pozna natančno v vsakem pogledu; naša župnija Sv. Avguština se ga dobro spominja, "vsi smo ga zelo čislali-in ljubili; moj oče je bil njegov najboljši prijatelj; ko je umrl moj oče, je hotel, da naj bo Monsignor Hribar na pogrebu in tako je tudi resnično bilo. Štedil je denar, plačal je ves dolg ter zapustil je nekaj nad 90 tisoč dolarjev in to je bilo pred 23 leti, ko je imel denar večjo vrednost, kot ga ima danes; zato se ga angleška župnija Sv. Avguština z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem še danes spominja, med nami ima nebroj do-i(brih in zvestih prijateljev." ■ j Naslednji govornik je bil Mr. ■ John Zulich, zastopnik župnije ► Marije Vnebovzete, v kateri je i {zlatomašnik še danes župnik; Nedeljski pomenki _ J. M. Trunk ^imb Kristus te uči, na njega glej. Ti ne moreš Boga poznati, kakršen je, Kristus ga pozna, ker j je safti isti Bog. Kot človek pa je Kristus posvetil vse svoje misli, vsako besedo, vsa dejanja le časti svojega Očeta, daroval za to Čast svoje življenje. Iz tega razvidiš, kako velik mora biti Bog in vse časti vreden. Vzgled Kristusov te mora vedno opominjati, da po svojih skromnih močeh vsaj skušaš slediti in enako vse dati in žrtvovati, da prispevaš od svoje strani k ti božji časti in izpol-nuješ svoj zemeljski namen. Da veruješ v Boga, je kos te časti, ko je brez vere čast nemogoča. Veri morajo slediti misli. Misliti na velikega Boga, ti mora biti najvišja radost, največje veselje. Mislim naj bi sledile besede. Kadar nanese, govori v veličanstvu svojega Boga, povzdiguj in poveličuj ga. S tem boš pridobil še druge, da enako častijo Boga, mu skazujejo čast in s tem rastejo v pravičnosti pred istim Bogom. Lahko se vsaj stransko malo ozreš tudi na obljubljeno plačilo, če tako pospešuješ s tem pravičnost drugih. "Ki druge poučujejo v pravičnosti, svetili se bodo ko zvezde neba." Pred vsem pa je poleg misli in besed treba resničnih dejanj. Tvoje življenje mora biti tako, da bo nepretrgano češčenje, neprestan slavospev na čast božjo. "Da vidijo vaša dela in častijo Očeta, ki je v nebesih." Le z dejanji krščanskih čednosti častiš v sebi Boga kot svoje-iga Stvarnika, dosegaš s tem svoj namen kot stvar božja, častiš Boga kot svojega Odreše-nika, ki se je odrekel vsaki last-!nI časti, da zadobi Oče njemu primerno čast, in s krščanskim i življenjem delaš čast svojemu ,! Posvečevalcu, ker se tako sam . posvečuješ. Obenem pa Boga i častiš z vzgledi tudi pred ljud-• mi, in boš počaščen pred ljud-11 mi. jenih slov. duhovnikov. Končal je z zagovori zlatomašnika ter se zahvalil ob koncu vsem, kar so storili, in želeli dobrega. Končno je izpregovoril č. g. j zlatomašnik ter obrnjen proti svojim župljanom je rekel: "Od vas ne pričakujem ne denarja ne časti; kaj hočem z vašim denarjem in z vašo častjo, ko je človek star 73 let. Neka žena se je izrazila, moja mati mi je to le povedala: Jaz imam vsega, kar želim, ampak stara sem 73, let, to pa že ves, kaj pomeni; čast in denar ko si Jblizu groba ne pomeni nič, ampak nekaj je potrebno in tega edino vas prosim : Molite za me! Za vas in za se bodem moral dajati natančen odgovor. Mladim, tukaj rojenim Slovencem so moje te-le besede: Mladi Ameri kanci slovenske narodnosti, vam želimo vsem' uspeha. Uspeh dosežeš, če boš vedel več, če boš delal boljše in če boš postal boljši, kakor tvoj sosed. Bodi trezen, marljiv, varčuj ter imej disciplino sam nad seboj; ko pa enkrat svoj uspeh dosežeš in to po ameri-kansko pomeni, če imaš denar in če prideš do častnih služb, pomni, da to je najhi^ši polom, če nisi našel svojega Boga; imej 100 miljonov dolarjev, bodi predsednik največje države, to ti ne koristi prav nič ob času smrti; to ni vredno tebi niti enega počenega centa. ^ Glej, da najdeš svojega Boga in da služiš prvič Bogu, drugič človeku; ta je tvoj pravi in resnični uspeh. Naj še rečem par besedi svojim duhovnim sobratom; najstarejši sem izmed vseh tukaj pričujočih duhovnikov: Prvič sprejmite mojo prisrčno hvaležnost, da ste se udeležili tega slavlja na tak težak dan, kakor je praznik Marijinega Vnebovzetja, vendar ste dohiteli semkaj z velikimi žrtvami j in celo tako oddaleč. Vas, duhovni sobratje, prosim v prvi vrsti molitve. Po priliki sem imel v teh 50tih letih 20 tisoč maš in za vsako mašo bodem moral dajati odgovor, kako je bila, opravljena; ko je duhovnik 50 let v svoji službi, pravijo, da je zlatomašnik; prosil bi Boga, da bi vsaj zdaj po 50 letih bila vsaka maša — zlata maša — katero bom mogel še opraviti. Največje delo, vzvišeno, veličastno delo, ki je more katera stvar dovršiti, je sv. maša; kako more ubogi človek, iz prsti in duha, dostojno in pravilno izvršiti to opravilo; niti angelji bi si ne upali storiti kaj takega, kaj pa ubogi človek, obdan s svojimi slabostmi; slabo je telo, slab je duh, zraven pa največje delo, ki je sploh mogoče v kateri stvari; ! kako naj to izvršiš, da bo Bogu povšeč; ni mogoče na noben način, razen s ponižno in stanovitno molitvijo; in teh molitev, častiti sobratje, vas prosim! Ko človek umrje — in tu v Ameriki večkrat povemo par besedi ob pogrebu in jaz večkrat opominjam udeležence pogreba: Zadnja ura je najboljša ura; ampak da je to mogoče moraš biti pripravljen preje. Človek, ko se gre kopat, skoči v vodo, in če je lepo vreme in zna plavati, pravi, "to je bilo veselje"; če ne zna plavati, gre na dno vode. Tako je z zadnjo uro, ki je in bi morala biti najboljša ura; zadnja ura, najboljša ura, to želim vam vsem drugim in to želim tudi samemu sebi." Ernest Terpin, Petek, 27. avgusta 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S Družba sv. Drame (THE HOLY FAMILY. SOCIETY) Ustanovljen* 29. novembre 1914. - • < ' Sedež: Joliet, DL^M^T* | Nele geslo: "Vse se vero, dom in narod; vsi za enega, eden za j skupaj in drugi dan sva se z L Mrs. Mustar, tudi iz Buhl, po-q dali na pot. Mrs. Mustar je v C- i starem kraju doma iz Petrove » vasi pri Črnomlju (dekliško | ime Nik). Ona ima v Coloradi t ! dve sestri, Mrs. Smrekar in ! Mrs. Klobučar. Niso se videle I. i ves čas kar so v Ameriki in te-* ga j a že več kot 40 let. Z vese-re; ljem se je odzvala mojemu va-1 bilu in jaz sem bila vesela da i i, sem dobila tovarišico, s katero 9 sva se poznali še iz starega ^ kraja. Moje dekliško ime je bi-{i lo Kukar in sem doma iz Eučet-ne vasi. Vožnja na busu je bila pre-cej naporna ker vsled gneče po £ cele ure nisva mogli dobiti se-^ deža. Do Denverja, Colo., sm^ »j se vozili dva dni in tri noči. > Tam sva se z Mrs. Mustar lo-_ čili. Ona je šla v Pueblo in jaz na Laury Field, kamor sem prišla zjutraj. Sina nisem mogla videti do večera,,ker vojaki so prosti samo od 7. do 11. ure,"!in sin ni vedel, da bom prišla. Bila > sem v družbi nešteto mater in I žena, ki so prišle na obisk iz )- 'vseh strani Amerike. Gledale j smo, ko so vojaki marširali mi- mo nas in niti eden se ni ganil z ni najmanjšim migljajem roke k< ali glave, da bi se izdal materi n; aH ženi, ko je šel mimo nje. Ta- r« ko strogo vojaško disciplino g imajo. Tudi moj sin je marširal mimo mene. Izmed toliko tiso- n čev in vsi enako oblečeni, ga v< nisem spoznala. Zvečer, ko sva z se sešla, je bila prva njegova beseda: "Mama ali me ne po- & znaš?" a Na račun mojega obiska je čl dobil tri dni prosto. Razkazal p mi je vse zanimivosti vojaške- k ga taborišča in mnogo lepote z velikega mesta Denver. Tri dni v sem imela stanovanje v vojaš- d niči. Ker se pa še ne bi rada lo- t< čila od sina, sem si najela sta- F novanje v mestu še nadaljnih \ osem dni in bila z njim vsak ve- p čer štiri ure. Ker v Denverju s i nisem imela poznanih rojakov, S sem se podala v Pueblo. Na po- t staji so me pričakovali Mrs. v i Mustar in Mr. in Mrs. Rupar. 1; , j Prenočila sem pri Mrs. Klobu- r čar, ki me je tudi peljala k Mr. I in Mrs. John Kukar (p. d. Ma- d jev Janez). To je bilo zares pre- J l senečeno svidenje. John Kukar c3 i je doma iz Ručetne vasi, moj s . najbližnji sosed, in se nisva vi-j dela 35 let. Rekel je, da sploh t ni vedel, da sem v Ameriki. ( Mrs. Kukar je tukaj rojena c t Slovenka in nas je prav pri jaz- č . no sprejela. Z Mrs. Mustar sva 11 i obiskali tudi Mr. in Mrs. John I . Grahek, Mr. in Mrs. Joe Gra- 1 j hek, Mr. in Mrs. Smrekar, in č Matt Gerzin iz Mihelje vasi. t » Ker je bil moj sin George v ne- ^ _ deljo prost, je prišel v Pueblo, t i in Mrs. John Grahek nam je i t pripravila okusno kosilo. V ne- i . deljo popoldne nas je bilo i , zbranih veliko število ožjih ro- 1 i jakov. Ne morem popisati, ka- 1 i ko dobro sem se počutila v taki 1 a družbi, in čas je prehitro pote- 1 >, kel. Za veselim svidenjem je 11 i, prišla tudi težka ločitev. Vsem w se prav iskreno zahvalim za < a prijazno postrežbo 'in vso go- ' stoljubnost, ki sem je bila de-_ ležna med vami, in vam želim : ._ kdaj na isti način povrniti. h t- Rojaki, ki sem jih obiskala, i k imajo vsi lepo in skrbno ureje- 1 e ne domove in kar je najbolj 1 upoštevanja vredno, vsi soo-i1 v hranili lepo slovensko besedo in n katoliško vero, katere temelj so : 3 nam položile v srce naše mate- j ^ re onkraj morja. e Ker ravno pišem, tudi poro-1 tj čam žalostno vest, da sem bila 5. julija na pogrebu mojega n bratranca Joe Kolarja, 57 let } starega pionirja na Nashwauk, ^ Minn. Rojen je bil v Kotu pri jI Semiču. Zapušča žalujočo so-n progo, dve hčeri Mrs. McDo-n nald in Margaret, dva sinova Frani* in Alfonz, oba pri vojakih. Frank se nahaja v Afriki: in se ni udeležil pogreba. Dalje zapušča dva brata, Dr. Frank Kolar, Los Angeles, Calif., in ^ Louis Kolar, Taconite, Minn., t v sestro Mrs. Matt Majerle in več drugih sorodnikov. Počiva na j. Hibbing pokopališču poleg očeta in matere. Ana Stefanie. le g -o- KAKO SE GIBLJEMO NA SE-ft. VERNI STRANI CHICAGE la' Chicago, III. ro Da ima naša podružnica št. ra 2 SANS svoje redne seje vsako >i- četrto soboto v mesecu, je že t- splošno znano. Kakor je slovenska naselbina na severni strani e- Chicage majhna, je precej za-)o nimanja in aktivnosti med na-e- mi za pomoč rojstni domovini v* in v podporo delu, ki je bilo zali. črtano na elevelandskem slo-o- venskem kongresu. Na zadnji \z seji nas je bilo navzočih 45 čla-ri- nov in članic, ki redno plačuje-la mo svoje prispevke, večina po bo 50c mesečno, nekateri pa po i£ ::tfja#5rtaki še la marsikak dolar poleg rednih in prispevkov. Pa ima podružnica iz precej več članov, kot nas je Je bilo navzočih, je jasno, je pa li- med nami precej rojakov, kate- ri še niso zraven, ampak upa- v mo, da se nam bodo kmalu pri-! t družili, saj se vsi zavedajo, da š je v tem času naši rojstni do- z movini pomoč nujna. Vsak lah- L ko pogreši en, dva ali tri cente t na dan; na ta način lahko zberemo lepe svote in tako poma- s gamo naši stari domovini. Polefg tega, da pomagamo za 8 nujno in potrebno stvar, smo 11 vdomačili po naših sejah malo zabave. Kot že omenjeno, nas je bilo na zadnji seji 45 navzo- r čih; vsi smo se prav po domače r zabavali v veseli družbi. Naš ^ član Tomaž Cukale nam je za- 2 pel več naših lepih pesmi, zai£ ■ kar je od vseh navzočih dobil P i zasluženo odobravanje. Na kla- s i vir ga je spremljala naša mla-• da članica Ksenija Novak. Na- 1 . to sta se pridružila Tomažu še 1 j - Frank Teropšič in Leo Matičič. j v i Vsi trije so v lepi harmoniji za-1 s - peli še več naših pesmi. Kmalu i i i se jim je pridružil še Louis i , Slamnik s svojim tenorjem, na- i i - to pa še drugi, da je bilo zares < . veselo pozno v noč. Vsi so ob- 1 . ljubili, da bo po prihodnji seji i - ravno tako ali pa še bolj vese- < . lo, ker smo trdno prepričani, 1 - da nas bo še več. Harmonikar s - Joe Gomilar je tudi obljubil, i r da nam bo zaigral nekaj po- 1 j skočnic. ] Na zadnji seji je bil navzoč i \ tudi naš redni član Vincenc : . Cainkar; četudi je malo bolj < i oddaljen od naše srede in mor- i -'da bolj zaposlen, želimo, da : i pride zopet na prihodnjo sejo. i i Povedal nam je malo več o de- i - lovanju SANSa, namreč, da i čim dalje bolje izgleda kar se : i. tiče dosege našega cilja, za kar - vsak po svoji moči delujemo, , >, to je, za osvoboditev in združe- e nje vse Slovenije. -1 Na zadnji seji smo tudi skle- 0 nili, da priredimo veliko vese-lico s kratkim programom v so-; boto 20. novembra J zvečer v 1 Fleinerjevi dvorani. Ves prebi-!- tek bo seveda šel za našo na-e rodno stvar. a S Tomaž Cukale pa bo priredil a svoj koncert v nedeljo 31. okto- bra v Bohemian American i s Hali. Polovico prebitka bo dal n za SANS in JPO-SS. Naša dolž- j ; nost je, da razpečavamo vstopih nice za te dve priredbi in vsak-»- do naj jih kupi. Poleg užitka, [j katerega boste deležni ta dva >_ dni, boste tudi pomagali našim n ubogim ljudem v stari domovi-o ni. j.! Na prihodnjo sejo, katera se j !vrši v soboto 28. t. m. ob pol >.josmi uri zvečer v Fleinerjevi a dvorani, 1638 N. Halsted St., a vas vljudno vabi it Odbor, t, -0- ri GLASOVI IZ GILBERTA Poroča Frank Ulcar £ Gilbert, Minn. a a- (Konec) t j i Do tukaj sem popisal, kaj se je zgodilo pri nas še v letu lk i 1942. V novem letu 1943 je 25. in jan. umrl oče John Slavič star 69 let. Zapustil je žalujočo že-"c no in družino. ia Dne 21. feb. so moji dobri e~ otroci, ki so bili vsi doma, moji soprogi in meni napravili domačo veselico v spomin 34. obletnice najine zakonske zveze. E- Sva imela kar svoje svate na tej ofeeti. I Tiste dni so farani napravili jt. večerjo in domačo veselico za co odhodnieo kaplanu Rev. Eliju že Hann, ki so bili poklicani od n- nas v vojaško službo. So bili ni dober dušni pastir. Bog jih va-a- ruj v vojaški službi. a-; Dne 1. marca je šel moj sin ni nazaj k vojakom v državo Ten-a- nessee po 15-dnevnem dopu-lo- stu. lji 5. aprila se je rojak Frank ta- ■ Verbič z ženo in otroci preselil je- iz Gilberta v Kalifornijo, v napo selbino Eureka. Ta rojak je bil po moj sosed in je tudi naročnik še Am. Slovenca, tih 13. aprila je umrl John Stru-ca kel, 26 let star fant. Delal je v je rudniku Cristal Falls, kjer ga pa je udaril kamen in mu stisnil te- obe nogi. Umrl je v bolnišnici v groznih bolečinah. Njegovo 1C truplo je bilo pripeljano k star- ki šem v Gilbert. Razen staršev di zapušča tudi brate in sestre, ki Ljubi Bog daj njegovi duši sveti nebeški raj 1 Dne 18., 19. in 20. aprila smo imeli pri nas 40-urno po-božnost na čast presv. Rešnje- gg ga Telesa. Vodili so jo misijo- Vf nar Rev. Father Gerald Farell sv iz Davenport, Iowa. r 18. apr. je umrl John Stefa- n, nič, star 65 let in hrvatske na- ^ rodnosti. Zapustil je ženo Mag- n< daleno. Zvečer je šel spat 3£ zdrav, drugi dan pa so mrtve- jv ga našli v postelji. Nagle in ne- n< previdne smrti, reši nas, o Go- p< spod! Sj 21. majnika je v bolnišnici v ži Buhl, Minn., umrl rojak Mati- s; J ja Perme, star 77 let. Tukaj je j 3M zapustil hčer Mrs. Marolt, kjer s< f so naročeni na list Am. Slove- n | nec. Bil je zaveden katoliški d mož in je rad hodil v cerkev k si j sveti maši. Tukaj je imel brata k Jerneja Perme, s katerim sta j< bila dvojčka. Oba sta bila roje- si na v stari domovini. Kot dvoj- si čka sta bila rojena skupaj, pa j< tudi umrla sta skupaj in sedaj p skupaj spita v grobu večno n spanje. Jernej Perme, brat ravnokar omenjenega Matije Per- A meta in oče Mrs. J. Novak, je 1 namreč umrl 26. majnika v bol- s nišnici v Eveleth, Minn. Tudi T on je bil zaveden katoliški mož k in je rad hodil k sveti maši. Do s zadnjega je bil naročnik lepe- n ga lista Ave Maria in se je1 š spomnil misijonarjev v Lemon- c tu. Jernej je bil siromak, ker t ga je čez 20 let mučila bolezen i č naduha. Spavajta v miru bož-ij jeni I I Ji Dne 3. junija je umrl Frank f Kostelc, mlad mož, star 30 let. o Zapustil je starše, sestre, mla- e do ženo in dva otročička. n . 11. jun. je šel moj mlajši sin j j Martin k vojakom. Sedaj se na- Č ha j a v Alabami. 13. jun. smo imeli v Gilbertu t prvo sv. obhajilo, ki ga je pre- 2 l jelo 30 otrok. Dne 28. junija je umrla Ve- 1 tironika Križel, stara komaj 24 t [ let. Bila je previdena s sv. za- 'i ■. kramenti za umirajoče. Pokoj- 1 ■ na je bila zares velika mučeni- 1 ■ ca. Bolezen ji je sključila mla-; 2 , do telo, da si ni mogla nič sama 1 1 pomagati. Dve leti je neprene- r t borna ležala v postelji, vsa v ] - bolečih ranah. Bila se je nam- 1 reč prav hudo prehladila, po- ] sj tem je pa dobila to bolezen, j I Pri njenem pogrebu so župnik j_i i Rev. Frank Schweiger napravi- i i , li prav lepo pridigo. Rajna Ve- s ronika je zdaj rešena trpljenja. < Zapustila je žalujoče starše, i brate in sestre. Naj v miru po- : čiva. : 16. junija je pa mene, ki vse , to poročam, revmatizem v nogo udaril, da ne morem delati in moram pomoči iskati v bolnišnici v Eveleth, Minn. e 2' I. j Letina pri nas še dosti dobro r j kaže. Mesto Gilbert je pa na-j pol prazno. Vse je šlo po svetu dela iskat, fantje pa v vojsko, i i V naših rudnikih je zdaj malo ji dela, ker skoraj vse delajo ve-liki stroji. Kjer je prej delalo i-; 100 ljudi, jih dela zdaj samo ,10. j a Naj še omenim, da je meni in drugim naročnikom v Gil-li bertu žal, da Am. Slovenec ne a prihaja več petkrat na teden, u toda kaj hočemo, ko so pa voj-d ne razmere povsod vse izpre-li menile. Jaz tako razvidim, da t- je Am. Slovenec najboljši slovenski list v Ameriki. Prinaša n najboljše in najbolj koristne 1- članke za narod, pa tudi dopi-1- sov ima več, kakor kateri koli drugi slovenski list. Dragi roja-k ki širom naše nove domovine, il če kateri list zasluži, da ga pod-1- piramo, zasluži ta list. Veliko il stopinj šem že naredil zanj, pa k mi ni žal. •j Bog d*j ^blagoslovi zavezni-" 1- škemu orožju, da bo tutli slo-v venski narod v stari domovini ra postal svoboden! lil1 Z Bogom, rojaki! Ce bo le ci mogoče, ne bom molčal zopet 10 mesecev, ampak se bom kmalu spet oglasil, pa tudi kdo drugi iz naše naselbine naj se kaj oglasi! -o- ZLATA POROKA Ely, Minn. Mr. Jožef Lovšin in njegova soproga Frančiška sta praznovala dne 20. julija 50-letnico svojega zakona. V ta namen so Rev. J. Jerše opravili sv. mašo na omenjeni dan v cerkvi sv. Martina v Tower ju ob prisotnosti sorodnikov in bližnjih sosedov iz Soudana. Na večer 25. julija pa je bila prirejena slavnostna večerja na domu zlato-poročencev, na katero so dospeli sinovi in hčere, njih družine in drugi sorodniki iz Me-saba in Cuyuna Range ter iz Milwaukee, kakor tudi bližnji sosedje v naselbini. Bil je to nad vse vesel sestanek ža vso družino, najbolj pa za oba slavljenca, ki sta težko pričakovala tega veselega dne. Ko je bil eden ali drugi kaj bolan, sta že tarnala, da najbrž ne bosta dočakala tistega dne, dasi je bilo le par let še do njega, pa je bila božja volja, da se jima je izpolnila želja. Mr. Lovšin je rodom iz vasi Medvejek, Velike Lašče pri Turjaku. Dekliško ime njegove ' soproge je bilo Frančiška Ivane, doma je pa iz Srobotni-ka, iz ravno iste župnije kakor soprog. Oba sta dospela v A-meriko 1. aprila 1893. Frančiška se je ustavila za par mesecev pri bratu v Clevelandu, nato pa je sledila svojemu zaro-I čencu v Soudan. 2e na 20. juli-I ja sta bila poročena v cerkvi sv; Martina po Rt. Rev. G. V. Jos. F. Buhu. V zakonu sta imela 15 otrok in 7 hčera. Štirje sinovi in ena hčerka so umrli v mladostnih letih. Od 10 žiVečifi otrok j je 8 že poročenih. Zlatoporo- • čenča imata že 9 vnukov. Naša slavljenca sta imela i nekaj let svojega zakona težko ■ življenje. Le naši prvi naseljenci vedo povedati, kaj so presta- - li v letih 1893 in naprej, ko ni i i bilo dela in se tudi za 5c soli ni ■ moglo dobiti v trgovini na upa- • nje. Mr. Lovšin je dobil delo ■ na potu. Delal je 10 ur na dan ■ za 60 centov. Ženske so si mo-t rale od daleč vodo nositi iz vod- - njakov, v mrazu po 50 stopinj pod ničlo; le včasih se jih je - kateri bordar usmilil, da je šel - po vodo. Vzgajati svoje otroke . je bila v tistih časih za naše c i matere posebno težavna stvar, -jSe do danes so jim ostali težki - spomini na one čase. Blagor . otrokom, ki danes svojim star-, šem s hvaležnostjo plačujejo - za skrbno vzgojo. Zato sta pa zlatoporočenca ponosna na svo- e je sinove in hčere danes, ko se - nahajata v jesenskem času svo-;i jega zakona in je njuna skrb - rešena, njuno delo dogotovlje-'no. Naj jima Bog dodeli, da bi 1 še mnogo let uživala sad svoje- 0 pa truda. Dasi že v letih, sta _ j oba še čvrsta, in če bo tako u božja volja, bosta doživela še ) dijamantno poroko. To Vama 0 želi vsa Vajina družina, ki sta k jo vzgojila, Vaši prijatelji in^ 0 Jos. J. Peshel. o ===================== For High-Grade Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEC YOUNG BUILDING 19 E. Jefferson Street, JOLIET, ILL. M. B. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. > Telefon Canal 3817 f (ogel Leavitt St) CHICAGO, ILL. ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEHI Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota NajstarejSa slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% C# hočeš dobro sebi in trojim drsnim, aavaruj m pri najboljH, potoni in nadaolrentni podporni organizacij), KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ae lahko aararnjei sa imitiriiwi, razne poškodbe, operacije, proti bolerai in nnaann.1im1 K. 8. K. JEDNOTA sprejema moike in few*« od 16. do 60. lata; otroke pa takoj po rojstvu fat do 16. leta pod troje okrilja. K. 8. K. JEDNOTA fatdaja najmoderne£e vrste certifikate sedanje dobe od $25000 do 95JOOO.OO. - K a K JEDNOTA je pnn mati vdor in sirot. če k nisi dan al Banka te mogoCafc in bogate katoliike podpoi— organi sadje, potrudi se bi pcistopi takoj. Za pojiwiili o aavaiorolnini in sa vso drage podrobnosti se obe sits na uradnike in uradnice krajevnih druitev K. S. K Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-358 No. Chicago Street, JoHet, Illinois • ■ 1 mmmm Stran 6 AMEftlKANSKl SLOVENEC 5*5*5 Petek, 27. avgusta 1943 t ti i imimi DOGODKI iz slovenskih naselbin Samo ene stvari ne morem izsiliti iz njih: imena največjega sovražnika tvojega ne moreijijzsiliti iz njih!" Car je strmeč gledal svojega ljubljenca. Maljuti je sijalo nekaj nenavadnega iz oči. "Ta zadeva je namreč taka, gosudar," je nadaljeval Skuratov, in glas se mu je izpremenil, "da oči sicer vidijo, uho sliši, jezik pa se ne obrne, da bi povedal.. " Car ga je gledal z vprašujočim pogledom. "Glej, gosudar, kaznoval si že prilično mnogo zločincev, izdaja pa še vedno ni zamrla v Rusiji. In če jih kaznuješ še toliko ali pa desetkrat toliko, vendar ne zatreš izdaje!" Car je poslušal in ni razumel. "Zato, gosudar, ne zatreš izdaje, ker ji sekaš veje in grče, deblo s korenino pa stoji zdravo!" Car še vedno ni razumel, toda poslušal je z rastočo radovednostjo. "Vidiš gosudar, kako naj ti to pp-vem? Glej, na primer, spomni se, kako si ležal na smrt bolan — daj ti Bog mnogo let zdravemu vladati — in so bojarji zoper tebe, siromaka, napravili zaroto. Takrat so imeli za sabo tvojega starejšega brata Vladimira Andrejiča." "A!" je pomislil car; "to so torej pome-njale moje močne prikazni! Sovražnik je hotel omračiti moj razum, da bi se bal prekrižati načrte svojega brata. A temu ne bo tako. Niti bratu ne prizanesem!" "Govori," je rekel in se grozno obrnil k Maljuti, "govori, kaj veš o Vladimiru Andre jiču?" "Ne, gosudar, moje besede se zdaj ne tičejo Vladimira Andrejiča^ O njem si tega ne mislim več, da bi hotel "kaj1 započeti zoper tebe. Tudi bojarji ne mislijo več nanj. 2e davno je prenehal podkopavati prestol pod tabo. Moje besede se ne tičejo njega." "Koga pa potem?" je čudeč se vprašal car in črte njegovega obraza so mrzlično zadrgetale." "Vidiš, gosudar: Vladimir Andrejie si je premislil braniti državo, toda bojarji si niso premislili. Ti imajo slabih glav: češ, če se nam ni posrečilo, posaditi Vladimira Andrejiča na prestol, potem posadimo..«" Maljuta se je zmedel. "Koga?" je vprašal car in njegove oči so zagorele. Maljuta je pozelenel. : "Gosudar! Vsega ni mogoče povedati. Človek našega stanu si lahko kaj misli, ugiba, ampak jezik mora držati za zobmi." "Koga?" je ponovil Ivan, vstaja je s stola. Maljuta je odlašal z odgovorom. Car ga je zgrabil z obema rokama za vrat, obrnil njegovo obličje proti svojemu in se vsesal vanj z očmi. Noge so se šibile pod Maljuto. "Gosudar," je rekel polglasno, "ne srdi se nanj, saj si ni sam tega izmislil." "Govori!" je rekel Ivan s hripavim glasom in silneje stisnil Maljuti vrat. "Niti na misel bi mu ne bilo prišlo kaj takega," je nadaljeval Maljuta in se skušal izogniti carjevemu pogledu, "gotovo so ga zapeljali. Kdor mu je najbližji, tisti ga je zapeljal. On grešni človek, pa si je mi-, slil: malo pozneje ali malo prej, konec bo isti." Carju se je pričelo dozdevati. Prebledel je še bolj. Prsti so mu odnehali in izpustili Maljutin vrat. Maljuta si je opomogel. Spoznal je, da je prišel čas za odločilni udarec. "Gosudar!" je rekel naenkrat rezko; "ne išči izdaje daleč. Tvoj sovražnik ti sedi nasproti, pije s teboj iz iste kupe, je s tabo iz iste sklede, nosi obleko istega dela." Skuratov je umolknil in si je poln pričakovanja končno drznil upreti v carja svoje krvave oči. Tudi car je umolknil. Roke so mu omah- nile. Slednjič je razumel Maljuto. V tem hipu so se na dvorišču oglasili veseli glasovi. 2e takrat, ko se je pričel razgovor med carjem in Skuratovim, je prijahal carjevič s svojimi prijatelji na dvorišče, kjer so ga čakali trgovci, ki so bili prišli iz Moskve s kruhom in soljo in s pokloni. Ko so zagledali car jeviča, so vsi pokleknili. "Česa pfosite, vatlarji?" — je vprašal carjevič malomarno. "Batjuška!" so odgovorili starešine; "prišli smo prosit tvoje milosti! Bodi nam zaščitnik! Usmili se naših glav! Opričniki nas popolnoma uničijo z ženami in deco vred!" "Glej jih, tepce P' je rekel carjevič in se posmehljivo obrnil k Basmanovu. "Ti bi radi obdržali žene in blago sami zase. Kaj pa javkate tukaj? Pojdite domov; bom že poprosil, no, očeta za vas, tepci!" "Oče ti naš, daj ti Bog mnoga leta!" so zakričali trgovci. . Carjevič -je sedel na konju. Poleg njega je bil Basmanov. Prosilci so klečali pred njima. Njihov voditelj je držal skledo s kruhom in soljo. Maljuta je vse to videl skozi okno. "Gosudar!" je pošepetal carju, "gotovo ga je zapeljal kdo izmed tistih, ki so sedaj ž njim. Poglej, kako ga ljudstvo po carsko pozdravlja!" In kakor se čarovnik ustraši peklenskih sil, ki jih je sam izzval, tako se je Maljuta ustrašil izraza, ki so ga njegove besede priklicale na Ivanov obraz. S carjevega obličja je izginilo vse, kar je bilo človeškega. Tako strašnega ga Maljuta doslej še ni videl. Preteklo je nekaj trenutkov. Naenkrat se je Ivan nasmehnil. "Griša," je rekel in položil obe roki Sku-ratovu na rame. "Kako si mi pravkar rekel? Sekam veje in grče, deblo pa stoji zdravo?" "Griša," je polagoma nadaljeval car, poudarjajoč vsako besedo in gledajoč v Maljuto z nekako grozno zaupnostjo, "ali hočeš izruvati izdajstvo s korenom?" Zlobno veselje je skrivilo Maljuti ustnice. "Za tvojo milost, hočem ga," je pošepetal, tresoč se po vsem telesu. Izraz Ivanov se je v trenutku izpremenil. Usmev je izginil in njegove poteze so postale hladne in kamenito neupogljive. Obličje mu je bilo kakor iz marmorja izklesano. "Ni treba odlašati!" je rekel pretrgano in ukazujoče. "Naj nihče ne zve tega! Danes bo na lovu. Še danes naj ga najdejo v gozdu. Naj reko, da se je ubil, ko je padel s konja. Ali poznaš Nečisto lužo?" "Poznam, gosudar." "Tam naj ga najdejo P Car je pokazal na vrata. Maljuta je odšel; v veži je zadihal svobodne je. .; Car je dolgo stal nepremično. Potem je stopil počasi k svetim podobam in padel pred njimi na kolena. Izmed vseh Maljutii\ih služabnikov je bil Matvej Homjak najdrznejši in naj-spretnejši njegov oproda. Nikdar se ni ogibal nevarnosti, ljubil je razbojništvo in napadanje ter ješ v zverstvu zaostajal samo za svojim gospodarjem. Če je bilo treba zažgati vas ali podtakniti pismo, zaradi katerega je bil potem bojar usmrčen, ali če je bilo treba komu ukrasti ženo, so vedno pošiljali Homjaka. In Homjak je zažigal vasi, podtikal pisma in namesto ene žene jih je privedel vedno po več. (Dalje prih.) / "Aroerikanald Slovenec" je vest, k! po-vezuje vse Slovence po Amerik! med • seboj. - ~ —- Smrtna kosa tfew York, N. Y. — Te dni je preminila soproga Ivana Vo-leka, ravnatelja potniškega u-rada tretjega razreda pri Francoski parobrodni družbi v New Yorku. Stara je bila 50 let, rojena v New Yorku in je bila hči Čeških staršev. V Quaker Street, N. Y., je i4. avg. umrla Mrs. Ana Pau-lič, ki -zapušča soproga Martina, 4 sinova in 3 hčere. Prejšnja le?ta sta - z možem vodila obširno farmo blizu East Worcester. 40-letnica poroke Lyons, 111. — Pred kratkim je družba ožjih rojakov in prijateljev piijetno iznenadila z obiskom znanega gostilničarja Martina Potokarja na njegovem domu v Lyonsu o priliki 40-letnice zakonskega življenja z njegovo ženico. Pri tej domači slavppsti je bilo okrog 60 gostov. Na mnoga leta! Not! far an i Chicago, 111. — V cerkvi sv. Štefana so bili zadnje čase krščeni naslednji mladi farani: 25. jul.: Robert James Ver-bic, rojen 7. julija, sinček Mr. in Mrs. Rudolph Verbic; materino dekliško ime je bilo Ann Begich. 8. avg.i John, Craig Jeraj, rojen 26. jun., sinček Mr. in Mrs. John Jeraj; materino dekliško ime je* ;bilo Catherine Witt. 22. avg.: Francis Matthew Grill, rojen 8. avg., sinček Mr. in Mrs. Frank Grill iz 2101 W. Cermak Rd.; materino dekliško ime je bilo ^Sehevieve Perko. Botra sta bila Mr. August Poglajen in Mr£ Pauline Kobal. ■■ 0 ■ Druitva, £ oglašajo tvoje prireditve ▼ "A. S.", Imajo vedno dober uaoeh. DRUŠTVO SV. VIDA iter. 25, KSKJ. CLEVELAND. OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jo«. J. Nemanich, .„ 1145 East 74 th Street Blagajnik: Lotda Kraje. Drnitvo zboruje vsakn prro nedeljo ▼ meseca ▼ spodnjih prostorih ■vuc šole sv. V» Najboljši avtomobili sa pogreb«, testo in ienUovanJa^-Mriraika j kapela na snapolago brosplatno,—CEHE ZMERNE. Z ljv križ. 1 križ. Ti roba je vidi, ka Malo j< vah, da roba le yes, Jui r "pod Si Tako j« so Srbi Jugosla oporeči je bilo i mi je p pod Srt napaka, ci sem i "pod Si davki! i se bo m haca pc pod nos t: tudi že 1