SREČANJE KMETOV V VELIKIH LAŠČAH
Z Mariborčani o aktualnih problemih
V soboto 29. februarja in v nedeljo 1. marca se je v prostorih velikolaške šole odvijalo srečanje kmetov KZ Velike Lašče in KZ »Zadružnik« Maribor. Mariborski kmetje so tako vrnili obisk velikolaškim, ki so bili njihovi gostje januarja lani. Namen tovrstnih srečanj je poleg navezovanja medsebojnih stikov predvsem spoznavanje različ-nih naravnih in družbenih pogojev za kmetovanje, razpravljanje o problematiki v kmetijstvu ter obli-kovanje neposredne radijske oddaje »Radijski va-lovi s kmetij«. Velikolaška kmetijska zadruga po-kriva tri krajevne skupnosti: Velike Lašče, Rob in Turjak. Avtobus z gosti so predstavniki KZ, Za-družnega sveta, svetovalne službe, SKZ — LS in KS Turjak spejeli takoj ob vstopu na zadružno območje — na gradu Turjak. Po ogledu gradu so se ustavili še v Robu, kjer so v skladišču suhe robe videli pakiranje izdelkov za izvoz. Pot so po kosilu nadaljevali v »Hribe«, kot domačini imenujejo vasi nad Robom. Tam so obiskali dve kmetiji: Klančarjevo pri Pečkin, usmerjeno v pitanje gove-di in izdelovanje suhe robe ter Zgončevo v Seki-riščih, prav tako usmerjeno v pitanje govedi in predelavo lesa. V obeh primerih so gostom pri-pravili lep sprejem s pogostitvijo. Po ogledu teh dveh vzornih kmetij, pa so se z avtobusom odpe-ljali še do Krvave peči, saj so gostitelji želeli opozoriti tudi na bolečino teh krajev - umiranje vasi. Prav Krvava peč, nekoč močna vas, je žalo-sten primer dogajanj v zadnjih desetletjih.
V Velikih Laščah so si naprej ogledali skladišče suhe robe in si nekaj izdelkov tudi kupili. Pot jih je vodila še na Veliko Slevico, kjer jim je Stane Prijatelj na kratko orisal zgodovino slevske cerk-ve. Dan je bil za vse prekratek in pohiteti je bilo treba v velikolaško šolo. Tu se je po 18. uri začela okrogla miza na temo: Kmetijska problematika in razvoj zadružništva«. Od vabljenih se okrogle mize ni udeležil minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Odzvali pa so se Ivan Oman, član pred-sedstva RS, Leon Frelih z Zadružne zveze Slove-nije, predstavnika občine Ljubljana Vič-Rudnik (Tatjana Brank in Davor Valentinčič), občine Maribor, in KZ Velike Lašče, ter predstavniki SKZ-LS na območju obeh zadrug.
Na začetku okrogle mize je direktor KZ Velike Lašče Ivan Ilc predstavil zadrugo. Opozoril je na skopost zemlje, za območje edino primerno živi-norejsko usmeritev in nujnost zagotavljanja do-polnilnega zaslužka za preživetje kmetij. Najpo-gosteje je to hišna domača obrt. Tudi direktor KZ »Zadružnik« Boris Rožman je predstavil sovjo zadrugo. Tako po obsegu, kot po številu koope-rantov je bistveno večja od velikosti. Poleg živino-reje je razvito tudi vinogradništvo, sadjarstvo in poljedeljstvo.
Razprava je bila živahna in je vključevala precej problemov, ki danes zadevajo kmete in kmetij-stvo. Več razpravljalcev je poudarilo, da je obli-kovanje kmetijske politike najbolj občutljivo po-dročje v celotnem gospodarstvu. Ivan Oman, Leo Frelih in Tone Klančar so menili, da moramo ohranjati in razvijati nacionalno kmetijstvo, med-tem ko se Davor Valentinčič s tem ni strinjal, saj je po njegovem mnenju podpiranje domače pride-lave včasih za državo predrago.
Ivan Oman je z optimizmom ugotavljal, da ima »grunt korenine do pekla, torej bomo kmetje preživeli«, hkrati pa je opozarjal, da se bo treba prilagoditi na nove domače razmere.
Leo Frelih je izrazil željo, da bi postalo leto 1992 renesansa slovenskega zadružništva. S spre-
pri najemanju posojil. O probletnu pa je sprego-voril še mariborski kmet, ki je zatrjeval, da ob sedanji obrestni meri kmet, ki se zadolži, lahko kar proda kmetijo za odplačevanje dolga. »Če bo kmet siromak, bo tudi država!«.
Kmeta pa boli tudi njegovo hitro padanje na lestvici ugleda poklicev. Zlasti v zadnjem letu je po besedah Milana Tekavca kmet v očeh delavca precej zdrsnil, saj hrano drago prodaja, deJavec pa strada. Ta popačena podoba pa se je ustvarila zaradi zavajanja javnosti in napačne informirano-sti o razlikah med prodajnimi in nakupnimi cena-mi živil. Na sedanjo klimo v javnosti in objavlja-nju netočnih informacij, ko gre za kmeta in njihov zaslužek, je opozoril tudi Leo Frelih.
Tone Polznik je ugotavljal, da se je letošnje leto močno povečal faktor za izračun katastrskega do-
med demografsko ogrožena območja. Tatjana Brank, je dejala, da sredstev za demografsko ogrožena območja ni. Od obljubljenih 20 milj. tolarjev, so v občini lani šele na koncu leta dobili 2,9milj. tolarjev. ZatojeMilanTekaveczahteval, naj se o demografsko ogroženih območij govori le v primeru, če bo za reševanje te problematike zagotovljen tudi denar.
Po zaključku okrogle mize se je srečanje nada-ljevalo s kulturnim programom, ki ga je vodil Milan Skledar, nastopali pa so tako domačini kot gostje. Sledila je medsebojna izmenjava daril med predstavniki obeh KZ in med predstavniki po-družnic SKZ - LS, potera pa zabava, kot se za pustno soboto spodobi. Srečanje in spoznavanje kmetov se je v veselem vzdušju nadaljevalo do poznih ur.
jetjem zakona o zadružništvu bi bilo potrebno zadrugo približati kmetu, da jo čuti, poslovni del zadrug pa čimprej skoncentrirati.
S priključitvijo predelovalne industrije (pa ne vse, da se ohrani konkurenca) k zadrugam, pa bi se po mnenju Tonega Klančarja hrana pocenila, saj bi zmanjšali nevzdržne razlike med odkupnimi in prodajnimi cenami kmetijskih pridelkov. Ob tem je Ivan Oman dodal, da bi bili v primeru, če bi ES odpravila uvozne omejitve z našimi odkup-nimi cenami konkurenčni, torej je govorjenje o dragi domači hrani navadna laž, saj se za poceni uvozom skriva le državni dumping.
Že Tone KJančar je opozoril na težave kmetov
godka, s tem pa so tudi zelo narasli stroški zdrav-stvenega zavarovanja kmetov in marsikje na na-šem demografsko ogroženem območju kmetje teh prispevkov ne bodo zmogli.
Precej razpravljalcev se je tudi dotaknilo pro-blemov viškov mleka v Sloveniji. Ivan Oman je ugotovil, da je to le posledica napačne kmetijske politike v preteklosti, Štefan Kobal pa je bil mne-nja, da predvsem ni zadovoljive predelave mleka. Štefan Klinc je še dodal, da smo po porabi mleka in mlečnih izdelkov v Evropi nekje na repu, vse to pa je posledica padanja kupne moči prebivalstva.
Omenjen je bil še problem vikendašev na na-šem območju, zaradi katerih KS Turjak ne spada
Štajerski kmetje so prenočili po domovih veli-kolaških kmetov. V nedeljo so se po jutranji maši zbrali na Trubarjevini, ter si ogledali še ta kulturni spomenik. Bili so zelo navdušeni in presenečeni nad množico kulturnih spomenikov v velikolaški okolici.                                 »
Po kosilu pri kmetih so se udeležili javne radij-ske oddaje »Radijski valovi s kmetij.«
Slovo je bilo prisrčno. Na laški kraetijski zadru-
gi so jim pripravili veliko popotno culo s hlebci
domačega kruha in palico klobas, pa nekaj žganja
seveda, saj vinogradov in vina na našem koncu ni.
JERCA TOMŠIČ-LUŠIN, 
MILAN TEKAVEC