ELAVSKA NOTNOST 'iho. NOVEMBRA 1971 — ŠT. 46 — L. XXIX I P S V trideseto leto Z današnjim dnem stopa Delavska enotnost v trideseto leto svojega življenja; 20. novembra leta 1942 je njena prva številka izšla v Ljubljani, nadaljnje pa so bile tiskane na osvobojenem ozemlju - kadar je bilo pač mogoče v tistih vojnih časih. Od 25. maja leta 1945 naprej izhaja redno kot tednik, kot glasilo slovenskih sindikatov. Od svoje prve številke je bila Delavska enotnost glasilo enotnega delavskega gibanja Slovenije, ki jo je tudi rodilo. V začetku novembra leta 1942 je bila v okupirani Ljubljani konferenca predstavnikov političnih in strokovnih skupin, ki so predstavljale sindikalno organizirano slovensko delavstvo, in na tej konferenci je bilo formirano enotno delavsko vodstvo - Glavni odbor Delavske enotnosti. S tem so se s polnim uspehom zaključila prizadevanja za dosego politične in revolucionarne enotnosti osvobodilnega gibanja na Slovenskem. In ko je leta 1945 prišlo v Beogradu do ustanovitve enotnih jugoslovanskih sindikatov, so slovenski sindikati že imeli za seboj tri leta enotnega boja za nacionalno in socialno osvoboditev Slovencev... Kot glasilo enotnih slovenskih sindikatov se je Delavska enotnost vedno borila za enotnost hotenj in akcij delovnih ljudi, vedno je želela biti kažipot delovnemu človeku na poti izgradnje socialistične družbe. In vedno je poudarjala tudi pomen tistih moralno-etičnih vrednot delavskega razreda, ki so najbolj prišle do izraza v naši revoluciji: pomen tovariške pomoči, nesebičnosti, solidarnosti - tistih lastnosti, zaradi katerih je delavski razred sposoben premagati vse težave na poti uresničevanja svojega zgodovinskega interesa. Ko vstopa v trideseto leto službe programu in ciljem slovenskih sindikatov, želi Delavska enotnost to jubilejno leto izkoristiti za dosego čim višje ravni svoje pisane besede in za Čim tesnejšo in čim plodnejšo povezavo s sindikalnim članstvom in s sindikalnimi organizacijami na vseh ravneh. Enotnost hotenj in akcij članstva in forumov naše organizacije ni danes nič manjšega, morda pa je še večjega pomena, kot je bila kdajkoli. Tej enotnosti želi Delavska enotnost služiti še bolje in še zvesteje kot doslej, tako da bomo res lahko rekli, da je sredstvo in metoda sindikalnega dela. Upam, da bomo v uresničevanju tega cilja imeli polno Podporo vseh članov Zveze sindikatov Slovenije. UREDNIŠTVO DELA VSKE ENOTNOSTI ZAVAROVALNICA SAVA s Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE IN LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka iVlercator HIGIENSKA PAPIRNA KONFEKCIJA Kovinsko nodielie KOV1NOSERVIS" z Unca pri Rakeku je zraslo iz majhne obrtne delavnice in se uveljavilo kol proizvajalec valjčnih pohištva Meblo. PLENUM RK ZSS Socialne razlike moramo obvladovati že danes! - Boj proti neupravičenim socialnim razlikam ne more biti kampanja, temveč stalna naloga vseh subjektivnih sil naše države, sestavni del tega boja pa morajo biti tudi konkretni ukrepi za odpravo oziroma vsaj zmanjšanje takih razlik. S to ugotovitvijo bi lahko povezali rdečo nit razprave o vprašanjih socialne diferenciacije v naši družbi na plenarni seji RS ZSS, ki je bila minuli petek. Ta razprava je bila edina točka dnevnega reda te seje, katero je vodil predsednik TONE KROPUŠEK, udeležila pa sta se je tudi sekretar Sekretariata CK ZKS ing. Andrej MARINC in članica tega sekretariata Danica JURKOVIČ. Gradivo za razpravo so bile teze in predlog zaključkov o socialni diferenciaciji za tretjo sejo konference ZKS, namen plenarne seje vodstva naše organizacije pa je bil, da oblikuje stališče sindikatov do socialnih razlik in tako prispeva k čim boljši pripravi tretje seje konference ZKS. V svoji uvodni besedi za razpravo na plenumu je predsednik RS ZSS Tone Kropušek dejal: »Socialne razlike so na današnji stopnji razvoja naše družbe nujne. Nimamo iluzij, da bi jih odpravili — tudi na področju delitve ne, kar bi bilo še najlaže. Delitev po delu je zaenkrat pomembno gibanje napredka in ohranili jo bomo kot načelo in prakso, čeprav povzroča razlike v gmotnem položaju posa- meznikov. V socialni diferenciaciji ne vidimo torej le negativnega pojava in zatp se ne vdajamo utopičnemu izenačevanju. Hkrati pa socialne diferenciacije ne ocenjujemo samo kot pozitiven proces, ki bi ga lahko prepustili samodejnemu toku v pričakovanju, da bo avtomatično povzročal pozitivne družbene premike. Če rečem, da socialnih razlik še dolgo ne bomo odpravili, pa hkrati trdim, da jih moramo obvladovalo že danes, da ne bi dobile razsežnosti socialnih, političnih in ideoloških konfliktov." Tone Kropušek je spomnil na to, da so slovenski sindikati probleme diferenciacije in svojo usmeritev v tem pogledu postavili junija leta 1970 na svoji II. konferenci, nato pa poudaril, da moramo .glede od- (Nadaljevanje na 2. strani) LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA IN ROLETE 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA • FOTOKRONIKA #FOTOKRONI Na razšiijeni seji predsedstva republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki je bila v četrtek v Domu sindikatov v Ljubljani, so razpravljali o poročilu zbora pooblaščenih predstavnikov podpisnic samoupravnega sporazuma. Dogovorili so se tudi o nadaljnji vlogi in nalogah repubhškega odbora pri izvajanju samoupravnega sporazuma. Razen tega so se seznanili tudi s poročilom o poteku priprav na I. kongres sindikata gradbenih delavcev Slovenije. - Foto: A. Agnič V sredo se je sestalo predsedstvo mestnega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Ljubljana. Na seji so obravnavali sklepe L konference in se domenili za nadaljnje delo. Foto: A. Agnič NA LINIJI 323-554 CELJE Člani medobčinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti so na zadnji seji sprejeli sklep, da bodo delavske svete delovnih skupnosti tega sindikata opozorili na probleme delovne skupnosti Tapetništva, Celje, ki je pred nedavnim pogorelo do tal, in zaprosili za pomoč tej delovni organizaciji. Odločili pa so se tudi, da bodo poslali zahvale JLA v Celju, hotelu Celeia, Elektru in še nekaterim drugim za nesebično pomoč, ki so jo nudili v noči požara. M. B. MARIBOR Občinski sindikalni svet prireja skupaj z delavsko univerzo iz Maribora v mesecih november in december več dvodnevnih seminarjev za samoupravne organe v delovnih organizacijah, zlasti predsednike DS, UO ipd. Skupine samoupravljavcev bodo sestavljene po dejavnostih. Na seminarjih bodo obravnavane v glavnem tri teme: samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in primerjava le-teh, ocena dosedanjega dela na tem področju in stališča glede nadaljnjega medsebojnega usklajevanja sporazumov. Druga tema bodo ustavni amandmaji, zlasti tisti, ki zadevajo temeljno rorganizacijo združenega dela in nato še novi stabilizacijski ukrepi. Predavali in vodili razprave bodo priznani družbenopolitični delavci in strokovnjaki iz naše občine. Končno so predvideni tudi pogovori z občinskimi sindikalnimi funkcionarji o problematiki samoupravljanja in medsebojnih odnosov v delovnih organizacijah. Občinski sindikalni svet pričakuje, da se bo teh seminarjev udeležilo čim več predstavnikov delavskega samoupravljanja, saj bodo dobili konkretne napotke za svoje nadaljnje delo. T. C. RAVNE Zadnje dni novembra se bo na Ravnah sestal plenum občinskega sindikalnega sveta. Na plenarni seji ravenskih sindikatov bodo govorili o prizadevanjih za odpravo osebnih dohodkov pod 1000 dinarjev na mesec. Za sejo bodo zbrali gradivo o tem, koliko zaposlenih v delovnih orga-nizacijah v Mežiški dolini še prejema osebni dohodek pod 1000 dinarjev na mesec. Istočasno bodo predlagali ukrepe za akcijo za odpravo teh najnižjih osebnih dohodkov. (ma) RAVNE Sindikalni obisk Pred kratkim so obiskali Ravne na Koroškem člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Najprej so si ogledali nekaj obratov Železarne Ravne, Delavski muzej in obrate Rudnikov svinca in topilnice Mežica, zatem pa so se sešli s člani vodstva ravenskega občinskega sindikalnega sveta. Člani predsedstev občinskih sindikalnih svetov Ptuj in Ravne na Koroškem so si izmenjali mnenja o oblikah in metodah dela, preučili so dosedanjo dejavnost ptujskih in ravenskih sindikatov ter spregovorili o aktualnih nalogah sindikatov obeh občin v prihodnje. Med obiskom na Ravnah na Koroškem so se predstavniki obeh občinskih sindikalnih svetov zavzeli za stalno in tesnejše sodelovanje v prihodnje. (Maj NEDOZOREL SADEŽ Na razširjeni seji pododbora za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije so v sredo razpravljali o predlogu republiškega zakona o javnih cestah, ki naj bi ga v najkrajšem času že obravnavala tudi Skupščina SRS. SOCIALNE RAZLIKE MORAMO OBVLADOVATI ŽE DANES! Boj proti socialnim razlikam ne more biti kampa' Bistvena in enotna je bila ugotovitev, da gre za „ne- • I nja, temveč stalna naloga vseh subjektivnih sl dozorel sadež", ki mora šele dozoreti, preden bi o njem lahko rekli, da predstavlja tak zakon, ki bo naše družbe optimalni meri zadovoljil interese uporabnikov cest, cestnih podjetij in najširše družbene skupnosti. Tako, v bistvu odklonilno stališče do predloga navedenega republiškega zakona so člani pododbora utemeljevali tudi s formalnimi in vsebinskimi neskladji predloga tega zakona z zveznim temeljnim zakonom o javnih cestah in še nekaterimi predpisi, vendar so važnejši od teh nekateri drugi pomisleki. Gre namreč za to, da po predlogu navedenega zakona za javne ceste skrbi republiška skupnost za ceste, ki ima svojo skupščino, v kateri so zastopani predstavniki vseh zainteresiranih dejavnikov. Cestna podjetja ne nasprotujejo temu, da bi z zakonom posebej zavarovali splošni družbeni interes. Ne morejo pa razumeti, zakaj naj bi cestno transportna podjetja, Avto moto zveza, turistične organizacije in cestna podjetja imeli v skupščini manj kot polovico vseh mandatov in zakaj naj bi ostale mandate razdelila Skupščina SRS po lastni presoji. Tako stališče oblikovalcev zakona zato razumejo kot nezaupanje do cestnih podjetij in njihove dejavnosti oziroma do vseh uporabnikov cest v najširšem pomenu besede. , Naslednja bistvena pripomba se nanaša na pristojnosti predlagane republiške cestne skupnosti. Le-ta naj bi namreč imela pravico, da za izvajanje cestno vzdrževalnih del ustanavlja tudi lastne enote in njih položaj določi s svojim statutom. Taka ureditev močno spominja na prakso nekdanjih cestnih uprav, v katerih za samoupravljanje niso hoteh niti slišati. Če naj bi cestna skupnost imela pravico dp ustanavljanja lastnih enot za izvajanje določenih del (kar je po svoje čudno, ker nobena druga samoupravna skupnost neposredno tega ne izvaja), je tem enotam treba priznati status temeljnih organizacij združenega dela z lastnostjo pravne osebe, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena. Spreminjevalni predlog k predlogu zakona o javnih cestah je RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije že posredoval republiški skupščini. Končno naj zapišemo še zadnji, nemara najvažnejši pomislek k že pripravljenemu predlogu republiškega zakona o javnih cestah. Z njim je med drugim predvideno, da so republiška cestna skupnost in cestna podjetja, ki so po zakonu odgovorna za stanje javnih cest, v pogodbenem odnosu. Pogodbe sklepajo za srednjeročno obdobje petih let. To pomeni, da ena ali druga stran zaradi morebitnih nesprejemljivih pogojev pogodbo lahko po preteku tega obdobja razdre. Vprašanje je. če se n. pr. cestnim podjetjem ekonomsko izplača vlagati v nadaljnjo mehanizacijo, če je smotrno odpirati nove kamnolome in podobno, če pa vse skupaj že po petih letih lahko postane odveč. In še nasprotna skrajnost: ali bi se republiški cestni skupnosti izplačalo vlagati sredstva v organizacijo lastnih enot, če pa že obstajajo za to usposobljene in opremljene delovne organizacije - cestna podjetja? Zasnova predlaganega zakona je torej takšna, da obravnava in varuje vse drugo prej kot pa interese javnih cest, zaradi katerih zakon pravzaprav tudi sprejemamo, ker jih pač želimo usposobiti za to, da bi ustrezale potrebam gospodarstva in turističnega prometa. Po mnenju pododbora za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah vse to utemeljuje uvodoma zapisano misel, da gre za nedozorel sadež, katerega dozorevanje je treba usmerjati v tem smislu, da bomo prišli do optimalne, vsem zainteresiranim dejavnikom ustrezne rešitve. -mG V Ljubljani je bila 11. novembra konferenca predsednikov in tajnikov občinskih in medobčinskih odborov Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Na njej so enotno osvojili stališča plenuma repubhškega odbora v zvezi z uresničevanjem samoupravnih sporazumov o dehtvi dohodka in osebnih dohodkov ter se pogovorih o pokongresni dejavnosti. Sklenili so problematiko uresničevanja samoupravnih sporazumov obravnavati na sejah svojih organov, da bi se dogovorili tudi o konkretni akciji v občinskem merilu. Na konferenci so mnogi prisotni med drugim opozorili na probleme, ki nastajajo zaradi zveznega limita 10,8. Ti problemi se vedno bolj zaostrujejo zlasti v tistih občinah, kjer skromna proračunska sredstva niso omogočala, da bi za področje vzgoje in izobraževanja planirali olajšave, ki jih predvideva republika. Povečanja sredstev za vzgojo in izobraževanje za 21 % letos tako marsikje ne bodo zmogli. S. G. (Nadaljevanje s 1. strani) pravljanja socialnih razlik najprej razmejiti dolgoročne cilje in naloge od kratkoročnih, nujno potrebnih akcij in ukrepov. Če bi prevladala le usmeritev na odpravljanje posledic socialne diferenciacije, ne pa tudi oziroma predvsem na odpravljanja njenih vzrokov, bi sicer ublažili nekatera zaskrbljujoča razmerja v družbenem položaju ljudi, ki pa bi se nujno obnavljala, tako da bi bili vedno v položaju „ga-silcev“. Res je sicer, da se socialna diferenciacija najočitneje kaže skozi delitev, vendar pa se ne začne in ne konča v sferi delitve, temveč mnogo prej — v različnih pogojih ustvarjanja, upravljanja in odločanja. Pretežni del družbeno nesprejemljivih razlik, ki nastajajo zaradi takšne ah drugačne delitve, lahko obvladujemo s kratkoročnimi dmžb enimi ukrepi, sindikate pa mimo teh ukrepov zanima tudi oziroma predvsem dolgoročnejša družbena usmeritev glede odpravljanja socialnega razlikovanja. Takšna dolgoročna usmeritev je recimo potrebna za odpravo socialnih razlik, ki jih sindikati ocenjujejo kot največje, to se pravi za odpravo razlik med tistimi, ki še niso mogli uresničiti ustavne pravice do dela, in tistimi, ki so to pravico že uveljavili. Zato moramo z razvojno politiko pospešiti proces zagotovitve polne, produktivne zaposlenosti vseh za delo sposobnih Slovencev — in to doma, v Sloveniji. Velike razlike pa so tudi med že zaposlenimi, recimo med visoko izobraženimi in polpismenimi delavci — v možnostih zaslužka, upravljanja in odločanja. Zato moramo odločneje začeti uresničevati načelo enotnih pogojev šolanja in izobraževanja za vse, hitreje pa moramo uveljaviti tudi ustavna dopolnila — in to ne samo v političnem in pravnem, temveč tudi v materialnem smislu: združenemu delu moramo vrniti administrativno odtujeni dohodek. Izreden pomen glede odpravljanja socialnih razlik pripi- I. KONFERENCA OBALNIH SINDIKATOV V KOPRU Dobro samoupravljanje boljše gospodarjenje . V znamenju izreka, ki smo ga zapisah v naslovu tega potočila, je bila minulo soboto v Kopru I. konferenca obalnega sveta Zveze sindikatov. Prisostvovali so ji tudi gostje, med njimi Marjan Rožič, sekretar Centralnega sveta ZSJ, Jože Marolt, tajnik RS ZSS, Andrej Grahor, predsednik RO sindikata delavcev prometa in zvez, predstavniki italijanskih sindikatov iz Modene in Trsta ter drugi. Uvodni referat na tej povsem delovni konferenci je imel Tihomil Javoršek, predsednik obalnih sindikatov. V zelo zanimivi razpravi skoraj ni bilo razpravljavca, ki se na takšen ali drugačen način ne bi obregnil ob razdrobljenost sil na najrazličnejših nivojih na slovenski obali. Temu je v največji meri krivo premalo razvito samoupravljanje v najrazličnejših sredinah, bi lahko na kratko povedali o vzrokih, zakaj je tako. Neposredni proizvajalci bi namreč morali imeti več besede, kadar gre za tako pomembne odločitve, kot so združevanje, poslovno tehnično sodelovanje med podjetji ali druge oblike medsebojnega povezovanja. Ker pa imajo najvecjo moč pri tem odločanju še vedno le skupine ali skupinice vodilnih delavcev v posameznih delovnih organizacijah, ki se v glavnem bojijo za svoje stolčke, na tem področju prihaja do najrazličnejših negativnih pojavov, o katerih so spregovorili tudi na konferenci. Eden izmed razpravljavcev je bil zelo konkreten: __ „Na slovenski obali deluje množica delovnih organizacij ki se ukvar- jajo z najrazličnejšo kmetijsko in živilsko proizvodnjo. Pri tem se doslej, razen koprske Agrarie, nobena od teh organizacij ni potrudila, da bi našla skupen jezik in tako pospešila nadaljnji razvoj te pomembne panoge za slovensko obalo. Brez kakršnegakoli pritiska bi omenjene delovne organizacije lahko spoznale, da je njihova perspektiva le pod skupno streho, najsi gre za nova vlaganja ali za skupne nastope na tržišču. Sindikat bo pri tem moral reči svoje in na primeren način pospešiti integracijski proces na tem področju. Drug primer: Na obali je blizu 4.000 delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Ta strokovni potencial pa sploh ni izkoriščen, ker delovne organizacije „ljubosumno“ pazijo na svoje strokovnjake, da se le-ti ne bi razdajali za druge. Navedli so Tomosov inštitut, kjer dela mnogo visoko sposobnih strokovnjakov, ki niti v lastni delovni organizaciji niso v celoti izkoriščeni. Samo čez cesto, nasproti Tomosa, pa je tovarna, ki bi ji nasveti strokovnjakov iz Tomosovega inštituta zelo prav prišli. Takih in podobnih primerov je bilo povedanih še veliko. sistemska vprašanja, smo pogrešali več besed o turističnem razvoju tega področja. Ob upoštevanju, da se število zaposlenih v storitvenih dejavnostih na obali močno približuje polovici vseh zaposlenih na obali, bi bilo prav, da bi tudi na sindikalni KAJ PA TURIZEM? Ob številnih razpravljavcih, ki so načeli skoraj vse probleme, ki se tičejo obale in tiste, ki se nanašajo na konferenci bile storitvene dejavnosti deležne večje pozomostL Še.posebej naj bi to veljalo za turistični razvoj. Tako pa je razprava izzvenela, kot da se s to dejavnostjo ob slovenskem morju ne ukvarjajo in da v njej ni problemov. Resnica je prav gotovo nekoliko drugačna, o kateri bi vedeli največ povedati tudi mnogi delegati iz gostinsko-turističnih delovnih organizacij, ki so nemo sedeli v konferenčni dvorani. M. Ž. sujejo sindikati stabilizaciji f spodarstva, saj je jasno, da se’ stabilnih gospodarskih pogoj>J povečuje socialna varnost vs®1 delavcev. Samoupravno usm®] janje delitve dohodka pa sih®!' kati ocenjujejo kot največji pfl' spevek k obvladovanju neuf meljenih socialnih razlik, ki f hajajo iz delitve dohodka, j*1 zato menijo, da bi to mo# poudariti tudi tretja seja ko11' ference ZKS. NUJNI SO NEKATERI KONKRETNI UKREPI . Plenum se je strinjal z ni|J' nostjo nekaterih konkretni}1 ukrepov za obvladovanje d#'! beno nevzdržnih razlik v gm01' nem položaju ljudi, ki so n3’ kazani v tezah za konferenc3 ZKS. Takoj oziroma v najbljiŽJ-prihodnosti bi morah dobi*1 nov davčni sistem; obdavčiti morali imovino, preiti bi m o# na progresivno obdavčevanj3 skupnega dohodka občanov 2 večjim upoštevanjem druži11' skega dohodka; sprostiti bi m0 rali najemnine, ki pa bi jih # rali regresirati gmotno šibkejši0' družinam; povečati bi mora}1 otroški dodatek ob nezmanj' šanem številu njegovih uprav*; čencev, valorizirati pa bi mora}1 tudi pokojnine, kar naj bi P0' spevalo k nadaljnjemu izraV' navanju starih pokojnin z n0 vimi. In še nekaj: zelo bi moral1 okrepiti inšpekcijske službe i*1 tako preprečiti prisvajanje d® hodka mimo dela. Razprava na plenarni seji jf opozorila še na številne drug3 vzroke nastajanja socialnih raZ' lik — recimo na stanovanjske stisko, ki rojeva tudi sociala3 probleme, predvsem zato, k® nam primanjkuje najemnih sta novanj. Ni treba posebaj p0 udarjati, da so mnogi razprav Ijavci govorili o posledicah g0 spodarske nestabilnosti in stal' nega dviganja cen, ki ogrož* predvsem družine z nizkimi d0 hodki, ki jih z raznimi social; nimi korektivi moramo zaščiti0 pred posledicami inflacije. P0'] udarjeno je tudi bilo, da bi nr0, j rali bolje opredeliti, kaj je p0 vprečni življenjski standard ^ kaj je življenjski minimum z3 zaposlene, za upokojence, 23 kmete itd., saj nam do sedaj sta' tistični podatki o tem niso v posebno pomoč pri odločanj11 o praktičnih ukrepih s tem v zvezi. Razprava je opozorila tudi na probleme 125.000 # lavcev iz drugih naših republik; ki delajo v Sloveniji in ki sov mnogočem v neenakopravne*11 položaju. Predvsem pa je v rat' pravi bilo poudarjeno, da se gl£' de odpravljanja socialnih razlik ne moremo zadovoljiti z drob nimi „popravki“ sedanjih raž; mer, temveč da moramo poseč* tudi v globalne pogoje prisvaja-nja družbenega bogastva, to ^ pravi v primarno delitev. Posebni komisiji plenuma je bilo naloženo, da izdela njegov3 stališča o vprašanjih socialneg3 razlikovanja. M. Pravna inisvrlovalnira l)|<; VPRAŠANJE Podjetje, kjer sem delal dalj časa, me je pripravljeno „odstopiti“ drugi delovni organizaciji, ki me je tudi pripravljena sprejeti na delo. Ali sem takšno novo delo dolžan sprejeti in kakšne posledice me lahko zadenejo, če novo delo odklonim? P. S., Maribor s tem kršeno eno izmed temeljnih načel ustave in zakona, po katerem 1 lavec prosto sklepa delovna razmerja. Če odklonite torej novo delo, vas1 morejo zadeti nobene negativne posledice, seveda pa je možno, da # delovno razmerje preneha pri vaši delovni organizaciji tudi proti vaši vou1 kolikor so za to podani zakoniti pogoji. . , M. LIPUZE ODGOVOR: Takšnega načina razporejanja delavca iz ene delovne organizacije v drugo, torej ..odstopanja delavca", zakon ne pozna in ne dopušča. Možno je sicer, da delavec da svoj pristanek, da delovno razmerje pri prvi delovni organizaciji preneha na predpisan način (odpoved, prenehanje s privolitvijo), in da se pri drugi delovni organizaciji sklene povsem novo delovno razmerje, prav tako na osnovi veljavnih predpisov o sprejemanju na delo. Brez vaše privo- litve pa je sklenitev novega delovnega razmerja povsem nemogoča, saj bi bi*0! ‘ cit.', -i'/ , : • ; .:'L- ri‘ 2 2;; 7 DNI V SINDIKATIH ODPRAVLJANJE SOCIALNIH? RAZLIK - STALNA NALOGA ^ VSEH SUBJEKTIVNIH SIL Povzetek stališč 17. seje RS ZSS do vprašanj socialnega razlikovanja Povzetek stališč 17. seje RS ZSS do vprašanj socialnega razlikovanja Ko smo na II. konferenci sindikatov Slovenije razpravljali o svojih političnih ciljih in nalogah, smo sprejeli dokument, v katerem smo si opredelili svoje dolgoročne in kratkoročne naloge. Z njimi smo pohtično motivirali in mobilizirali članstvo za hitrejše ustvarjanje takih pogojev, ki bodo slovenski družbi omogočili, da se hitreje osvobaja še prisotnih značilnosti razredne družbe. Vendar pa dosedanja prizadevanja še niso bistveno prispevala k premagovanju negativnih posledic in razlik, ki nastajajo zaradi socialne diferenciacije. Med tistimi dejavniki, ki so znamenje naše nemoči in ki pomenijo za sindikate in za vso družbo perečo nalogo, da hitreje premagamo obstoječe stanje in odpravljamo socialne razlike, ki so odmikanje od družbenih ciljev, ne pa približevanje družbi vrednostno enakih ljudi, družbi, ki bo kot samoumevno sprejela načela solidarnosti in v kateri bo ostalo razlikovanje samo po delu in po sposobnosti, med temi faktorji so predvsem naslednji: -7 družbenoekonomski in poHtični sistem, ki bo usmerjal in prisiljeval družbene dejavnike, skupine in posameznike k obvladovanju negativnih oblik socialnega razlikovanja; — stabilizacija ekonomskih gibanj, ki je pogoj za ohranitev dosežene življenjske ravni in socialne varnosti, predvsem delavcev, kijih zaradi nizkih dohodkov najbolj prizadene hitro zviševanje življenjskih stroškov; — ob uveljavljanju tržnih zakonitosti in sproščanju cen (predvsem življenjskim potrebščinam) ustrezno ukrepanje za zavarovanje življenjske ravni in delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki; — natančna opredehtev kategorij, kot so eksistenčni minimum in poprečni življenjski standard; — delitvena politika, ki bo dosledno afirmirala delitev po delu kot edini kriterij družbenega položaja. Poudarjamo, da stališča sindikatov o najnižjih osebnih dohodkih (trenutno tisoč dinarjev) ni zgolj socialnega značaja, temveč tudi ekonomskega: delovne organizacije se morajo usposobiti, da bodo ustvarjale tak dohodek z ustrezno organizacijo dela in povečano produktivnostjo. V nobenem primeru ne pristajamo na tako aktivo delovnih organizacij, ki se ustvarja na račun nizkih osebnih dohodkov. V sindikatih menimo, da je doslej storjen največji prispevek k obvladovanju neutemeljenih socialnih razlik, ki izvirajo iz delitve dohodka, z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Da bi bili rezultati trajnejši, ne smemo te akcije pojmovati kom-panjsko, temveč mora postati dolgoročna naloga subjektivnih družbenih činite-Ijev; — taki družbeni mehanizmi in taka organizacija služb, ki bodo učinkovito odpravljali monopole, privilegije in socialne razlike, ki ne nastajajo kot rezultat dela; — razvoj samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo organizirane na samoupravni podlagi omogočale zadovoljevanje splošnih družbenih potreb delovnih ljudi. Težiti moramo za tem, da bodo delavci dobili mnogo večji vpliv na določanje pohtike na posameznih področjih družbene potrošnje. V interesnih skupnostih naj delavci sami odločajo o tem, koliko sredstev bodo prispevah za zadovoljevanje svojih posameznih potreb. Interesne skupnosti pa morajo med seboj usklajevati to potrošnjo v okviru razvojnih programov družbenopolitičnih skupnosti (občin in republike); — politika zaposlovanja, ki bo usklajena z gospodarskimi razvojnimi načrti in ki bo zagotovila tudi zaposlitev tiste delovne sile, ki se sprošča ob nujni modernizaciji gospodarstva, potrebno prekvalifikacijo in dokvaUfi-kacijo delavcev, in ki bo omejevala odhajanje delavcev v tujino; — sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo vsakemu občanu omogočil vsestransko razvijanje njegovih delovnih in intelektualnih sposobnosti in ga pripravil za funkcijo v družbeni delitvi dela, s katero bo lahko največ prispeval k družbenemu napredku; — sistem socialne varnosti, ki bo občanom, ki iz najrazličnejših vzrokov niso sposobni prispevati k družbenemu napredku, vendar zagotavljal socialno enakost, ustvarja občutek socialne solidarnosti in tiste enakopravnosti, ki ni v nasprotju z diferenciacijo, ki jo povzroča družbena delitev dela. To so predvsem problemi s področja socialnega, zdravstve- nega, pokojninskega varstva, otroškega varstva, stanovanjske politike, pomoči socialno ogroženim itd. V pogojih navedenih ukrepov in take pohtike je mogoče pričakovati tudi novo zavest odgovornosti in zavest medsebojne odvisnosti, nova moralna pojmovanja o enakih pravicah in dolžnostih do sprejetih družbenih obveznosti, sporazumov in zakonskih predpisov, ki so pravzaprav najširši družbeni dogovor o potrebnih normah obnašanja. V sindikatih Slovenije smo prepričani, da socialnih razlik — ki so negativna posledica socialne diferenciacije — nikakor ne smemo reševati kampanjsko, marveč mora premagovanje teh raz-lik postati stalna naloga vseh subjektivnih dejavnikov v družbi. Gradivo in predlogi sklepov ter stališča, ki so pripravljena za III. konferenco ZK Slovenije, odpirajo in nakazujejo nekatere rešitve, ki bodo z enotno akcijo vseh progresivnih sil prispevale svoj delež k obvladovanju neutemeljenih socialnih razlik. Zavzemamo se, da ta vprašanja rešujemo iz različnih vidikov, toda vedno s ciljem, daje učinkovito reševanje teh nalog pogoj za uresničevanje kratkoročnih in dolgoročnih interesov delavskega razreda. Vedno nam mora biti pred očmi delovni človek in njegovi interesi. To so cilji našega družbenega razvoja, ki se jim moramo podrejati tudi z reševanjem teh problemov. Ljubljana, 12. novembra 1971 REPUBLIŠKI SVET ZVEZI; SINDIKATOV SLOVENIJE S 5 5 * I I i * § i ! SKUPNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA O STANOVANJSKI POLITIKI V RADOVLJIŠKI OBČINI Potrebne so korenite spremembe Minuli torek sta se v Radovljici sestala občinski sindikalni svet in občinska konferenca ZKS in razpravljala o razmerah na področju urbanistične in stanovanjske pohtike „v luči druž-benosocialnega razlikovanja" v radovljiški občini. Člani sindikalnega sveta in konference ZKS so se namreč že pred tem sestankom dogovorili, da bodo temeljito proučili vsa področja neupravičenega socialnega razlikovanja in se domenili, kaj storiti, da bi zago-tovih normalno rast družbenega in osebnega standarda vseh občanov. Ni naključje, da so se najprej lotili prav stanovanjske problematike, kajti neurejeni odnosi v stanovanjski pohtiki so v zadnjih nekaj letih povzročah kopico socialnih težav. V tem kratkem poročilu ni moč povedati vsega, kar so storili, da bi ugotovih vzroke neustrezne stanovanjske pohtike in se domenili za najboljše rešitve. Zato bom zapisal le nekaj besed o njihovih predlaganih ukrepih. Konferenca ZKS in sindikalni svet sodita, da bo morala občinska skupščina čimprej — glede na potrebe, možnosti in perspektivo družbeno ekonomskega razvoja občine — narediti program stanovanjske gradnje. Ta program naj temelji na potrebah delovnih organizacij, s katerimi se je treba dogovoriti, da bodo zagotovile stalne vire financiranja predvsem za gradnjo najemniških stanovanj. Ponovno bodo proučili urbanistične in zazidalne načrte ter smotrnost izjemnih lokacijskih ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT L1- KONFERENCE OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA MARIBOR:_ MANJ »DILEM« - VEČ DEJAVNOSTI , Člani občinskega odbora sindi-fcita delavcev industrije in rudarstva Maribor so na svoji prvi konferenci v Ponedeljek izvolili nove člane repu-Miškega odbora in delegate za III. Ingres sindikata delavcev industrije ‘n rudarstva Slovenije, hkrati pa ob-^vnavali delo v zadnji mandatni “°bi in pa teze o programski usme-htvi po bližnjem III. kongresu nji-“°ve republiške sindikalne organi-^pije. Med številnimi gosti, ki so Prisostvovali delu I. konference ma- riborskega občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, sta bila tudi predsednik RO Stjepan Šaubert in sekretar centralnega odbora Božo Lukman. V uvodnem referatu o aktualnih družbeno ekonomskih problemih industrije v Mariboru je predsednik občinskega odbora Ivan Farasin poudaril, da je občinski odbor v minulem obdobju dosegel precejšnje uspehe pri uresničevanju stališč in sklepov II. in III. konference slo- Na 10 ticero SLOVENSKE KONJICE Občinski sindikalni svet in delavska univerza sta pred kratkim pripravila dvodnevni seminar za člane predsedstva OSS ter za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. Osrednji del razprave so posvetili nalogam sindikalnih organizacij na področju samoupravljanja ob neposrednem uresničevanju XXI. in XXIV. amandmaja zvezne ustave in ustreznih predlogov za spremembo republiške ustave. Dokaj razgibana je bila tudi razprava o medsebojnih odnosih, o pripravi in vodenju sestankov ter o metodah dela sindikalnih organizacij. V. L. VELENJE Na zadnji seji je plenum Občinskega sindikalnega sveta sklenil, da bodo velenjski sindikati prispevali za postavitev osrednjega spomenika NOV v občini Velenje 20.000 dinarjev, za nakup knjig Knjižnici Velenje so namenili 10.000 dinarjev, prispevek OSS Velenje za postavitev garderob za športnike v Velenju pa 5.000 dinarjev. (vš) DRAVOGRAD Te dni so se sešli v Dravogradu predstavniki osnovnih organizacij sindikata s področja industrije in rudarstva iz občin Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec na predkongresni konferenci. Na konferenci so spregovorili o samoupravnem sporazumevanju o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. M. L. venskih sindikatov, s čimer se je predvsem tudi ukvarjal. Kolektivi so se n. pr. zelo resno poglobili v problematiko uspešnejšega gospodarjenja, izpopolnjevanja interne zakonodaje in druge probleme. Eden izmed rezultatov takšne aktivnosti in usmeritve, na katero so vplivale tudi sindikalne organizacije, se izraža tudi v 5 % realnem dvigu osebnih dohodkov v letošnjem letu v primerjavi z lanskim letom ter v 68 % višjem ostanku dohodka v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani. Sodeč po gibanju industrijske proizvodnje in rezultatih letošnjega leta, ki so neprimerno boljši od dosežkov preteklih let, čeprav na nekaterih področjih še zaostajajo za dosežki slovenske in jugoslovanske industrije, bddo v Mariboru do konca leta lahko odpravili tudi zadnje zaslužke pod 1000 dinarjev. Manj kot toliko pa trenutno v industriji prejema le še 2900 izmed 34400 delavcev. Ne glede na dosežene rezultate, ki jih je konferenca ocenila kot ugodne in spodbudne, pa je razprava opozorila na troje problemov, ki naj bi jim sindikalne organizacije namenile še posebno pozornost in se trudile, da bi njihova stališča prevladala tudi v praksi samoupravnih organov. Prvič gre za to, naj v delovnih organizacijah, ki so že doslej imele v občinskem merilu nadpovprečne osebne dohodke, z ozirom na izvajanje samoupravnih sporazumov le-teh ne bi uveljavljali za nazaj, ampak bi tako prihranjena sredstva raje vložili v sklade, torej v hitrejši razvoj. Drugič gre za to, da bi v kolektivih morali najti obliko in pota, ki bi ne le zavrla stagnacijo delavskega turizma, ampak bi vplivala na razmah organiziranega oddiha in rekreacije. Tretja ugotovitev in stališče pa se nanaša na oblikovanje stabilizacijskih programov. Praksa kaže, da so se te naloge z vso resnostjo in odgovornostjo lotili le v tretjini industrijskih organizacij, ostalim pa to pomeni bolj ali manj nujno formalnost. V zvezi s tezami o bodoči programski usmeritvi republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije pa je konferenca mariborskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva poudarila stališče, naj bi se bližnji kongres tega sindikata usmeril v pro- gramiranje nalog in ciljev, izoblikovanih na osnovi zahtev ,,od spodaj", ne pa na oceno sedanjega trenutka in posplošena stališča o nalogah, s katerimi se bo ah naj bi se ta sindikat ukvarjal. Taka usmeritev kongresa, s tem pa tudi njegovih organov in organizacij na vseh ravneh, bi zožila dileme o tem, kaj naj dela sindikat in v kolikšni meri je v naših družbenih razmerah sindikat sploh potreben. Ostala pa bi „di-lema", kako učinkovit in aktiven je lahko tako ali drugače organiziran sindikat, da bi tudi realiziral naloge in cilje, kijih predenj postavlja članstvo. -mG dovoljenj, omejili bodo izdajo gradbenih dovoljenj za počitniške hišice in zagotovili ustrezno število stanovanjskih območij za potrebe delovnih organizacij. Sklenili so tudi, da bo treba bolj kot doslej združevati sredstva za gradnjo stanovanj. Cim-prej naj bi ustanovili sklad, ki bi združil sredstva delovnih organizacij in tudi delež sredstev, namenjen za razširjeno reprodukcijo. Ta sklad naj bi bil rezultat dogovora delovnih organizacij in naj bi omogočil večji obseg družbene stanovanjske graditve, racionalnejšo uporabo denarja in večje možnosti za angažiranje bančnih sredstev. Z gradbenimi podjetji se dogovarjajo, da bi le-ta zagotovila gradnjo cenejših stanovanj, stanovanjsko podjetje pa bo v sporazumu z delovnimi organizacijami usmerjalo obseg in strukturo stanovanjske gradnje. Občinska skupščina bo v prihodnjih nekaj mesecih morala oblikovati nove, ekonomske stanarine, obenem pa bo tudi morala zagotoviti merila za družbeno pomoč občanom z nižjimi osebnimi dohodki, kijih bodo višje stanarine najbolj prizadele. Tudi v delovnih organizacijah se bodo samoupravno dogovorili, kako naj pri reševanju stanovanjskih problemov pomagajo delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. Pogoji za dodehtev posojil iz sredstev, ki so jih delovne organizacije namenile za individualno gradnjo, pa bodo morah biti enaki možnostim za nabavo posojil, ki jih nudijo poslovne banke. Mnoge delovne organizacije niso doslej smotrno uporabljale sredstev, ki so jih namenile za gradnjo stanovanj. Predvsem so v podjetjih skrbeli za stanovanja visoko kvalificiranih kadrov, delavci pa so se morah zadovoljiti z minimalnimi krediti za individualno gradnjo, če so jih sploh dobili. Občinska konferenca ZKS in občinski sindikalni svet v Radovljici sta se na skupnem sestanku zavzela za večjo in bolj organizirano družbeno skrb za graditev delavskih stanovanj, hkrati pa tudi za nacionalizacijo vseh zemljišč v urbaniziranem področju občine, s čimer naj bi preprečili špekulacije pri prodaji zazidalnih parcel. Sklenili so, da bodo onemogočili vsako prodajo družbenih stanovanj zasebnikom, komisija za družbeno nadzorstvo in javno pravobranilstvo pa bosta pregledala dosedanje prodajne pogodbe in razveljavila vse tiste, ki niso v skladu z zakonom. V Radovljici so prepričani, da bodo vsi ti ukrepi omogočili občanom, da sami, bolj kot doslej, organizirano skrbe za urejanje svojih stanovanjskih problemov, in odpravili slabosti, ki povzročajo neupravičene socialne razlike. JANEZ VOLJČ diferencirana uporabnost baterij vam omogoča optimalno izkoriičanje energije super za zahtevne aparate zlata extra srebrna — za navadne aparate normal črna — za razsvetljavo TOKOVI GOSPODARJENJA Ne nezakonito, zanesljivo pa v nesorazmerju z drugimi V tem sestavku želimo spregovoriti o zelo visokih osebnih dohodkih v mariborskem podjetju Birostroj. Po podatkih, ki smo jih dobili v podjetju in drugod, sklepamo, da nikakor ne gre za nezakonita izplačila, temveč da so v velikem nesorazmerju z osebnimi dohodki v drugih podjetjih. Lani je imela v Birostroju finančna direktorica poprečno 5.700 dinarjev mesečnega osebnega dohodka, direktor pa 7.000 dinarjev. Posamezni trgovski predstavniki pa so dosegli lani celo 100 tisoč dinarjev letnega osebnega dohodka. To je bilo lani; letos pa bodo, kot kaže njihovi osebni dohodki še večji. Ko so pred dnevi delili dobiček za letošnje leto, so ga dobili nekateri člani kolektiva tudi po 10.000 in celo več. V Birostroju so nam pojasnjevali, da je delitev tako visokih zneskov v skladu z njihovim pravilnikom in da so zneski tako visoki zato, ker dobivajo njihovi trgovski predstavniki osebne dohodke po doseženem prometu. Po besedah direktorja na tak način stimulirajo tiste člane kolektiva, ki podjetju največ koristijo. Kot že rečeno, bi radi opozorili le na nekatera nesorazmerja, ki jih poraja izplačevanje tako visokih osebnih dohodkov. Najprej gre za nesorazmerne osebne dohodke v primerjavi z drugimi podjetji in organizacijami, kjer ljudje prav toliko in prav tako prizadevno delajo kot v Birostroju. Po prikazanih podatkih bi nam- reč lahko sklepali, da je v tem podjetju med zaposlenimi najmanj polovica doktorjev znanosti, a temu ni tako. Po podatkih, ki nam jih je posredoval direktor, 70 % odstotkov zaposlenih nima niti izobrazba, ki jo zahtevajo delovna mesta. D. P. Drobnja-J karstvo ^ < Med nerešenimi vpia! našega gospodarskega sisten1^ devizni in zunanjetrgovijk režim deležen najhujših kij j Ena izmed najbolj škodlj1'^ pomanjkljivosti je organih" zunanjetrgovinske mreže. ^ za pravo poplavo podjetij, ^ joVIT ] tr Komentatorjev stolpec STABILIZACIJSKI PROGRAM OBČINE SLOVENJ GRADEC SPREJET, KAJ PA STABILIZACIJSKI PROGRAMI SLOVENJGRAŠKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ? ukvaijajo z zunanjo trgovi Od leta 1966 do lani se je .J hovo število več kot podvoji tako da jih je zdaj že več 1.200. Pri tem so značU' V * * * * \ Besedo naj dobi ^ gospodarstvo! Programi — živa potreba POHIŠTVO;;"« predvsem za univerzalnost * sr manjša podj^fc * n* * S * *> i 5 * * * * * * * * * * * * p 4 4 4 4 4 4 5 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 O naravi koncentracije denarja lahko v ekonomskih razpravah pri nas slišimo dve povsem nasprotni stališči. Prvo je teza o nevarnosti, ki preti samoupravni družbi od tako imenovanih centrov osamosvojene finančne moči, drugo pa, da za sedaj sploh še nimamo takšne koncentracije denarja, ki bi ustrezala potrebam sodobnega razvoja. Razlog za takšne razprave je nedvomno prezadolženost gospodarstva. Zato tudi prepir, kdo naj obrača denar. Pri vsem tem pa posvečamo vse premalo pozornosti raziskavam globljih vzrokov prezadolženosti gospodarstva. Formalni splošni pogoji zadolževanja pri nas v glavnem niso težji kot drugod; ker pa gospodarstvo ni uporabljajo sodobnih oblik povezovanja, kot so skupna vlaganja, koncentracija sredstev različnih partnerjev z vzajemnimi obveznostmi glede poslovnega tveganja in še drugih, pa so postali splošni pogoji investiranja v praksi težji. Dejstvo je, da se razdrobljeno gospodarstvo res ne more izogniti finančni prezadolženosti. Takšno gospodarstvo razpoložljivi kapital nujno deli in uporablja preveč neracionalno, da bi bil lahko poceni. Potrebna nam je torej še precej večja koncentracija denarja, kot jo imamo, da bi sploh lahko govorili o sodobni proizvodnji, uporabi najnovejših dosežkov znanosti in tehnologije ter o večjem vključevanju v mednarodno delitev dela. Prave odgovore o samoupravnem razpolaganju z rezultati dela lahko da samo integrirano gospodarstvo. Šele znotraj samoupravno integrirane proizvodnje je mogoče ustvariti odnose, ki neposrednim proizvajalcem zagotavljajo vpliv na usodo svojega presežnega dela, pa naj gre za kakršnokoli stopnjo koncentracije. Predvsem od stopnje samoupravnega povezovanja je namreč odvisno, v kolikšni meri se bo gospodarstvo osvobodilo objektivne odvisnosti od nezaželenega koncetriranega denarja. Prav v zvezi s tem pa ugotavljamo zaostajanje v procesih samoupravnega povezovanja, kar očitno zavira integracijska gibanja in odločitve. Integracijske procese spremljajo namreč tudi težnje po monopo-lizaciji in tako prihaja oblast v roke ožjih krogov vodilnih ljudi, ki se med seboj povezujejo. Odločitve o naložbah tako pogosto sprejemajo tudi izven formalnih političnih in samoupravnih struktur ali pa te strukture služijo le kot formalna demokratična fasada za uveljavljanje skupinskih interesov. S tem pa nastaja nevarnost za zdrav razvoj samoupravnih odnosov. To nevarnost smo dolžni pravočasno odstraniti, če ne želimo zaustaviti gospodarske rasti. Kako? Po eni.sami poti. S povečevanjem materialne osnove in samoupravnih pristojnosti organizacij združenega dela. V. K. Stabilizacijske programe ima za zdaj le 10 delovnih organizacij, drugod pa še zmeraj čakajo... poslovnih tfjjohoc nosti, dvomljiv poslovni uspelo Po več kot štirimesečni javni razpravi je občinska skupščina Slovenj Gradec na zadnji seji sprejela stabilizacijski program občine. Predlog tega programa so obravnavali odborniki že v juniju. Takrat so menili, da je program premalo konkreten, da niso določeni niti roki za uresničitev posameznih nalog niti nosilci posameznih nalog, prav tako pa o njem niso razpravljali sveti in komisija občinske skupščine ter samoupravni organi delovnih organizacij. Javna razprava, kolikor je je sploh bilo, predloga programa ni dopolnila, delovne organizacije pa tudi kljub ponovnim zahtevam, niso sporočile spre-minjevalnih predlogov in dopolnil k predlogu programa. Tako je bil, z manjšimi oblikovnimi popravki ter z bolj poudarjenimi nalogami na nekaterih področjih, denimo na stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter obrambno sposobnost, sprejet pravzaprav takšen program, kot je bil predložen odobrnikom že meseca junija letos. bolj odgovorno lotili oblikovanja stabilizacijskih programov; Občinska skupščina je zahtevala od samoupravnih organov delovnih organizacij, da do 1. septembra pripravijo svoje stabilizacijske programe, pozneje pa je ta tok podaljšala za mesec dni. Do 9. novembra pa je predložilo stabilizacijske programe oddelku za gospodarstvo slovenjgraške občinske skupščine le 10 delovnih organizacij, 9 delovnih organizacij pa še čaka . . . čaka . ..! nosilci za uresničitev posamez-nih nalog. Tako ostaja za zdaj vprašanje brez odgovora — ali bodo ti načrti tudi uresničeni! (an) in nelojalna konkurenca, polnjevanje pogodbenih ob^ u nosti in drugo, kar vse škofl%go’, našemu poslovnemu ngk*], AN Tako je nujno treba ustrežL^ni zakonskim predpisom za°s jjieno pogoje za zuna-”"*'"'"7"1® ’ registracijo! ..Jzeni anje trgovin- |at. |P0b :a (Pobu 'Hlinit RAZPRAVA ENO - PRAKSA DRUGO! Več odbornikov slovenjegraške občinske skupščine seje zavzemalo za to, da je treba sprejeti in dosledno uresničevati stabilizacijske programe na vseh ravneh. Ce se v stabilizacijska prizadevanja ne bodo vključili vsi dejavniki, uspeha prav gotovo ne bo. Vendar pa je mogoče obenem ugotoviti, da se tudi v vseh delovnih organizacijah v občini Slovenj Gradec niso naj- PROGRAM BREZ ROKOV IN NOSILCEV NALOG Občinska skupščina Slovenj. Gradec je na zadnji seji sprejela stabilizacijski program občine. Osnovna naloga, ki iz tega programa sledi, kot je poudaril slovenjegraški župan Ivo Čerče, je, doseči in preseči slovensko poprečje. Vendarle pa se poraja vprašanje, kako bo v prihodnje z uresničitvijo občinskega stabilizacijskega programa? V sprejetem programu namreč niso določeni roki, do katerih bi morale biti uveljavljene posamezne naloge, čeprav so nekatere dolgoročnega značaja, prav tako pa tudi niso bili določeni NOVA VELEBLAGOVNICA V CELJU VAM NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. k! OBIŠČITE NAS — Štiri etaže Darilni bon Dvajset oddelkov Dostava na dom 20.000 različnih izdelkov Menjalnica Bife ZADOVOLJNI BOSTE! 2 lina H iiidi *asl °gl Veleblagovnica Q Celje, Gubčeva 2 Teh NO-MERCATOR V OBJEKTIVU LASJE PO Vsaj dvakrat na leto prireja tovarna Ilirija iz Ljubljane - točneje Narta studio — srečanje s frizerju Tako so tudi minuli teden več kot 350 zbranim ljubljanskim frizerjem pokazali, kaj je novega in trenutno modernega v svetu frizur, kako bodo nekaj naslednjih mesecev oblikovali pričeske svojih strank. Razen nazorne demonstracije striženja in oblikovanja frizur so pokazali tudi svoje nove izdelke, in seveda, kako se z njimi ravna. To je še posebno pritegnilo pozornost, pretežno obiskovalk. ŽELJI Tovarna Ilirija je začela s kremo za čevlje. Še sedaj je ime tovarne povezano s tem izdelkom, čeprav že dolgo ni več njen edini in niti ne glavni proizvod. Več kot 350 izdelkov je trenutno na njenem spisku. Od krem za čevlje, loščil za parket, sveč in neštetih izdelkov za kozmetiko, do najnovejšega, le leto starega izdelka - umetnih lasulj. Povedali smo že, da je najnovejši izdelek Ilirije lasulja - Narta las. Pred dobrim letom so začeli s tovrstno proizvodnjo. Iz ameriške^ Dynel vlakna izdelujejo danes že 3.000 lasulj mesečno. Štiri ženske modele po tri velikosti in eno moško vil velikostih - vsako lasuljo pa v 36 naravnih barvah. V oddelku, kjer dela 59 šivilj in frizerk, najprfej pramene vlaken (las) narežejo in navijejo na modele, kijih potem z visoko temperaturo fiksirajo. Potem te pramene razčešejo in jih s posebnim strojem razdeljujejo in vežejo v dolg trak las. Kasneje z robljenjem dobijo osnovo, da te trakove prišijejo na monturo, tako pravijo nekakšni kapi iz luknjičavega blaga, ki se kasneje prilega glavi. V grobem je tako lasulja gotova. Dobijo jo v roke še frizerke, ki jo ostrižejo in sfrizirajo. Lasulje so pri nas že zelo iskano blago in Ilirija ima po Jugoslaviji že 60 specializiranih prodajaln in 75 servisov za prodajo oziroma nego lasulj. Precej pa jih tudi izvažajo v Zahodno Nemčijo. »ddelku Ilirije, kjer delajo lasulje, pramene las najprej razrežejo in navijejo na modele | ' ____________________________ (Narta studio. ie prisostvovalo Šivanje trakov las na podlogo je eno od zadnjih del na 'bodoči lasulji TOKOVI GOSPODARJENJA DE spet v akciji: KAKO DO ZASLUŽKA 1000 DINARJEV? ašaj ;ii>» vii' kril1 M >» »vH jej r°J: čV jčil* Govorijo delavci industrije montažnih objektov »Trimo« Trebnje 1 klavce trebanjske industrije U . ttažnih objektov TRIMO Trebil smo vprašali, kako ocenjujejo jicff^udo slovenskih sindikatov, naj bi JHoneu leta znašali najnižji osebni °hodki 1000 dinarjev za normalno USPieio v retjnem delovnem času, ter "'m ~ P° njihov6111 mnenju - v de-ibin, n! organizaciji še obstajajo mož-oJjjfPfti, da bi ta cilj čimprej dosegli. 'gPOgovoriU so: 1nkANT0N GAŠPARAC, KV klju-'Zn?yničar s poklicno šolo, osebni jsH^hodek kakih 1500 din mesečno; z "?n°,_ ki je tudi zaposlena, preživ-Wa še dva otroka (prvi z leve): ,,0 Pobudi sindikatov vse dobro, samo J^toimalni zaslužek bi moral biti višji, prilagojen vsakokratnim življenjskim stroškom. Glede možnosti pa tole: smo na podeželju, kjer je vsak zadovoljen s tistim, kar dobi v tovarni, kajti nekaj ima tudi doma! Če bi bili v mestu, bi na vse skupaj prav go.ovo bolj kritično gledali, ker bi bilo delo v tovarni glavni ali celo edini vir zaslužka. Zaradi vsega tega mislim, da bi se morali v podjetju čimbolj potruditi, da bi večina zaposlenih pridobila ustrezno kvalifikacijo. Kar tako nekomu dati sto tisoč, če po starem povem, z ozirom na naše razmere namreč tudi ne bi bilo prav . . .“ ANTON GRIVEC, KV varilec (interno priznana kvalifikacija), za- VELENJE: Te dni so zborovali člani delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje. Na zborih kolektiva po vseh samostojnih organizacijah združenega dela so obravnavali predlog delovnega načrta velenjskega Rudnika lignita za leto 1972 ter možnosti uresničevanja začrtanega srednjeročnega razvoja Rudnika lignita Velenje glede na energetske potrebe SR Slovenije, (vš) služek okoli 1300 din mesečno, samski (drugi z leve): „Ne vem, kako bi rekel: če ima kdo doma družino, s tisočakom ne bo shajal; če pa je samski, bo nekako že šlo. Zato pobudo sindikata pozdravljam predvsem s tega stališča, da se je sploh potegnil za delavce, da ljudje o tem govore, da se tako ustvarja neke vrste pritisk, ki naj bi v končni posledici koristil delavcem. Na drugi del vprašanja pa odgovarjam, da je pri nas še precej možnosti. Največji del jih bomo, ampak samo postopno, lahko izkoristili na račun izboljševanja organizacije dela in proizvodnje, ki v naši novi tovarni in z ozirom na nov proizvodni program še zdaleč nista najboljši in utečeni. V zvezi s tem pričakujem določeno izboljšanje delovnih pogojev v tem smislu, da bo manj ročnega dela. Kar takoj pa bi lahko, pravzaprav bi morali okrepiti medfazno kontrolo. Tako bi se precej zmanjšal izmeček, ki zdaj pomeni proč vržen denar.“ SILVO STUPAR, PK varilec (interno priznana polkvalifikacija), osebni dohodek kakih 1230 din mesečno; žena zaposlena; z obema pla- Čama skrbita zase in še za dva otro-ka (tretji z leve): „Naj se sindikat še tako poteguje za višje zaslužke, ne bo nič dosegel, če uprava podjetja ne bo tega dovolila! Oni pa tudi ne morejo, ker denarja pač ni. Torej nam ostaja odgovor na vprašanje, kako naj pridemo do večjega dohodka. Vem, da s poostrovanjem norm iz ljudi ne bomo nič več iztisnili. Veliko pa bi dosegli, če bi spremenili sistem notranje kontrole. Zdaj kontrolor v glavnem pogleda le končni izdelek. Moral pa bi s svojim delom začeti na začetku, že takrat, ko je načrt prišel v proizvodnjo. Potem se ne bi vpraševali, kdo, kje, kdaj in zakaj je nekaj „zafušal“. Za take stvari namreč nihče ne odgovarja, plačujemo pa vsi!“ DRAGO RADMINIC, delovodja individualne proizvodnje, mesečno zasluži okoli 1930 din; preživlja ženo in dva otroka (desno): „Za priporočilo sindikatov sem slišal, zdi sc mi pravilno in mislim, da ga bomo -obenem s popravkom sedanjega pra-vilnika o delitvi osebnih dohodkov - tudi pri nas kmalu uresničili. Možnosti boljšega gospodarjenja so po mojem v izboljševanju tehnologije in organizacije dela. Ker pa smo tovarna, ki se komajda začenja razvijati, delovni proces in tehnologija nista utečena, še več: zaradi razvoja se tudi bolj spreminjata, kot bi se v kaki drugi tovarni s tradicijo. Z ozirom na to lahko računamo, da bomo izkoristili precej rezerv, obenem pa ugotavljali veliko odprtih problemov tudi jutri, ko bomo .starejši*, proizvodnja pa bolj utečena ...“ MARKO GRUM, PK delavec z začetnim varilskim tečajem, osebni dohodek okoli 810 din, samski (ni dovolil, da bi ga fotografirali): „Dobro je, da se je sindikat sploh potegnil za delavce. Mislim pa, da bi za tiste, ki morajo preživljati družino, moral veljati višji minimum. Prepričan sem, da bi vsi skupaj prišli do višjih zaslužkov, če bi za vse veljale realne norme. Kdor namreč dela pri stroju, ima veliko strožjo normo kot pa tisti, ki je zaposlen z delom po individualnem naročilu. Zato pa pri isti kvalifikaciji nastopajo velike razlike v zaslužkih, kar človeku jemlje voljo.** OD UST PRITRGANO JE SLAJSE... krtina izmed 250 delavcev trebanjske industrije montažnih objektov TRIMO sicer zasluži manj kot 1.000 mesečno, ven-l^dar hkrati uživajo tudi razne ugodnosti, katerih realna vrednost njihov osebni dohodek »raztegne« najmanj na tisočaka .. Za dejstvo, da kar slaba četr-r13 izmeu skupno 250 članov slovne skupnosti trebanjske “jdustrije montažnih objektov , RIMO trenutno prejema manj ot 1000 dinarjev mesečnega ^služka, obstaja več pojasnil. Tejino sijih po vrsti! j, ^vič gre za to, daje TRIMO tebnje še zelo mlada delovna 0r8anizacija, ki v sedanjem se-■ posluje komaj tretje leto ^ je med drugim obremenjena batnimi odplačili kreditov v Ve2i z realizacijo sanacijskega j^grama, po katerem so — ^ed drugim — zgradili nove Proizvodne prostore in jih uspo-°bili za izdelovanje dveh °snovnih skupin izdelkov: ci-stem za gorivo in tipskih indu-Jbijskih hal iz hladno oblikovnih profilov. Naslednji vzrok I v sestavu zaposlenih, saj ima j? vsak četrti priznano neko .Ornialno izobrazbo, ostali pa le “derno kvalifikacijo. Tretjič: Rimanj trem četrtinam zaporih je delo v tovarni dodatni c1 zaslužka, ker se sicer ukvar-Kjoše s kmetovanjem. Ce vse to vemo, je trenutno s*anje glede osebnih dohodkov 116 'e razumljivo, ampak tudi ne njore biti preveč zaskrbljujoče. ,endar to ne pomeni, da bi z Ijini bili zadovoljni! kako in kdaj več? Po besedah Ivana Goleta, di-jektorja TRIMO Trebnje, bi bili bhko osebni dohodki — razen ^voljo že navedenih vzrokov — 5vtomatično višji za vsaj pet od-dotkov, če skupni prispevek na leto osebne dohodke v njihovi 0bčini ne bi bil za dobra 2% vlšji, kot je n. pr. v,Ljubljani, če ^pbsleni ne bi plačevali samo-Pbspevka za gradnjo šol v °bčini v višini poldrugega odstotka ter še raznih krajevnih ^hioprispevkov. >,Te stvari opozarjajo na nuj-| Pošt uvedbe enotnega davčnega srtema, če že uporabim ta iz-raz,“ je dejal tovariš Gole. ,,Drugič pa gre za to, da se naše podjetje razširja neverjetno hitro. Od leta 1969 do letos smo n. pr. vrednost realizacije povečali za petkrat, število zaposlenih pa podvojili. Ljudi je bilo treba usposabljati za novo delo. Tečaj za pridobitev pol-kvalifikacije traja tri mesece. Če ga delavec opravi z uspehom* mu je za 100 % izpolnjevanje norme v rednem delovnem času po načelu pravilnika za 184 ur mesečno zagotovljen startni dohodek 850 din. Dokler pa delavec ne pridobi vsaj polkvali-fikacije, je njegov zaslužek nižji in — če tako rečem — kvari poprečje. Med tistimi 60 delavci, ki zdaj dobivajo manj kot tisočaka, je n. pr. dve tretjini takih, ki so šele pred kratkim prišli v podjetje in se tako rekoč komaj uvajajo v delo! KAKO SPODNJO MEJO ZASLUŽKOV POMAKNITI NA VSAJ 1000 DIN? Rešitve vidimo v raznih smereh: od spremembe dohodkovnega sistema do ukrepanja v podjetju. V lastni hiši, če tako rečem, se trudimo za izboljševanje tehnologije in organizacije dela, kar vse naj bi vplivalo na hitrejšo rast dohodka. Po drugi strani skušamo izboljšati splošno strokovno in drugo znanje naših ljudi. Računica je enostavna: kdor več zna, lahko določeno delo opravi hitreje, bolje in ceneje, torej ustvari več dohodka za razdelitev in dohodka za sklade. Precej pa tudi štipendiramo. Samo letos smo za te namene porabili 200.000 dinarjev, za naslednje leto predvidevamo vsaj toliko, če že ne več. Drugo k drugemu: tudi na ta način se bo postopno izboljšala kvalifikacijska struktura, pa tudi miselnost zaposlenih. Z večjo „dozo znanja“ pa bomo prav gotovo hitreje kos tudi težavam, kijih kot podjetje na začetku razvoja občutimo bolj kot drugi. Rečem pa lahko, da dosegamo take rezultate, ki nam bodo glede na izvajanje samoupravnega sporazuma omogočali izvajanje določil tega sporazuma. To pomeni, da bomo — upoštevaje poprečno preseganje norm v rednem delovnem času — tudi poprečne prejemke polkvalificiranih delavcev kmalu lahko pomaknili na mejo, ki jo sindikat postavlja kot minimum za vse zaposlene. Tudi to bo uspeh, čeprav ne tak, kot bi si ga želeli. ..“ „KDO BO, CENE SAME* Inž. Stane Velikonja se kot pomočnik direktorja še posebej ukvarja s problematiko delitve osebnih dohodkov. Povedal je, da bodo s ,,popravljenim" pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, kar bo storjeno še pred koncem leta, z določili samo- upravnega sporazuma uskladili prejemke vseh kategorij zaposlenih, hkrati pa bolj izboljšali zaslužke proizvodnih delavcev kot pa dohodke organizatorjev proizvodnje in vodilnih delavcev. V sedanji fazi razvoja TRIMO Trebnje je taka pot nujna, če naj vplivajo na kar najboljše izkoriščanje vseh potencialov, s katerimi že razpolagajo. Posamezna določila samoupravnega sporazuma jim bodo sicer povzročala določene težave, zlasti pri nagrajevanju delavcev z interno priznano kvalifikacijo. ,,Sem optimist in menim, da bomo te stvari uredili na zadovoljiv način," je dejal inž. Velikonja. „Če hočemo bolje zaslužiti, moramo povečati produktivnost. Ce naj to dosežemo, bomo morali še marsikaj vložiti v naš razvoj in ljudje to vedo," je povzel besedo tajnik sindikalne organizacije Alfonz Tra tar. „Vedo pravzaprav še več, namreč to, da nam nihče ne bo nič podaril, da si bomo morali vse pritrgati od ust, kot smo si marsikaj morali že doslej. Ce vidimo, kaj imamo danes, ko že žanjemo rezultate zategovanja pasov, so nam dosežki toliko vrednejši, plodovi naših žrtev pa slajši. Razen tega je tako, da življenjske ravni in standarda nasploh ne gre vrednotiti zgolj po višini zaslužkov. Prevoze na delo n. pr. ljudje plačujejo po režijski ceni. Topla malica jih velja samo poldrugi dinar. Prvič, odkar obstaja podjetje, zametki pa segajo deset let nazaj, smo letos izplačali regrese za dopust itd." MILAN GOVEKAR Kjer se več zasluži... Na bazenski konferenci gradbenih podjetij Gorenjske so predstavniki podjetij v ostri razpravi sprožili vrsto kritičnih pripomb ob pravkar sprejetem samoupravnem sporazumu. Ugotovili so, da se je na gorenjskem področju tako zelo razpaslo prevzemanje del izven podjetij, ki jih prevzemajo cele skupine z delovodji na čelu za gradnjo privatnih objektov (in ne redko celo celotnih stanovanjskih objektov), da trpi redno delo v podjetjih. Drug problem pa je v tem, da že precej kvalificiranih delavcev, ki so si kvalifikacijo pridobili v Sloveniji, odhaja nazaj v svoje republike, ker so tam osebni dohodki v zadnjem času že pričeli presegati osebne dohodke v Sloveniji.. . Neraz- veseljivi obeti Z revizijo temeljnega zakona o javnih cestah smo postavili osnovo za postopen prehod na sistem samofinan-ciranja cest. Bistvo tega sistema je zagotavljanje tolikšnih namenskih sredstev za ceste, ki jih plačujejo neposredni uporabniki cest, kolikor znašajo stroški vzdrževanja, rekonstrukcije in nove gradnje javnih cest. Pogoj za takšen sistem je visoko razvita motorizacija in visoka raven splošnega gospodarskega razvoja dežele. Po osnutku dolgoročnega programa gospodarjenja z omrežjem javnih cest v obdobju 1971-85 (cestni sklad SRS) bi za vzdrževanje, rekonstrukcijo in novogradnjo vseh javnih cest v Sloveniji v obdobju 1971-75 potrebovali 1.236 milj. din. Namenska sredstva zagotavljajo 435 milj. din dohodka, zato bo druga sredstva treba zagotoviti s povečanjem cen bencina in plinskega olja, pristojbin za cestna motorna vozila itd. *a iep^to in ho1! f staw° post melbrosia'_________________ ___________Pl!.d. Lj n • ODBORNIKI MARIBORSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Prizadeto o neprizadevnih Neizpolnjevanje dogovora ne bo pripomoglo k stabilizaciji Na dnevnem redu zadnje seje zbora delovne skupnosti mariborske občinske skupščine, ki je bila minuli teden, so imeli tudi razpravo o stabilizacijskih programih, ki so jih delovne organizacije poslale občinski skupščini. Odborniki so ostro obsodili vse tiste delovne organizacije, ki teh programov niso poslale do roka, o katerem so se skupaj dogovorili. Zastopnik občinskega upravnega organa je na seji povedal, da je doslej poslalo stabilizacijske programe samo 83 delovnih organizacij in da je zelo veliko takih, ki se na opozorila sploh niso odzvale. Po zavzeti razpravi so člani zbora delovnih skupnosti sklenili, da morajo tiste delovne organizacije, ki tega še niso storile, predložiti stabilizacijske programe občinski skupščini najkasneje do 15. decembra. Kako je mogoče govoriti, da si v podjetjih, ki prezirajo opozorila občinske skupščine, prizadevajo za stabilizacijo, so poudarili odborniki na svoji seji. Razen tega so še sklenili priporočiti delovnim organizacijam, ki so stabilizacijske programe že sprejele, naj bi le-te tudi sproti izvajale in če bo potrebno, tudi dopolnjevale. Izčrpno so odborniki na seji zbora delovnih skupnosti mariborske občinske skupščine razpravljali o težavnem položaju mariborskega gospodarstva zaradi pomanjkanja električne energije. Elektrika je eden tistih pomembnih dejavnikov gospodarstva, ki prav tako prispeva k uresničevanju stabilizacije. Zato bo treba po mnenju odbornikov pravočasno misliti na načrtovanje in tudi na zagotovitev sredstev za dodatne vire električne energije. Vsekakor pa je treba v tem kritičnem obdobju po priporočilih mariborske občinske-skupščine spoštovati nujne ukrepe pri omejitvi porabe elektrike. Prav tako pa naj bi delovne organizacije, ki so dolžniki elektrodistribucijskim podjetjem, bolj tekoče poravnavale obveznosti do dobaviteljev, saj bodo le tako najbolje pripomogle k normalizaciji tega vprašanja. Slednjič so odborniki zbora delovnih skupnosti mariborske občinske skupščine ob razpravi o problematiki pomanjkanja električne energije sklenili, da bodo priporočili izvršnemu svetu SRS, naj čimprej uredi, da bomo dobili električno energijo iz Hrvaške in Bosne. D. P. IZ ŠESTIH REPUBLIK EXCORRADO STARE ŽELJE V NOVI PREOBLEKI Tonic Water V razpravi je nov predlog srednjeročnega načrta razvoja Jugoslavije Različni pogledi o bodočem zunanjetrgovinskem in deviznem režimu ... v jugoslovanskih sindikalih I I POZABILI SO NA ZDOMCE BOSNA IN HERCEGOVINA I I i I I I I Ko je komisija za standard pri svetu Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine razpravljala o osnutku družbenega plana razvoja te republike do leta 1975, je ugotovila, da sicer plan dobro načrtuje razvoj standarda, zaposlenosti, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, varstva otrok in druga vprašanja, povsem pa so planerji pozabili na zdomce iz te republike. To vprašanje je še posebej aktualno zato, ker perspektivni program razvoja te republike tudi v prihodnje računa s tem, da se bo del prebivalstva zaposloval v tujini. Sindikati pri tem opozarjajo, da mora biti zaposlovanje delavcev na tujem bolj organizirano kot doslej ter da bo treba vplivati tako na obseg kot na kvalifikacijsko strukturo tistih, ki odhajajo na tuje. Zaposlovanje v tujini naj bi v prihodnje urejala republika z meddržavnimi dogovori. Toda hkrati z odhajanjem delavcev na tuje je treba poskrbeti tudi za tiste delavce, ki že nekaj let delajo v tujini, zdaj pa bi se radi zaposlili doma. To njihovo željo je treba izpolniti, sicer se lahko primeri, da bodo ti delavci postali stalna ekonomska emigracija. Zaposlovanje zdomcev v domačem gospodarstvu teija po mnenju sindikatov od republike posebno skrb. Temu vprašanju je treba prilagoditi tako investicijsko kot kreditno monetarno in davčno politiko. Tudi stanovanjsko vprašanje bo treba temeljito proučiti. Po predvidevanju srednjeročnega programa naj bi do leta 1975 zgradili v Bosni in Hercegovini 165.000 stanovanj, pri čemer lahko pomemben vir sredstev predstavljajo tudi zaslužki zdomcev. Dejstvo je namreč, da zdomci, ki se vračajo v domovino in na katere so načrtovalci bodočega razvoja v BiH povsem pozabili, ne prihajajo praznih rok in da je treba njihove prihranke smotrno izkoristiti predvsem tako, da jim zagotovimo delo in rešitev stanovanjskih problemov. I I I I I I I Kot je znano, je na zvezni in republiških ravneh v razpravi nov predlog srednjeročnega načrta družbenega razvoja Jugoslavije, ki pa je - sodeč vsaj po prvih kritikah, ki jih je deležen - spet sprožil že nekajkrat pogreta nesoglasja o naših razvojnih možnostih in perspektivah. Tako precej gospodarstvenikov še vedno sodi, da bi se morali najprej sporazumeti o osnovnih vprašanjih politike našega razvoja, šele nato pa naj bi sprejeli ustrezne sistemske rešitve in ukrepe ekonomske politike. Takšno stališče izhaja iz prepričanja, da sta devizni in zunanjetrgovinski režim sestavna dela gospodarskega sistema, ki mora skupaj z drugimi elementi ustrezati samoupravnim odnosom in potrebam usklajene razvojne politike. Načelno smo se sicer sporazumeli, da je skrajni cilj deviznega sistema konvertibilnost dinarja, razlike pa nastajajo pri oblikovanju prehodnega režima. Sedanji zunanjetrgovinski in devizni režim je nedvomno potreben sprememb, ker je poln privilegijev in subjekti-vizmov, še posebno pa zato, ker spodbuja uvoz. Jugoslavija je po sodbi nekaterih gospodarstvenikov dovolj močna, da lahko preide na konvertibilnost. Močnejša je, kot so bile številne države v času, ko so se odločale za ta korak. Tak ukrep pa seveda pomeni slovo od življenja na račun dolgov, kar mnogim ni všeč. Hrvaška zato na primer predlaga, naj bi del o deviznem in zunanjetrgovinskem režimu v predlogu družbenega načrta preformulirali tako, da bi devize lahko samostojno uporabljali tisti, ki jih bo ustvarjal, in sicer za lastne potrebe, lahko bi jih prepustil drugim ali pa jih prodal na deviznem trgu. Že z ekonomskim sistemom naj bi zagotovili realno pariteto dinarja, ustrezno ponudbi in povpraševanju po devizah. Če pa bi zaradi skupnih interesov morali odstopiti od realnega tečaja in uvesti obvezno odstopanje deviz za skupne [Združena ] ZADREGA ČRNE GORE potrebe, potem bi morali uporabljati instrumente kompenzacije za tiste, ki bi bili oškodovani. Do uvedbe novega deviznega sistema naj bi uvedli dinarsko bonifikacijo, deviznega priliva od nakazil zdomcev v korist domovinskih občin zdomcev in bonifikacijo neevidentiranega deviznega priliva od turizma v korist republik. Kaže pa, da je Hrvaška v teh zahtevah za sedaj še osamljena, še zlasti zato, ker pri svojih računih ne upošteva enotnosti jugoslovanskega trga, ampak sešteva devizni priliv in odliv na republiških mejah, njena glavna meja pa je morje, ki že kot naravna dobrina prinaša največ deviz. Največ nasprotujočih si mnenj ob besedilu predloga srednjeročnega načrta razvoja Jugoslavije pa zadeva spodbujanje hitrejšega razvoja nerazvitih. Sklep o izločanju 1,94 % družbenega proizvoda za kreditiranje nerazvitih sicer ni spom, sporna so tako imenovana „dopolnilna sredstva". Hrvaška meni, da predlagano stališče o dopolnilnih sredstvih ni sprejemljivo. Ker sklad za razvoj nerazvitih spodbuja hitrejši razvoj teh področij tudi z drugimi, že sprejetimi ukrepi federacije, sedanje intenzivnosti izločanja sredstev na ravni federacije ni mogoče povečati, temveč kvečjemu zmanjševati. Med drugim niso dosežena enotna stališča tudi glede zveznih bank in reeksporterjev, kompenzacij v kmetijstvu, osnove za prispevek v zvezni proračun, zadolževanja v tujini in razdelitve emisije in kreditov. Čeprav se razprava o srednjeročnem načrtu razvoja Jugoslavije še ni razživela s polno močjo, je torej že možno reči, da usklajevalci interesov republik in pokrajin ne bodo imeli lahkega dela. Še posebno ne, če naj bi ta načrt - po napovedi zvezne skupščine - sprejeli še letos ali najkasneje na začetku prihodnjega leta. V. K. iiiiiiiiiiiiniiiinniiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiig banka ; \ v Zagrebu; 'S Zagrebška kreditna in go- ^ ^ spodarska banka, reška ban- (d £ ka, investicijsko-komercialna ^ d* banka iz Splita ter komu- ^ nalna banka in hranilnica iz £ d* Osijeka naj bi s 1. januarjem ^ *j prihodnjega leta poslovale d* £ kot združeno podjetje z ime- ^ d* nom Združena banka Hrva- ^ jj ške. Pet največjih hrvaških jd bank obrača zdaj približno ^ dj 80 % finančnih zmogljivosti f. 0 republike. Kreditna moč 0 J nove banke bo znašala 35 £ 0 milijard dinarjev in bo to po ^ 0 obsegu druga bančna organi- 0 ^ zacija v Jugoslaviji. Dokonč- £ 0 no besedo o integraciji ome- 0 ^ njenih bank bodo v decem- ^ 0 bru prejeli njihovi samo- ^ £ upravni organi. Med glavnimi problemi, ki tarejo črnogorske investitorje, omenjajo problem financiranja proge Beograd-Bar, aluminijskega kombinata in hidroelektrarne Mratinje. V Čmi gori menijo, da aluminijski kombinat, HE Mratinje in luka Bar pri zagotovitvi sredstev ne bodo predstavljali posebnega problema. Drugače pa je z delom proge Beograd-Bar, ki poteka skozi Črno goro. Po oceni bodo stroški gradnje prekoračeni za približno 770 milijonov dinarjev. Zakon, ki določa obveznosti federacije glede financiranja tega objekta, predvideva, da gredo vse prekoračitve v breme investitorja, to je republik Srbije in Črne gore. V Čmi gori vidijo možno rešitev v tem, da bi federacija v soglasju z republikami in pokrajinami odobrila Črni gori kredit, ki naj bi po sedanjih računih znašal 600 milijonov dinarjev. O podobnem predlogu so lani razpravljali v federaciji, ko so v soglasju z republikami in pokrajinami Črni gori odobrili posojilo v višini 180 milijonov dinarjev. Pri tem je bilo rečeno, da bodo morebitne nadaljnje prekoračitve obravnavali in uredili v letošnjem letu. Zavoljo tega v Črni gori pričakujejo, da bodo republike in pokrajine razumele težave, s katerimi se bojuje ta republika. Zakaj razlike? VELIKE OČI POHIŠTVO Ob začetku letošnjega leta so gradbena podjetja predvidela, da bodo letos zgradili približno 47 % več stanovanj kot leto poprej. Vendar so H59H9H predvidevanja precej zaostala za dejansko gradnjo; kot kaže sedaj, bodo gradbena podjetja zgradila le 22 % stanovanj več. Največje povečanje števila stanovanj pričakujejo v Makedoniji — 44%, v Sloveniji naj bi jih bilo za 39% več, na Hrvaškem za 25 %, v BiH za 23 %, v Srbiji pa za 15%. Podjetja v Črni gori celo pričakujejo, da bo letos zgrajenih za 6 % manj stanovanj kot leto poprej. Vendar tem predvidevanjem še vedno ne smemo verjeti, saj je bilo po podatkih zveznega zavoda za statistiko v prvi polovici letošnjega leta zgrajenih celo 16% manj stanovanj kot v enakem obdobju lani. Med vročimi temami v j Titogradu je v teh dneh | -l razprava o neupravičenih : socialnih razlikah. Služba družbenega knjigovod-1| stva ter občinski sindikalni svet pripravljata ana-| lizo o različnih oblikah | dopolnilnega in honorar-H nega dela, stroških reprezentance in drugih pre- _ | jemkih. Prvi podatki go-1 vorijo, da ti prejemki g | stalno naraščajo. V ja- 1 nuarju minulega leta so 1 i predstavljali 19.50% od i višine skupnih dohodkov, %. f§ izplačanih v omenjenem j g mesecu, v prvi polovici = H letošnjega leta pa že | | 40 %. V vodstvih druž- f| I beno-političnih organiza- = - cij v Titogradu se zato | pripravljajo na akcijo, da p bi radikalno zmanjšali | takšne izdatke. Predsed- J | nik občinskega sindikal-n nega sveta v tej občini je dejal, da bodo o vseh rezultatih analize seznanili 1 delavce vseh organizacij, H g v katerih se neupravičeno § uporablja del njihovega dohodka. illlllllllllllUlilliilllilllUlliillillllUlllllllil Ulil PREMALO ZA VSE 4 - Ne, ne, nobenega samoprispevka! Res, da gospodarstvo dela otročje napake, ne more pa zato soditi v otroško varstvo! Na skopsko univerzo se je letos vpisalo kakih 600 novih študentov, od tega na ekonomsko fakulteto 1.500, na pravno 1.300, najmanj pa na naravo-slovno-matematično fakulteto, le 268. V študentske domove, ki imajo skupno 4.400 postelj, seje vpisalo le 700 novincev; vsi drugi si bodo morali poiskati prenočišče pri zasebnikih. Letos je bil sicer dograjen novi študentski dom „Goce Delčev“ s približno 700 posteljami, ki pa je precej drag, saj stane najemnina v enoposteljni sobi 130 dinarjev na mesec, medtem ko so povprečne najemnine v drugih študentskih domovih približno 85 dinarjev mesečno. Prehrana v študentskih menzah bo veljala kakih 210 dinarjev na mesec. Letos so dodelili 2.000 kreditov za študente v povprečnem znesku 360 dinarjev, kar je za 30 % več kot lani. r-”i Proti zvišanju najemnin Sindikat Srbije naspt0-tuje povečanju stanova!']'! skih najemnin, dokler flff bomo rešili nekatef"1 aktivnih problemov v sW' novanjski politiki. Sin^1' kat vztraja, da se spfe' meni predvsem politik3 stanovanjske gradnjf Mnenja-so, da bi cena sW' novanja ne smela vsebO' vati stroškov za koniu' nalno ureditev zemljišc3' ki ceno stanovanj cd0 podvojijo. Šele ko bod0 odnosi na stanovanjske111 področju urejeni, “'j lahko začeli pogovore 0 beneficiranih stanovanj" skih najemninah. Predsednik IS SRS ST KAVČIČ v intervjuju V1 ,Ne sodim med tiste, k> j samo grajajo ali pa hvalijO'([ sem niti samo malodušen , samo navdušen; trudim se, e bil čim bolj realen. Če ob ta*1! hotenju opazujem političmj ložaj v temle trenutku, zapaf najprej njegovo protislovje-ustavnimi spremembami 'ej vsem tistim, kar še pride, se 1 čarno nazaj k nekim temelrj izvorom Osvobodilne fronte H. zasedanja AVNOJ. Z vSi tem dobiva naša nacionalne] socialna revolucija ter b0<1j nost nove vidike in možn0] Nekaj, kar je bilo ob nekih ^ nutkih grozečega na jugoslo*, skem nebu, se je sedaj razjasn| in razbistrilo. To so zgodovij1-stvari, in sicer pozitivne. Vca_ pa se obnašamo, kot da to n111 in da je vse drugo važnejše j tega. Ce smo še tako zaskrbf. zaradi cen, inflacije, deficite nelikvidnosti - in prav je> smo zaskrbljeni - vendar moremo in ne smemo rniij10 ga, da imamo danes bolj sf sobno, bolj produktivno, ^ drovsko in tehnično ',0 opremljeno gospodarstvo, ko' smo ga imeli pred tremi, pel! ali desetimi leti. In vendar nam v tem trenutku vztra) ponuja neka vsesplošna p1 podoba. Nekaterim je videti/ smo brez moči in daje vse ba izhodno. Protislovje je očif Kje so vzroki za to? Ta r tična zaskrbljenost, kriza upanja se pojavlja kot nef sredna posledica gospodar^ gibanj oziroma trenutnega | spodarskega položaja. Po mnenju je celo bolj razsežna lahko nevarnejša, kot bi z2! našli opravičilo v ekonom! gibanjih. Torej ne glede n3 moramo pohtično z njo raču11 in se ne igrati z ognjem. Moia1; storiti vse, da bi prostor z_a^ stajanje takega politim^ ozračja in političnega protislvj čim bolj zožili, če ga že ne remo popolnoma odpraviti. Druga značilnost političmj življenja je, da postaja vsak “J bolj odprto, demokratično j3 je neogibna pot v nadalje ( poglabljanju socialistične de,1, kracije. Vsako zaostajanje, poudarjam, da gre za 5°* stično demokracijo — ali c![ vračanje nazaj bi po mof mnenju ogrožalo razvoj in sle)L prej pripeljalo v hude konfmj in krize. Zato to sploh ne pri“‘ poštev. Očitno je, da smo za eno SF| znanje znova bogatejši, da m reč taka demokracija našega ^ cialističnega življenja ne gre - j občasnih konfliktov in da If br«? ti# to? ni samo lepa pesem. Tudi - j. ■- oml 1 življenje, je bitka, so gromi ’ bhski in ob vsem tem stopaj pohtični oder čedalje več , jektivnih političnih dejavnillt,>1 skozi ves sistem samoupf3' Ijanja.11 Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti ri. m m ril> ta- ji' re-ik» ijc. ta-)0' iu-aa. ela ide eni' bi1 :0 nj- PODOBE NAŠEGA ČASA - O, Janez, kaj si spet na dopustu? Sekretar ustanove za raziskavo splošne družbene inertnosti se zdrzne,' naglo spusti mreže z zelenjavo, mlekom, kruhom in mesom v prtljažnik, ga zaloputne in se zagleda v prišleka. - A ti si, Miha! Kaj se še vedno po brigadirsko dereš na ljudi? Se dobro, da imam živce, sicer bi lahko to kramo spustil po tleh, takšnega vraga zganjaš. Si pil? - Jaz, pa sem ga res zvrnil dva, tri kozarčke. Vrag naj vzame vse skupaj! Veš, leta nabiram okrog, a brez korajže mi to delo ne gre kaj prida od rok. Tistih sedem udarniških mi za vraga ne priznajo. Pa ti, si na dopustu ali na bolniški, da skačeš dopoldne po trgu? - Kakšna bolniška! Misliš, da sem Tone ali Štefan, ki se kar naprej grabita za križ, da bi jima komisija spet pogledala skozi prste in ju Bo poslej bolje? V republiški skupščini pripravljajo zakon o ustanovitvi republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Po tem zakonu bo imel bodoči sekretariat veliko vlogo pri uresničevanju srednjeročnega in dolgoročnega razvoja kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji. Sodelovati bo moral pri kreditiranju družbenega in zasebnega kmetijstva, pri izvajanju davčne politike glede obeh sektorjev, pri zboljšanju socialnih razmer na vasi, pri pripravi predpisov s področja kmetijstva in pri urejanju zemljiških razmerih v zvezi z arondacijo ter komasacijo družbenih in zasebnih kmetijskih zemljišč. Novi sekretariat naj bi začel delati 1. januarja 1972, potem ko bi določili potrebna sredstva v republiškem proračunu za leto 1972. dala v toplice. Tam pa me- gojev mu ne manjka. Pa bi se sto je! To menda veš, da ži- prstom pokazal nanj? Rad Starega tako ni nikoli v pi- četa tarok, pijeta cviček in lahko oglasil Ciril, veš, za- vimo na proračunu, ne? bi poznal tistega junaka. .. sami razpravljata našo substanco. radi tistih dveh let, ki jih je - Ja, .seveda vem; saj ne - Ja, prav imaš! Ni ga - Vidim, da . vam ne gre Ne, dragi moj! Dokler bo Janez odsedel, da je s tem prodajate metel. rodila slovenska zemlja. slabo. Bi se našlo pri vas tudi Janez lahko migal z mezin- pri transakcijah zaščitil - No, vidiš! Zadnje čase — No, hvala'bogu, zdaj se kaj zame? cem, bo hodil v službo, pa Tomaža, in bi se stvar za- pa na vseh koncih in krajih ti je menda končno le po- - Kadrovsko politiko če se vsi na glavo postavijo. vlekla. Bolje vrabec v roki treska čez takšne, kot smo svetilo, zakaj ga imamo, ne. ima sicer stari v rokah V Že tako gre pri nas vse na- kot golob na strehi In je mi Da premalo napravimo - Pa se mi je res. A kaj pisarno je navlekel le svoje robe, če bi pa še jaz spustil odšel kar s petletnim. za denar, ki ga dobimo, in dela razen tega, da je vaš ljudi Morda bo zdaj, ko se stvari iz rok, bi vse hudič — Koliko je pa pravza- druge takšne oslarije. strelovod in ščit? širimo, le spustil kaj iz rok. vzel. prav star? - Ja, res je! Govori se, da - Denar nabira okrog, da Ce bi imel jaz kadrovske Ce nas življenje raztepe - Ja, kaj si zdaj ti tata - Takole okrog petdeset Mse bo s prstom pokazalo na lahko dihamo. zadeve čez, bi te že danes mata? jih ima, če se ne motim. takšne sile oziroma prišlo z - Pa ti, kaj ti počneš? prijel pod roko in te popeljal - Še tega bi še manjkalo, — Pa misliš, da bo zdaj imeni na dan, če že ni dru- - Jaz imam pa kolektiv k naši Angelci, naj ti vzame da bi mi še od zgoraj sedeli miroval v copatah? gače mogoče napraviti reda. na vratu. podatke. Tako pa... na vratu! Ne, za to imamo - Kakšnih copatah!? Saj - No, saj sem vedel, da - Imaš svojo sobo in taj- - No, ne jemlji si zdaj Marjana ni doma. razumeš stvari. Vidiš, zato nico? tega k srcu. Ce ne moreš, ne — Kaj je Marjan še pri — Tega ne razumem! A ga imamo, ne zaradi česa - Vprašuješ, kot da je to moreš! Pustiva zdaj to. Kaj vas? Kaj ni šel v penzion? kje je? drugega. kakšen standard. Imam tudi pa z Milanom, se kdaj sre- - Šel! Pa kaj potem? — Kako, kje?! Kje dru- — Še vedno ne razumem, fikus in Groharja na steni, čaš? - Kako, šel in kaj po- gje, kot pri nas. Tista pokoj- Janez. če te že zanima. Pridi kaj - S katerim Milanom? tem?! nina, tisto je njegova pri- - Kdo bi si mislil. To pa mimo na kozarček, boš sam - Ja, s tistim, ki te je - Tako kot vsi. Nabral si vatna stvar; zaradi mene mu menda ja veš, kdo in kaj je videl. Tajnica ni kaj posebno štiriinštiridesetega ranjenega je let: dvojnih, enojnih, ti- lahko dajo še kakšno zraven, Marjan, ne? brihtna, to ti že moram pri- zvlekel iz obroča, da te niso stih po štirinajst mesecev, jih če so takšni predpisi in tak - Seveda vem! znati, a mlada je, to je glav- dobili Nemci... povezal v šopek in odnesel režim. Za nas je pa še naprej - Ali tudi veš, čigav ka- no. — Aha, se že spomnim. na socialno. Veš, ni neumen, zlat rudnik in glavni strelo- der je? — Kaj pa drugače - se Nič, nič. Slišal sem zadnjič da bi čakal še kakšno leto, vod. Zato delamo z njim še - Vem, kako ne! Pri ti- dobro počutiš? zanj, če se ne motim. Menda ko bodo povprečje raztegnili naprej v rokavicah. stih aferah je bil vendar zra- - Kako ne! Pridem, ka- se je čisto zapil. Kaj hoče- na deset let. Ce bi pritisnil — Zdaj te pa res ne ra- veru dar pridem, grem, kadar mo! Nekam čudno nas je na pravo kljuko, bi si lahko zumem... — Tako je. No, in zdaj te grem, delam kar hočem; razteplo življenje po svetu, preskrbel še enoletnega; po- — Poslušaj, zelo prepro- vprašam; kdo, misliš, bo s nihče mi ne gleda pod prste. ni res? VINKO BLATNIK i::' f: p E; .-.sr. vr "F m:- ili • * * r' . . Vse kaže, da ima fant težko delo .. . I. ANTIČ - RTRETI IN SREČANJA Kaj je tisto, zavoljo česar posamezniki tako vzljubijo svoje delo ali poklic, da jim tovarna pomeni drugi dom, da so ji zapisani z vsem srcem v dobrih in v slabih časih? Namesto definicije, s katero bi postregel kak psiholog ali sociolog, prisluhnimo odgovoru Gvida Muženiča, lanserja proizvodnje v motomontaži koprske tovarne TOMOS. ,^ri delu v livarni sem zbolel, za silo so me pozdravili, zdravnik pa je zahteval premestitev na zdravju manj škodljivo delovno mesto," je začel svojo izpoved. „Ampak - kam naj bi me dali? ; Razen osnovnega poklica nisem znal nič drugega. Pač, za pometača bi bil dober, so takrat govorilu Najbrž bi se tako tudi zgodilo, če se zame ne bi zavzel dotedanji šef Lucijan Vever, ki se je z vodstvom motomontaže dogovoril, naj bi me poskusili vpeljati na delovnem mestu lanserja proizvodnje. Ne znam povedati, kako sem mu za to hvaležen, kajti po njegovi zaslugi sem se lahko uveljavil, prišel do dela, ki me veseli in ki ga, vsaj mislim tako, tudi dobro opravljam." potekalo brez zastojev. „ Veste, še doma nimam miru, če se kaj zatika v tovarni, pa pridem nazaj in postorim, kar se pač da, da bi bilo naslednji dan vse prav," je nadaljeval Gvido Muženič. „ V tovarni pa sem sploh rad, ker vidim, da smo oddelkih. In, če je tako, če se vsi skupaj vzamemo, kot se temu pravi, je kaj čudnega, če naš TOMOS napreduje z naglimi koraki? “ -m G DRUGI DOM Pri tako velikem kolektivu, kakršnega ima tovarna TOMOS, se ljudje poznajo med seboj bolj na videz kot pa po priimkih in imenih Tudi Gvida Muženiča marsikdo ne pozna. Skoraj vsi pa vedo za tistega, nekam otožno nasmejanega moža iz motomontaže, ki med prvimi prihaja na delo in ki svoj ,šiht‘ podaljša, ne da bi bil za to posebej plačan, samo zaradi tega, da pripravi vse potrebno, da bi delo v njegovi izmeni naslednjega dne se po neljubih dogodkih, ki jih pri nas ni manjkalo, le precej naučili. Da se je, denimo, o problemih treba pogovoriti sproti, da moramo vsi skupaj skrbeti za dobre odnose in jih negovati, da dobra in lepa beseda, izrečena ob pravem času, še največ zaleže; da je skratka v vseh ozirih in povsod treba skrbeti za dobro vzdušje Vsaj pri nas v motomontaži zdaj že je tako in, kolikor vem, je podobno tudi po drugih obratih in ■ US i I . m IZNAJDLJIVOST! Slavko LAMBERGAR, sicer direktor ljubljanske Plinarne, je kot delovni predsednik uspešno vodil III. kongres sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Enkrat je le bil v zadregi. Razprava in volitve so bile pozno popoldne že zaključene, volilna komisija pa je še štela glasove. „Predlagam, da naredimo kratek odmor in se poslužimo gostinskih uslug bifeja v Festivalni dvorani," seje znašel. Iz dvorane se je takoj zaslišal glas: „Bife ne dela več ...!“ Po nekaj sekundah mučne tišine se je Slavko Lambergar znašel: „Potem pa skupaj eno zapojmo!" M.Ž. Izšel je priročnik Ustava SFRJ po sprejetju ustavnih dopolnil in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI Temeljni zakon o podjetjih Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah Zakon o sredstvih delovnih organizacij Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov Obveščamo, da imamo na zalogi še omejeno število izvodov. Priročnik — za ceno 40.— dinarjev naročite pri: CZP -Delavska enotnost", 61001 Ljubljana, Dalmatinova 4/II, p. p. 313/VI. NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri CZP -Delavska enotnost«, Ljubljana ............. izvodov knjige PRIROČ- NIK — ustava SFRJ in 4 temeljni zakoni po ceni 40,00 dinarjev. Natančen naslov: Račun bomo poravnali po prejemu knjig. V ....................... dne ................... 1971. Podpis in žig (za pravne osebe) IZ NAŠE DRUŽBE * s s $ / s / * ? *> * * * * I* *» * <* * + * * * + * * 0 0 <1 OD BESED K DEJANJEM Jutri se bomo torej odločali. Za samoprispevek in proti njemu; o tem, ali smo Ljubljančani voljni tudi s svojimi sredstvi hitreje reševati probleme šolanja in varstva svojih otrok ali pa tega nismo pripravljeni storiti. Napovedovati izid tega glasovanja dan pred referendumom, je bržčas tvegana odločitev. Toda upoštevaje to, da smo se lahko v pripravah na referendum dodobra seznanili z dejstvi, ki pa vsa po vrsti izpričujejo, da je v Ljubljani resnično pereče vprašanje kapacitet vzgojno-varstvenih ustanov in šol, da tudi natančno vemo, kaj naj bi z zbranimi sredstvi gradili, potem bi referendum skorajda moral uspeti. Moral bi uspeti ne glede na prepir med očeti in sinovi, ki se razplamteva ob samoprispevku, ki pa se tudi zanesljivo ne bo razrešil s tem, ali bomo glasovali za samoprispevek ali ne. Pa kaj bi besedovali, počakajmo do jutri! Že danes pa kaže spregovoriti o nečem drugem: če se bomo Ljubljančani izrekli za samoprispevek, potem je bržčas upravičen apel samoupravnim organom, naj po svojih močeh prispevajo tudi iz skladov skupne porabe, da bi probleme vzgoje in varstva otrok čim hitreje in kar najbolj uspešno reševali. Referendum, ki se bo končal z ,,da“, bo namreč potrdil, da Ljubljančani resnično občutimo težo problema - tako zelo, da smo ga pripravljeni razreševati s skupnimi močmi in po načelu solidarnosti Zatorej je upravičeno pričakovanje, da bomo prispevali tudi nekaj skupnih sredstev, tistih, ki jih v delovnih kolektivih izločamo za boljši standard delovnih ljudi. To je tudi pot, da od besed preidemo k dejanjem, da ne bomo samo razpravljali o socialnih razlikah in jih ugotavljali, temveč da jih bomo tudi odstranjevali. S tako skupno akcijo namreč ne bi le širili mreže vzgojno-var-stvenih ustanov in šol, bržčas bi se za kak korak približali tudi načelu, naj vse matere vodijo otroke v vrtec - in to ne glede na njihov ekonomski in socialni položaj! _______________ S. B. d" * K« * * * * d* * * * * i * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 »GIPOSS« BOj REKEL »DA« Sindi etnih IN NE SAMO TO.# S p 01 lllllllllllllllllllllll! Pred dnevi je koordinacijski odbor za borbo proti alkoholizmu in norkomaniji pri Republiški konferenci SZDL sklical tiskovno konferenco, posvečeno letošnjemu mesecu boja proti alkoholizmu. Ob navzočnosti dr. Janeza Milčinskega, dr. Ljuba Bavcona, dr. Janeza Ruglja ter nekaterih članov koordinacijskega odbora je razgovor vodil France Ki-movec-Žiga. Tokrat le nekaj dejstev in misli iz tega razgovora. Strokovnjaki predvidevajo, da je v Sloveniji okrog 70.000 alkoholikov!!! Za zdravljenje le-teh imamo v bolnišnicah 150 postelj. Letno invalidsko in predčasno upokojimo 300 alkoholikov. Pri' nas popije povprečen- državljan 3 litre sadnih sokov letno (Švica, 21, ZDA 30). Zakaj ne bi s sredstvi od davkov na alkoholne pijače pospeševali pro- •faipr Gradbeni delavci, zaposleni v gradbenih podjetjih, ki gradbeno industrijsko poslovno skupnost „Giposs“, z velikim manjem spremljajo in se vključujejo v priprave za referendum, 1 katerem se bodo v nedeljo odločili za samoprispevek za gradflJ'^ ^ novih šol in vzgojno varstvenih ustanov na področju Ljubljane. J] veliko humano akcijo bo podprlo 11.000 gradbenih delavcev, ki sl^ z pripravljeni ne samo, da s svojim glasom podpro na referendui%gjm izgradnjo novih šol in vrtcov, temveč so se pripravljeni s svoji^Penc visoko strokovnimi kadri, ki imajo bogate izkušnje pri projekti« ^ ranju in gradnji takih objektov po najsodobnejših metodah, neposredno vključiti v realizacijo tega velikega načrta. »etn^r, Gradbeni delavci — vključeni v Giposs — predlagajo, da bi v namen osnovali posebno interesno skupnost, ki bi pod vodstvom%acij to ustanovljenega sklada usmerjala in v sodelovanju z vsemi zain^^k resiranimi družbenimi dejavniki skrbela, da bomo pri realiza4 programa, ki ga bodo prav gotovo plebiscitarno podprli vsi obča111^ ^ izvodnjo sadnih sokov. Koliko delovnih ur, dni, let zgubijo tovarne zaradi alkoholiziranih „plavih“! Zakaj so bifeji in gostilne odprte in polne pred začetkom jutranje izmene? In ne nazadnje, zakaj so ravno sindikalne organizacije tiste, ki med svojimi člani prodajajo nekurante alkoholne pijače posameznih tovarn? Na ta in druga vprašanja bomo poskušali odgovoriti v naslednjih številkah DE. tega področja, poiskali takšne racionalne rešitve, ki bodo po dm* beno dogovorjenih cenah zagotovile mlademu rodu kar največ š0'' Mir skega prostora in vzgojno varstvenih ustanov. V tej interesni skupnosti so delavci gradbeno industrijske Pt,vPtaš slovne skupnosti Giposs pripravljeni aktivno sodelovati, nositi stroškov investicijskih priprav ter organizirati in opraviti vsa diktat ( od zasnove do predaje ključev, to je, prevzeti celoten inženiring osnovi družbeno dogovorjenih cen, za katere bi se dogovorili 'jt%0j okviru interesne skupnosti. • Na tak način bi pod družbenim nadzorstvom lahko zagotovil1’!^ da s sredstvi, ki bodo zbrana s samoprispevkom, zgradimo šolske ^ vzgojnovarstvene objekte brez prevelikega in nepotrebnega razkošj3 v arhitekturi, da jih zgradimo kvalitetno in racionalno, po najnižji'1 možnih cenah. Jv Vsekakor sta predlog delavcev Giposs in njihova pripravljenost'J da pomagajo, dragocena. Še posebaj zato, ker ima ta gradben0 J industrijska poslovna skupnost velike izkušnje pri gradnji, daj s° J samo letos poleg stanovanj, poslovnih prostorov, industrijski'1 * objektov in mostov v vrednosti 1,5 milijarde din, dogradih tudi ve°ij šol in vzgojno varstvenih ustanov. : OBRAT DRUŽBENE PREHRANE V LITIJSKI PREDILNICI Med najbolj vzorno urejenimi v Zasavju A Zbirka osmih privlačnih in napetih romantično pustolovskih knjig o Ni dovolj samo okusen in izdaten topel obrok ali malica, pomembno je tudi okolje # Tega načela so se v polni meri zavedali v litijski predilnici, ko so se lotili preurejanja svojega obrata družbene prehrane • Prostorov v njem bi bilo veselo marsikatero :;c tinsko podjetje ORINNICIZ GRIČI Red in čistoča v tem območju družbene prehrane litijske predilnice nista prazni besedi. Kaže, da ju spoštuje tako osebje, zaposleno v njem, kot vsi člani kolektiva predilnice pa tudi drugi gostje, ki jim radi postrežejo, če zaidejo vanj. Upravnik Veno PAJER nam je rade volje povedal, da podjetje ni skoparilo, ko se je odločalo za preureditev obrata. Omenil je, da pripravljajo v kuhinji, ki je prav tako sodobno opremljena, po 120 toplih mahe, okrog 600 do 700 obloženih kruhov, kijih vsak dan dopoldne ah popoldne prenašajo v tovarno, da zaposleni čim bolj recionalno izkoristijo.čas za odmor, da skuhajo najmanj 170 kosil in nekaj manj večerij. Vsi zaposleni v litijski predilnici prejemajo brezplačno za malico mleko ali čaj. Opoldanski obrok za člane kolektiva stane 5 dinaijev; kosila so izdatna in okusna. Zdaj se pripravljajo tudi na to, da bi večjemu številu zaposlenih omogočili toplo malico, in sodijo, da jim bo uspelo najti najboljšo rešitev, da delavci ne bi izgubili preveč časa pri prihodu iz podjetja v obrat in iz njega. Prostori v obratu so svetli, zračni, čisti, oprema najsodobnejša, na vsaki mizi posodica s cvetjem ali vsaj zelenjem. V obratu stočijo velike količine brezalkoholnih pijač, za delavce pa, ki so prosti, točijo tudi alkoholne pijače. Sicer pa obrat družbene prehrane kaj radi izkoristijo tudi za večja posvetovanja pre-dilskega kolektiva, občne zbore in sestanke osnovne organizacije sindikata in druge priložnosti ter celo prireditve. Litija namreč nima tako vzorno urejenega prostora, niti gostinskega niti kakšnega drugega. Skratka: v zasavskih podjetjih skorajda ni obrata družbene prehrane, ki bi bil tako solidno urejen, kot je predilniški. ki jo je napisala pisateljica Marija Jurič-ZA GORKA. -m- * * * * * * * * + * * * * * * * * * Prazne besede niso vaba Ob novem letu se bomo spet srečali s stotisoči, ki delajo na tujem. Razen na pol praznih deklaracij, da je treba delavce vrniti iz tujine (v sistem vgraditi dodatne stimulanse povratka, povečati osebne dohodke itd.) ni storjenega skoraj nič. Vprašanje pa je, če so to sploh področja, kjer je treba ukrepati. Izkušnje številnih delovnih organizacij namreč kažejo, da niti ponudba zelo vabljivih osebnih dohodkov in konfortnih stanovanj ni dovolj, da bi se strokovnjaki odzvali na razpis za delo v „provinci“. Tako pridemo do vprašanja, kaj vse sodi v življenjske in delovne pogoje, ki jih zahteva moderen civiliziran delavec. Za ilustracijo lahko služi Bor, kjer ni čutiti pomanjkanja strokovne delovne sile. Razen modernega urbanega naselja so tam zgradili številne športne objekte, bazene za kopanje, jezero z vikend hišicami, izletne točke, gledališke in kino dvorane, sodobne ceste itd. Storili so torej vse, da bi ljudem zagotovili zadovoljevanje kulturnih in drugih potreb, ki jih prinaša sodobna civilizacija. Provinca je torej nepopularna samo takrat, kadar ni sposobna zadovoljiti izobraženega delavca. * * * * * * * * * + 4 4 4 4 *4 4 4 Pokojnina ali... Komisija za dograditev pokojninskega sistema zvezne skupščine med drugim predlaga, naj bi v prihodnje upokojenci ne prejemali polne pokojnine, če bodo opravljali dopolnilno delo. To prepoved naj bi urejali republiški predpisi. Prevladuje prepričevanje, da bodo upokojenci kmalu morali izbirati med pokojnino in dopolnilnim delom. Upokojene vojaške osebe pa bodo imele - po posebnem zakonu o vojaških pokojninah - celo nekoliko večjo pravico do dopolnilnega dela kot doslej. Če se upokojena vojaška oseba zaposli, naj bi imela pravico do 60 % pokojnine, namesto dosedanjih 50 %. Pred nami je prva polovica obširnega psevdozgo-dovinskega ciklusa o ČAROVNICI Z GRIČA, s katerim je avtorica posegla na tisto področje, kjer sta se najbolj proslavila francoska pisca Alexandre Dumas in Michel Zevacco. . Dogajanje ČAROVNICE Z GRIČA je postavljeno v osemnajsto stoletje, v čas, ko vlada na Dunaju slovita cesarica Marija Terezija. . Zgodbe so mojstrsko zapletene, berejo se kot napete kriminalke. Ljubiteljev napetih romantično pustolovskih romanov ČAROVNICA Z GRIČA ne bo razočarala. * * * * * * , * * \ * * * * * * * * : t *\ iž( ob Iki or bi ne PRVE ŠTIRI KNJIGE ROMANOV -SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU I SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU II -MALLEUS MALEFICARUM I MALLEUS MALEFICARUM II sk di ol NA PRIBLIŽNO 1900 STRANEH STANEJO SAMO 200 DIN n n s Sl tl DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 IZ NAŠE DRUŽBE Na 10 cicero • SLOVENJ GRADEC L Sindikalna organizacija pro- ko nih delavcev Mislinjske doline L“ Pripravila to soboto, 20. novem-prvo srečanje prosvetnih delav-Jr s področja občine Slovenj Gra-Ob tej priložnosti bodo podelili .Ji Priznanja tistim prosvetnim de-ki 15 ali več let vzgajajo in zaii( Cli° mladi rod Mislinjske doline. ), d7 VELENJE ki S1 Na zadnji skupščini Šaleškega štu-^jjPiskega kluba so se zavzeli med .. IJjEim tudi za okrepitev vezi med ijlf'ipenditoqi - občinsko skupščino, .liPj elino izobraževalno skupnostjo i:?, delovnimi organizacijami - ter tU^endisti. Tako so se tudi že dogodi, da bodo zadnjo_ soboto v no-jJPbru študentje iz Šaleške doline V ^i!skali TGO Gorenje Velenje. Z n Zl»' ki in razgovori v delovnih orga-' JQCijah bodo nadaljevali tudi v pri- jciji “S CELJE ’ :j Minuli teden se je podpredsednik LjS ZSS Ivo Tavčar, pogovarjal s ntfk .mi sindikalnimi delavci o P prašanjih organizirane rekreacije in (jeMdiha delavcev. Na tem področju e|j^ Celjani dosegli lepe uspehe, več-jriat pa so v razgovoru poudarili, da mPogrešajo organiziranosti v republi-: (merilu. V repubhki namreč ni jpkogar, ki bi koordiniral delo na iMročju rekreacije v Sloveniji. Ra-jjj, tega se je Ivo Tavčar udeležil , ?di pogovora medobčinskega od-sindikata delavcev družbenih smausaia uciavucv ui ■jj javnosti o kulturni akciji. M. B. $ Vedno na zaloKi bogata 0 * kolekcija damske kon- * J lekcije v aktualnih kro- 4 i jih, barvah in materia- * * lih. Na voljo so tudi £ 0 ekskluzivni, visoko mod- 0 * ni modeli plaščev, kosti- £ J *nov in oblek v zel:> J 4 majhnih serijah. 0 J Torej, v Modni hiši £ 4 oblačila za ženo. moža. 0 * hčerko in sina! £ * 5 J PRODAJNI SERVIS £ ; modna^ ■ hiša j \ UVBLJANA — 0 j Maribor — osijek J Minuli teden, 11. in 12. novembra, se je mudila v Sloveniji dva dni 3-članska delegacija Sindikata prosvetnih delavcev Sovjetske zveze, ki jo je v Jugoslavijo povabil Centralni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Delegacijo, ki jo vodi Jurij Georgijevič Nikiforov, sekretar sindikata prosvetnih delavcev SZ, so sprejeli tudi predstavniki republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije (na sliki). — Razen razgovora na sindikatu je delegacija obiskala tudi republiško izobraževalno skupnost, filozofsko fakulteto v Ljubljani, Tekstilni šolski center Kranj, ogledali pa so si tudi Muzej revolucije v Ljubljani. — FOTO: A. AGNIČ Slednjič zares Prizadevanja za združitev zasavskih delavskih univerz Odločitev revirskega sveta zasavskih občinskih skupščin, da uvrsti na dnevni red svoje seje tudi predlog o integraciji vseh treh revirskih delavskih univerz, vzbuja vtis, da gre tokrat zares. Vsekakor tudi mi ne bi zastavili peres, če ne bi bili vsaj nekoliko bolj prepričani o tem, da je naposled le dozorel čas, ko ni mogoče več odlašati s to iniciativo, ki so jo sprožili nekateri že menda pred petimi leti, pa je vedno doslej propadla ali obtičala kar v predalih. Ne kaže ponavljati starih dejstev o umestnosti in smotrnosti integracije zasavskih delavskih univerz v enotno organizacijo izobraževanja odraslih. Prav pa bo, če'ponovimo staro resnico, da bi namreč v Zasavju lahko zdaj imeli že kup izkušenj na tem področju, če bi že nekaj let delovala enotna izobraževalna institucija. S tem seveda nikakor no- čemo trditi, da si jih v dosedanjem delu vse tri delavske univerze niso pridobile, res pa je, da njihova delovna usmerjenost ni bila enotna, čeprav so zadnji čas bolj vzorno sodelovale med seboj. Novi zakon o izobraževanju odraslih in dejavnostih delovnih univerz nalaga tudi nove obveznosti. Njim nobena od treh obstoječih univerz v Zasavju sama ni kos. Zatorej pravzaprav ni več alternative ali združitev ah ne, pač pa je samo vprašanje, kdaj to storiti ali še bolje povedano: vsak mesec, ki bo šel v izgubo, ne bo v korist splošnim prizadevanjem v revirjih po takšni orga- MM Mit: ST POHIŠTVO Niijni dopolnitvi Zahteva po opredelitvi ustavno-pravnega položaja 15.000 slovenskih delavcev v upravi, pravosodju interesnih skupnostih in drugih podobnih organizacijah # Tudi ustavna opredelitev odgovornosti republike za celotno izobraževanje Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije se strinja s predlogi za dopolnitev nekaterih ustavnih amandmajev, kakor jih je izoblikoval in posredoval ustavni komisiji plenum republiškega sveta ZS Slovenije 26. oktobra letos. Taka je bila ugotovitev, podana na II. plenarni seji RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je bil 5. novembra. V teh stališčih je namreč že zajet tudi predlog amandmaja slovenskih sindikatov k XXVIII. ustavnemu dopolnilu, kar je rezultat predhodne razprave predsedstva RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je v ospredje postavila poseben problem s svojega področja. Za kaj gre? Predsednik VINKO KASTELIC je med drugim na plenumu RO dejal, da so se posebej ustavili ob družbeno-ekonomskem položaju vseh tistih delavcev družbenih dejavnosti, ki niso zaposleni v delovnih organizacijah, teh pa je zaposlenih v upravnih organih, organih in službah interesnih skupnosti in v podobnih organizacijah kar 15.000. Morali bi nekoliko podrobneje opredeliti v dopolnilih že vsebovano načelo o enakopravnem družbeno-ekonomskem položaju vseh delavcev v združenem delu, torej tudi delavcev v upravi, pravosodju, interesnih ■ skupnostih in drugih podobnih organizacijah. Ustavno bi namreč morali zagotoviti tudi njim pravico do dohodka, v katerem bi bila skladno z obsegom in zahtevnostjo dela zagotovljena sredstva za ustrezno porabo delavcev glede na njihov prispevek k delovnim uspehom organa ah organizacije. Brez materialne osnove, je dejal tov. Vinko Kastelic na plenumu, tudi ureditev specifičnega samoupravljanja na tem področju ni možna. Že plenum RS ZSS je podprl tudi stališče, izoblikovano v javni razpravi, da je urejanje delitve dohodka in osebnih dohodkov samoupravna obveznost vseh delavcev v združenem delu in ne le tistih, ki so zaposleni v gospo- darstvu ter v nekaterih družbenih dejavnostih. Na plenumu RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti pa so k temu še dodali, da sindikat meni, da se imajo vsi zaposleni pravico organizirati v temeljnih organizacijah združenega dela. Dati materialno osnovo specifičnemu samoupravljanju tudi na teh področjih družbene dejavnosti, je dejal na plenumu RO Vinko Kastelic, pomeni opuščati klasične oblike uprave in začeti uveljavljati sodobno in moderno organiziranost delavcev na teh področjih in ne nazadnje krepiti njihovo samostojnost in odgovornost pri izvajanju pred njih postavljenih nalog. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je v tej zvezi izoblikoval konkretno besedilo kot dopolnilo k XXVIII. ustavnemu amandmaju, pa je sklenil opozoriti ustavno komisijo še na nekaj. Po mnenju republiškega odbora bi morala ustava nujno opredeliti odgovornost republike za celotno izobraževanje, saj amand- ma, ki našteva s tem v zvezi le pristojnosti, ne zadostuje. SONJA GAŠPERŠIČ Razstavo ZLATARSTVO NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM je ob 150-letnici muzejstva na Slovenskem pripravil Pokrajinski muzej v Mariboru. Razstavljenih 167 zlatarskih izdelkov, ki nizaciji izobraževanja odraslih, ki bo upoštevala vse njihove potrebe in želje in jim omogočila tudi nove obhke pridobivanja znanja. Zdi se prav, če poudarimo, da sedanje razlike v pogledih in mnenjih o posameznih zvrsteh izobraževanja in poteh ter oblikah tega dela ne bi smele biti ovira, pač pa priložnost, da jih odgovori ponovno pretresejo, razčistijo in se lotijo ustanavljanja takšne delavske univerze, ki bo še v večji meri kos sedanjim in prihodnjim nalogam. M. V. nas seznanjajo z razvojem zlatarske obrti in rabe tovrstnih stvaritev na območju slovenske Štajerske od gotike do današnjih dni, je prispevalo 77 lastnikov. Ta zanimiva razstava gostuje od prejšnjega tedna v Ljubljani, v razstavišču ARKADE na Trgu revolucije. Gostovanje je organiziral Narodni muzej s finančno pomočjo Izvršnega sveta SRS, republiške kulturne skupnosti, sveta za kulturo pri Mestnem svetu Ljubljana in nekaterih delovnih organizacij, zavarovalnice Sava, Ljubljanske banke, podjetij Slovenijales in Volan ter tovarne zdravil Krka. Na sliki: del srebrne čajne garniture iz leta 1792. Skušnje od drugod # izkušnje od drugod • izkušnje od drugod • izkušnje od drugod • izkušnje od drugod • izkušnje od drugod # izkušnje od drug* Spoznanja Francijo V sistemu njihovega strokovnega izobraževanja je poudarjena stalnost izobraževanja , V vsaki družbi je vedno bolj prisotna potreba, da se stalnost ^obraževanja, ki jo terja socialni in tehnično-tehnološki razvoj, ^ravnava enako resno kot druge vsakodnevne življenjske potrebe, ki jih prinaša razvoj. V nekaterih deželah je stalnost izobraževanja bolj ah manj samo j^adno razglašena. Drugod zopet si zelo konkretno prizadevajo, da ^i stalnost vsakršnega izobraževanja in še posebej stalnost strokov-nega izobraževanja vtkali v celovit vzgojno-izobraževalni sistem in JU tudi kot taka uzakonih. Poglejmo si za primer, kako si prizadeva zgraditi svoj vzgojno-jjobraževalni sistem, zasnovan na temeljih stalnosti izobraževanja, Francija kot razvita industrijska kapitalistična država. Pred petimi meseci, torej julija letos, sta francoska nacionalna skupščina in senat izglasovala štiri pomembne zakone, ki tvorijo ^kaj zaokroženo celoto zakonodaje za področje strokovnega izobraževanja. Trije od štirih zakonov opredeljujejo in urejajo organizacijo stal-nega strokovnega izobraževanja kot sestavino celotnega sistema Nepretrganega izobraževanja, uzakonjajo vajenski sistem ter oblike soudeležbe delodajalcev pri financiranju osnovnega tehnološkega in j strokovnega izobraževanja. Četrti zakon pa določa smernice za tehnološko izobraževanje v šolskem sitemu. Zlasti pomembna sta zakon o smernicah za tehnološko izobraževanje in zakon o organizaciji neprekinjenega strokovnega izobra-I že vanj a kot sestavine stalnosti izobraževanja. Dejstvo, da zakona določata, da sta vsakršno stalno izobraževanje in stalnost strokov- nega izobraževanja nacionalna dolžnost ter hkrati podajata zanju točne opredelitve, opredeljujeta pa tudi obseg tovrstnega izobraževanja, opozaija, da je stalnost izobraževanja dobila svoje mesto v sistemu vzgoje in izobraževanja Francije in to še s posebnim poudarkom na stalnosti izobraževanja za poklicno življenje. < Kako zakona razrešujeta to zapleteno in zahtevno problematiko? Zakon o smernicah za tehnološko izobraževanje določa, da mora stalnost izobraževanja francoskemu državljanu skozi vse življenje zagotavljati tako izobrazbo, ki mu bo omogočala pridobivanje znanj in celoto intelektualnih ah manualnih sposobnosti, ki so potrebne tako za njegov osebni vsestranski razvoj kot za njegovo kulturno, ekonomsko in socialno napredovanje. Zakon o organizaciji neprekinjenega strokovnega izobraževanja pa določa, da je stalnost strokovnega izobraževanja sestavljena iz osnovnega in kasnejšega izobraževanja odraslih in mladine, ki so že vključeni v poklic ah se vanj vključujejo. Kasnejše izobraževanje zakon opredeljuje kot nepretrgano poklicno izobraževanje, pri čemer poudarja, daje to sestavni del stalnega izobraževanja. Vsebina nepretrganega izobraževanja mora omogočati, da delavci prilagajajo svoja znanja spremembam tehnike in delovnih pogojev, omogočati jim mora socialno napredovanje, se pravi napredovanje v poklicnem življenju, in to tako, da jim odpira možnosti za njihovo vključitev na različnih stopnjah kulturne in poklicne kvalifikacije, kar naj prispeva k njihovemu kulturnemu, ekonomskemu in socialnemu razvoju. Kakšne so razsežnosti smernic za tehnološko izobraževanje? Najbrž je v teh smernicah najbolj pomembno določilo, da morata tako šolsko kot univerzitetno izobraževanje posredovati znanja iz splošne kulture, ki pa vključujejo tudi znanja o znanosti in tehniški kulturi. Sicer pa mora tehnološko izobraževanje pripravljati ljudi za določeno kvalifikacijo ter prispevati k izpopolnjevanju in prilagajanju znanja ves čas njihovega poklicnega življenja. Smernice tudi določajo, da mora izobraževanje učencev na srednji stopnji obvezno vsebovati osnove ekonomskega in socialnega ter tehnološkega izobraževanja. Tehnološko izobraževanje pa tvori celota znanj, ki zagotavljajo osnovno poklicno izobrazbo in stalnost usposabljanja v vseh gospodarskih panogah. Tehnološko izobraževanje mora vsakomur, ki gaje deležen, omogočiti vstop v poklicno življenje na vseh kvalifikacijskih ravneh ter olajšati vključitev v kasnejše izobraževanje. Tovrstno izobraževanje se zagotavlja od tretjega letnika srednjega izobraževanja do vključno visokošolskega izobraževanja in vsebuje uvajalno in prilagojevalno stažiranje v poklicni sredini. Da bi tehnološko izobraževanje potekalo v skladu s sodobnimi dosežki, je z zakonom določeno, da morajo vsebina programov, učni načrti in preizkusi znanj temeljiti na spoznanjih o razvoju družbe ter znanstvenem, tehničnem, ekonomskem in socialnem napredku. Zato se programi in učni načrti občasno preveijajo in izpopolnjujejo. To pa je mogoče opravljati ob organizaciji stalnih posvetovanj s tem v zvezi med državo, zbornicami, poklicnimi organizacijami delodajalcev in delavcev, družinskimi organizacijami in predstavniki učnega osebja. Ne moremo trditi, da je kakor v zakonodaji celotna problematika izobraževanja s tem tudi že v praksi razrešena. Toda samo dejstvo, da so stalnost izobraževanja vgradili v celoten vzgojno-izobraževalni sistem, pomeni, da očitno ni dovolj, da stalnost izobraževanja le uradno razglasimo, marveč jo je potrebno vtkati v vse pore družbenega življenja in jo tudi uzakoniti. ANTON KUKOVIČA JZ DELOVNIH KOLEKTIVOV FOTO VEST • FOTO VEST • FOTO VEST • FOTO VEST GOSPODARJENJE RAVENSKIH ŽELEZARJEV V LETOŠNJEM LETU Osrednji problem nelikvidnost ToSgcvi kupcev železarne Ravne na Koroškem so se v zadnjem letu Blagovna menjava med Jugoslavijo in CSSR se je v preteklih letih skoraj podvojila. Od 127 milijonov dolarjev v letu 1964 na 250 inilijonov lani. V sporazumu za naslednjih pet let pa predvidevajo povečanje še za 25 %. Jugoslavija je povečali za 59 % # Zaradi nelikvidnosti blokiran žiro račun vati si bo treba za povečanje izvoza za ČSSR na šestem mestu v izvozu. To je nekaj podatkov, ki jih je povedal generalni direktor čehoslovaške agencije za ekonomsko propagando, dipl. ing. Bohuš Hackl („Made in ... publicity‘) na sestanku s predstavniki slovenskih podjetij* je bil minuli četrtek na Gospodarski zbornici v Ljubljani. Razgovor naj bi seznanil naše gospodarstvenike a možnostjo reklamiranja jugoslovanslcih izdelkov v ČSSR. - Naš izvoz bi lahko bil, in bi moral biti, večji, saj imamo v menjavi s ČSSR 20 milijonov dolarjev deficita. Izgleda pa, da naša podjetja ne kažejo preveč zanimanja za izvoz na klirinško področje, prav gotovo pa ne za reklamiranje svojih izdelkov na Čehoslovaškem. Vsaj tako bi sodili iz zanimanja navzočih predstavnikov za usluge te čehoslovaške propagandne agencije. Je pa tudi res, da plasiranje naših proizvodov na čehoslovaške tržišče ni odvisno le od tamkajšnje propagande in želja tamkajšnjih kupcev. Priza^se hdic Navzlic številnim težavam, s katerimi se ubada Železarna Ravne na Koroškem, so rezultati gospodarjenja v letošnjem letu zadovoljivi. V devetih mesecih so predvideni obseg proiz- S kladivom. prostorov. In dejansko so v tem času v Zasavju dogradili najman enkrat manj novih družbenih stanovanj kot v letih pred reformo, pa čeprav so podjetja in drugi dajali za te namene več denarja. Nedavno so se na trboveljskem stanovanjskem podjetju zbrali številni investitorji izgradnje stanovanj za potrebe delavcev nekaterih podjetij v središču revirjev. Zasavski premogovniki so bili pripravljeni dati letos velika sredstva za dograditev družbenih stanovanj za svoje zaposlene, ko pa so dobili predračun od gradbenega podjetja, so se prijeli za glave, saj bi glede na nove cene imeli skoraj enkrat manj novih stanovanj, kot so predvideli. Osrednji delavski svet in osnovna organizacija sindikata podjetja sta energično in upravičeno zahtevala, naj občinska skupščina preneha s politiko drage prodne zemljišč in komunalnega pri- a utvrsto *b03p0st*'>0 melbrosia® _______p.l.d Lj ubij« n » spevka in naj te stroške nosi sama ali pa naj jih vsaj bistveno zmanjša, sicer se bodo v tem največjem zasavskem podjetju odpovedali vsakršnji gradnji najemnih stanovanj in še bolj zaostrili probleme na tem področju. Ost kritike pa je bila uperjena tudi na gradbeno podjetje, ki kar naprej podražuje gradnjo stanovanj. Zdaj velja v Trbovljah kvadratni meter stanovanjske površine že okrog 3000 in več din, pa čeprav imajo v revirjih na razpolago domala vse gradbene potrebščine, cement, apno, opeko, tako rekoč pred nosom. in ni treba plačevati dragih cestnih ali železniških prevozov. Kritika zasavskih premogovnikov proti vsem, ki dražijo stanovanjsko izgradnjo, pa seveda ni osamljena. Tudi vse druge delovne organizacije se ji pridružujejo in zatrjujejo, da borna v prihodnje zidali še manj stanovanj, kot smo jih v minulem obdobju, vse to pa bo povzročilo še večjo nejevoljo delavskih družin, ki sploh ne bodo mogle upati, da bi kdsy; dobile primerna stanovanja. Tako se bo seveda socialno razlikovanje med ljudmi poglabljalo, namesto da bi postajale sčasoma raz-Mke vse manjše. V Zasavju pa se množijo tudi protesti zaradi sedanjega načina subvencioniranja najemnih družbenih stanovanj, Pri tem dejansko ni nobenih razlik, subvencije so za vse enake, ne glede na to, ali je v družini zaposlen en, dva in celo več članov in- ne glede na višino njihovih osebnih dohodkov. po prstih MIMOGREDE Z DANETOM DOVJAKOM, DIREKTORJEM PODJETJA ZA PTT PROMET V LJUBLJANI: Pomanjkanje stanovanj je v Zasavju zavzelo že tolikšen obseg, da štejejo te težave med največje probleme socialne diferenciacije. Hkrati * revirjih upravičeno zatrjujejo, da je tudi reforma na tem področju, ki smo jo prav tako kot gospodarsko zadeli pred šestimi leti, šla po zlu in da ai ostalo od nje prav nič drugega, kot podvojitev cen stanovanjskih Na drugi prelomnici Pred desetimi leti je bila ukinjena tedanja centralistična organizacija PTT. Nastala so podjetja za PTT promet, ki prav te dni proslavljajo desetletnico obstoja in poslovanja po načelih, kot veljajo za gospodarske organiz acije. Kaj vse je PTT dosegla v tem času? Na vprašanje odgovarja direktor Podjetja za PTT promet Ljubljana Dane DOVJAK. „Omejil bi se le na nekaj tistih podatkov, ki tudi navzven izražajo naš napredek v minulem desetletnem obdobju, ki je bilo za nas pa rečem, da smo se vzporedno razvijali tudi na ostalih področjih. Namesto preproste opreme, imamo npr. v vseh mestnih in tudi mnogih zunanjih poštnih uradih računske stroje, sodobne pripomočke za obračunavanje in obdelavo pošiljk itd. Bistveno posodobljen avtopark skrbi za neprekinjenost zvez, ki delujejo ob vsakem času in ob vseh vremenskih pogojih. Dobro razvite delavnice PTT servisa omogočajo nemoteno delo vseh naših služb in sodobno tehniko poslovanja. Rešili smo tudi vprašanje prostorov šte- V redni promet ne sme biti vključena nobena TT naprava ali zveza, ki ne bi ustrezala določilom domačih in mednarodnih standardov. Za predpisano raven kvalitete v ljubljanskem podjetju za PTT promet odgovarja služba za meritve TT sredstev in zvez. Foto: ŠEGULA prelomno zaradi tega, ker zdaj tudi v PTT gospodarimo po vseh načelih ekonomike, ker nismo več privesek državne uprave, ker smo ponosni na dosežene uspehe, ki jih cenimo toliko bolj, ker je vse naše delo potekalo v povsem novih, dotlej nikomur izmed nas znanih pogojih," je uvodoma dejal tovariš Dovjak in nadaljeval: ,,Ob ustanovitvi smo imeli na našem območju, ki zajema področje nekdanjega ljubljanskega okraja z izjemo trboveljskega bazena, vsega 10.000 telefonskih priključkov, od tega desetino z ročnim posredovanjem zvez. V desetih letih se je število priključkov povečalo na 34.000. Praktično vsi so vključeni v jugoslovansko avtomatsko telefonsko omrežje. Tako se je v tem času spremenil značaj TT naprav, ki je torej postal izključno avtomatski. Zaradi naraščajočih potreb, žal, še vedno ne moremo ustreči vsem, ki bi želeli imeti telefon. To pomeni, da razvoj še zdaleč ni pri kraju, da je ' pravzaprav Me v polnem razmahu. Namenoma sem najprej spregovoril o telefoniji, ki je bila pred leti skupaj s telegrafijo najbolj zaostala veja med našimi dejavnostmi. Lahko vilnih naših poštnih uradov, tako zunanjih kot osrednjih. Pripravljeni so programi za nove gradnje povsod tam, kjer tako zahtevajo potrebe. Zgrajena je bila upravno operativna stavba Telekomunikacije II, brez katere danes sploh ne bi mogli poslovati in brez katere si ne moremo predstavljati dela Združenega podjetja za PTT promet. Na kratko rečeno je bilo minulo obdobje prelomno v tem smislu, da smo začeli poslovati po vseh načelih 'I 'i ' 11 V Mit: ST POHIŠTVO ekonomike in da smo si ustvarili pogoje, na podlagi katerih bomo v prihodnje laže in hitreje zadovoljevali potrebe uporabnikov vsakovrstnih PTT storitev." V KORAKU Z RAZVOJEM Stopnjo razvitosti po svetu merijo tudi s podatkom o številu tele- fonskih priključkov na 100 prebivalcev. V tem oziru je za Jugoslavijo v Evropi na slabšem samo Albanija, medtem ko za Slovenijo ugotavljamo nekaj ugodnejše, čeprav še vedno nezadovoljive podiatke. „Vse naše ukrepe in prizadevanja v prihodnjem obdobju bi lahko združili v eni sami številki," je poudaril Dane Dovjak. „Če nam bo namreč v naslednjih petih letih uspelo uresničiti to, kar želimo in hočemo, bomo dosegli gostoto 17 priključkov na 100 prebivalcev. To pa bi bilo že zelo blizu stanju v srednje razvitih državah. Za uresničitev tega cilja bo potrebno podvojiti število priključkov v tranzitni centrali v Ljubljani in podvojiti število spojnih poti med to centralo in vozlišč-nimi centralami v Kočevju, Grosupljem, Litiji, Kamniku, Domžalah, Cerknici in Vrhniki. Vključiti nameravamo 30.000 novih telefonskih naročnikov in bomo zato zgradili nove centrale v Mostah, Logatcu, Črnpčah, Polju, na Viču in drugod. Končno pa bo treba postaviti še novo tranzitno in mednarodno telefonsko centralo v Ljubljani. Iz sredstev mednarodnega kredita je že bila naročena potrebna oprema. Žal, pred časom niso bile odobrene zaprošene višje tarife, tako da nam je zmanjkalo sredstev za stavbo, v kateri bosta ti dve centrali nameščeni. Glede na velike potrebe ostalih PTT podjetij v naši republiki ne moremo računati s tem, da bi nam pomagala s sredstvi, čeprav bi to, zaradi večjega njihovega odhodnega prometa, koristilo tudi njim samim. Kako bomo zbrali sredstva, ki jih nujno potrebujemo za realizacijo prve faze. gre za 40 milijonov dinarjev, v tem trenutku ne bi mogel povedati. Dejstvo pa je, da je JPTT vložila zahtevek za zvišanje tarif in da računamo, da mu bo zaradi splošnih interesov gospodarstva tudi ustreženo, da bodo skratka z njim soglašali izvršni sveti vseh republik in pokrajin ter zvezna gospodarska zbornica. Na ta način bi skozi tarifo zbrali potrebna sredstva in program realizirali v predvidenem času. To pomeni, da bi vsaj v glavnem sledili potrebam, medtem ko tega zdaj, vsemu napredku navkljub, žal, ne vodnje skorajda dosegli (za planom zaostajajo dosežki za 0,3 %), v primerjavi z letom 1970 pa so obseg proizvodnje povečali za nekaj več kot 10%. Predvideni obseg blagovne proizvodnje je bil ob koncu septembra presežen za 2,7 %, v pri-meijavi z letom 1970 pa je bil večji za 18,3%. Zadovoljivejše je gibanje realizacije, ki je bila na začetku oktobra za 13,7% nad predvidevanji, v primerjavi z lanskim letom pa se je realizacija povečala kar za 39,8 %. Povečali so se tudi osebni dohodki ravenskih železarjev; v poprečju so bili doseženi v višini 1.683 dinarjev na zaposlenega na mesec in so se v primerjavi z letom 1970 povečali za nekaj nad 17%. Slabše je z gibanjem izvoza. Čeprav odpremljajo na tuja tržišča izdelke višje vrednosti, je bil izvozni načrt za razdobje jafl^pj — september 1971 dosežen 66 %. Izvoz torei nazad^L..,. 66 %. Izvoz torej nazadfL ,. manjši pa je tudi v primerja'1 „ -letom 1970. rov Največ težav so imeli v letečih njem letu v Železarni Ravne %' Jti J-JX-XV k-PJC? POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 591-1-9SI, devH* račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din In letna 2« N-^ r1, % f JL J — 2600 s-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana DELAVSKA ENOTNOST POSEBNA IZDAJA 20. NOVEMBRA 1971 Pojasnilo bralcem Kot vam je znano, je urejanje družbenoekonomskih odnosov s samoupravnimi sporazumi v našem sindikatu že prešlo določeno pot razvoja, saj smo na ta način že leta 1969 pričeli uvajati sporazumevanje na nekatera področja, kot denimo: - vrednotenje dela in delitev dohodka - minimalni standardi pri urejanju stanovanjskih domov, provizorijev in delavskih naselij za gradbene delavce, - zaposlovanje in izobraževanje gradbenih delavcev. Nastajanje in uveljavljanje teh samoupravnih sporazumov ni bilo samo izredno pomembno za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj naših delovnih kolektivov, temveč je bilo tudi praktičen dokaz, kako naj se v prihodnje razvijajo družbeni odnosi in še bolj demokratični samoupravni osnovi. Sistem samoupravnega dogovarjanja je v letošnjem letu postal splošna metoda urejanja nekaterih družbeno-ekonomskih odnosov na Slovenskem. Tudi tokrat smo se gradbinci vključili v samoupravno sporazumevanje o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov z enako zavzetostjo kot tedaj, ko smo se prvič samoupravno sporazume- vali. Vendar pa je med našimi prvimi samoupravnimi sporazumi in temi iz letošnjega leta na videz sicer ne velika, vsebinsko pa znatna razlika. Naši prvi samoupravni sporazumi so bili samo izraz želje, da se s samoupravnim sporazumom dogovorimo o enotnem urejanju perečih problemov našega članstva. Samoupravni sporazumi iz letošnjega leta pa imajo širše ambicije. Kolektivi našega sindikata se morajo vključiti v samoupravno sporazumevanje na tistih področjih, kjer se ne srečujejo s problemi samo delovni kolektivi v našem sindikatu, temveč tudi pri urejanju vprašanj, ki zadevajo vse delovne kolektive v naši republiki. Zato je razumljivo, da vsa področja urejanja v samoupravnih sporazumih niso samo naša, torej kolektivov našega sindikata, prav tako ne neke grupacije, temveč da gre za urejenje vprašanj, ki so pereča za vso našo republiko. Metodo samoupravnega Sporazumevanja smo v našem sindikatu tudi v letošnjem letu ohranili enako, kot takrat, ko smo se prvič samoupravno sporazumevali; prav zaradi tega pa je bilo tudi nekaj težav in nesporazumov, ki pa jih ne smemo jemati kot nekaj negativnega, temveč kot reakcijo na omeji- tev naših hotenj, saj smo se morali podrediti slovenskemu povprečju. Tudi v fazi uveljavljanja samoupravnih sporazumov v praksi čutimo, da je naša prisotnost in aktivnost nujno potrebna. Predvsem smo v fazi nastajanja samoupravnega sporazuma v letošnjem letu spodbujali pobudo neposrednih proizvajalcev, torej najširšega kroga našega članstva, kjer se tudi rojevajo najboljši predlogi in pobude. V republiškem odboru našega sindikata smo izdelali program informiranja našega članstva o samoupravnih sporazumih. Namen te akcije pa ni samo informirati, temveč tudi prenesti pobudo za nadaljnji razvoj samoupravnega sporazumevanja prav na neposredne proizvajalce. Tako široko programirana akcija je tudi sestavni del naše predkongresne aktivnosti Na kongresu, ki bo 15. decembra letos, bomo na ta način dejansko zasnovali tak razvoj samoupravnega sporazumevanja, da bo resnično življenjski odraz hotenj vsega našega članstva. Samo kot pripomoček v tej akciji izdajamo to posebno številko Delavske enotnosti. Njen namen je, da kratko in nazorno obrazloži najpomembnejša določila iz samoupravnih sporazumov, da jih torej posreduje v taki obliki da bodo določila sporazumov razumljiva vsakemu našemu članu, da bo članstvo lahko izreklo svoje mnenje, dajalo predloge in pripombe za nadaljnji razvoj samoupravnega sporazumevanja. Pripomniti moramo še to, da v tej publikaciji ni zajet samoupravni sporazum za industrijo gradbenega materiala ter za opekarne, ki samostojno združuje 12 delovnih organizacij, ki so se samoupravno sporazumele o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Namen te publikacije pa ni samo v tem, da jo dobijo člani našega sindikata in da jo sami pribirajo, temveč da bo služila kot pripomoček organizirani akciji v delovnih organizacijah, kot smo si zadali v našem programu. Zato pozivamo vse samoupravne organe v delovnih organizacijah, vodilne delavce v delovnih organizacijah in predvsem osnovne organizacije sindikata in področne odbore našega sindikata, da tej akciji posvetijo posebno pozornost. Zavedati se namreč moramo, da nam je dana ne samo pravica, temveč tudi samoupravljalska dolžnost, da gradimo naše družbenoekonomske odnose sami, ker le tako lahko pričakujemo, da bo tudi jutrišnje življenje potekalo po naši volji in hotenju. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELA VCEV SLOVENIJE Gradbena podjetja Zidar Kočevje, Agroobnova in Megrad iz Ljubljane gradijo v Polju pri Ljubljani novo stanovanjsko naselje S-10. Vrstne hiše bodo imele po 150 kv. metrov in jih bo v soseski, kiji pravijo tudi Zajčja dobrava, 150. Najpomembnejša določila samoupravnih sporazumov v gradbeništvu Slovenije I. SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV Podjetja v gradbeništvu Slovenije, to je iz projektive, gradbene operative, montaže, merjenja zemljišč, industrije gradbenega materiala (del), gradbene obrti in komunale (del), vodnih skupnosti in sorodnih dejavnosti — seznam podjetij, podpisnikov sporazuma je priložen — se zavezujejo, da bodo ustvarjala dohodek, ki bo pokril vsaj naslednje minimalne zahteve: 1. Najnižja mesečna osnova za nekvalificirane delavce v proizvodnji mora biti 800 dinarjev (v letu 1972 predvidoma 1000 dinarjev) pod pogoji, da opravijo na mesec 182 Skupina 1. NK delavec 2. PK delavec 3. PU (priučen) delavec 4. K delavec 5. VK delavec 6. NS delavec 7. SS delavec 8. VSŠ delavec I.st. 9. VSS delavec II. st. 10. VS delavec III. st. 3. Vsako leto se povečajo omenjene najnižje obračunske osnove najmanj v višini povečanja življenjskih stroškov v prejšnjem letu. 4. Za skupne potrebe delavcev bodo namenila podjetja najmanj 6 % od bruto osebnih dohodkov, in sicer: - najmanj 1,5 % za izobraževanje in strokovno ter družbeno-ekonomsko izpopolnjevanje znanja zaposlenih delavcev; - najmanj 1 % za regresiranje hrane; — najmanj 1,5 % za regresiranje letnega dopusta, za gradnjo in vzdrževanje počitniških, športnih, kulturnih in zdravstvenih domov ter za dotacije sindikatu in drugim organizacijam in še posebej — najmanj 0,2 % od celotnega dohodka za razvojno in raziskovalno delo. 5. Poleg tega je treba nameniti za razre- ur efektivnega dela, dosežejo stoodstoten delovni učinek in imajo priznano kvalifikacijo oziroma izobrazbo. Preračunano na eno uro efektivnega delaje to v neto znesku 4,40 dinarjev (v letu 1972 predvidoma 5,50 dinarjev). 2. Takšno vrednost za eno uro efektivnega dela nekvalificiranega delavca sprejemajo kot izhodišče (100) pri izračunavanju vrednosti vseh drugih delovnih mest. Upoštevaje'navedene pogoje, znašajo najnižje obračunske osnove za leto 1971 (12. člen sporazuma): Neto obračunska osnova na mesec na uro Razmerje 800 4,40 100 950 5,22 119 1050 5,77 131 1350 7,42 169 1550 8,52 194 1080 5,93 135 1700 9,34 223 2000 10,99 220 2400 13,19 300 2800 15,38 350 ševanje stanovanjskih problemov najmanj 4 % od bruto osebnih dohodkov. 6. Pri poprečnem dogovorjenem uspehu bodo podjetja namenila za sklade najmanj 10 % (15 %) od čistega dohodka, povečanega za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami. 7. Poleg pokritja obvez iz 2., 4., 5. in 6. točke bodo delovne organizacije z uspešnim gospodarjenjem ustvarile takšen dohodek, da ne bodo bistveno prizadete stimulativne oblike nagrajevanja, to je delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela. 8. Da bodo višino osebnih dohodkov uskladila z rentabilnostjo tako, da bodo zaradi nadpoprečne rentabilnosti povečale osebne dohodke in obratno. 9. Da bo najvišji osebni dohodek na uro največ 7,5-krat višji od najnižjega oziroma Ob trasi bodoče avtomobilske ceste že postavljajo asfaltne baze in kupi peska ob njih rastejo iz dneva v dan. Ko bodo naslednje leto začeli asfaltirati, bo šlo lahko s polno paro. da bo znašal največ 6.000 dinarjev na mesec pri normalnem delovnem uspehu. 10. Da bodo podjetja vrednotila delo v podaljšanem delovnem času (nadure) najmanj s 50 % dodatkom, v nočnem delu pa najmanj s 25 % dodatkom. 11. Da bodo primerno vrednotila nevarna, zdravju škodljiva dela in dela v posebno težkih delovnih razmerah, vendar ne več kot 2 dinarja neto na uro. 12. Da bodo podjetja primerno vrednotila udeležbo delavcev pri minulem delu (tudi dodatek za stalnost), vendar ne več kot 300 dinarjev neto na mesec. 13. Da bodo podjetja za čas prekinitev brez krivde delavcev (dež, zima) izplačala nadomestilo najmanj v višini 70 % od obračunske osnove. 14. Da bodo za čas bolezni izplačala nadomestilo najmanj v višini 80 % z zakonom določene osnove. 15. Da bodo vsem delavcem, ki delajo na terenu (gradbiščih), povrnila v obliki terenskega dodatka povečane stroške v višini naj- manj 3,30 dinarja neto na dan (100 dinarjev neto na mesec), vendar največ v višini 700 dinarjev neto na mesec. 16. V posebnih razmerah na terenu, kadar pride do izredno povečanih stroškov (zelo oddaljeni, težko dostopni tereni z neurejenimi stanovanjskimi razmerami in prehrano, draga letovišča, ob začetku in koncu del, ko še ni naselja ali ga ni več, manjše skupine monterjev ali obrtnikov in drugih delavcev na terenu) lahko podjetja izplačajo namesto terenskega dodatka znižane dnevnice. Višina take dnevnice na sme presegati (v letu 1971) 42,80 dinarja na dan. Za prenočišče se v omenjenih primerih izplačajo dejanski stroški, vendar ne več kot 30 dinarjev na dan. 17. Delavcem, ki delajo pretežno v upravah podjetij in stalnih enot, ter delavcem v stalno lociranih obratih ne gre terenski dodatek. Ti delavci so upravičeni na dodatek za ločeno življenje, če so ločeni od svoje ožje družine in se ne morejo vsak dan vračati domov. 18. Podjetja lahko povrnejo delavcem dejanske stroške za prevoz na delo in z dela v višini prevoznih stroškov javnih prometnih sredstev na določenih razdaljah; kjer pa ni javnih prometnih sredstev, pa največ 0,25 dinarja neto za kilometer. 19. Za službena potovanja v domovini znaša najvišja dnevnica 80 dinarjev, k čemur pa se prištevajo stroški za prenočevanje po predloženem računu. Za potovanje v tujino se priznavajo dnevnice po predpisih. Za službeno potovanje z lastnim avtomobilom se povrnejo stroški v višini največ 0,90 dinarja za prevoženi kilometer. To so najvažnejša določila, ki jih vsebuje sporazum. Sporazum zahteva od slehernega podjetja, da gospodari tako, da ustvari vsaj minimalne sklade in osebne dohodke v višini obračunskih osnov ter minimalna sredstva za skupne potrebe delavcev. To zahtevo nalaga sporazum svojim podpisnikom tako, da pri delitvi dohodka upoštevajo sistem delitve, imenovan „sistem treh točk“. Prva točka odraža kadrovski sestav zaposlenih in na podlagi le-tega so izračunani kal-kulativni osebni dohodki na uro, to je KOD/h iz omenjenega 12. člena sporazuma. Druga točka je najvažnejša in predstavlja uspeh poslovanja, izražen s čistim dohodkom na uro, povečanim z amortizacijo nad predpisanimi stopnjami, to je PČD/h, izračunan po 16. členu sporazuma in tabeli II metodologije. Tretja točka pa predstavlja osebne dohodke na uro, to je OD/h, ki so odvisni od: — uspeha gospodarjenja (PČD/h), — rentabilnosti poslovanja (17., 18. in 26. člen sporazuma), — kadrovska sestava zaposlenih in — panoge v sklopu gradbeništva. Sporazum deluje tako, da kar najbolj spodbuja in nagrajuje tiste kolektive, ki dosegajo visoko produktivnost, imajo nizke stroške v celotnem dohodku in dobro izkoriščena sredstva (stroje, denar). Ne spodbuja pa različnih visokih dodatkov (za nadure, delovne razmere, prejemke iz materialnih stroškov), ker le-ti vplivajo na zmanjšanje uspeha bodisi zaradi nižjih delovnih učinkov, bodisi zaradi višjih stroškov, kar oboje znižuje glavno merilo uspeha — povečani čisti dohodek na uro (PČD/h). Sporazum vrednoti živo delo delavcev tako, da predpisuje za posamezne kvalifikacijske in izobrazbene skupine kalkulativne osebne dohodke. Ti so dogovorjeni med podpisniki sporazuma in imajo večkratno uporabo (14. člen sporazuma): — so merilo ' za delitev dohodka (prva točka v sistemu treh točk); — so osnova pri planiranju in kalkuliranju osebnih dohodkov; — so merilo za določevanje najnižjih obračunskih osnov za delitev osebnih dohodkov (prvi dve zahtevi sporazuma, ki smo jih omenili). Podpisniki so se sporazumeli, da bodo v bodoče, najkasneje pa do leta 1973 vrednotili dela na posameznem delovnem mestu s pomočjo sistemizacije, analitične ocene delovnih mest ali druge ustrezne metode in z normativi dela (67. člen sporazuma). Na ta način bomo dosegli, da bo delo vrednoteno še bolj pravilno kot doslej, bolj pravično in tudi bolj strokovno. Zavoljo tega se bo moral pri določanju obračunskih osnov in višine osebnih dohodkov zmanjšati vpliv subjektivnega (osebnega) faktorja, povečati pa vpliv, ki bo odražal dejanski prispevek vsakogar pri ustvarjanju uspeha enote, podjetja. Sedanjo prakso vrednotenja delovnih mest — ponekod celo kar na pamet — mora zamenjati analitična ocena delovnih mest. Terenski dodatek se je moral prilagoditi družbenemu dogovoru Slovenije in dogovoru o terenskem dodatku v jugoslovanskem gradbeništvu. Poleg že navedenih kriterijev in višin (15., 16. in 17. zahteva tega sporazuma) je v dogovoru še nekaj kriterijev, ki jih moramo upoštevati (36. člen sporazuma). Terenski dodatek ali znižane dnevnice namesto terenskega dodatka (8. in 9. člen dogovora) je treba: — izenačiti, kadar gre za večja gradbišča, na katerih dela več podjetij, in če so razmere in stroški približno enaki; — izplačevati delavcem posameznih kvalifikacij tako, da se bodo razponi med njimi stalno zmanjševaH; — izenačiti za učence v gospodarstvu (vajence) z višino, ki jo dobijo NK delavci; — obračunavati za koledarske dneve, ki jih delavec prebije na terenu; — odbiti za čas neupravičene odsotnosti z dela, ne glede na to, ali je delavec na terenu; — obračunati v vnaprej določeni višini za vsak teren in neodvisno od izpolnitve delovne norme ter ustvarjenega osebnega dohodka. Podrobnosti in konkretne višine terenskih dodatkov oziroma znižanih dnevnic določajo podjetja s svojimi pravilniki. Določila pravilnikov pa ne smejo biti v nasprotju z navedenimi določbami iz sporazuma in dogovora. Sindikat bo tudi v bodoče — kot ukrep, ki naj zagotovi uresničevanje — preverjal zaslužke in osnove delavcev neposredno na gradbiščih, deloviščih in v naseljih. Delavec določene kvalifikacijske skupine, seznanjen z osnovnimi določbami sporazuma, bo lahko tudi sam na svojem izplačilnem listku ugotovil, ali podjetje izplačuje osnove po dogo-voru ali ne. Če bo podjetje izplačevalo nižje osnove, se bo delavec obrnil na sindikalno organizacijo, ki bo zahtevala od vodstva podjetja, da pojasni, zakaj je do tega prišlo. V primeru slabega gospodarjenja bo treba ugotoviti vzroke za to in jih odpraviti; če tega ne bo mogoče storiti in če bodo osnove še naprej pod dogovoijenimi, bo to prvi znak, da podjetje ni sposobno uspešno gospodariti. Sindikat bo nato uporabil še druge ukrepe, navedene v sporazumu. Med ukrepe uvršča sporazum javno razpravo o vzrokih in posledicah neizpolnjevanja ah kršenja sporazuma in javno obsodbo kršilcev. Predlaga se lahko tudi odpoklic članov delavskega sveta in razrešitev direktorja, če se zanesljivo ugotovi in dokaže krivda oziroma odgovornost za hujše kršenje sporazuma. Sporazum je verificiran (potrjen) 22. septembra 1971 leta. Sporazum bo treba v celoti začeti izvajati najkasneje 1. januarja 1972 leta. Finišerji so že začeli z delom na naši novi avtomobilski cesti. Na mnogih odcepih že polagajo betonsko podlogo, na katero pride še debela asfaltna plast. Do konca naslednjega leta bo tudi ta nared, morda že nekaj mesecev prej! II. DRUŽBENI DOGOVOR O MINIMALNIH STANDARDIH ŽIVLJENJSKIH IN DELOVNIH RAZMER GRADBENIH DELAVCEV Ta dogovor je bil podpisan junija 1971. leta, objavljen pa v uradnem listu SFRJ, št. 28/71, dne 30. junija 1971. leta. Podpisali so ga predsednik sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, predsednik sveta za gradbeništvo zvezne gospodarske zbornice in predsednik zveznega sveta za delo. Sporazum v gradbeništvu Slovenije zavezuje vse podpisnike (20. člen), da se bodo ravnali pri organizaciji delavskih naselij, prehrane in zdravstvenega varstva po posebnem sporazumu o minimalnih standardih, to je po prej navedenem dogovoru. Dogovor je bil sklenjen za gradbene in njim sorodne delavce, da bi jim za preživljanje na gradbiščih in v začasnih stanovanjih v delavskih naseljih zagotovih dostojen življenjski standard, zadovoljivo prehrano in potrebno zdravstveno varstvo — kar vse predstavlja osnovo za njihovo znosno življenje in za produktivno delo. Ob vse bolj svobodnem delovanju tržnih zakonitosti v našem gospodarskem sistemu zagotavljamo s tem dogovorom bolj enotna izhodišča pri gospodarjenju in hkrati preprečujemo, da bi posledice — pogosto tudi nelojalne — konkurence med podjetji škodljivo vplivale na življenjske razmere in na standard delavcev. V tistem podjetju, kjer premalo ali slabo skrbijo za življenjske razmere in standard delavcev, lahko niže kalkulirajo. Nizke cene pa imajo potem za posledico opuščanje skrbi za življenjske in tudi delovne razmere delavcev. Takšno poslovanje nekaterih manj solidnih podjetij smo kot organizacija delavcev dolžni v prihodnje preprečiti. Neurejene življenjske razmere delavcev ne povzročajo samo socialnih problemov, marveč tudi pohtične in — kar bi morali spoznati tudi nekateri vodilni delavci podjetij — tudi ekonomsko škodo. Od delavca, ki živi v slabih stanovanjskih razmerah in je slabo hranjen ter nezadovoljen, ne moremo pričakovati normalnih delovnih učinkov. Z dogovorom o minimalnih standardih se urejajo razmere bivanja delavcev, minimalni standard prehrane, zdravstveno varstvo in prevoz delavcev na delo in z dela. Stanovanje Na sedežu podjetja ali enote, kjer se v naseljenem kraju daljši čas opravljajo dela, morajo delavci prebivati v zidanih domovih. Ti domovi morajo imeti točno določene prostore v določeni velikosti in z določeno opremo. V sobi smejo prebivati največ štirje delavci. Posteljno perilo se mora menjati najmanj dvakrat mesečno. Domovi morajo imeti poleg tekoče hladne tudi toplo vodo. Prostori se morajo ogrevati, takoj ko pade zunanja temperatura pod +5 stopinj Celzija; notranja toplota mora znašati od 18 do 20 stopinj Celzija. Skupni prostor mora imeti radio ih televizor ter zadostno število izvodov dnevnega tiska. V okolici naselja morajo biti urejeni tereni za osnovne športe (mah nogomet, košarka, odbojka in dr.). To so najbolj osnovna določila o minimalnih standardih glede nastanitve. Prehrana Glede prehrane mora podjetje zagotoviti vsem delavcev topli obrok za čas dela na terenu. Izven delovnega časa pa mora podjetje zagotoviti celodnevno hrano delavcem, ki stanujejo v samskih domovih. Hrana mora vsebovati najmanj 4000 kalorij na dan in zadostno količinsko rudninskih in vitaminskih snovi; hrana mora biti raznovrstna. Jedilnik, ki mora biti pripravljen najmanj za 15 dni vnaprej, sprejema in kontrolira svet uporabnikov prehrane. Poleg tega so tudi ustrezne službe ter organi upravljanja podjetja (za družbeni standard in zdravstveno varstvo) in enot dolžni nadzorovati izpolnjevanje določila tega dogovora. Dogovor tudi točno določa velikost in opremljenost jedilnic tako na začasnih gradbiščih kot v samskih domovih. Za prevoz hrane do jedilnice se lahko uporabljajo samo posebne termos posode. Hrano sme pripravljati in razdeljevati samo izučeno gostinsko osebje v predpisanih sanitarnih in tehničnih rzmerah. Zdravje Podjetja so dolžna omogočiti svojim delavcem najmanj: — zdravstvene preglede ob nastopu dela, ob določenih rokih na ogroženih delovnih mestih, za kronične bolnike in delovne invalide najmanj enkrat na leto. za vse delavce najmanj enkrat v dveh letih; — kontrolo in nadzor nad izpolnjevanjem sanitarnih in higienskih razmer pri delu, glede bivanja in prehrane delavcev; — sanitarni in higienski nadzor nad vodo in objekti za oskrbovanje z vodo na terenu; — možnost za nemoteno osnovno zdravstveno varstvo. Če je na gradbišču več kot 200 delavcev, jim mora podjetje zagotoviti zdravstveno varstvo bodisi s pomočjo lastne zdravstvene službe, bodisi v dogovoru s teritorialno zdravstveno ustanovo. Če je na gradbiščih več kot 500 delavcev, mora biti zagotovljeno tudi zobozdravstveno varstvo. Podjetje je dolžno v vsakem trenutku nuditi motorno vozilo na gradbišču za intervencijo v primeru potrebe, če nima na voljo sanitetnega avtomobila. Za učinkovito zdravstveno varstvo uporabljajo v večjih krajih dispanzeiji medicine dela posebej opremljena ambulantna vozila. Prevoz Podjetja so dolžna organizirati skupinski prevoz delavcev na delo in z dela, če je delovišče oddaljeno od kraja bivanja več kot 3 km. Druge določbe Že zgrajene samske domove so podjetja dolžna prilagoditi zahtevam dogovora najkasneje v petih letih — to je do junija 1976. leta. Nove domove in naselja na gradbiščih pa morajo podjetja takoj prilagoditi zahtevam dogovora. Če so v posameznih delili domovine s sporazumi predvideni višji standardi, se morajo podjetja, ko izvajajo dela v teh predelih, ravnati po teh višjih standardih. Za neizpolnjevanje določb tega dogovora so odgovorni: — kolektivi upravljanja — individualni organi upravljanja — ustrezne strokovne službe. Sindikalna organizacija podjetja in organi sindikata izven podjetja kot tudi gospodarska zbornica lahko predlagajo odpoklic članov organa upravljanja, če podjetje ne izpolnjuje določb tega dogovora. III. SPORAZUM O ZAPOSLOVANJU IN IZOBRAŽEVANJU GRADBENIH DELAVCEV Ta sporazum je podpisalo blizu 60 grad-benih podjetij Slovenije že leta 1969 in 22 opekarn v letu 1970. Sporazum v gradbeništvu Slovenije zavezuje vse podpisnike (20. člen), da bodo usklajevali skupna prizadevanja na področju izobraževanja, usposabljanja strokovnih ka- drov in zaposlovanja v okviru posebne interesne izobraževalne skupnosti in na podlagi posebnega (prej omenjenega) sporazuma o zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev. Ta sporazum naj bi uredil medsebojna razmerja pri zaposlovanju in izobraževanju gradbenih delavcev v najširšem pomenu, konkretno pa vseh delavcev podpisnikov sporazuma v gradbeništvu Slovenije. Tako kakor prva dva sporazuma tudi ta zahteva od podjetij, da izdelajo dolgoročne programe. Šele program razvoja določenega podjetja pokaže potrebe po kadrih, ki lahko usmerjajo kadrovsko socialne službe pri pohtiki zaposlovanja in še posebej izobraževanja. Iz prvih primerov programiranja v nekaterih podjetjih že zdaj vidimo, da prav kadrovske službe ki so nosilci nalog iz tega sporazuma, niso ustrezno zasedene. Manjka sociologov, zdravstvenih delavcev in še posebej psihologov. V razvitejših državah ima na primer psihologa že podjetje s 500 zaposlenimi delavci. Samo na ljubljanskem področju imamo v našem sindikatu 9 takih podjetij, ki pa nobeno ne zaposluje psihologa. V gradbeništvu tudi ni rešeno vprašanje fluktuacije in snubljenja delavcev. S tem sporazumom pa se podjetja zavezujejo, da ne bodo brez medsebojnega sporazuma odvzemala delavcev drugo od drugega na nepošten način. Pomembno je še določilo, po katerem bi bila podjetja s pomočjo republiške informativne službe sproti obveščena o potrebah in morebitnih presežkih delavcev. S tem bi omogočili organizirano prehajanje delavcev iz enega podjetja v drugo brez nepotrebne prekinitve delovnega razmerja. Za vse na novo zaposlene delavce bo treba organizirati uvajalne seminarje, na katerih je treba delavca seznaniti s podjetjem, katerega član postaja. Posebne uvajalne seminarje bo treba organizirati za tiste delavce, ki odhajajo na delo v tujino. Ti delavci morajo biti povsem informirani o življenjskih in delovnih ter ekonomskih in tudi pohtičnih razmerah države, v katero odhajajo. Delavec se lahko zaposli v tujini le na podlagi delovne pogodbe med podjetjem in delavcem. Iz nje morajo biti razvidni vsi pogoji, pravice in dolžnosti, ki jih ima delavec v tujini. Podjetja naj bi prevzemala v tujini dela na podlagi delovnih pogodb o prevzetem delu oziroma gradnji objektov. Te pogodbe naj bi bile sklenjene s tujimi investitorji tako, da podjetja zagotavljajo poleg delovne sile tudi lastno organizacijo in strokovno vodstvo. Bivanje in prehrana naših delavcev v tujini morata biti vsaj enaka, kot to določa samoupravni dogovor o minimalnih standardih v delavskih naseljih in stanovanjskih domovih v domovini. Delavcem je treba tudi zagotoviti primerne oblike družabnega življenja v delavskih naseljih s pomočjo ustreznih oblik delovanja samoupravnih organov in sindikalne organizacije. Delavci, zaposleni v tujini, ostanejo člani Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije in imajo vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz statuta tega sindikata in iz statuta Zveze sindikatov Jugoslavije. Posebno pozornost bo treba posvetiti informiranju delavcev o dogajanju v domovini in matičnem podjetju. Ne smemo pozabiti, da imajo delavci, zaposleni v tujini, pravico soodločati o zadevah, ki sodijo v pristojnost samoupravnega odločanja v celotnem podjetju. Zlasti je važna pravica soodločanja pri delitvi dohodka, ki so ga sami ustvarili. Podjetja, predvsem pa sindikalne organizacije, so dolžne skrbeti za povezavo s pristojnimi krajevnimi organizacijami sindikata. Pri stavkah, kijih organizirajo tamkajšnji sindikati, morajo solidarno sodelovati tudi naši delavci. Posredovanje delavcev tujim delodajalcem brez pogodb o prevzetem delu in brez lastnega strokovnega vodstva označujemo sporazumu kot nedovoljeno prodajo delovne sile. Kar zadeva izobraževanje, bomo skrbeli za izpolnjevanje zlasti tistih določb dogovora, ki urejajo pošolsko izobraževanje ob delu. Z združevanjem sredstev in kadrov bomo dosegli predvsem dvoje: bolj ceneno in bolj kvalitetno izobraževanje, če bomo zagotovili denar — to omogoča sporazum — pomeni, da bomo uspeli izobraževati večje število delavcev, kar predstavlja trdno poroštvo za pospešen napredek gradbeništva in za boljši položaj gradbenega delavca. Gradisovci gradijo v Mostah v Ljubljani nov most čez Ljubljanico; dolg bo 50, širok pa 18 metrov. V prvi vrsti bo povezoval novo stanovanjsko naselje na eni in industrijski del na drugi strani vode. Pravijo, da bo gotov do prihodnjega aprila in da bo veljal 3,7 milijona dinarjev. Podpisnice samoupravnih sporazumov v gradbeništvu PROJEKTIVNE ORGANIZACIJE 1. Arhitektni biro — Ljubljana 2. AZA Atelje za arhitekturo — Ljubljana 3. Biro za investicije ' —Celje 4. Biro za lesno industrijo ~ Ljubljana 5. Emona projekt — Ljubljana 6. Inženirski biro elektroprojekt - Ljubljana 7. Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije - Ljubljana 8. Industrijski biro ~ Ljubljana 9. Invest biro ~~ Koper 10. Komuna projekt — Maribor 11. Konstrukta, podjetje za projektiranje — Ljubljana 12. Ljubljanski urbanistični zavod 13. Ljubljanski investicijski zavod — inženiring 14. Projektivno podjetje 15. Projekt nizke zgradbe 16. Projektivni biro 17. Projektivni biro 18. Projektivni biro 19. Projektivni biro 20. Projektivni biro inž. arh. Dušan Blagajne 21. Projekt, Maribor 22. Projekt, Ljubljana 23. Projekt metal 24. Projekting — projektiranje in inženiring 25. Projektbiro, Gorica 26. Region, projektivni biro 27. Slovenija projekt 28. Splošni projektivni biro 29. ST studio, inženiring, projektiranje 30. TAMAR, projektivni biro 31. Turist-progres 32. Urbanistični zavod projektivni atelje 33. Zavod za urbenizem 34. Zavod za napredek gospodarstva 35. Zavod za urbanizem 36. Zavod za vodno gospodarstvo SRS 37. Zavod za urbanizem — Ljubljana — Ljubljana — Kranj Ljubljana — Maribor — Murska Sobota — Velenje -Ptuj — Ljubljana — Maribor — Ljubljana — Ljubljana — Ljubljana — Nova Gorica — Brežice — Ljubljana — Ljubljana — Izola — Ljubljana — Radovljica — Ljubljana — Maribor — Celje — Nova Gorica — Ljubljana — Bled MERJENJE IN KARTIRANJE ZEMLJIŠČ 1. Geodetski zavod 2. Geodetski zavod 3. Geodetski zavod SRS 4. Goriški geodetski zavod 5. Ljubljanski geodetski biro 6. Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč — Celje — Maribor — Ljubljana — Nova Gorica — Ljubljana — Ljubljana GRADBENA PODJETJA 1. Agroobnova, gradnje in melioracije 2. Belokranjsko gradbeno podjetje 3. GIP Gradis 4. GIP Ingrad 5. GIP Beton 6. GP Bohinj 7. Gradbeno podjetje 8. GP Gradbenik 9. GP Granit 10. GP Megrad 11. GP Obnova 12. GP Posočje 13. Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi 14. Gradbeno podjetje Slovenj Gradec 15. GP Stavbenik — Ljubljana — Črnomelj — Ljubljana — Celje — Zagorje ob Savi — Bohinjska Bistrica — Dravograd — Ljubno ob Savinji — Slovenska Bistrica — Ljubljana — Ljubljana — T olmin — Radlje ob Dravi — Slovenj Gradec — Prevalje 16. GP Tehnika — Ljubljana 17. GP Zidgrad — Idrija 18. GP Novograd — Novo mesto 19. GP Gradnje — Žalec 20. GP Bežigrad — Ljubljana 21. GP Ograd — Ormož 22. GP Drava — Ptuj 23. GP Gradbenik — Lendava 24. PNG Nigrad — Maribor 25. PVG Stavbar — Maribor 26. SGP Graditelj — Kamnik 27. SGP Gradišče — Cerknica 28. SGP Gorenje — Radovljica 29. SGP Gorica — Nova Gorica 30. SGP Grosuplje — Grosuplje 31. SGP Hrastnik — Hrastnik 32. SGP Konstruktor — Maribor 33. SGP Kraški zidar — Sežana 34. SGP Pionir — Novo mesto 35. SGP Pomurje — Murska Sobota 36. SGP Primorje — Ajdovščina 37. SGP Projekt — Kranj 38. SGP Sava — Jesenice 39. SGP Slovenija ceste - Ljubljana 40. SGP Stavbenik — Koper 41. SGP Tehnik — Škofja Loka 42. SGP Vegrad — Velenje 43. SGP Zasavje — Trbovlje 44. SGP Zidar — Kočevje 45. SGP Rogaška Slatina — Rogaška Slatina 46. SGP Temelj — Ljubljana-Črnuče 47. SGP Gradnje — Postojna 48. SGP Tržič - Tržič VODNE SKUPNOSTI 1. Podjetje za urejanje hudournikov 2. Splošna vodna skupnost Drava-Mura 3. Splošna vodna skupnost Ljubljana-Sava 4. Splošna vodna skupnost Dolenjske 5. Splošna vodna skupnost Gorenjske 6. Splošna vodna skupnost Savinja 7. Splošna vodna skupnost Primorske 8. Splošna vodna skupnost Soča — Ljubljana — Maribor — Ljubljana — Novo mesto — Kranj — Celje — Koper — Nova Gorica GRADBENO MONTAŽNA PODJETJA 1. Alprem 2. Cevovod 3. Dvigalotehna inženiring 4. Elektrotehnično podjetje 5. Elektra, elektrotehnične podjetje 6. Elektrotehnično podjetje — Kamnik — Maribor — Ljubljana — Kranj — Maribor — Novo mesto 7. EM Hidromontaža — Maribor 8. EMI elektromontaža — Poljčane 9. Elektrosignal - Celje 10. Elektrokovinar - Ptuj 11. Elektromontaža — Ljubljana 12. Elektroobnova — Ljubljana-Polje 13. Elim, elektroindustrijska montaža — Jesenice 14. Elektro-radio — Piran 15. Instalacije, obrtno podjetje — Grosuplje 16. IMF - industrijsko montažno podjetje — Ljubljana 17. Investicijski biroji - Trbovlje 18. Instalacije — Škofja Loka 19. Inštalater, obrtno montažno podjetje — Novo mesto 20. Instalacije — Ljubljana 21. Inštalater — Prevalje 22. KIP keramika in pečarstvo — Ljubljana 23. Kovinar, podjetje storitvenih obrti — Ljubljana 24. Kleparstvo — Šoštanj 25. Komunalno podjetje — Laško 26. Monter, kleparstvo, vodovodi, ključavničarstvo, izolacije — Ljubljana 27. Monter, kovinsko gradbeno podjetje — Poljčane 28. Monter elektro delavnica — Idrija 29. Monter — Dravograd 30. Obrtni servis — Ljubljana-Trnovo 31. PaP avtomatizacija prometa — Ljubljana 32. SIGMA — Žalec 33. Simplex — Idrija 34. TEKOL — Maribor 35. TERMIKA - Ljubljana 36. TEGRAD, gradbeno montažno podjetje — Ljubljana 37. ZARJA, obrtno in montažno podjetje - Kamnik OBRTNA IN KOMUNALNA PODJETJA 1. Dekorplast — Ljubljana 2. Elektro-radio servis - Bled 3. GOP Graditelj — Beltinci 4. GOP Gradles — Maribor 5. GOP Obnova — Maribor 6. GOP Objekt — Ljubljana 7. GOP Kongrad — Slovenske Konjice 8. GP Universal — Ljubljana 9. GOP Obnova — Celje 10. Gradbeni servis — Slovenska Bistrica 11. Gradbeno opekarsko podjetje — Mirna na Dolenjskem 12. IMKO — Ljubljana 13. Komunalno gospodarstvo Mengeš — Mengeš 14. Ključavničar — Celje 15. Kovinoservis — Jesenice 16. Kamin Ježica — Ljubljana 17. Krovstvo-kleparstvo — Ljubljana 18. Kovinoobrt - Bohinjska Bistrica 19. Keramika — Novo mesto 20. Kovinska delavnica — Bled 21. Ključavničarstvo 22. Komunalno podjetje 23. Keramika in pečarstvo 24. Kristal Ljubljana 25. Kristal Maribor 26. Klepovod 27. Kovinsko podjetje 28. Komunalno podjetje Vič 29. Komunalno obrtno podjetje Šiška 30. Komunalni servis 31. Komunalno podjetje „Ceste Kanalizacije1* 32. Mizarstvo 33. Meža obrtno podjetje 34. OGP Gradnje 35. OGP Remont 36. OGP Kanal ob Soči 37. OGP Final Gorica 38. OGP Remont 39. OGP Gradles 40. OGP Temelj 41. Obrtni center Koper 42. Obrtnik Škofja Loka 43. Olepšava 44. Obrtno podjetje Steklo 45. Obrtni center 46. Obrtno podjetje Tržič 47. Obrtno podjetje Usluga 48. OP Usluga 49. OP Slikoplast 50. OUP Tezno 51. OP Montaža 52. Obloga-slikoplastika 53. Obrtni servis 54. Obnova 55. Obrtno podjetje 56. Obrtno podjetje 57. Pleskar Ptuj 58. Primorski dom, stanovanjska zadruga 59. Remontno gradbeno podjetje 60. Slikar Maribor 61. Slikoplesk — Termoplast 62. Sloga 63. Slikopleskarstvo 64. Splošno kovinsko podjetje 65. Steklar Celje 66. Splošno obrtno podjetje 67. Stanovanjska zadruga Dom 68. Stanovanjska zadruga RTV 69. Splošno kleparstvo 70. Servisno podjetje 71. Splošno obrtno podjetje 72. Standard 73. Spectrum 74. Stangrad — Postojna — Tržič — Maribor — Ljubljana — Maribor — Maribor — Kranj — Ljubljana — Ljubljana — Kranj — Celje — Polskava — Dravograd -Ptuj — Makole — Kanal ob Soči — Nova, Gorica — Celje — Medvode — Cankova — Koper — Škofja Loka — Ljubljana — Izola — Vrhnika — Tržič — Kočevje — Ljubljana — Koper — Maribor — Ljubljana — Ljubljana-Polje — Zagorje ob Savi — Radeče pri Zidanem mostu -Bled — Cerklje — Ptuj — Koper — Bovec — Maribor — Ljubljana — Ljubljana — Škofja Loka — Ajdovščina — Celje — Črnuče — Celje — Ljubljana — Kostanjevica na Krki — Kranj — Sežana — Idrija — Ljubljana — Ribnica na Dolenjskem 75. Strokovna služba sklada 7a urejanje zemljišč 76. Tapetnik 77. Tapetništvo 78. Umetni kamen 79. Usluge 80. Zvezda Maribor 81. Ključavničarstvo — Koper — Maribor — Radovljica — Ljubljana — Polzela — Maribor — Radovljica POSLOVNA ZDRUŽENJA 1. Biro gradbeništva Slovenije — Ljubljana 2. Podovno združenje „GIPOSS“ — Ljubljana 3. Poslovno združenje ,,IMOS“ - Ljubljana 4. Standard-invest ~ Ljubljana 5. Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev — Ljubljana INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA 1. Gorenjska opekarna ‘ 2. Goriške opekarne Volčja Draga 3. IGP „IGRAD“ 4. Industrija apna 5. Industrija granita, marmorja in glinenca INGMAG-POHORJE 6. Kranjske opekarne 7. Križevske opekarne 8. Ljubljanske opekarne 9. Novomeška opekama Zalog 10. Opekarna Brežice 11. Opekarna Črnuče 12. Opekarna Košaki 13. Opekarna Ljubečna 14. Opekarna Žabjak 15. Opekarna Puconci 16. Opekarna Ložnica 17. Opekarna Radomlje 18. Opekarna Rače 19. Opekarna Maribor-Radvanje 20. Opekarna Loče 21. Opekarna GP Gradbenik 22. Opekarna Kanižarica 23. Opekarniško podjetje 24. Opekarska Pragersko 25. ,,RUDA“ IGM — Dvorska vas — Nova Gorica — Vrhnika — Kresnice — Josipdol — Kranj — Križevci pri Ljutomeru — Ljubljana — Novo mesto — Brežice — Črnuče — Maribor — Ljubečna pri Celju — Ptuj-Žabjak — Puconci — Žalec — Radomlje — Rače pri Mariboru — Maribor — Loče pri Poljčanah — Lendava — Črnomelj — Gornja Radgona — Pragersko — Izola DELAVSKA ENOTNOST - Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, izdaja CZP DELAVSKA ENOTNOST v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Rokopisov ne vračamo -Tisk ČZP Ljudska pravica, Ljubljana. Posebno izdajo pripravil BOJAN SAMARIN