PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale i gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 159 (9464)
TRST, sreda, 7. julija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa'v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO USPEŠNEM PREIZKUSU SPORAZUMNE IZVOLITVE PREDSEDNIKOV PARLAMENTA
Tudi PSDI meni, da je za sestavo nove vlade potrebno srečanje vseh demokratičnih strank
V četrtek bo KD volila predsednika svojih parlamentarnih skupin - In-grao in Fanfani pri Leone ju - V ponedeljek posvetovanja za sestavo vlade
RIM, 6. — V krščanski demokraciji se odpira obredni boj za predsedstvi parlamentarnih skupin. 0-semdeset poslancev KD se je ne-predvidoma zbralo in zahtevalo, naj se takoj skliče sestanek poslancev in senatorjev ter izvoli načelnika. Zdi se, da bo sestanek sklican že v četrtek.
Ne gre za formalizme, pač pa za važne politične sklepe, kajti v KD načelstvo neke parlamentarne skupine avtomatično izključuje prisotnost v vladi in obratno. Gre torej za spopad med «dušami» KD, kjer imenovanje nekega človeka pomeni tudi izključitev iz druge kombinacije in tako naprej. Ni torej naključje, če v Zaccagninijev urad romajo iz ure v uro voditelji struj. Tajnik KD se je najprej ločeno sestal z Mo-rom, nato s Fanfanijem, nato z o-bema.
Medtem ko se KD spoprijema z notranjim «organigramom» pa Italija pričakuje mnogokaj od novega parlamenta, posebno še po spremembah, do katerih je prišlo v sestavi
JUTRI ITALIJA BREZ DNEVNIKOV
RIM, 6. — V četrtek bo v Italiji zavladal popoln «informacijski molk» zaradi splošne stavke vseh časnikarjev in tiskarjev. Vsled stavke ne bo v četrtek na razpolago noben dnevnik, radio in televizija pa ne bosta oddajala poročil. Gre za resen sklep, s katerim hočejo sindikati prizadetih strok opozoriti javno mnenje na nevzdržni položaj javnega obveščanja v Italiji, kjer bere komaj 5 milijonov ljudi časopise in kjer je v nevarnosti dejanski pluralizem obveščanja in svoboda tiska. Temu so krive manipulacije z javnim denarjem pri brezobzirnem nakupovanju dnevnikov, predvsem šibkejših in pa sistem «političnega porazdeljevanja» vpliva v organih javnega obveščanja.
Tiskarji in časnikarji se temu upirajo in so že pred leti sporočili svoje protipredloge. Gre za sistem jamstev svobodi tiska, razdeljevanja reklame, podpore manjšim časopisom, predvsem tistim, ki predstavljajo jezikovne, verske in politične manjšine. Gre še nadalje za ustanavljanje javnih tiskarn, krčenje stroškov za storitve na področju obveščanja in tako dalje.
Ta skupek ukrepov, ki gredo Pod ime «reforma informacije» je sedaj ena izmed prvih političnih nalog, pred katerimi se nahajata nova vlada in parlament. Sindikata časnikarjev in tiskarjev sta že zahtevala od vlade, naj organizira srečanje odgovornih na področju javnega obveščanja, da se najdejo potrebne rešitve. V nasprotnem primeru se bo tudi sindikalni nastop časnikarjev in tiskarjev zaostril.
Zaradi stavke naš dnevnik v četrtek ne izide in bo redno izšel v petek, 9. julija.
je
Po prvi seji zbornic. Razumljiva
zato radovednost za to, kaj naprava storiti komunist Pietro In-novi predsednik poslanske zbornice, časnikarji so zato sledili htgrau in poizvedovali, kako je pre-D'l svoj prvi «predsedniški dan». In-Srao je prišel v Montecitorio ob debili in zasedel urad, v katerem je doslej bil Sandro Pertini. Z ugled-socialističnim voditeljem se je ^dgrao srečal že včeraj. Pertini se ?e medtem poslovil od svojih sode-dvcev. Ingrao je nato prešel k te-?lu» čemur pravimo «redna uprava»; Preiel je tajnika poslanske zborni-Fe dr. Maccanica, druge sodelavce n Poslance, ki so mu prišli česti-at. IVIgd temi so bili tudi republi-,,;jdski voditelj La Malfa in Gun-hella.
3° Je protokolarni del. Toda In-?'a° je takoj telefoniral tudi vodi-i Jdm strank in vlade. Predsedniku ade Moru je brzojavil, da si pri-aKuje konstruktivnega sodelovanja tr u v,ado m parlamentom, ker «je ^eba rešiti vprašanja italijanske družil*- Zaccagniniju se je Ingrao za-jl'l za zaupanje, nato pa takoj do-m u da je za «dobro poslovanje de-J^atmne skupščine potrebno so-j, : _°vanje med predsednikom zbor-e ln Političnimi strankami».
kipv°ldne "’e ^grao šel na Kvirinal, tem •ga Je sPllejel Leone. Pred s, ,Je Predsednik republike ločeno nii,ejeLpredsednika senata Fanfare; u ema je izkazal čast voja-oddelek.
čakm»£^1V0 j13, da si ljudje Pri'
jejo mnogo od novih predsed-
nikov, predvsem od Ingraa. Ne gre samo za učinkovitejše delo zbornice, pač pa tudi za nov odnos med zakonodajnimi organi in ljudstvom, o čemer je Ingrao govoril takoj ob izvolitvi.
Seveda niso vsi tega mnenja. Glasilo KD «Il Popolo» je že previdno opozorilo, da «pozitiven način, po katerem sta bila izvoljena predsednika parlamenta, ne more biti mehanično prenešen, z istimi rezultati, na pogajanja, o sestavi vlade».
Tako pravijo demokristjani, toda KD ima tudi v zbornici komaj 38 odstotkov in. sama ne odloča. Kaj pravijo pa njeni bivši zavezniki, ki jih je KD na zadnjih volitvah skušala zadušiti v zibelki? Zanimiva je reakcija socialdemokratov. Pod predsedstvom sen. Saragata se je sestalo tajništvo PSDI in sklenilo, da je potrebno «nadaljevati po tej poti». Na srečanju strank ustavnega loka je treba «preveriti, kje so skupne točke» in na tej osnovi u-gotoviti, ali se «oblikujejo večine in manjšine». Vsekakor pa, nadaljuje PSDI, je potreben «sporazum vsaj o bistvenih smernicah gospodarskega programa».
PSDI torej še zahteva, naj se nadaljujejo srečanja demokratičnih strank, kar pa očitno razburja voditelje KD. Nekateri se s tem tiho strinjajo, a želijo, da jih drugi k temu prisilijo. Drugi pa mislijo, da to ni mogoče.
časa Pa je razmeroma malo. Predsednik vlade Moro bo namreč dokončno odstopil že v petek, v ponedeljek pa bo predsednik republike Giovanni Leone začel obredna posvetovanja za sestavo nove vladne večine.
Vrnimo se še za trenutek k novoizvoljenima predsednikoma. Oba namreč sta formalno «izven strankarskih sporov», toda vsi vedo, da piecb ovijata pomembni komponenti političrjer ga življenja.
Za Pietra Ingraa je znano, da je veljal v KPI za «kritika» do uradne linije stranke. Ingrao to priznava in takoj dodaja, da je večkrat posegel v diskusijo v stranki, popolnoma svobodno in prepričano. Toda — dodaja Ingrao — kljub temu sem vedno izpolnjeval naloge v partiji in njene sklepe. Kakor za stranko je svobodna razprava potrebna tudi za splošno italijansko politiko. Zato je Ingrao poudaril, da je pripravljen sodelovati, z namenom, da bi parlament izpolnjeval čimbolj uspešno svojo vlogo, tudi s Fanfanijem.
Ta je, seveda, drugačnega mnenja. Po njem se ni spremenilo nič in «razdalja med Jezusovim trgom in Ulico Botteghe Oscure je še vedno ista».
CANDIDA CLIRZ1
ODMEVI NA IZRAELSKI NAPAD NA LETALIŠČE PRI RAMPALI
Izraelci zagovarjajo svoje ravnanje Jugoslavija obsoja napad na Ugando
Poveljnik francoskega letala, ki so ga Izraelci osvobodili, je izjavil, da ugandski vojaki niso sodelovali z ugrabitelji, kot to trdijo Izraelci
Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu novoizvoljenega predsednika poslanske
zbornice Ingraa. (Telefoto ANSA)
TEL AVIV, 6. — Po napadu izraelske vojske na letališče Entebbe v Ugandi z osvoboditvijo talcev, ki so bili v rokah palestinskih gverilcev ,in s pobojem ugandskih vojakov, so izraelski voditelji sklenili sprejeti stroge varnostne ukrepe, da bi preprečili napade na izraelske državljane v katerem koli kraju. Obenem nameravajo uvesti v izraelsko zakonodajo smrtno obsodbo za teroristična dejanja. Čeprav smrtna obsodba formalno obstaja, jo Izraelci do sedaj še niso uveljavili in so vsako obsodbo na smrt spremenili v dosmrtno ječo.
Izraelske oblasti so danes obvestile vse države «prijateljice», ki imajo svoje zastopnike v Tel Avivu o dogodkih na letališču v Ugandi. Predstavniki zunanjega ministrstva so obrazložili tujim predstavnikom, zakaj se je Izrael odločil za napad na ugandsko letališče. Izraelci trdijo, da so ugotovili, da so ugandski vojaki pomagali teroristom in skupno z njimi stražili talce ter jim dajali orožje in municijo.
V Parizu je poveljnik francoskega letala, ki je bilo v rokah palestinskih gverilcev na letališču Entebbe v Ugandi in ki so ga Izraelci osvobodili, izjavil, da so talce stražili samo zračni gusarji in da jim u-gandski vojaki niso nikoli pomagali.
SUSA POVZROČA VEDNO VEČJO SKOPO
Ukrepi za smotrno uporabo vode iz jezer severne Italije
Okužena voda v manjših pritokih Pada v pokrajini Parma - Tudi v Belgiji ite pomnijo take suše - Mnogo dežja in mraz v Sovjetski zvezi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMninuiuiuutniuiuiMuiHiiiuiiHUHiiMmHinHHnunumMHniiunHiiniiHiimmHH^
Zaključeni pogovori francoskega predsednika v Zahodni Nemčiji
BONN, 6. — Tukaj so zadovoljni z dvodnevnimi pogovori med Schmidtom in Giscardom d’Estain-j gom. Veliko važnost dajejo vprašanju neposredne izvolitve evropskega parlamenta, o kateri sta državnika razpravljala in se dogovorila, da bo treba na prihodnji seji v Bruslju najti sporazum, Glasnik bonske vlade je izjavil, da sta Schmidt in Giscard odpna pot izvolitvi evropskega parlamenta. Med drugim sta državnika govorila o nedavnem izraelskem napadu na letališče pri Rampali v Ugandi z osvoboditvijo talcev, ki so bili v rokah palestinskih gverilcev. Njun pogovor se je nanašal predvsem na potrebo po utrditvi mednarodnega načrta za boj proti terorizmu. Sporočajo, da bo glede tega vprašanja Zahodna Nemčija predlagala pri Združenih narodih svoj načrt in pričakuje, da ga bodo ostale članice gospodarske skupnosti podprle.
Sporočajo tudi, da sta Schmidt in Giscard zadovoljna s pogovori in da sta izjavila, da se prijateljske vezi med državama krepijo v duhu evropske enotnosti.
RIM, 6:	Čeprav pristojne obla-1 akumulacijskimi bazeni ustanove za
sti nočejo delati panike glede hudih električno energijo. Zato pričakuje-
posledic, ki jih povzroča suša v severni Italiji, je vendar položaj v Lombardiji, Emiliji in delno tudi v Venetu zelo resen. Največja zaskrbljenost vlada zaradi pomanjkanja vode na področjih, kjer redijo največ živine in kjer so travniki že osušeni. Zato primanjkuje predvsem sveža krma. Zaradi tega narašča cena sena in drugih dodatnih krmil, tako da se mnogi živinorejci sprašujejo, ali se jim splača še naprej rediti živino. Mnogi od njih so se že odločili za zakol.
Danes so sporočili, da za sedaj še ni nevarnosti za pomanjkanje vode za namakanje na območjih velikih severnih jezer. Pristojna oblast se je dogovorila z ustanovo ENEL za usklajeno izkoriščanje vode iz jezer Garda, Como, Maggiore in Iseo z
jo, da bodo na ta način lahko uporabili, za namakanje vsaj toliko vode, da premostijo . pomanjkanje do prvega deževja. Toda ta rešitev zanima samo nekatere predele v Lombardiji in Venetu, medtem ko se položaj v Padski nižini slabša iz dneva v dan zaradi pomanjkanja vode v veliki reki.
V Parmi so ugotovili, da so vsi manjši pritoki Pada okuženi zaradi stagnacije vode. Vsi manjši pritoki so skoraj suhi, ker v hribovitih predelih že dlje časa ne dežuje. Zato na tem področju primanjkuje vode za napajanje živine in za namakanje polj, ki so že osušena.
Suša in njene posledice so tudi predmet prvega parlamentarnega vprašanja, ki ga je predložil danes v senatu socialist Fabbri. Obrača
Tudi
upadle
Tibere.
..........................................................................................................iiiiiiiiniiiiiiiiiiii,mmiiiiiiiii,iii„,„„llllllllll......nmnimiui
V petek bo predsednik vlade Moro odstopil, v ponedeljek pa predsednik republike Leone prične uradna posvetovanja za sestavo nove vladne koalicije. Oci javnega mnenja so torej uperjene v dogajanje v strankah, predvsem v KD, kjer se morajo odločiti, ali bodo nadaljevali pozitivno prakso dogovarjanja v o-kviru ustavnega loka ali pa bo šlo drugače, in težje. Socialdemokrati so že sporočili, da si želijo nadaljevanja dosedanje pozitivne prakse. To bo seveda spravilo KD v zadrego. Vsekakor bomo kaj točnejšega izvedeli po četrtku, ko/bo sestanek parlamentarne skupine KD in bodo znana razmerja til v predstav-
ništvu večinske stranke.
Jutri časopisi v Italiji ne izidejo, radio in televizija pa ne bosta oddajala poročil. To je sklep sindikatov tiskarjev in časnikarjev, ki hočeta opozoriti javno mnenje na pereči problem svobode tiska in jamstev za dejanski pluralizem v sistemu javnega obveščanja.
Te dni v Italiji stavkajo tudi kmetijski delavci. Če posredovanje ministra za delo ne bo obrodilo sadov utegnejo sindikalne or-
ganizacije CGIL—CISL—UIL oklicati splošno solidarnostno stavko.
V severni Italiji pripravljajo u-krepe za smotrno uporabo vode iz velikih jezer. Sporazumno z ustanovo ENEL bodo uskladili uporabo vode za namakanje skupno z razpoložljivimi bazeni, ki služijo tudi za proizvodnjo e-lektrične energije. V skrajnem primeru bodo ustavili obratovanje elektrarn in vodo dali na razpolago za namakanje. Tudi iz Belgije poročajo, da ne pomnijo še tako velike suše. Zelo prizadeta je živinoreja. V Sovjetski zvezi že nekaj dni nepretrgoma dežuje in je zelo hladno. V Moskvi je temperatura padla na 7 stopinj.
se na ministra za kmetijstvo in želi vedeti, kakšne ukrepe so sprejeli za usklajeno uporabo vodnih virov, ki so še na razpolago in kakšne zasilne ukrepe so, ali bodo sprejeli, da priskočijo na pomoč prizadetim kmetom, da rešijo živino.
Tudi iz Belgije poročajo, da že dlje časa ne dežuje in da so najbolj prizadeta področja na katerih redijo živino. Krme so letos malo nakosili, trava pa je sedaj že popolnoma suha. Tudi belgijski živinorejci vozijo živino v klavnice. Zaradi suše je tudi mnogo požarov, ki uničujejo velike gozdove. V Belgiji ne pomnijo tako velike suše.
Po drugi strani pa je v Sovjetski zvezi zelo hladno. Kot poročajo iz Moskve, v zadnjih 48 urah stalno dežuje v Moskvi in v velikem delu države. Deževje je prineslo tudi hladno vreme in je temperatura padla na 7 stopinj. Zelo slabo vreme z nevihtami imajo tudi v južnih delih Sovjetske zveze, kjer že 4 dni zaporedoma dežuje. V Kazahstanu je padlo v zadnjih dneh več dežja, kot prej v celem mesecu. V teh krajih letos sploh.niso imeli pomladi, ker je zima trajala zelo pozno.
Sudan prekinil odnose z Libijo
KARTUM, 6. — Sudanski predsednik Nimeiri je napovedal prekinitev diplomatskih odnosov, z Libijo ter pozval vse libijske diplomatske predstavnike, naj zapustijo deželo v roku 24 ur. Kot znano je Nimeiri obtožil
režim polkovnika Gedafija, ščuval sudansko vojsko, naj glavi njegovo vlado.
da je strmo-
Izjava tajništva radikalne stranke
RIM, 6. — Tajništvo radikalne stranke je odgovorilo tisku, ki je definiral poskus «ekshibicionizma» odhod Pannelle in drugih radikalnih poslancev iz zbornice še pred volitvami predsednika zbornice. PR sedaj trdi, da bi sicer glasovala za Ingraa, vendar se ne strinja z načinom, ,iako je bil sklican «vrh» u-stavnega loka. Pannella je še napovedal, da bodo radikalci nadaljevali s podobnimi metodami parlamentarnega boja.
RIM, 6. — Zdi se, da je spor, ki je nastal v vrstah MSI po volilnem porazu, prešel v «pat» pozicijo. Medtem ko se je prejšnje dni govorilo o zamenjavi Almiranteja, se sedaj govori, da bo ta še naprej vodil neofašistično stranko do kongresa, ki bo verjetno sklican jeseni.
MOSKVA, 6. — Tukaj so sporočili, da je predsednik vlade Kosi-gin odpotoval v Berlin, kjer se bo udeležil 31. zasedanja vzhodnoevrop ske gospodarske zveze SEV.
tečaj lire se je izboljšal tudi do drugih zahodnih valut. Samo v odnosu do funta šterlinga je lira za malenkost popustila. Današnje menjave tujih valut so bile sorazmerno visoke. Na milanskem trgu so prodali za enkrat več dolarjev kot včeraj. Kljub temu sta bila prodaja in nakup uravnovešena. Ugotavljajo tudi, da je «Banca d'Italia» danes nakupila precejšnje vsote tujih valut, da okrepi svoj devizni sklad.
V ponedeljek seja CK PSI
Poveljnik Bacos, ki ima 52 let, je dejal, da jih je na letališču pri Rampali obiskal ugandski predsednik Amin in da jim je povedal, da je stalno v stiku z mnogimi državami, da bi prišli do dogovora s Palestinci, ki so grozili, da bodo pobili vse talce, če ne bo njihova zahteva po osvoboditvi Palestincev zaprtih v Izraelu in drugih državah uslišana. Poveljnik francoskega letala je tudi dejal, da so jim v U-gandi pomagali, kot so mogli in znali in da so ugandske oblasti storile vse, kar so mogle.
Kot poroča tiskovna agencija AN SA je predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve v Beogradu danes izjavil, da «Jugoslavija ostro obsoja izraelski pohod na letališče Entebbe in ga ocenjuje za odkrito kršitev suverenosti in celovitosti o-zemlja neodvisne in neuvrščene države». «To državno teroristično dejanje — je dodal glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve — ima lahko neocenljive posledice v mednarodnih odnosih. Nesprejemljivo je, da se na osebna ali skupinska teroristična dejanja, kj jih ves svet obsoja, odgovori s terorističnimi napadi proti suvereni in neodvisni državi.» Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve, piše ANSA, je zaključil, da Jugoslavija popolnoma podpira stališče, k; so ga zavzeli glede tega dogodka afriški državni glavarji in predsedniki vlad na sestanku na otoku Mauritius.
V Londonu pa je skupina 25 laburističnih poslancev, ki pripadajo levi struji, poslala glavnemu tajniku združenih narodov Waldheimu brzojavko, v kateri ga pozivajo, «naj odstopi, zaradi izjave, s katero je obsodil izraelsko «vojaško agresijo» proti U-gandi. Tudi konservativci so v zbornici predložili resolucijo, s katero | zil mnenje, da bi moral predsednik
komisije biti parlamentarni zastopnik ene izmed manjših strank in ne več demokristjan. Zuccalà je bil tudi mnenja, da bi morali v tej komisiji nekoliko omejiti predstavništvo velikih sil v korist manjšim, da bi tako zagotovili prav vsem parlamentarnim skupinam udeležbo pri delu komisije.
RIM, 6. — Prve tri dni prihodnjega tedna se v rimskem hotelu «Midas Palače» sestane centralni komite socalistične stranke. Uvodno fioro-čilo bo prebral De Martino. Predviden je bil, pred sejo CK PSI, sestanek deželnih in pokrajinskih tajnikov stranke, vendar se zdi. da so se socialistični voditelji premislili. Sestanek je bil namreč odložen za nedoločen čas.
Šele konce julija izvolitev nove preiskovalne komisije
RIM, 6. — Parlamentarna komisija za preiskave o škandalih (ANAS, korupcija v zvezi z nafto, Lockheed itd.) bo obnovila svoje delo najkasneje 26. julija. Toliko časa je namreč potrebno, preden bosta zbornica in senat imenovala nove člane komisije. S tem v zvezi je socialistični senator Zuccalà izra-
zahtevajo od vlade, «naj uradno čestita izraelski vladi za njeno dejanje s katerim je napravila konec zračnemu gusarskemu podvigu in naj obsodi ugandskega predsednika Amina za pomoč, ki jo je nudil mednarodnim teroristom». Ameriško zunanje ministrstvo pa je danes pojasnilo, da ameriška vlada ni nič vedela, kaj nameravajo napraviti Izraelci in da je Izrael obvestil Washington o napadu na ugandsko letališče, ko je bila akcija že v teku. Predstavnik zunanjega ministrstva ZDA je pojasnil, da so iz Tel Aviva obvestili neposredno Kissingerja in da je bila to prva vest, ki jo je Washington dobil o izraelski akciji v Ugandi.
Dober menjalni tečaj lire
RIM, 6. — Lira je tudi danes izboljšala svoj položaj. Na milanskem in rimskem menjalnem trgu je dolar veljal 836,95 lire. Menjalni

TIK PRED ŽETVIJO
Sindikalni nastop kmetijskih delavcev
Še nerešena vprašanja v trgovski stroki
RIM, 6. — Skoraj milijon kme tijskih delavcev, dninarjev in kolonov, je prekrižalo roke in se podalo, v večjih in manjših mestecih, predvsem na Jugu, na protestna zborovanja. Borijo se za novo delovno pogodbo, kar pomeni predvsem rahlo zvišanje sicer revnih osebnih dohodkov, večja jamstva za zaposlitev.
Minister za delo Toros se je te dnj potrudil in skušal posredovati med sprtima strankama, vendar brez velikih rezultatov. Zato so ga sindikalisti kmetijske stroke opozorili, da se utegne sindikalni boj še zaostriti, če ne bodo pravočasno našli rešitev bodo kmetijski delavci prisiljeni prekiniti žetev in spravljanje poljskih pridelkov. To bi sicer prizadejalo škodo, vendar je potrebno, da se gospodarje prisili na pogajanja.
Če bi tudi to ne zaleglo bodo kmetijski delavci prisiljeni nasloviti poziv na druge delavske stroke. Govori se že. da utegne sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL oklicati v znak solidarnosti s to najbolj izpostavljeno stroko sezonskih delavcev slošno stavko že prihodnji teden.
V teh dneh bi se moralo, na sindikalnem področju, premakniti tudi kaj v korist osebja trgovskih podjetij. V glavnem so bila na pogajanjih rešena vprašanja osebnih dohodkov, medtem ko so delodajalci nepopustljivi, ko gre za sindikalne pravice. Naj omenimo, kot primer, odklanjanje zahteve o sindikalni zaščiti proti neopravičenemu odpuščanju iz > službe tudi za trgovine, ki imajo majmanj 35 zaposlenih. Doslej je namreč ta zaščita
veljala samo za izredno velika podjetja, medtem ko so že ravnateljstva «supermarketov» in velikih tekstilnih magazinov odpuščala delavke iz službe zaradi «zamenjave» z mlajšimi dekleti, ki so slabše plačana.
V stavkah, ki so jih oklicale strokovne organizacije, je sodelovalo najmanj 800 tisoč uslužbencev trgovske stroke.
Vedno manj delavcev v tujini
RIM, 6. — Število italijanskih delavcev, ki odhajajo na delo v tujino, se je v zadnjih petih letih zmanjšalo na polovico. Največ se je zmanjšalo število emigrantov na Jugu. Povedati je treba, da so južne dežele do leta 1971 dale 70 od sto italijanskih emigrantov in da je delež lansko leto padel na 58 od sto. Po drugi strani pa imamo sedaj nov pojav, vrnitev delavcev iz tujine v rodne kraje zaradi krize, ki je v zadnjih dveh letih zajela najbolj industrializirane države. Samo na Jugu so ugotovili, da se jih je lani vrnilo skoraj 74 tisoč. Večina od njih je bila zaposlena v Zahodni Nemčiji in v Švici.
Industrijci zahtevajo prilagoditev cen naftnih proizvodov
RIM, 6. — Strokovnjaki medministrskega odbora za cene se bodo v petek sestali in na novo proučili vprašanja, ki pogojujejo ceno naftnih proizvodov. Sporočajo, da se bo komisija ukvarjala predvsem z vprašanjem poprečne cene surove nafte v juniju, upoštevajoč gibanje menjalnega tečaja lire do dolarja, se pravi do valute, ki jo petrolejske družbe v Italiji kupujejo z lirami za nabavo nafte. Po dosedanjih ugotovitvah, se je vrednost lire v juniju izboljšala in je menjalni tečaj znašal poprečno med 840.50 lire za dolar do 853 lir za doiar. V maju pa. ko so zaradi delnega izboljšanja vrednosti lire znižali cene nekaterim naftnim proizvodom, je vrednost dolarja dosegla | celo 915 lir.
Kljub temu pa zveza petrolejskih industrijcev zahteva prilagoditev cen naftnih proizvodov, češ da bi morala komisija medministrskega odbora za cene upoštevati ne samo vrednost hre do dolarja, temveč tudi prilagoditi stroške, ki jih imajo industrijci za predelovanje in razdeljevanje naftnih proizvodov, ki so ostali za medministrski odbor za cene na ravni leta 1974. Obenem petrolejske družbe zahtevajo, da je treba upoštevati visoke obresti, ki jih sedaj plačujejo na denarna posojila in izdatke, ki jih imajo s tem, da morajo položiti pri «Banca d'Italia» v tuji valuti 50 odstotkov vrednosti uvoženega blaga. Ta polog je brezobresten. Industrijci se pritožujejo, da v Italiji delajo «z zgubo». Do sedaj pa so jim že večkrat dokazali, da so r zadnjih letih, zlasti pa še odkar je nastala «naft... kr.za» mastno zaslužili.
MOSKVA, 6. — Delegacija etiopske republike je prispela danes v Moskvo, kjer se bo zadržala nekaj dni na uradnem obisku. Vest sporoča tiskovna agencija TASS, ki pravi, da delegacijo vodi predsednik odbora začasnega vojaškega sveta : Wolge Mikael.
Umrl je kitajski voditelj Ču De
pred
umrl
naj’od-
PEKING, 6. — V kitajski stolnici so sporočili, da je
predsednik stalnega odbora__________
ne skupščine kitajskega naroda maršal Ču De, ki je imel 90 let. Ču De je bil član kitajske komunistične partije od leta 1922, že poprej pa je stopil v vrste revolucionarnega gibanja, ki je strmoglavilo kitajsko cesarstvo. Pokojni maršal je bil od leta 1973 član stalnega odbora političnega urada partije, od leta 1969 pa član političnega urada, ču De je načeloval skupščini kitajskega naroda 17 let in je imel dejansko odgovornost predsednika republike. Maršal Ču De je bil eden najbolj znanih kitajskih komunističnih vojaških voditeljev in ustanoviteljev 1 kitajske Rdeče armade.
TRŽAŠKI DNEVNIK

7. julija 1976
PO DALJŠEM PREMORU ZARADI VOLITEV
Prihodnji teden se zopet sestaneta tržaški občinski in pokrajinski svet
V ponedeljek bo tudi nadaljeval z delom občinski svet devinsko-nabrežinske občine
Po daljšem premirju zaradi političnih volitev bo prihodnji teden več sej izvoljenih organov v tržaški pokrajini. V torek, 13. julija, se bo sestal tržaški občinski svet in načelniki svetovalskih skupin so se domenili o delu sveta pred poletnimi počitnicami. V tem času se bo občinski svet sestal trikrat: 13., 20. in 23. julija. Na sejah bodo odobrili vrsto odborovih sklepov, preračun podjetja Acegat za leto 1976, izvršilni načrt vodovoda v Pierisu, nakup avtomobilov smetarske službe v skupni vrednosti 600 milijonov lir, novi pravilnik taksijev, podaljšanje pogodbe z italijanskim avtoklubom za vzdrževanje parkirnih prostorov v mestnem središču, obenem pa bodo izvolili predstavnike obč'ne v zdravstveni konzorcij, odobrili nekatere načrte, ki zahtevajo gradnjo primarnih in sekundarnih struktur, med katerimi so otroške jasli za področje Rccol - Melara in osnovna šola «Suvich», sprejeli pa bodo tudi nekaj sklepov finančnega značaja. Med najpomembnejšimi točkami, o katerih bo sklepal občinski svet, bo tudi določitev zazidalnih meja kra-ških vasi. Ob začetku torkove seje bodo odborniki odgovorili na vprašanja svetovalcev, med temi tudi na vprašanja, ki zadevajo odnose med strankami ustavnega loka po volitvah. Kot je znano vodi namreč tržaško občino enobarvni demokr-ščanski odbor, ki pa uživa podporo vseh strank ustavnega loka.
Prihodnji teden in sicer v četrtek, 15. t.m., se bo, po vsej verjetnosti, sestal tudi tržaški pokrajinski svet. Na sporedu je razprava o številnih vprašanjih upravnega značaja, med katerimi so najpomembnejša vprašanja, ki zadevajo osebje, tako v psihiatrični bolnišnici kot pomožno osebje na višjih srednjih šolah.
Seja Sindikata slovenske šole
Danes' v sredo, 7. julija, bo ob 18.30 odborova seja. Na dnevnem redu bo vprašanje imenovanja novega, tako imenovanega slovenskega «funkcionarja» pri šolskem skrbništvu. Znano je namreč, da bo že po enem samem letu službovanja zapustil to mesto prof. Mitja Sancin in da 14. julija poteče rok za vlaganje prošenj za to mesto. Spričo dejstva, da nista niti prosvetno ministrstvo, niti šolsko skrbništvo — kljub številnim urgencam — ničesar storili, da bi določili pristojnost temu funkcionar-
ju, zahtevajo mnogi člani naj sindikat razpravlja o tem kočljivem vprašanju in v znak protesta povabi člane naj ne vložijo sploh prošnje za to službeno mesto.
Jutri se poročita
RADA SOSIČ in
BRANKO LAKOVIČ
Našemu delovnemu tovarišu in njegovi življenjski družici iskreno čestitamo in jima želimo vse najboljše.
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika ter uslužbenci ZTT
Med ponedeljkovim sestankom v Ricmanjih.
niiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunnHiiniiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiig
DOKUMENT SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL-CISL. UIL
Kritična ocena deželnih posegov v korist prizadetemu prebivalstvu
Poudarjena nujnost globalnega zakona za pomoč žrtvam potresa . Konkretni predlogi za najnujnejše posege in poziv delavcem k sodelovanju
Deželno tajništvo sindikalne fede- zakonski osnutki predvidevajo pod-
racije CGIL, CISL, UIL je v preteklih dneh razpravljalo o stanju na področjih, ki jih je prizadel potres in konkretneje o dejavnosti posebnega vladnega komisarja Zam-berlettija, dežele, krajevnih uprav in sindikatov. Med razpravo so ugotovili, da niso bili sprejeti ukrepi, ki bi lahko bili sestavni del glo-
Številni drugi sklepi zadevajo psi-1 balnega načrta, ki bi pripomogel k hiatrično bolnišnico in psihiatrično1 takojšnji obnovi prizadetega podro-oskrbo sploh.	I čja. Tudi izbire, ki zadevajo spre-
V ponedeljek se bo sestal tudi ob- letje zakonskih odlokov, dokazuje-
__l •	___i. ji_:_.	__i__X.:_in ria rÌP7plnn ìmrnvn nnmprava
pore samo lastnikom poškodovanih zgradb in ne upoštevajo številnih najemnikov, ki so bili pri potresu prav tako oškodovani. Pooblastila občinam ne predvidevajo primernih sredstev, s katerimi bi lahko poslovale v smislu širokih pooblastil; končno pa sindikati obsojajo prepozno poverjanje funkcij gorskim skupnostim, ki so pristojne za o-zemeljsko in gospodarsko načrtovanje.
stu, bodo pregledali položaj na območjih dva meseca po potresu.
Acegat tuj prodaji varnostnih naprav
činski svet devinsko - nabrežinske ’ jo. da deželna uprava namerava ' je treba vse dosedanje ukrepe zdru-
Acegat obvešča, da je povsem tuj pobudi nekaterih posameznikov, ki v imenu te družbe prodajajo varnostne naprave proti uhajanju plina. Obve-
, ,	,	...	, šča, med drugim, da te naprave
Sindikat: vsekakor ugo avljajo da |Eploh niso pregledane ali na £ateri
občine, ki bo razpravljal o števil nih pomembnih vprašanjih. Predvsem bo moral svet odobriti novi gradbeni pravilnik, ki bo gradbeni komisiji omogočal smotrnejše delovanje. Gre za nekatere spremembe, ki zadevajo predvsem novo ureditev načina izdajanja gradbenih dovoljenj, kot predvideva tudi urbanistična ureditev, ki jo uvaja deželna uprava v vseh občinah naše dežele. V zvezi z urbanistiko bodo v Nabrežini razpravljali tudi o kampingu Pineta - Mare v Sesljanu, ki zaradi kršitve urbanističnih zakonov sedaj ne more redno poslovati. Devinsko -nabrežinski svet bo razpravljal tudi o poimenovanju nabrežinske osnovne šole po «Virgilu ščeku», o decentralizaciji občinske uprave in o nekaterih drugih vprašanjih.
reševati delno in po sektorjih šte- ! žiti v en sam smotrn okvirni za-vilne probleme.	I kon; za to pa bi morali tesno
Sindikati nato v dolgem poročilu ! sodelovati pristojni uradi deželnih navajajo nekatere postavke, ki u- j odborništev za šolstvo, zdravstvo, temeljujejo tako stališče. Predvsem ! skrbstvo in javna dela. je deželno odborništvo za javna de- ! Vsekakor pa so sindikati izdelali la zelo počasno pri ugotavljanju j seznam najnujnejših ukrepov. Tre-škode na poškodovanih stavbah, j ba je pospešiti ugotavljanje škode
kljub temu pa je odborništvo zavrnilo pomoč številnih strokovnjakov, ki so jih bili pripravljene dati na razpolago razne javne ustanove. Veliko zmešnjave je tudi pri določanju načinov ,po katerih kupovati oziroma postavljati zasilna bivališča, kar terja velike finančne izdatke; pri tem dežela ne upošteva možnosti, da bi si oskrbela zasilna bivališča, ki bi jih lahko uporabljala tudi v bodoče ob elementarnih nezgodah. Dosedanji
in,Milin,       i
VČERAJ V DEŽELNI SKUPŠČINI
Izglasovan zakon o posegih v prid prizadetim kmetovalcem
Norma je bila sprejeta z večino glasov - Ponovno zamujena priložnost, da bi ovrednotili vlogo gorskih skupnosti
Deželni svet je na včerajšnji seji izglasoval zakon, ki določa vrsto nujnih finančnih posegov iz solidarnostnega sklada v pomoč kmetovalcem in živinorejcem, ki jih je prizadel potres z dne 6. maja. Za normo so glasovali svetovalci KD, PLI, SSk, MF in PSDI, medtem ko so socialisti glasovali proti, komunisti in misovci pa so se vzdržali.
Poseben popis, ki so ga v preteklih tednih izvedli strokovnjaki deželne in državne uprave, je u-gotovil, da je potres prizadel okrog 1500 kmetijskih gospodarstev, nastala škoda pa znaša okrog 500 milijard lir. Z novim zakonskim posegom namerava deželna uprava priskočit; na pomoč kmetovalcem in živinorejcem s finančnimi nakazili za obnovitev kmetijskih dejavnosti, za popravila na poškodovanih stavbah in za nabavo živine in krme, s priznanjem kratkoročnih posojil in z izplačilom odškodnin za neuresničen dohodek na površinah, ki so jih po potresu zasegi; v javno koristne namene. Zakon daje na razpolago za štiriletje 1976 - 79 14 milijard lir, od _ tega 11 milijard 850 milijonov v letošnjem letu.
Razprava o novi normi je ponovno dala možnost svetovalskim skupinam, da so v njenem okviru pregledali celotno delovanje deželnega odbora v prid potresencem. K izvirnemu besedilu zakonskega osnutka je bilo predloženih tudi več popravkov, ki pa so bili večinoma zavrnjeni. Stališča posameznih strank so prišla do izraza zlasti v glasovalnih izjavah njihovh predstavnikov. Puppinijeva za Furlansko gibanje in Štoka za Slovensko skupnost sta naglasila, da bosta kljub določenim pomislekom glasovala za sprejetje zakona, in sicer v upanju, da bo kljub nedostatkom v novi normi vendarle zagotovljena določena pomoč prizadetim kmetovalcem. Svetovalec Vitale za PSDI se je izrekel za zakon brez pridržkov. Socialist Volpe pa je napovedal, da bodo svetovalci PSI glasovali proti, in sicer predvsem zaradi čedalje izrazitejšega zapiranja deželnega odbora do opozicije. V tem trenutku — je dejal Volpe - ko je za obnovo opu-stošene Furlanije potrebna bolj kot kdaj koli poprej tvorna strnjenost vseh demokratičnih sil v deželi, se konstruktivni prispevki opozicije sistematično odbijajo ne glede na nji-
hov domet in vsebino. Kar zadeva sam zakon o pomoči prizadetim kmetovalcem, je svetovalec PSI očital večini, da je priznala gorskim skupnostim in drugim demokratičnim organizacijam le marginalno vlogo, medtem ko bi bilo treba prav na tem področju v največji meri ovrednotiti prav te organizacije.
Komunist Moschioni je napovedal, da se bo njegova skupina vzdržala: komunisti soglašajo z nekaterimi posegi, ki jih predvideva novi zakon, ne morejo pa glasovati za zakonsko normo, ki se v bistvu izog.ba osnovnim problemom obnove porušenih krajev in ki ne zagotavlja gorskim skupnostim vloge načrtovalca, temveč jim priznava le vlogo pasivnega posvetovalnega organa.
na poškodovanih zgradbah, zagotoviti namestitev zasilnih bivališč najkasneje do konca poletja, izdati ukrepe, ki bodo ščitili koristi najemnikov, izpopolniti skrbstveno službo, načrtovati nakup gradbenega materiala po cenah, ki so bile v veljavi 5. maja letos in torej preprečiti naraščanje cen, ustanoviti koordinacijski center, ki bi skrbel za planiranje vseh posegov in seznaniti javnost z geološkim stanjem na področju potresa,
V zadnjem delu dokumenta se sindikati dotikajo nekaterih področij, kjer je stanje najbolj kritično. Kar zadeva zdravstvo, naglašajo, da je po pqtresu še bolj potrebno kvalitetnejše zdravstveno skrbstvo. Treba je predvsem ustanoviti zdravstveno službo za starejše, službo pre-I ventivne medicine za otroke in centre za umsko zdravje. Na področju šolstva so sindikati sintetizirali nujne posege v naslednjih točkah: izdelati sezname vseh otrok od 3 do 14 let s celotnega področja potresa; zaupati sirote sorodnikom ali družinam in vsekakor preprečiti namestitev v zavodih, preveriti stanje šolskih struktur v Vidmu, da se prepreči prenatrpanost nekaterih šol; vlaganje prošenj za odprtje novih otroških vrtcev in izkoriščanje šolskih struktur upoštevajoč tudi družbene zahteve skupnosti.
Končno sindikati ugotavljajo pomanjkanje ukrepov na področju kmetijstva, kljub temu da so nekatera družinska podjetja v izrednih težavah.
Izredni vladni komisar za potresna območja Zamberletti se bo danes dopoldne sestal s predsednikom deželnega sveta Pittonijem in z načelniki svetovalskih skupin v skupščini. Na sestanku, ki bo dopoldne na sedežu deželnega sveta v Tr-
koli način potrjene za uporabo.
Z JAVNEGA SESTANKA V RICMANJIH
Sodelovanje vaščanov pri upravljanju občine
Razpravljali so o vaškem parku, načrtu občinske hiše in javnih prevozih
V soboto se bo začel festival operete 1976
V gledališču Rossetti je že vse pripravljeno za festival operete 1976. še enkrat bodo ponovili znano opereto «Rose Marie». Poleg tega bosta še dve opereti, ki ju niso še predstavili na tem festivalu in sicer Lebar- j štva jev «Luksemburški grof» ter Abrahamov «Savoyski ples».
Frimlovo in' Stothartovo opereto «Rose Marie», ki je slovesno zaključila prejšnji festival, bodo predstavili -v soboto v enakem slovesnem okviru, kot je bila že lansko leto.
Vstopnice so v preprodaji v pasaži Protti od jutri dalje.
V	ponedeljek je bil v Ricmanjih javni sestanek med občinsko upravo in vaščani, ki so pokazali veliko zanimanje za vaške probleme in do zadnjega kotiča napolnili dvorano.
Sestanek je odprl domačin, občinski svetovalec Rino Kuret, nakar je župan Edvin Švab poudaril pomen in korist teh sestankov in željo po decentralizaciji.
V	prvi točki so govorili o ureditvi občinskega parka nad vasjo. Ta prostor je začelo že pred leti urejevati domače prosvetno društvo. Zadnji dve leti pa je uprava nakazala za to vsoto denarja, s katerim so si va ščani pomagali pri dograditvi podpornega zidu, v teku pa je gradnja ploščadi za ples. Za ta park se posebno prizadeva odbor prosvetnega društva; tako je predsednik Enij Kuret v svojem posegu predlagal, da bi pripravili načrt za dokončno ureditev in predvsem, da bi poskrbeli za razsvetljavo in ureditev notranje poti.
Druga točka se je nanašala na občinsko hišo. Po želji prosvetnega dru-so preuredili načrt in to va-
V živahni diskusiji so obravnavali še številne probleme, kot razširitev pokopališča in ureditev parkirnega prostora, odlaganje materiala v vasi. priključitve na bližnje metanovod-sko omrežje, o cestah in drugo.
V. L.
rianto orisali prisotnim, ki so se z njim strinjali. Sedaj ostaja samo birokratski postopek za pričetek del.
Odbornik Stojan Sancin je še podal informacije o konzorciju za prevoze, o velikem finančnem bremenu za upravo in dodal, da bo glede prog in umikov potreben dogovor z občani.
ZARADI POMANJKANJA DOKAZOV
Mlada anarhista oproščena žalitve sodnika dr. Serba
Tožilec in zagovornik sta zahtevala popolno oprostitev, pretor pa je bil drugačnega mnenja
Tržaški pretor Gianni Rosario je včeraj sodil dvema anarhistoma, 30-letnemu Claudiu Venzi in 22-let-nemu Vojku Huselu, ki sta bila obtožena, da sta s klici pred koro-nejskimi zapori 12. junija 1974 žalila karabinjerje in preiskovalnega sodnika Serba. O dogodku je sestavil dolgo poročilo politični oddelek tržaške kvesture. Tistega dne je bilo na Trgu Goldoni veliko proti-militaristično zborovanje, ki ga je organizirala radikalna stranka. Glavni govornik je bil socialistični poslanec Loris Fortuna, manifesta-
radi aretacije mladega antimilitarista Busdachina; pred zaporom v Ul. Coroneo so bili zbrani številni policijski in karabinjerski častniki ter funkcionarji, demonstranti pa so se zbrali na drugi strani ceste. Med njimi sta bila tudi Venza in Husel, ki naj bi, po mnenju preiskovalcev žalila karabinjerje in sodnika Serba.
Verzija, ki sta jo podala obtoženca in ki jo je potrdila priča, pokrajinski tajnik Radikalne stranke Giulio Ercolessi, pa je bila nekoliko drugačna. Res je, da so se
ciji pa so se pridružile tudi druge i vsi zbrali nasproti zapora, da zahte-
politične skupine, med katerimi a-narhisti. Po zaključku manifestacije se je skupina udeležencev, kakih 60 oseb, podala pred koronej-ske zapore, kjer so protestirali za-
Deželno jamstvo na posojiSo SSG
Na predlog odbornika za finance j Tripanija je deželni odbor včeraj ! odobril zakonski osnutek, ki pcobla- ; šča deželno upravo, da zagotovi Stalnemu slovenskemu gledališču jamstvo za najetje posojila do višine 300 milijonov lir. V tiskovnem poročilu, ki ga je sinoči izdala dežela, je rečeno, da se je odbor odločil za priznanje omenjenega jamstva, da bi omogočil SSG, da bi premostilo sedanje težave pri najemanju potrebnih posojil glede na to, da gledališče samo ne more nuditi bančnim zavodom zadostnih lastnih jamstev. Poročilo nadalje na-glaša, da si deželna uprava že dalj časa prizadeva, da bi ministrstvo za turizem in prireditve formalno priznalo SSG in mu nakazalo večje finančne prispevke. Pri tem stoji deželna uprava na stališču, da bi bilo pravilno in tudi politično opor-tuno, da bi v Furlaniji-Julijski krajini delovali dve javni gledališči, eno italijansko in eno slovensko, saj ne gre za dve konkurenčni u-stanovi, temveč za dve kulturni središči, ki predstavljata jamstvo za
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuii
V SOBOTO V TRSTU OTVORITEV
Festival znanstvene fantastike z rekordnim številom filmov
V dveh tednih predvajanja bodo vrteli 76 filmov iz 13 držav
V soboto, 10. julija, bodo v Trstu i Jugoslavije. Nizozemske, Poljske, odprli 14. mednarodni festival znan-1 Romunije. Španije, Švice, Madžar-stvenofantastičnega filma. Manije- j ske, Sovjetske zveze in Združenih stacija bo trajala osem dni, filme ' držav Amerike. Poleg tega bodo tu-pa bodo vrteli na Gradu sv. Justa ; di vrteli švedski film «Gladiatorer-
in v kinodvorani Excelsior. Skupno bo 38 filmov, ki bodo konkurirali za nagrado «Zlati asteroid», pa še za srebnega in za zlati pečat mesta Trst.
Obenem bodo priredili tudi retrospektivni prikaz, pod nazivom «Fant'Italia», katerega prireja avtonomna letoviščarska ustanova s sodelovanje Capette Underground. Prikazali bodo 30 italijanskih zanstve-nofantastičnih filmov, katere so zrežirali med leti 1954 in 1966. «Fant’1-talia» bo trajala 15 dni in se bo zaključija v soboto, 24. julija.
V drugem tednu festivala (od 18. do 24. julija) bodo na gradu sv. Justa predvajali osem filmov, ki so
civilni napredek dveh narodnostnih zmagali prešnje festivale, torej
na» (gladiatorji), ki je zmagal na festivalu leta 1970.
Skupno bodo v Trstu predvajali 76 filmov, kar je pravi rekord v zgodovini tega festivala.
V petek nastop zbora
«Kolo» iz Šibenika
vajo izpustitev Busdachina, med manifestacijo pa se jim je približala skupinica kakih 15 oseb, po vsej verjetnosti znancev nekaterih zapornikov. To so sklepali iz dejstva, da so se po zvočniku razgovarjali z jetniki. Nekaterim članom te skupine sta obtoženca pripisala žalitve karabinjerjev in preiskovalnega sodnika. Po drugi strani je treba pripomniti, da sodnik dr. Serbo ni imel nikoli nobenega opravka ne z obtožencema in ne z Busdachinom, zaradi česar bi lahko prišlo do sporov in bi torej žaljive besede izhajale iz osebnega občutja. Ercolessi je še posebej naglasil, da je kot organizator manifestacije izrecno pazil na Venzo, ker se je bal, da bi ta naredil kaj nedovoljenega.
Po teh izjavah je tožilec zahteval oprostitev obtožencev, ker nista zagrešila dejanja. Isto zahtevo je postavil zagovornik, pretor Rosario pa je bil drugačnega mnenja in je oba obtoženca oprostil le zaradi pomanjkanja dokazov.
Jutri začetek listnega dela mature
Po vsakovrstnih zaplje-tljajih se tudi letošnja matura bliža koncu. Dijaki so opravili že večji del svojega truda, ,saj je že mimo naloga splošne kulture, kj je bržkone najtežji člen izpita, poleg tega pa je ta naloga zadobila na negativni popularnosti, saj je bila že prenesena od četrtka na ponedeljek zaradi znanih dogodkov v zasebni šoli dominikanskih sester v Vigevanu, poleg tega pa so že odpisal: tudi drugo tematsko nalogo.
Jutri ob 8. ur; pa se bo začel ustni del izpita na znanstvenem in klasičnem liceju ter na učiteljišču, medtem ko se bo začelo ustno spraševanje na trgovski akademiji v petek ob isti uri.
Na vseh slovenskih višjih šolah bo kand datov kar 123, od katerih so trije privatisti. Ujtne preizkušnje bo konec v petek, 16.' julija, na ocene pa bo spet treba počakati nekaj dni. Na klasičnem liceju bo kandidatov komaj 12, izidi pa bodo verjetno objavili že v torek, 13. t.m. Na znanstvenem liceju bo prva na vrsti kandidatinja, katere priimek se začne s črko M, na trgovskem zavodu pa bodo prvi odgovarjali dijaki A razreda, začeli pa bodo s črko P.
Šolske vesti
Ravnateljstvo urzavnega znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren v Trstu, Ul. Caravaggio 31/1., sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Zavodski svet državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» v Trstu obvešča starše, da nudi tržaška občina štipendije in podpore potrebnim dijakom, ki so obiskovali šolo v šolskem letu 1975-76. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na šoli skupaj s kopijo davčne prijave (mod. 740 ali 101) do 15. julija.
Zavodni svet srednje šole Fran Erjavec obvešča starše, da lahko vložijo na šolo prošnjo za dodelitev občinske podpore za knjige in za šolske potrebščine. Prošnji mora biti priložen obrazec davčne prijave (o-brazec št. 740 ali 101).
Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne strokovne šole za industrijo in obrt sporoča, da je v teku vpisovanje za novo , šolsko leto v sekcije za orodne mehanike, za monterje in popravljavce radiov in televizij ter za kemijske analitike (predvsem za dekleta) do 20. julija.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 8. julija LIZA
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.28 — Luna vzide ob 17.53 in zatone ob 2.31.
Jutri, ČETRTEK, 9. julija VERONIKA
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 29,4 stopinje, najnižja 22, ob 19. uri 26,5. Zračni pritisk 1012,1 mb ustaljen, nebo malo po-oblačeno, vlaga 68-odstotna, brez vetra, morje malo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 6. julija se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
Umrli so: 83-letni Ruffo Petrich, 85 letni Giuseppe Sincich, 84-letna Lucia Della Santa vd. Pecchiari, 42-letni Mario Nicoloso, 62-letna Giovanna Benussi por. Trani, 81-letni Enrico Dann, 59-letni Corrado Fabiani, 86-letna Vittoria Stumpf, 78 letni Angelo Miot, 67-letna Maria Crecich vd. Plojer, 76-letna Maria Puccio roj. Zar, 63-letni Ervino Boceheri, 31-letni Adriano Gregorat, 67-letni Vittorio Caligaris, 77-letni Davide Corazza, 35-letna Teresa Matera por. Di Chiaro.
Gledališča
AVDITORIJ
V petek, 5. julija, ob 21. uri bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo pevski zbor «Kolo» iz Šibenika. Koncert bo v prid furlanskemu prebivalstvu. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti št. 2.
«LUCI IN ZVOKI»
V MIRAMARSKEM PARKU
Tedenski razpored večernih predstav «Luči in zvoki» v parku Miramarskega gradu:
OB PONEDELJKIH : tedenski počitek.
OB TORKIH :
ob 21.30 v nemščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB SREDAH :
ob 21.30 v angleščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB ČETRTKIH : ob 21.30 v srbohrvaščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB PETKIH :
ob 21.30 v italijanščini; ob 22.45 v nemščini.
OB SOBOTAH :
ob 21.30 v slovenščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB NEDELJAH : ob 21.30 v nemščini; ob 22.45 v italijanščini.
V pričakovanju preverjanja oddaje v srbohrvaščini ter do novega obvestila bosta obe četrtkovi izvedbi (ob 21.30 in ob 22.45) začasno v italijanščini.
Kino
Dij'akinja z Opčin ranjena na tekmi softballa
Včeraj opoldne so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 15-letno dijakinjo Federico Sossi z Opčin, Ul. dell’Assenzio 3. Dekle si V petek, 9. julija, bo v Avditoriju j je v nedeljo dopoldne zlomilo gle-
S seje sveta Slovenske skupnosti
V ponedeljek se je v Trstu sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti; osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o zadnjih parlamentarnih volitvah, o katerih je obširno poročal tajnik dr. Rafko Dolhar.
Dolhar je uvodoma analitično pregledal volilne rezultate tako v pokrajinskem kot v deželnem merilu. Z zadovoljstvom je ugotovil predvsem številen odziv volivcev v Kanalski dolini, medtem ko je bil v Beneški Sloveniji rezultat neko liko slabši. Ti podatki so zelo pomembni predvsem v srednjeročni perspektivi prihodnjih deželnih volitev, ko bodo volivci videmske pokrajine zopet poklicani, da oddajo glas za Slovensko skupnost. Kar zadeva volitve v tržaški pokrajini, je Dolhar ugotovil, da je treba pripisati razliko med izidom volitev za senat in za poslansko zbornico dejstvu, da so želeli nekateri volivci SSk oddati svoj glas kandidatu, ki je imel možnosti za izvolitev. Prav zaradi tega pa je izid volitev zadovoljiv, saj se je kljub temu, da ni imela realne možnosti izvolitve nobenega predstavnika v par lament, SSk v naši deželi približala 10 tisoč glasovom, kar je največ kar je kadarkoli prejela.
Dolharjevemu poročilu je sledila razprava, v katero je poseglo večje število članov sveta SSk. Ob koncu seje so razpravljali tudi o pokrajinskem občnem zboru stranke, ki bo letos jeseni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
A. Barbo." Trg -Garibaldi 4; Godina - Alllgea, Ul. Ginnastica 6: Ciliari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna. Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
	mm	■fri	
			
	filli	ggyjjgygyjJEl	
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 6. 7.1976 Ameriški dolar:
Funt šterhng Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeb drobni
debeli
drobni
836,50 820 — 1528.— 337.— 175.— 20,65 323.—
44.75 842,-305.— 134.— 185.— 148.—
22.75
23.75 45,-45.-
MIRAMARSKI PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.30 «Maximi-lian of Mexico an emperor’s trage-dy» (v angleščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «Gli invasori spaziali». Barvni znanstvenofantastični film.
Mignon 16.30 «I prosseneti (I maniaci sessuali)». Igrajo Alain Cuny, Luciano Salce. Juliette Meyniel. Stefania Casini. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30—22.00 «Il gattopardo». Barvni film v režiji Luchina Viscontija. Igrajo Burt Lancaster, Claudia Cardinale in Alain Delon.
Fenice 16.30 «La fine dell'innocenza». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.30 «Per un pugno di diamanti». Peter Fonda. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Calore in provincia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Eden 16.30 «Il sapore della paura».
Ritz 16.00 «E poi lo chiamarono il magnifico». Terence Hill. Barrai film.
Aurora 16.00 «Tre contro tutti». Barvni film, v katerem igra Frank Sinatra.
Cristallo 16.30 «Lezioni private». C.
Baker. Barvni film.
Capitol 16.30, « L'arancia meccanica ». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Il caldo sapore del piacere». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom, j Moderno 16.30 «La battaglia del deserte». Robert Hosein. Barvni film.
Impero 16.00 «(La valle dell'Eden». Barvni film, v katerem nastopa James Dean.
Vittorio Veneto 17.00 «Crazy Joe». Peter Beile. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 15.00 «L'uomo che sfidò l’organizzazione». H. Rass, K, Schubert in I. Boyd. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio Zaprto. Jutri: 16.00 «Il cinese dai braccio di ferro». Wang Yu.
Astra Zaprto.
Giardino Pubblico 21.00 «Mayeriing». Catherine Deneuve. Barrai film.
Volta (Milje) Zaprto.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica obvešča občinstvo, da bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku, t.j. vsak dan razen sobot od 8. do 16. ure neprekinjeno.
Izleti
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v nedeljo, 25. julija, celodnevni izlet v Novo mesto in Dolenjske Toplice. Za izlet bo vpisovanje v društvenih prostorih še jutri, 8. t.m., med 18. uro in 19.30. Prosimo, da pohitite z vpisom.
Sekcija socialnega turizma združenja UNION javlja, da je še nekaj prostorov za nedeljski izlet k morju 11. julija v Rabac. Cena 8.000 lir, vključno kosilo. Prijave sprejemamo od 17.30 do 19.30 vsaki dan, razen ob sredah in sobotah na sedežu v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr.
Mali oglasi
skupin, ki živita na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine. Zakonski osnutek pooblašča izdatek 6 milijonov lir v okviru finančnega leta 1976.
1963 do dc.nes.
Na letošnjem festivalu bodo predvajali filme iz 15 držav in sicer Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Velike Britanije, Italije,
priredbi Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine nastop pevskega zbora «Kolo» iz Šibenika. Iz-kupniček predstave bo šel v prid žrtvam potresa.
Pevski zbor «Kolo», ki ima veliko tradicijo v Jugoslaviji in v Evropi, bo predstavil občinstvu nekatere tradicionalne in moderne narodne pesmi.
Vstopnice so v prodaji v Pasaži Protti.
ženj na športnem igrišču v Buttriu pri Vidmu, kjer je igrala softball za tržaško ekipo IAS; sprva udarcu ni polagala važnosti, ker pa bolečine niso prenehale, se je včeraj zatekla v bolnišnico.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STKANI
Nov zakonski osnutek svetovalske skupine RP1
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je predložila zakonski osnutek, po katerem naj bi vnesli vrsto sprememb in popravkov v besedilo pred kratkim izglasovanega zakona o gradnji novih stanovanj in montažnih hiš za prizadete po potresu. Poročilo k zakonske- ' mu osnutku poudarja, da se zakon ' izvaja vse prepočasi, tako da gro- i zi nevarnost, da bodo prizadeti brez : strehe še ob nastopu zime. Pred- ! loženi zakonski osnutek uvaja hi- S trejši postopek, zlasti kar zadeva i popravilo poškodovanih stavb, daje večje pristojnosti in večjo giblji- 1 vost strokovnim skupinam, ki ugotavljajo nastalo škodo, in uvaja vrsto izboljšav v skladu s predlogi prizadetih občinskih uprav. i
PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob urniku odprtja trgovin.
Uprava občine Dolina izreka svetovalcu Rafaelu Tulu in sorodnikom iskreno sožalje ob smrti predrage mame.
Ob smrti mame tovariša Rafaela Tula izreka globoko sožalje sekcija KPI občine Dolina.
Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi bolezni umrla v Gorici naša draga mati in nona
ANTONIJA JAMŠEK vd. ŽERJUL
Pokojnico bomo danes ob 15.30 pripeljali iz bolnišnice «Fate-benefrateili» v Gorici v Mačkolje, kjer bo ob 17. uri pogreb izpred cerkve.
Žalujoči družini Tul in Žerjul Mačkolje, Trst, Ljubljana, 7. julija 1976
GORIŠKI DNEVNIK
PRETEKLOST MEDJE VASI V BESEDI AVGUSTA RADETIČA
Niti krvava nacistična okupacija ni mogla streti ponosnih vaščanov
Medvejci so bili nekoč kmetje in kamnarji - Nacisti so leta 1944 vse moške odpeljali na delo v Nemčijo, pozneje pa vas zažgali - Kmalu bodo v Štivanu postavili spomenik padlim v NOB
Vsak, še tako neznaten kraj, va-1 kako in od česa so nekoč živeli sica ali naselje ima svojo pretek- na vasi.
lost, svojo zgodovino, ki je vredna, Brez oklevanja mi je odgovoril: da bi jo opisali, morda že zato, ker «Medvejci ^so od vedno kmetje in iz usode ljudi, ki so živeli v preteklosti, lahko izluščimo marsikateri nauk za sedanjost. Vsak spomin še tako neznatnega človeka, pomeni kamenček v mozaiku zgodovine, katere soustvarjalec je človek sam s svojimi razsodnimi in nerazsodnimi dejanji.
Tako sem se namenil, da bom brskal po preteklosti Medje vasi, da bom izluščil, kar se le da iz spominov, spominčkov in spoznanj vaščanov, ki so doživeli tisto preteklost, o kateri sem se namenil, da bom sedaj pisal.
Za tak posel se mi je zdel najbolj primeren človek Avgust Rade-tič, najstarejši vaščan, star 77 let, ki je na lastni koži občutil grozote obeh vojn, pomanjkanje, fašizem ter naposled zmago in mir.
Avgust Radetič je pravi kmet.
Njegov ponosen izraz in porjavela koža od sonca in garanja sta mi takoj padla v oči. Vprašal sem ga,
V nedeljo sta se poročila SAŠKO HROVATIN in
MARINA GLAVINA Zakoncema želimo obilo sreče, posebno Marini, ki po novem družinskem zakonu lahko obdrži prejšnji priimek.
Kolektiv ZTT
Danes se poročita
NADJA KRALJ in
PIERO DEL LINZ
Mnogo sreče in razumevanja na skupni življenjski poti jima želi kolektiv Glasbene matice.
Danes se poročita
NADJA KRALJ in
PIERO DEL LINZ
Mnogo sreče želijo hčerki svojega predsednika in izvoljencu člani in odborniki ŠD in PD Primorec iz Trebč.
kamnarji. Kmetje smo sicer še vedno, zato pa kamnarjev, ki bi vozili kamen v oddaljena mesta, ni več, ker se tako delo že zdavnaj ne splača. Prav dobro pa se spominjam mojega dedka, ko mi je pravd, da je vsak teden vpregel voz ter peljal kamen v Furlanijo, Gorico in druge kraje. Celih 40 let je opravlja! ta posel in ni ga bilo tedna, da se ne bi odpravil na dolgo pot. Ne samo, toda večkrat se je zgodilo, da je moral iti tudi dvakrat ali trikrat na teden po svoj trdi zaslužek.
V zacatku stoletja sa je stanj : nekoliko spremenilo. Leta 1907 ali 1908 so zgradili ladjedelnico v Tržiču, ki je pobrala dosti delovne moči, saj jo še danes, leta 1910 pa kemično industrijo Solvay, ki sedaj sicer ne obstaja več, takrat pa je zaposlila lepo število Medvejcev. 0-stali so bili kmetje ali polkmetje. Saj imamo še danes podobno sliko vasi kot takrat z razliko, da je po zadnji vojni nastopila mehanizacija in je tako postalo delo dosti lažje.
Doživeli pa smo tudi mnogo hudih let. Med prvo vojno je bila vas do tal porušena, kar ni nič čudnega, saj je severneje od našega naselja tekla fronta med avstrijsko in italijansko bojno črto. Naša družina se je takrat izselila v Briščike, kjer je imela v najemu majhno stanovanje, drugi pa niso imeli te sreče, saj so morali tavati po svetu kot cigani. Nekateri so se celo izselili na štajersko. Vas smo spet se-z'dali na novih temeljih leta 1923, vendar nas je takrat čakala druga nesreča: fašizem. Dosti gorja nam je storil! Koliko občanov so takrat zaprli in pretepali po zaporih, koliko jih je občutilo na lastni koži zverinska mučenja in ricinusovo o-lje, poleg tega pa še kazenske pohode in druga banditska dejanja!»
Pri pripovedovanju se je za trenutek ustavil, se zazrl nekam daleč ter nadaljeval: «Pa smo dočakali drugo svetovno vojno in novo gorje. Ne vem zakaj se mi sedaj vrača v spomin fašistični oficir Giolitti, ki je večkrat prišel s svojo tolpo v vas. Hotel si je prisvojiti mojo sestro, jaz pa sem mu prekrižal račune. Vendar pa mi pozneje, ko je postal politični komisar v Nabrežini, tega ni zameril, obratno, šel mi je še na roko. Res čudna so pota usode!
M,.....................................urnim,
Nave čakalnice v zgoniški občim
....i.
Po dolgih birokratskih zapleti* ® so žal običajni za javna dela) so v teh dneh dokončali v Gabrovcu (kot nam prikazuje zgornja slika). Salezu hi Repniču avtobusne čakalnice, katerih zunanjost je nazorno v skladu s kraškim okoljem. Z zneskom. *1 je *»1 odobren pred tremi leti, hi sicer sgradili kar osem podobnih čakalnic »a celotnem območju zgoniške °hci-
ne. nedopustna zavlačevanja pri izstavitvi vseh potrebnih dovoljenj in devalvacija pa sta povzročili, da so od osmih programiranih dokončali le tri čakalnice. Zgoniška uprava je že večkrat posredovala pri pristojnih oblasteh, da bi se omogočila zgraditev še petih takih objektov, upati pa je da ne bo treba spet tako dolgo čakati za... čakalnice.
Kakorkoli že, 22. februarja 1944 so nacisti s tihim in hitrim manevrom obkolili vas ter odgnali vse moške od 16. do 60. leta v Nemčijo na prisilno delo v tovarne in drugod. Medvejcev je bilo 30 ali 35, o-stalih občanov našega področja pa še dostj več. Vendar smo takrat imeli srečo. V zbirnem centru v Néumarktu, nekaj kilometrov južno od Niirnberga, smo naleteli na neke Komence, dobre kraške fante, ki so prišli tja prav tako kot mi. Vendar so imeli prednost, da so znali govoriti nemško, bili so torej nekakšni prevajalci, tako da so nas lahko priporočili poveljstvu. Tako so vseh nas poslali v Niirnberg in od tam v Bamberg, kjer je bila tovarna — sušilnica zelenjave. Tu smo delali in se imeli še kar dobro. V tovarni nas je bilo okoli 200, gospodar pa, ki je imel še drugih 11 podobnih tovarn, je bil po svoje pošten človek, ker nas je za delo plačeval. Delati smo začeli že 3. marca. Spominjam se, da je imela uprava samo eno uradmco, vendar je delovala odlično. Ostale občane pa so razpršili po vsej Nemčiji, kjer so hudo garali. Spominjam se tudi, da so enega Devinčana do krvi pretepli. Vendar naše «blagostanje» ni trajalo dolgo. Gestapovci so zvedeli za nekega Slovenca iz Vipave, ki jih je stalno zmerjal, ter še za drugega s Pivke, ki je poslušal radijsko postajo iz Londona. Ta dva sta stalno vsak večer hodila v bližnjo vas, kjer smo, na našo veliko nesrečo, hodili tudi mi. Gestapovci so takoj povezali ti dve dejstvi ter nas, sedem ali osem, po dolgih izpraševanjih zaprli v ječo. Tu smo ostali od julija 1944 do januarja 1945. Ko so nas spustili iz ječe, smo predložili prošnjo na isto tovarno, da bi nas spet sprejela na delo, ker bi bili sicer na cesti, bosi, umazani, strgani in lačni. Vendar nas je na srečo prej presenetil konec vojne. Vrnili smo se v domači kraj, nobenega ni pobralo, ter tu izvedeli, da so nacisti zažgali vas dne 16. avgusta 1944. Istega dne so poleg Medje vasi gorele še Ce-rovlje, Mavhinje in Vižovlje. Bilo je strahotno. Vse prebivalce so odvedli v Sesljan, od tu pa so jih hoteli deportirati v Nemčijo. Tedaj je nastopil neki naš duhovnik, ki je stopil do devinskega grofa, ki je okupatorje prepričal, da jim pustijo vsaj svobodo. Vendar so bili zopet na cesti. Vsak si je moral pomagati, kot je sam vedel in znal. Moja družina je šla k sestri v šti-van, ostali pa so se porazgubili po vsem tržaškem ozemlju, pa tudi daleč drugod. Tako so dočakali konec vcjne, vendar pa nadlog še ni hotelo biti konec.
V prvih povojnih letih nas je mednarodni spor o tržaškem ozemlju tlačil kot mora. Ko so se na obeh straneh meje začeli zbirati oboroženi bataljoni s svojimi tanki in o- ' klepnimi vozili, so nekateri iz strahu prodali svoje imetje. Dobro se spominjam, kako je imela moja sestra v Jamljah kot edino imetje kravo, pa je ni hotela prodati. Tudi to je minilo in spet smo tu pri naših vsakdanjih opravilih.
Toda vojna vihra je terjala tudi svoje žrtve. V NOB sta padla dva Medvejca in sicer Albert Peric in Ivan Pernarčič. Njima in drugim žrtvam na čast stoji sredi vasi spominska plošča, ki nas bo vedno spominjala na tista leta strahote in gorja.
Vendar bomo našim junakom postavili tudi spomenik v Štivanu, počastil pa bo padle iz Devina, šti-vana in Medje vasi.»
Avgust Radetič je svojo pripoved končal, v mislih pa so mi še vedno plesale gestapovske uniforme, rezka povelja, visoki plameni, ki so tistega dne razžareli nebo ter obupani klici trpečega naroda.
Dušan Jelinčič
POZIMI JE PORABA ZA ŠTIRIDESET ODSTOTKOV MANJŠA
V vročih poletnih dneh porabijo Goričani nad 25.000 kubičnih metrov pitne vode
Čeprav v Gorici ni težav z dobavo vode, strokovnjaki pozivajo k varčevanju
Že petnajst dni so časopisi polni vesti o suši, ki je prizadela zahodno Evropo, zlasti najbolj na kmetijskih pridelkih in živini bogatih predelih Francije, Nizozemske, Anglije in tudi severne Italije. Suša kakršne ljudje ne pomnijo je uničila dober del kmetijskih pridelkov, v Franciji so živinorejci zaklali veliko govedi in za prihodnje mesece že napovedujejo odpravo prepovedi u-voza mesa iz držav, ki ne spadajo v evropsko gospodarsko skupnost ter istočasno povišek cen mesu, mlečnim proizvodom in drugim poljedelskim pridelkom.
Ker prihaja do običajne povečane potrošnje vode tudi pri nas v poletnem času in ker so v zadnjih dneh tako mestno podjetje, ki deli vodo v Gorici kot tudi uprava vzhod-nofurlanskega vodovodnega konzorcija in razne občinske uprave pozvale prebivalstvo naj ne troši vode, smo se hoteli pozanimati na pristojnih mestih kako je pri nas s tem vprašanjem, kakšne so kapacitete naših vodovodov in kakšne posledice utegnejo imeti kmetovalci in živinorejci na našem podeželju. V nekaj člankih, ki bodo zajemali posamezna področja, bomo skušali našim bralcem povedati kako je s stvarjo.
Pričnimo pri dobavi vode potrošnikom na področju goriške občine, kjer je skrb za vodo in vodovodne napeljave v rokah mestnega podjetja, kj skrbi tudi za elektriko, metan in mestne avtobuse. Pred nekaj dnevi je vodstvo podjetja dalo v časopise oglas v katerem poziva prebivalstvo naj uporablja vodo za normalno porabo in naj opusti namakanje vrtov, pranje avtomobilov, itd. Sicer pa bo podjetje, v primeru da bi vode zmanjkalo, prisiljeno u-1 poštevati točko pogodbe s posamezni- ' mi uporabniki, v kateri je točno določeno, da je voda uporabljiva le za potrebe gospodinjstev,
Vodo dobavljajo goriškim potrošnikom iz vodovoda v Mrzleku na podlagi italijansko . jugoslovanske pogodbe. Ta voda krije nekaj več kot tretjino vsakdanjih potreb. Približno šestdeset odstotkov vode za kritje goriških potreb dobivajo iz vodnjakov na Bošketi, na desnem bregu Soče, ostale manjše količine pa iz vodnjakov na goriškem letališču, na Majn ci in v mestu. Vodo iz Mrzleka in iz Boškete osredotočijo v veliki zbiralnik pod gradom, od tu delijo potem vodo po vsem mestu. Iz manjših vodnjakov pa se doteka voda naravnost v vodovodne naprave. V gradnji je nov vodovod z vodnjaki na Majnici in z rezervoarjem na Kalvariji, vendarle pa ta ne deluje. Kó bcTkončan bo dobava vode Goricj zagotovljena za precej časa.
Pozimi porabijo Goričani za 0-sebne potrebe kot tudi za potrebe industrije in trgovine približno 16.000 kubičnih metrov vode dnevno. V poletnem času a se ta količina precej poveča in v teh dneh je približna dnevna poraba 25.000 kubikov.
Strokovnjak na goriškem mestnem podjetju, ki nam je dajal včeraj te podatke, je dejal, da je v rezervoarju na grajskem griču (rezervoar
je na severovzhodni strani griča nad Ulico Giustiniani) 4.000 kubikov vode. Količina vode je v tem rezervoarju normalna. Če bi je tu zmanjkalo, potem bi bil položaj hud in bi bilo podjetje primorano povzeti ustrezne ukrepe.
Kakšne? Na mestnem podjetju so nam povedali, da so že pred nekaj dnevi zmanjšali pritisk na vodovod h za Ločnik in za Štandrež in da je prihajalo v ta dva kraja manj vode kot običajno. Seveda bi bili morali napraviti nekaj podobnega, če bi zmanjkalo vode, v vsem mestu. V najhujšem primeru pa bi bili morali prekiniti dobavo vode v mestu v nekaterih urah. Tako se je dogajalo med vojno.
Sicer pa ni na našem področju bojazni, da bi vode zmanjkalo. Imamo vodnjake z zadostno količino vode, poleg tega pa je reka Soča velik dostavnik vode tudi za potrebe naših vodovodov in predvsem za namakalne potrebe. Z vodo Soče namreč namakajo ves goriški del Furlanije in južno od Zagraja vse nižinsko področje med Gradiščem in Tržičem.
Letos imamo še to srečo, da je bilo v gorah Posočja veliko snega
in da imamo zato dovolj vode. Če bi zmanjkalo vode v Soči, po-em bi pri Stražicah delali le dve od treh črpalk mestnega podjetja, in šele v tem primeru bi postal položaj nevaren. Sicer pa je dobava vode Gorici in celotnemu niž nskemu področju odvisna tudi od sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi tehniki. Če bi Jugoslovani zaprli jez pri Mostu na Soči, potem bi prišlo malo vode po Soči do Gorice. Sedanja predvidevanja pa ne kažejo tega. Goriški tehniki menijo, da se ne bo ponovil nevzdržni položaj v katerem smo bili pred štirimi leti, ko je vode zares manjkalo. Vsekakor pa vabijo potrošnike naj rabijo čimmanj vode.
Sestanek socialistov v Štandrežu
Socialistična stranka bo v četrtek, 8. t.m., priredila v Domu Andreja Budala v Štandrežu odprt sestanek, na katerem bodo razpravljali o novih odnosih v državi ter o porazdelitvi mest v parlamentu. Sestanek bo ob 20.30.
PO POTRESU, KI JE POŠKODOVAL NASELJE
Namesto starega bodo zgradili nov Breginj
Obnovili bodo le nekaj poslopij v stari beneško - slovenski arhitekturi
Odbor za odpravo posledic potresa v tolminski občini je sklenil, da bodo namesto starega Breginja, ki je bil med elementarno katastrofo hudo poškodovan, zgradili novo naselje. S to odločitvijo so odstranili dietno, ki se je z vso težo in občutljivostjo pojavila takoj po potresu. Vtem ko so namreč posamezniki, predvsem strokovnjaki s področja spomeniškega varstva, menili, da bi morali Breginj zaradi njegove bogate in izvirne arhitekture obnoviti in ga ohraniti, ne glede na visoke stroške take obnove, so se drugi organi in posamezniki ter tudi prebivalci Breginja zavzemali za gradnjo novega naselja. Poudarjali so, da bi samo nov Breginj lahko nudil občanom osnovne pogoje za boljše življenje, standard, ki bo v skladu s sedanjimi možnostmi in zahtevami in pogoje za prihodnji napredek.
Odločitev o gradnji novega Breginja je torej sprejeta in dokumentacijo za novo naselje bo izdelala urbanistična in projektantska organizacija «Invest biro» iz Kopra. Treba je poudariti, da je odbor za odpravo posledic potresa v tolminski občini glede zgraditve novega naselja dosegel tudi soglasje medobčinskega Zavoda za spomeniško
lllllll■nllllll!lnlnlllllllltll umil 11 ih n m m mn m 11111111111 m ■■■■111111111111111111111111 hi 1111111111111111 im iiiiiimiiiiiuiiiiiiin iiiiiu im u ■nnmiii n im im m inumili iimm
NA POBUDO ORGANIZACIJE CISV
Danes praznuje 80 let v Pevmi
MALKA MIKLUŠ
Mnogo zdravih in srečnih dni ji želijo sinovi Dragotin, Herman in Milko z družinami ter hči Anica z družino Komel.
Prosvetno društvo «Naš prapor» v Pevmi, na Oslavju in v štmavru čestita domačinki
MALKI MIKLUŠ vse najboljše ob njeni 80-letnici.
V soboto bodo prišli v Gorico na letovanje dečki iz Ljubljane, Kopra, Celovca in Gradca
S slovenskimi in italijanskimi dečki in deklicami bodo preživeli 15 počitniških dni
varstvo v Novi Gorici. Ta zavod pa bo obnovil eno ali več poslopij starega Breginja. da bi tako ohranili arhitekturo beneško-slovenske-ga tipa, značilno za Breginjski kot. Sicer pa so posnetek te arhitekture neposredno po potresu 6. maja v celoti posneli umetnostni zgodovinarji in d: -gj strokovnjaki iz Ljubljane ter iz drugih slovenskih mest. Naj dodamo, da bi nov Breginj zgradili blizu sedanjega naselja, morda na območju, kjer so razvili tudi prvi industrijski obrat v Bre-ginjskem kotu. Po dolgoročni zasnovi bi nov Breginj skupaj s sosednjimi vasmi in zaselki ob meji z Beneško Slovenijo oziroma z Italijo. imel okoli 800 prebivalcev. Pred potresom je Breginj štel približna 300 prebivalcev.
V soboto prispejo v Gorico jugoslovanski in avstrijski dečki in deklice, ki bodo, skupno s tukajšnjimi sovrstniki ostali na petnajstdnevnem letovanju, l i ga prireja tukajšnja sekcija mednarodne organizacije «Children's International Summer Villages». To letovanje, ki so mu nadeli strokovn- naslov «Trilandia Čamp», je priredila šele lani ustanovljena goriška sekcija CISV. Ta sekcija je lani poslala štiri goriške dečke in deklice med enajstim in dvanajstim letom na enomesečno letovanje v mesto Ada v ZDA, kjer so preživeli prijetne počitnice z dekli-camr’in dečki drugih enajstih držav iz raznih celin.
Med lanskimi udeleženci ameriškega letovanja je bil tudi en dijak slovenske srednje šole «Ivan Trinko» in tudi letos bo ta šola zastopana v goriški skupini. Prireditelji si namreč prizadevajo, da bi gostje dobili najbolj jasno in objektivno sliko prebivalstva Gorice, zato menijo, da je prav da je vsaj en u-deleženec štiričlanske skupine Slovenec.
Otroci bodo, kot smo že omenli, iz treh držav, skupin pa bo šest. V vsaki hosta dva dečka in dve deklici. Italijanski skupini bosta prva iz Gorice, druga pa iz goriške okolice. Jugoslovane bosta zastopali skupini iz Ljubljane in Kopra, Avstrije pa skupini iz Celovca in Gradca. Gre torej za nekako deželno srečanje mladeničev, ki bodo lahko kasneje še bolj utrdili svoja prijateljstva Važno je za nas dejstvo, da bodo v goriškem zastopstvu dva dijaka slovenske nižje srednje šole, prav tako naj bi bili v koprskem zastopstvu nekateri predstavniki tamkajšnje italijanske manjšine in morda bomo tudi v celovškem zastopstvu našli kakega pripadnika slovenske manjšine.
Letovanje bo v zavodu «Dante» ki je tik ob državnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Otroci bodo tu pre-
liMiiiiHimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiii
V DRŽAVI BO NAJBRŽ 80.000 SLUŠATELJEV
TUDI LETOS TEČAJI 150 UR ZA INDUSTRIJSKE DELAVCE
Delavci si lahko pridobijo diplomo 3. razreda nižje srednje šole . Lani pri nas tečaja v Tržiču in Ločniku
Razstave
V	občinski galeriji na Trgu Unità je odprl razstavo svojih novejših del tržaški slovenski slikar Franko Vecchiet, ki bo razstavljal do 12. t.m. Z njim razstavlja mlada slikarka Margherita Velia
V	galeriji «Tergeste» Ondina Mo-ruzzi - Brunetti razstavlja svoja najnovejša dela. Razstava bo odprta do 31. t.m.
Veliko delavcev nima ustrezne ali vsaj minimalne šolske izobrazbe. Pred dnevi smo v tisku zasledili vest, da je v deželi Lacij preko pol milijona nepismenih, ali deloma pismenih ljudi. V naši deželi, na srečo vprašanje ni tako drastično, vendar pa je precej delavcev, ki ’ij13!0 za sabo samo osnovno šolo. Takim se zdaj nudi priložnost, da se vpišejo v posebne enoletne tečaje, ki jih je uvedlo ministrstvo za šolstvo. V enem letu tečajniki obdelajo predpisano snov ter ob koncu položijo izpite.
Šolsko skrbništvo je pred nekaj dnevi razposlalo okrožnico v kateri podrobno pojasnjuje, kako tečaji poslujejo. Pričakujejo, da se bo letos v vsej državi prijavilo vsaj 80.000 slušateljev. Pripomniti pa velja, da je dopolnilno učenje zaenkrat samo poskusnega značaja, kajti prvič so ga uvedli šele v šolskem letu 1973/74. Za ustanovitev tečajev pa je treba izpolniti nekatere pogoje, med njimi določeno minimalno število vpisanih. V lanskem letu so poskusni tečaj uvedli tudi na Goriškem. V Tržiču se je prijavilo precej slušateljev, tako da so lahko sestavili kar štiri razrede. V Ločniku pa enega. Prav te dni se tečajniki pripravljajo na po-
laganje izpitov.
Učni program obsega štiri skupine predmetov:	matematiko in
osnove prirodopisa in spoznavanje narave, zemljeps, civilno vzgojo in zgodovino, italijanski jezik, tuj jezik.
Kmalu podražitev avtobusnih vozovnic?
Že ob priliki spomladanske razprave o letošnjem proračunu mestnega podjetja je bil govor o nujnost; podražitve vozovnice za avtobusni prevoz v mestnem prometu. Očividno je sedaj napočil čas za to pozdražitev. Goriški župan je povabil za danes zjutraj na županstvo načelnike skupin v občinskem svetu, da bi preučili predlog za tarifno povišanje.
Nekaj podobnega se bo najbrž kmalu zgodilo tudi v medkrajevnem avtobusnem prometu. Deželni odbornik Cocianni je prejšnji teden na sestank'. z zastopniki novega pokrajinskega avtobusnega podjetja dejal, da je nujno potrebno povišanje tarif vozovnic v medkrajevnem prometu. Očividno gre za širško akcijo zvišanja cen.
bili svoje dnevne in nočne ure. Sodelovali bodo v kulturnih, rekreacijskih in športnih nastopih. Ogledali si bodo tudi mestne zanimivosti, občinska uprava je dala na razpolago šolski avtobus s katerim se bodo odpeljali na izlete v Gradež m v Benetke. Poleg tega pa bodo otroke razmestili nekaj večerov in dni pri goriških družinah v katerih so sovrstniki teh otrok.
Vsako skupino štirih otrok bo vodil posebni vodič. V četrtek 15. julija zvečer bodo imeli takozvani «Dedication Day» na katerem bodo prisotni tudi zastopniki tukajšnjih in konzularnih oblasti. Na tem dnevu se bodo otroci izkazali z nastopi folklornega, pevskega in drugega značaja.
Organizacija CISV obstoja že petindvajset let, najbolj je razširjena v ameriških ter zahodnoevropskih državah, njene podružnice pa delujejo tudi v državah vzhodne Evrope. Njen namen je združevati otroke različnih narodnosti, veroizpovedi in polti na takih poletnih srečanjih.
Košarkarska ekipa pod imenom «Pagnossin»
Na sinočnji tiskovni konferenci je predsednik UGG Bigot povedal, da bo v prihodnjem košarkarskem prvenstvu prve lige goriška košarkarska ekipa igrala pod imenom «Pagnossin». To je industrija keramike iz Trevisa. Lastnik je podpisal 3-letno pogodbo z goriško ekipo UGG. Predsednica novega društva bo soproga lastnika tovarne Elisa Pagnossin. Niso še izbrali trenerja, vendarle bo to ali Benvenuti, sedanji trener italijanske državne ženske reprezentance, ali pa Vandoni, ki je lani treniral ekipo Rodrigo v Chie-tiju.
Naloge goriškega
zdravstvenega
konzorcija
Ena poglavitnih nalog pred kratkim ustanovljenega goriškega zdravstvenega konzorcija bo zdravstveno zavarovanje na delovnih mestih. Zaradi tega se je predsednik konzorcija dr. Erminio Tuzzi prejšnji dan sestal s člani tovarniškega sveta SAFOG. Na sestanku so se pogovorili o možnostih posega konzorcija na to področje. Take sestanke bodo imeli tudi v bodočnosti, saj je predsednik Tuzzi dejal, da bodo ustanovili posvetovalni odbor konzorcija s sindikati. V tem posvetovalnem odboru bodo preučevali vse kar je zvezi s posegi na tem področju.
Simiča iz Tuzle. Našli so ga z u-kradenim kolesom potem ko je nekaj malenkosti ukradel v dveh stanovanjih. Ko so ga zaprli in mu po pravilih odvzeli pas in kravato, so se čez nekaj časa vrnil v sobo, kjer je bil zaprt in ugotovili, da se je mož obesil tako, da je zrezal srajco in iz nje napravil vrv. Na srečo ni bil še mrtev, karabinjerji so ga takoj peljati v tržiško bolnišnico, odtod pa kasneje z rešilcem v bolnišnico v Videm. Včeraj je bilo Simičevo Stranje boljše.
Z mopedom trčila v avto
Včeraj v jutranjih urah se je na Travniku zgodila prometna nesreča, pri kateri se je poškodovala 18-letna Luciana Tomšič, ki so jo sprejeli v goriško bolnico ter jo pridržali za dvajset dni na zdravljenju. Tomšičeva, ki je upravljala motorno kolo, je pred semaforom trčila v avto fiat 128 GO 90884, ki ga je upravljala Clementna Mu-nar, iz Ulice Giustiniani 50. Cestna policija, ki je napravila zapisnik, je ugotovila, da je do nesreče prišlo zaradi neupoštevanja semaforja.
80 let Malte Mikluš v Pevmi
Zbiranje posojila za ceste v Sloveniji
V Sloveniji že približno dva tedna nabirajo prispevke za posojilo za ceste, s katerim nameravajo zbrati 900 milijonov novih dinarjev (90 milijard starih din), ki bi jih združili z drugim denarjem namenjenim za ceste in s tako nabrano vsoto modernizirali obstoječe cestno omrežje. Znano je namreč, da so ceste \ Sloveniji preobremenjene, da so nekatere v slabem stanju in da se promet na njih veča iz dneva v dan. Zato je nujno potrebna modernizacija cestnega o-mrežja v vsej Sloveniji. Avtocesta Vrhnika Razdrto je namreč razbremenila najbolj prometno žilo v Sloveniji, po kateri so vozile in še vozijo 'eke turistov na morje in vsi tovornjaki, ki vežejo Slovenijo in tudi ostalo Jugoslavijo s pristaniščema v Kopru in na Reki. še letos bo odprta za promet avtocesta med Celjem in Mariborom in tako bo tudi na tem področju promet hitrejši. Nemogoč pa je avtomobilski promet skozi Ljubljano, prav tako je že več časa skoro nemogoč avtomobilski promet med Ljubljano in Kranjem.
Ljubljanski dnevnik «Delo» objavlja dan za dnem podatke o nabranih vsotah v 59 slovenskih občinah. Predvideno normo so doslej presegle le občine Grosuplje, Murska Sobota. Novo Mesto, Ribnica, Šentjur pri Celju. Trebnje in Žalec. Občine na severnem Primorskem pa so še precej v zaostanku. Občina Ajdovščina je do včerajšnjega dne nabrala le 60 odstotkov od predvidene vsote treh milijonov dinarjev, občina Idrija je dosegla skoro 95 odstotkov od predv denih osem rVii-lijonov dinarjev, občina Nova Gorica pa nekaj manj kot 30 odstotkov od p-edvidenih trideset milijonov dinarjev.
Dvigalo se je ustavilo
Ob hudi vročini odpovedo tudi dvigala. Včeraj smo pisali, da so morali goriški gasilci poseči v Ulici Trento, kjer se je ustavilo dvigalo ter iz njega izvleči dve deklici. Danes je v istem dvigalu o-stal zaprt Giuseppe Sapienza. Tudi njega so izvlekli tako. da so dvigalo spustili z ročnim manevriranjem. Upati je, da bodo lastniki zdaj posk-beli za popravilo
Umrl je Sergio Dosso pokrajinski svetovalec PSI
V ponedeljek zvečer je v goriški bolnišnici umrl 55-letni Sergio Dosso, od lanskih volitev pokrajinski svetovalec socialistične stranke. Bil je že nekaj časa bolan. Star je bil 55 let, zaposlen je bil v tržiški ladjedelnici. Dosso se je dolgo časa ukvarjal na političnem polju v okviru socialistične stranke, bil je tajnik sekcije PSI v Koprivnem in v prejšnji mandatni dobi tudi občinski svetovalec PSI v tej občini. Pogreb bo danes popoldne, ob 17. uri v Koprivnem.
Poskus samomora Jugoslovana v Ronkah
Karabinjerji v Ronkah so v ponedeljek zvečer aretirali 37-letnega jugoslovanskega državljana Milka
V krogu svoje družine, sinov in vnukov, praznuje danes v Pevmi Malka Mikluš roj. Furlan svoj o-semdeseti rojstni dan. Malko dobro poznajo vsi v Pevmi in tudi drugod na Goriškem, saj se je v povojnih letih aktivno udejstvovala v naprednem ženskem gibanju, še prej pa je aktivno sodelovala z vso svojo družino v narodnoosvobodilnem boju. V mladih letih se je vpisala v slovensko trgovsko obrtniško šolo, ki je bila v Novem domu, šolanje pa je morala opustiti in skrbeti za brate in sestre, ki jim je umrla mati. Pri tem pa ni pozabila na prosvetno delo in že kot 14-letna mladenka je pričela peti v zboru domačega prosvetnega društva «Naš prapor» in v tem je nadaljevala tudi po prvi svetovni vojni, po povratku iz begunstva v Begunjah. V Pevmi so danes žive še tri pevke takratnega pevskega zbora, ki ga je vodil Emil Komel.
Leta 192? se je ; _>ročila s sovaščanom Karlotom, imela sta štiri o-troke, Dragotina, Hermana, Anico in Milkota, ki sta jih vzgojila v poštenem slovenskem duhu. Prvega so nacisti odpeljali v Nemčijo, hčerko je rešila iz rok nacistov, mlajša dva pa sta šla v partizane in se borila v Gregorčičevi brigadi. Malka pa je bila doma partizanska kurirka, mož Karlo pa je bil blagajnik krajevnega odbora OF. V njeni hiši so bili partizani vedno dobrodošli.
Leta 1968 je izgubila moža. sedaj živi na domu s sinovi in številnimi vnuki. Skrbno prebit:	Primorski
dnevnik in drugo časopisje. Ob visokem življenjskem jubileju ji naš list iskreno čestita.
Razstave
V galeriji «u lurciuo» jt te uul odprta razstava kipov in slik naivnih jugoslovanskih umetnikov Martina in Ivana Hegedušiča
Kino
(loricu
VERDI 17.36-22.00 «Tarzoon la vergogna della giungla». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Senza un attimo di tregua». L. Marvin, A. Dickin-son. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «H giustiziere della notte».
i PRINCIPE 18.00-22.00 « Stupro ».
Nova (lorica in okolica
SOCA «Camper John», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA (Šempeter) «Hollywoodski frizer», ameriški barvni film, predstavi ob 18.30 in ob 20.30.
DESKLE «Pridite k nam na kavo», ital. barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Francesca Miceli, Valter Milanese, Fabio Campestrin, Simone Mauri.
SMRTI: 69-letna gospodinja Anna Komel por. Conzatti, 75-letna gospodinja Anna Kovačič vdova Solinas, 93-letna, gospodinja Alessia For-chiassin vdova Marega, 69-letna u-pokojenka Pierina Gorjan, 86-letni upokojenec Giovanni Cipriotti
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je i Gorici dežurna lekarna Provvidenti Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je ' Tržiču dežurna lekarna Centrale, Tri republike 26, teL 72-341.
RAZMIŠLJANJA OB VALU SUSE V ZAHODNI EVROPI
Zle posledice suše v bogatem svetu bodo najhujše v nerazvitem svetu
Nerazviti svet mora uvažati prehrambeno blago iz razvitega sveta ■ Z dvigom cen Žitu in drugim pridelkom bo uvoz otežkočen - Razvoj domačega gospodarstva nemogoč
PRED JUGOSLOVANSKIM FILMSKIM FESTIVALOM
| PIIE
v
Že nekaj dni se sleherni trenutek poudarja, da je letošnja letina v zahodni Evropi v nevarnosti. Suša je zajela del Španije, gornjo Italijo, obe Nemčiji, skoraj vso Francijo in Veliko Britanijo. Iz Velike Britanije prihaja vest, da že 250 let niso v tej deželi imeli takšne suše. Belgija že 130 let ni imela takšne suše. Francoski meteorologi se «zadovoljijo» s 110 leti itd. Toda suša ne zaskrblja več le podeželskega prebivalstva, to je kmetov, pač pa začenjajo o tem govo riti vsi ekonomisti in tudi ljudje nasploh, kajti posledice letošnje suše bi mogle biti veliko hujše kot bodo za samo kmetijstvo. Predvsem v nekaterih krajih odpoveduje — živinoreja. V raznih mestih Francije so klavnice v težavah. ker ne zmorejo vsega dela. V Franciji, če se razmere nc popravijo, bodo poklali nad milijon glav goveje živine. V Belgiji je prišla kmetu na pomoč že vojska, ki mora skrbeti za drobnico in govedo, ki nima več napajališč. V Italiji tudi grozijo, da bodo poklali milijon glav živine, ker ni. krme. To se pravi, da bomo trenutno imeli obilico govejega mesa, v Za-
V BrazTiji na milijone
otrok brez staršev
RIO DE JANEIRO. 6. - Bra-
hodni Nemčiji je goveje meso že veliko ceneje kot sicer, čez leto dni pa ne bomo imeli niti za drago ceno govejega mesa, ker bosta kmet in živinorejec morala hlev ponovno napolniti. Pomanjkanje osnovnih pridelkov bo nujno vodilo k višjim cenam in če smo: pred nedavnim začeli govoriti že o tem, da je ekonomiji vendarle uspelo zavreti inflacijo, smo sedaj pred novim valom inflacije.
Toda če se zaskrbljenost razvitega sveta, ki ga je zajela suša, omejuje v glavnem na nevarnost trenutnega pomanjkanja hrane ali le določenih prehrambenih težav in inflacijskih premikov, bi mogle biti posledice suše v zahodni E-vropi veliko resnejše za svet v razvoju, kajti ne smemo pozabiti, da so dežele v razvoju hkrati tudi največji uvozniki hrane, ki prihaja iz ZDÀ ter iz držav Evropske gospodarske skupnosti, torej iz držav, ki jih je zajel val suše. Podražitev hrane v siromašnem Svetu pa bi mogla imeti mnogo hujše posledice, kot jih ima suša v neposredno prizadetem bogatem svetu.
To trditev bomo okrepili s konkretnim primerom: i Največji izvoznik hrane so v zadnjih desetletjih ZDA. Ta izvoz se je tudi v zadnjih letih neprestano večal. O tem pričajo najnovejši podatki, ki pravijo, da se je
žili ja je dežela velikega vendar ! v maju letošnjega leta izvoz ore
pa lc potencialnega oogastva. Res je, da se dežela razvija, toda število prebivalstva tako naglo narašča, da sproti absorbira ves napredek. Brazilija šteje namreč že 108 milijonov prebivalcev, od katerega je le del zaposlen, milijoni ljudi pa živijo «iz dneva v dan». Hkrati pa ima Brazilija tri milijone in pol otrok brez družine. Gre za nekakšne brazilske «brez-prizorne», torej tavajoče otroke, ki jih je bilo v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji tudi veliko, pa čeprav neprimerno manj. Gre za otroke, ki so jih starši zapustili
hrambenega blaga in kmetijskih pridelkov še povečal in so ZDA zaradi tega izvoza ter zaradi izvoza nekaterih industrijskih artiklov končno prišle do uravnotežene zunanjetrgovinske bilance, česar ZDA še dolgo let niso dosegle, če so ZDA največji izvoznik prehrambenega blaga, so hkrati tudi največji izvoznik žita.
Za Združenimi državami je največji izvoznik žita Kanada. Pa tudi Francija in Zahodna Nemčija spadata med izvoznike prehrambenega blaga. Francija prvenstveno žita, Ker so te dežele. Francija,
zči uiruKt*. ki mj jin bienni	j zna. r\cr mu lc.
in živijo prav tako iz dneva	v dan.	|	Zahodna Nemčija	in Velika	Bri-
Bivši sodnik je zatrdil tudi. da	I	tanija. najhuje prizadete	s	sušo,
šteje Rio de Janeiro nekaj	nad 7	!	bi se mogel njihov	letošnji	pridelek
milijonov ljudi in da živi	v tem	zmanjšati tudi na	50 celo	se	manj
či takojšnjega ali hitrejšega vračanja vloženih sredstev. Sredstva pa, ki jih imajo na razpolago spe cializirane mednarodne ustanove in agencije Združenih narodov, pa niso zadostna, da bi krila velikanske potrebe nerazvitega sveta.
Kot bi vse to ne bilo dovolj, je nerazviti svet v preteklih letih doživel več katastrofalnih suš. Ne smemo pozabiti na strahotne posledice suše v osrednjem pasu a-friške celine, ko je zaradi pomanj kanja hrane pomrlo na stotisoče ljudi. Po najnovejših podatkih OE CD- je v siromašnih deželah sveta trenutno potrebno pomoči v hrani na desetine milijonov ljudi, ki jim ne bi bilo dovolj niti deset milijonov stotov žita na leto.
Razvoj kmetijstva ni vprašanje, ki se reši od- danes na jutri. Nerazviti' svét tega svojega osnovnega vprašanja ne bo rešil brez tuje pomoči, brez pomoči razvitega sveta, ki bi moral temu svetu priskočiti na pomoč s kapitali, tehnologijo, pa tudi s strokovnimi močmi Toda če je bogati svet prišel sedaj v težave, se zares ne bo niti spomnil nerazvitega sveta.
Če torej gledamo na pojav suše
v zahodni Evropi s tega zornega kota, nam postane bolj jasna strahotna posledica, ki se lahko iz tega izcimi.
Za konec te nič kaj prijetne slike bomo dodali še naslednje podatke. Predsednik svetovnega sveta za prehrano John Hanah je označil kot edino pot, da bi se svet rešil lakote, ustanovitev posebnega sistema za zbiranje rezerv. To je govoril na svetovni konferenci o prehrani, ki se je prav pred dnevi končala v Amesu v ZDA. Konference se je udeležilo 1600 delegatov iz 50 držav. Dr. John Hanah je navedel v potrditev svoje leze naslednje podatke. Na svetu je od -100 do 500 milijonov lačnih ljudi. Dežele v razvoju ali bolje siromašne dežele so v letih okoli 1950 uvozile od 15 do 20 milijonov ton žita na leto. V lanskem letu so iste dežele uvozile 45 milijonov ton žita. V prihodnjem desetletju bo moral bogati svet izvoziti v te dežele od 85 do 100 miliionov ton žita. Odkod tolikšne količine hrane? In če razviti svet tega ne bo zmogel, nerazviti pa prav tako ne? Lakota bo torej zajela še širše še večje dimenzije?
litija je že imenovana filmov pa še vedno ni
Rok za predložitev filmov so podaljšali do 12. t. m.
PULJ, 6. — Ko smo se zadnjič javili iz Pulja, smo rekli, da letos ne bo nekih preventivnih pre gledov filmov, pač da pride na spored puljskega filmskega festi
zovanje novih del in ker film ni «delo» kratkega roka, je razumljivo, da se nekje kaj zatakne in da film ni nared do določenega roka. Toda v primeru letošnjega
vala vse, kar je jugoslovanska I Pulja je kar šest filmov v zamudi, filmska proizvodnja v letu dni
producirala. Vodstvo festivala je bilo namreč sklenilo, da naj se da občinstvu na ogled vse, pa naj gre za dobra in tudi manj dobra dela. Potemtakem bi bili mogli računati s filmskim festivalom in pripravami brez sleherne težave. Pa ni tako. V ponedeljek se je festivalski svet jugoslovan skega igranega filma znašel v težavah. Ko je imenoval letošnjo uradno žirijo, je ugotovil, da je bilo najavljenih sicer 16 filmov za festival, kopije desetih filmov so sicer prispele, za šest filmov pa traku še ni. če pomislimo, da je rok za predstavitev filmov potekel že zadnjega junija, je zares čudno, da filmi še niso nared. Zato je svet festivala jugoslovanskega igranega filma podaljšal rok za prijavo in predstavitev fil mov do 12. t.m.
Vedno se je puljski festival otepal s časom, kar se pogosto dogaja tudi drugim filmskim festivalom v svetu. Ker gre za prika-
1 pa čeprav tri filme že dolgo prikazujejo v jugoslovanskih kinematografih. Gre za filme «Kmečki upor», ki ga vrtijo že mesece, gre za film «Štiri dni pred smrtjo» ter za film «Poznate morda Pavla Plešo». Kako je možno, da producenti teh filmov niso poskrbeli, da bi kopija filma prispela na festival? Končno se trije filmi res šele dokončujejo in jih bodo pregledali v Ljubljani oziroma v Beogradu, gre za filme «Vrhovi Zelengore», «Vojakova ljubezen» in za «Najdaljšo pot».
Ker gre za 16 filmov, od katerih sta le «Kmečki punt» in «Sarajevski atentat» daljša od standardnih celovečernih filmov, je festivalski svet sklenil, da bodo vse te filme prikazali letos v Areni in ne bodo torej vrteli filmov v drugih puljskih dvoranah. Zadnji večer festivala pa bodo v Areni proglasili tudi zmagovalca tekmovanja za nagrado «Jelen», ki jo razpisuje zagrebški tednik VUS in o kateri odloča publika.
lllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllinilllll||||||||lll|fMI1IIIIIIIIIIIIIIIMIlllllllll|||||f||||||||||,l,lll,,,,||||||||||||||l||||MIIIIII1lll|l||||||||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllAlll
PO PRIMORSKIH EMIGRANTSKIH KOLOVOZIH
Fašistični naval na naše šolstvo sprožil val učiteljske emigracije
Ustanovitev dveh prvih emigrantskih društev v Sloveniji ■ Posledice fašističnega zatiranja slovenskih prosvetnih društev ■ Nepretrgan tek emigracije - «Abesinci»
mestu milijon zapuščenih otrok, ki se preživljajo s prodajanjem zemeljskih oreškov, cvetja in raznega drugega blaga, hkrati pa kradejo, ropajo, celo morijo.
KoLko je še ^črnega zlata»
DUNAJ, 6. -- Strokovnjaki z i naftna bogastva ter politični lju
odstotkov. To se pravi, da bi se moglo letos zgoditi, da bi te zahodnoevropske države ne mogle prehrambenega blaga in še posebej žita izvažati, pač pa bi morale prehrambeno blago in žito uvažati.
V zvezi s tem nekaj številk: v prehranjevanju siromašnega sveta sodelujejo ZDA z 48 odst., zahodna Evropa z 29 odst., Kanada s j 14 odst., ostale dežele sveta pa ,	.. j s 14 odst. Onih 29 odst., ki bi jih
dje iz vrste držav so se zbrali | morala zahodna Evropa dati na na Dunaju na konferenco, ki bo j etovn tržišče, bi torej zmanj
kalo, nasprotno pa bi dovcerajsnp
trajala dva tedna in na kateri bodo razpravljali o svetovnih zalogah nafte in zemeljskega plina. Eksperti bodo skušali dati bolj konkretno oceno tega. za koliko časa ima svet na ra zoo la go nafte oziroma podzemeljskih zalog plina.
Računi so doslej pravili, da .je na svetu le toliko podzemeljskega plina in nafte, da se bodo zaloge izčrpale že v 30, kvečjemu 50 letih. Toda znanstveniki menijo, da je s kombinacijo novih metod možno drugačno izkoriščanje podzemeljskih bogastev. Poleg tega postaja črno zlato zares zlato, kajti cene nafti so se močno dvignile in je torej interes za primernejšo eksploatacijo veliko večji kot je bil prej. Vrelci, ki so se nekoč «na robu» rentabilnosti oouščali, bi prišli sedaj ponovno v poštev, ker je danes cena nafte neprimerno višja. Po mnenju strokovnjakov ima človeštvo na razpolago nafte še najmanj sto let.
t (•11111. nini iiiiihiihhiiiihiihhiiihhihhi
izvoznik moral od 48 odst. amori-škega prispevka celo nekaj odvzeti.
Slika torej ni prav nič prijetna. Če ne bo prišlo v najkrajšem času do korenitih sprememb, če ne bo zares močno «zalilo», za kar pa je potrebnih 14 dni dežja, bi se posledice ne . mogle niti približno predvideti. To pa manj v neposredno prizadetih deželah kot pa v siromašnem svetu.
Za siromašni svet moramo vedeti, da bi gospodarske težave razvitega sveta imele v svetu v razvoju katastrofalne posledice. Pomoč, ki jo te države dobivajo iz bogatega sveta iz leta v leto upada. Vlaganja v razvoj kmetijstva so bila stalno nezadostna. Svetovni kapital najraje vlaga svoja sredstva v tiste panoge gospodarstva v nerazvitem svetu, kjer se obeta najhitrejša vrnitev vloženih sredstev. Zato razviti svet nikoli ne vlaga v kmetijstvo nerazvitega sveta, ker to, razen v izjemnih primerih, ne jam-
Prvi, ki so se s slovenskega ozemlja, ki, ga. je 1918 okupirala Italija, umaknili v Jugoslavijo, so bili ljudje, ki so se pod Avstrijo semkaj priselili in ki v novih razmerah življenja pod Italijo, bodisi iz nacionalnih ali iz gospodarskih razlogov niso mogli upati na uspešen in življenjsko znosen razvoj in obstoj. To so Mii torej ljudje, ki so bili iz slovenskih dežel in pokrajin, ki so prišle v sestav nove države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vračali so še pač v svoje domače kraje kot državljani nove države, To je’ bil prvi val e migracije, bolje povratništva. ki pa m načenjal primorskega na rodnega telesa. Med njimi so bili vsi poklici, od delavcev, uradnikov, samostojnih poklicev do intelektualcev.
Temu valu pa se je koj priključil že prvi tok domačega prebivalstva, prvih emigrantov, ki v danih razmerah niso pričakovali nič dobrega. Vzroki odhoda so bili prav tako gospodarski, nacionalni in politični. Tudi številna brezposelna mladina, ki si pod Italijo ni obetala nobene bodočnosti, se je odločila za prehod čez mejo.
Tudi naši prvi primorski emigranti so v svobodnih slovenskih krajih našli precejšnje število že več ali manj udomačenih in u-• koreninjenih medvojnih primorskih beguncev. Mnogi od njih se niso hoteli več vrniti v kraje ob Soči, prilagodili so se krajem in ljudem in ostali, če upoštevamo te in nove «prišleke», potem ugotovimo, da je bila primorska družina v Sloveniji že prva leta po
okupaciji Primorske kar obilna.
Medtem ko so bili vojni begunci raztreseni v glavnem po sloven skem podeželju, pa so novi emigranti v večini pritisnili v velika in večja središča Slovenije. To so bili delavci in meščani raznih poklicev, ki so predvsem v mestih iskali zaposlitve. Osredotočali so se v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in na Jesenicah. Najmočnejši emigrantski točki-pa sta postali Ljubljana in Maribor. Le manjši del se je razpršil po ostalih krajih Slovenije. Nekateri pa so jo mahnili še dalje, na jug, proti Beogradu pa tudi dalje.
Spričo velikega števila primorskih ljudi v obeh slovenskih središčih, v Ljubljani in Mariboru, ni nič presenetljivega, če sta v teh dveh mestih pognali že v letu 1919, torej ž„ v prvem letu emigracije, prvi primorski organizaciji. To sta bili «Soča» v Ljubljani in «Jadran» v Mariboru. Seveda nista to bili nikaki borbeni polifoni emigrantski organizaciji. Tudi o kakem iredentizmu še ni bilo govora. Ti organizaciji sta nastal; ob prvih vzdihih domotožja in rodoljub ja in se oblekli v prosvetno, kulturno, dobrodelno in družabno obleko. Primorske či talnice na novih tleh bi lahko re kli. Društvi sta prirejali razne prireditve, shode, zborovanja, komemoracije in proslave, ter utapljali svojo bol in spomine v petju, izletih in zabavah. Taki so bili pač novi koraki prvodobne primorske emigracije v Sloveniji in Jugoslaviji ter oblike njene organiziranosti.
Iz tega sklopa prve primorske emigracije se je kmalu po prihodu izločila njena mlada generacija in se v Ljubljani zatekla na pod-
i ,|,||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiitiiilimimiiim
SPRAVLJANJE PRVEGA PRIDELKA SE JE TOREJ ZAČELO

« . v r,
•	‘ Vi ’> ' V v** -v
*	** »Tj
te
HI _
Z’ / r:tf V». #
i, ra»nih k-raiev Jugoslavije poročajo, da se je žetev začela. Pravzaprav so prvi snopi padli že pred tedni, toda šlo je za ječmen in za l i:	y «žitnici» Jugoslavije, v Vojvodini, pa so začeli ali šele bodo zaceli te dni in to tako na posestvih zasebnih kmetov, kot na ve-
likih Doliih raznih kombinatov, kjer letina kaže «srednje». Pred meseci je bil govor o zelo dobri, celo rekordni letini, toda prišlo je do mo-‘kni ,P. ! nrevelika moča pšenici škodovala prav v času, ko bi bila dovolj le rosa. Vendar so jugoslovanski poljedelci v glavnem zadovoljni . winn Li kot smo rekli, ne bo rekordna, bo pa kar dobra, saj od ponekod prihajajo kar lepe vesti. V Baranji in Slavoniji so naželi 45 stotov ha pšenica pa ne bo slabša. Na sliki zasebni kmet Dragutin Jovičič iz Makca pri Požarevcu se je lotil žetve, seveda s kosilnico
i letino, ki, kot smo Ječmena na
ročje športne dejavnosti. S pomočjo starih je organizirala svoje zatočišče in torišče dela. športno organizacijo z imenom Akademsko športno društvo «Primorje». V to združenje so se zatekali predvsem študenti in dijaki, poleg njih pa seveda tudi ostala mladina in nič manj tudi starina.
Prvemu močnemu sunku izselje vanja z okupiranih krajev v letu 1918-19 je sledil krajši premor. To je bil čas upanja, čas čakanja na sklenitev mirovne pogodbe med 1 talijo in kraljevino SHS, to je bil čas medenih obljub, k: so jih trosile italijanske oblasti po slovenski deželi in so prihajale iz širokih ust samega kralja in njegovih oprod. Ta doba čakanja in negotovosti pa se je usodno zaklj-č:la za Primorsko in njenega človeka. 12. novembra 1920 je bila v Rapallo podpisana mirovna pogodba med navedenima državama in z njo je Italija dobila Primorsko, del Notranjske, Istro, Zadar in nekaj otokov. Tako je bila za četrt stoletja zapečatena usoda slovenske dežele od Trsta do Vršiča. Ta dan je postal za primorsko e-migracijo črni dan, ki jo je leto ža letom opozarjal in podžigal, da ni otopela, se razlezla in utonila v tokovih notranjega političnega življenja in razprtij ter ob tem pozabila na trpljenje ljudstva, ki ga je že leta 1922 italijanski fašizem obsodil ne samo na duhovno smrt. ampak tudi na fizično iztrebljenje.
Mirovni pogodbi je čez dve leti sledil nastop fašizma. Brž ko se je pojavil, je že začel uvajati svoj peklenski načrt in svoj uničevalni pohod po slovenski deželi in proti vsemu, kar je bilo slovenskega. Jeseni leta 1923 se je lotil slovenske šole, učiteljstvo je pognal na cesto ali v južne kraje I-talije. M .ogi slovenski učitelji pa so se raje odločili za drugo smer, za vzhod, in odšli na pot emigracije v Jugoslavijo. Tako smo dobili nov val primorske emigracije v staro Jugoslavijo.
Učiteljska emigracija je bila pravzaprav šele prva emigracija, ki je izšla iz neposrednega spopada z nasilnim raznarodovanjem, bila je predhodnica in prva fronta izključno politične emigracije iz Primorske. Z naraščanjem nasilja se je reka emigracije začela razraščati in naraščati. Na vrsto so prišli tudi kmetje, ki jih je fašistični davčni boben poganjal z rodne zemlje, pa obrtniki, ki so jim odvzemali obrtna dovoljenja in spravljali ob delo in kruh. Vsi ti so v glavnem ostajali v Sloveniji, kmetje posebno na štajerskem in okoli Krškega, nekaj pa jih je odplavilo dalje na jug, celo v Makedonijo.
Leta 1926 so prišla pod udar fašistične sekire slovenska društva in časopisi. Mladincem, ki so vodili prosvetna, kulturna, mladinska, športna in druga društva in njihovemu članstvu, je fašistična oblast na široko odprla vrata italijanskih srednjeveških zaporov, internacije ter konfinacije. Mnogi vsemu temu niso mogli pobegniti, mnogim pa se je le posrečilo, da so ušli fašistični justici in še umaknili preko meje. Z domače zemlje so tedaj odhajali mladi ljudje, revolucionarji, na katerih je slonela bodočnost slovenstva ob Soči. Preko meje se je razlil močan val emigracije mladih generacij, ki so hotele na tleh Jugoslavije nadaljevati delo, ki so ga tako uspešno opravljali doma. Emigracija je tedaj že začela glodati narodno telo Primorske.
Odslej dalje tok emigracije s Primorske ni nikdar več popolnoma presahnil. Njegova jakost jc bila odvisna od nasilja in toka dogodkov v sam: Italiji in posebej na Primorskem. Bolj ko se je država pripravljala na vojno, bolj je naraščal teror po državi, posebno v obmejnih krajih in pokrajinah. in brezobzirno gazil našega človeka. Nihče ni bil varen pred nasiljem. Kmeta-rin delavca je vedno bolj izrival doseljenec in naši ljudje so bežali. Ali posamič ali v skupinah in skožl velike obmejne nevarnosti V začetku tridesetih let se je pojavila v Jugoslaviji tudi večja skupina odpuščenih idrijskih rudarjev, le nekaj jih je ostalo v Sloveniji, o-stali pa so se porazgubili po bosenskih in srbskih rudnikih.
Ko je kmalu zatem popadla fašistično ItaTjo vojna histerija in je začela imperialistično vojno v Afriki, se je na Primorskem sprožil močan plaz beguncev dezerterjev. Kje drugje naj bi iskali zavetja kot v Jugoslaviji? To so bili moški najlepših let, ki niso hoteli krvaveti za tujca na tujih tleh in se boriti proti neoboroženim domačinom in za fašistični imperij. Ta val emigracije v Jugoslavijo je bil gotovo najmočnejši in je dob:l naziv «abesinski», posameznike pa so imenovali krat-komalo «abesince».
Lado Božič
(Nadaljevanje sledi '
Na filmskih platnih
Jack Arnold:
«The Swiss Conspiracv»
SREDA, 7. JULIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
13.00
23.00
Poljudna znanost: Srečanje s Petrolinijem Danes se bomo v tretji, zaključni oddaji spoznali s Petrolinijem kot gledališkim umetnikom v nekaterih njegovih vlogah izrazito dramskega značaja
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.30	. Program za mladino: POLNOČNA TOLPA
Film s Stanom Laurelom in Oliverom Hardyjem 19.25 Srečanje z Brunom Martinom
20.00	DNEVNIK
20.45 OD NIČLE DO TRI
Anketa, ki jo je Piero Angela pripravil o umskem razvoju o-troka od rojstva do treh let starosti 21.40 ŠPORTNA SREDA
Iz Roseta degli Abruzzi bodo prenašali mednarodno srečanje v košarki med ITALIJO IN SOVJETSKO ZVEZO V odmoru, okoli 22.00 DNEVNIK Podelitev knjižnih nagrad «STREGA»
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
17.30	Mladinske igre — prenos iz Bologne
18.30	RUBRIKE DNEVNIKA 2
19.00	čudovita zgodovina olimpijskih iger
Danes je na sporedu četrto nadaljevanje te oddaje in se bomo ustavili pri treh olimpijskih igrah, to je leta 1952, 1956 ter 1960. Smo v dobi korejske vojne in dogodkov v Budimpešti, skratka v dobi izrazite hladne vojne med Vzhodom in Zahodom. V ta čas spada tudi vstop številnega moštva sovjetskih olimpijcev na olimpijska igrišča. Bilo je to v Helsinkih, bilo je to v Melbournu in, končno, pred obilnim poldrugim desetletjem v Rimu. Iz te dobe izstopajo sloviti Zatopek. «človek puščica» Berruti, pa tudi lepa črnka Rudolph, ki so ji vzdeli ime «črna gazela»
20.00	DNEVNIK - ODPRTI STUDIO 20.45 Posebna oddaja: «NOSSIGNORE»
Nello Risi je pripravil spored, ki govori o tem, kakšen odnos vlada v Italiji med oblastjo in državljanom, V pretekli oddaji je bil na primer govor o direktorju psihiatrične bolnišnice v Gilifalcu blizu Catanzara in o njegovih novih načrtih pa tudi težavah, ,da bi uvedel svoj sistem v strukturi psihiatrične bolnišnice. ki temelji na starih konceptih. Prav nič manj zanimiva ne bo današnja oddaja, ko bo rektor univerze v Cagliariju razpravljal o splošnih problemih, ki zadevajo univerzo
21.30	VICTIM - film
Jack Barrett je star 23 let. Išče ga policija zaradi kraje. Pravzaprav je Barrett to napravil zato. ker so mu tako naročili. Policijski inšpektor, ki vodi preiskavo, zve za to preden Barrett pobegne v tujino. Preden ga aretirajo pa skuša Barrett stopiti v stik z nekim znanim odvetnikom, ki pa noče sprejeti njegove obrambe, da bi ne prišel «na slab glas». In ko kljub vsemu Barretta aretirajo, napravi ta samomor. Odvetnik se zave, kaj je napravil in . . .
23.10 Lahka atletika — prenos iz Turina Ob koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
18.55
19.10
Obzornik
PO SLEDEH NAPREDKA
Za poletni čas bo ljubljanska TV oddajala v glavnem tuje film ske prispevke.
Prvi tak prispevek bo danes govoril na primer o visokem krvnem tlaku, ki je pogostna težava današnjih dni. Prav tako nekakšna bolezen našega časa je avtomobilizem, ki zasmraja o-kolje, in zato bomo skušali odgovoriti na vprašanje, ali ne bo morda ameriški električni avtomobil rešil vsaj mestna središča. Končno bo govor še o francoski toplotni črpalki, o kitajski davni preteklosti itd.
Prijatelji glasbe Risanka DNEVNIK
21.00 Film tedna: TAKO DOLGA ODSOTNOST
Film je režiral Henri Colpi, igrata v njem George Wilson in Alida Valli.
Govori o posledicah vojne in spada med najbolj zanimiva dela te vrste. Zgodba prikazuje clocharja, pravega potepuha iz pariškega predmestja. Nihče ne ve, odkod se je po koncu vojne priklatil. Tudi sam ne ve nič o svoji preteklosti, ker je izgubil spomin. Le lastnica male kavarnice je prepričana, da gre za njenega pogrešanega moža, ki se je bil izgubil kmalu po za četku vojne
Miniature: MEDALJER STANE DREMELJ DNEVNIK
19.45
20.15
20.30
22.40
22.55
Koper — barvna
20.55	Otroški kotiček — risanke
21.15
21.35
22.30
23.10
19.45
21.00
DNEVNIK
Nekdanje olimpiade: ZENSKE NA OLIMPIADI Reforma srednje šole — dokumentarna oddaja Po poteh zahoda: Konjski tat, serijski film
Zagreb
PRIJATELJI GLASBE Prosta sreda
TRST A
7.15.	8.15,	13.15,	14.15.
Poročila: 7.05 Jutranja glasba;
daljevanka; 15.45 Novi motivi' 20.15 17-05 Komorna in operna glasba; 17.35 Knjižne novosti: 19.30 Na
radijslai oder; 22.20 na sporedu z Ivo Za-
11.35 Opoldne z vami: 13 30 Gla- stopajo solisti; 20.00 G. Glennon: sba po željah: 17.00 Program za «Emirr-	..j..-.	»«»"
mladino: 18 15 Umetnost in prire Ponovi ditve: 18.30 Koncert; 18.55 Pianist nicchi.
Silvio Donati; 19.10 Slovenska povojna lirika: 19.55 Folklora in pop glasba: 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.45 Glasba za lahko noč.
KOPER
RADIO 2
^ 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.50 Jutranji program; 9.35 Rossinijevo življenje; 9.55 Popevke; 10.35 Počitniški spored; 14.00 Pio šče; 15.40 Glasbeno-govorni spo
7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30. red; 17-30 Posebna oddaja; 17.50 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8 40 Alto gradimento; 20,00 Sestanek
petih; 20.50 Melodrama.
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	11.00,	14.00, 16.00.
Pismo 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 15.00 Saksofonist Danieli; 7.20 Rekreacija: 7.50 Na današ Orkester Borghesi; 16.45 nji dan; 9.08 ' Glasbena matineja:
Jutranja glasba; 10.00 Z nami je;
10.45	Festivalbar; 11.45 Kvartet Jones; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Samouprava; 14.35 iz . .
16.00
Izgubili smo akcijski film Johna Frankenheimerja, ki so ga le dva dni predvajali v Trstu: mislimo na «Attento sicario : Crown è in caccia», ki ga pričakujemo, da bi dognali, ali je res ta dober ameriški režiser malo primeren za akcijski film, kot se nam je zdelo, ko smo gledali njegov «11 braccio violento della legge n. 2».
Videli pa_ smo drug akcijski film, ameriško - zahodnonemško proizvodnjo «The Swiss Conspi-racy» (Intrigo in Svizzera, 1957; igrajo David Janssen, Senta Ber ger, John Ireland, John Saxon,
Ray Milland, Elìce Sommer). Tudi tu je režiser slavno ime: Jack Arnold je namreč režiral v 50. letih marsikak mojstrski znanstvenofantastični film. Novi rezul tat pa je porazen: skoraj, v celot* porazen film na nivoju toli kih televizijskih serij.
liiiiiiliiiiii(iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii,niiliill„,IIllItlll|(|M(|||||1(|1|)I1|HI(||(|1||(M|(rl|||(11||1I|1|)|I|111|||11|I1)|I1|1(|1JllM(|||11||(|I111I|)I||1|111|li|(iii|11|||1|(1|||11(|li
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaš
Zborovsko petje; 17.15 La Vera 10.05 Nenavadni pogovori; 10.40 Romagna; 17.45 Med rojaki v Mladinski zbor RTV7 12.03 Ured-zamejstvu; 18.00 Po samoupravni nikov dnevnik; 13.10 Opoldanski poti; 18.15 Izložba hitov; 19.00 Pro- koncert; 13.30 Kmetijski nasveti: gresivna glasba; 19.35 Iz priljub- 13.40 Britanske pihalne godbe; Ijenih oper; 20.00 Prenos RL' 14.00 Danes do 14.00; 14.30 Pri 20.30 Lahka glasba; 21.00 Zborov- poročajo vam; 15.05 Oh izvirih
sko petje; 22.00 Literarna oddaja: 22.35 Gost za sredo zvečer.
RADIO 1
7.00,	8.00,	13.00,	15.00,	19.00
Poročila; 6.30 Budilka; 8.30 Jutranje	pesmi; 9.00	Vi in	jaz;
10.00	Radijska razprava;
Drugi	zvok;	12.10	četrti
gram;	13.20	Pisan	spored;	14.05
Drobec satire; 15.30 Radijska na-
glasbene umetnosti; 16 45 «Loto vrtiljak»; 17.45 Sprehodi instrumentov; 18.00 Studio ob 18.00: 19.25 Mezzosopranistka Bogdana Stritar: 20.40 Ansambel Deča žgu-rja; 20.50 Lahko noč. otroci!: 11.00 21.00 Koncert: 23.20 S festivalov oro- jazza; 00.05 Literarni nokturno A. de Musset: Pesmi; 00.15 Jug pevci zabavne glasbe.
ugled pri sodelavcih narašča, zato pazite, da jih ne razočarate. Ne zapravljajte denarja po nepo t.rebnem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zaliva ljujoč novim elementom, vam bo mogoče trezneje proučiti vse pro bleme. Prijetno srečanje s prija telji.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vzdušje, ki bo polno zaupanja, bo spodbudilo vašo delovno pri-, zadevnost. Prijeten obisk.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dobro premislite, preden se spoprimete z nekom, ki je močnejši od vas. V družini bo zavladal mir.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vzdušje
Horoskop
bo napeto in obstaja možnost nesporazuma s sodelavci. Do ljubljene osebe ste preveč zahtevni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša poslovna vztrajnost bo dobro po plačana. Zaradi nepredvidenega dogodka, se bo nekje zataknilo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Če hočete v poslovnem delu do seči zadovoljiv uspeh, poenostavite svoj program. Prijetno presenečenje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite predvsem previdni v svojih finančnih operacijah. Poiščite
si samo iskrena prijateljstva.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uspeh vam je zagotovljen ob neznatnih motnjah. Izognite se ostrim spopadom z ljubljeno o-sebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izdatna podpora s strani neke vplivne osebe, vam bo v pomoč. V okviru družine majhna sprememba.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S treznimi in mirnimi ukrepi boste obvladali vse dogodke V čustvenih odnosih bo prišlo do nezaželenega tretnja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izgubljajte svojih energij v brezplodnih razpravljanjih.
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
Izredna etapna zmaga za Španca Vie ja Dan počitka pred vzponom na Pireneje
Med begom je imel Viejo že osemindvajset minut naskoka Kljub borbenosti veterana Poulidorja lestvica neizpremenjena
MANOSQUE, 6. — 25-letni Španec Jose Luis Viejo je v 11. etapi kolesarske dirke po Franciji zabeležil izjemen podvig in prispel na cilj s 23 minutami naskoka nad drugouvrščenim. Van Impe je obdržal rumeno majico in stari Poulidor je bil med najbolj borbenimi dirkači.
Enajsta etapa je bila tudi gorska in po dveh zelo borbenih odsekih, ki sta v prejšnjih dneh spremenila videz splošni lestvici in že dala dokaj jasno sliko o možnih zmagovalcih je bilo logično pričakovati, da bodo danes najboljši nekoliko počivali.
To okoliščino je izkoristil Viejo in zbežal po 64 km dirke. Kolesaril je brez odmora v silovitem tempu in nabral celo 28 minut naskoka.. Za njegov beg se ni v glavnini zmenil nihče, ker je bil španski kolesar na skupni lestvici komaj 77. z zamudo približno 55 minut. Viejo je enkrat tudi preluknjal zračnico, imel pa je dovolj časa za popravila.
V zadnjem delu etape so se «asi» nekoliko sramovali svoje lenobe in predvsem veteran Poulidor (40 let) je poskrbel, da je postal ritem malo živahnejši. Razlika med vodečim Viejom in glavnino se je res nekoliko zmanjšala, ostala pa je še vedno pri 23 minutah.
Splošna lestvica se po 11. etapi ni spremenila. Najboljši bi morali slej ko prej biti Van Impe, Zoetemelk in lanski zmagovalec Thevenet. Kaže, da se bo Tour po Alpah, ki so izločile iz borbe Maertensa, odločil na Pirenejih, kot se je pred začetkom dirke tudi predvidevalo. Od četverice, ki trenutno vodi je stvar zase Poulidor. Pri 40 letih je na papirju celo blizu zmage, seveda pa niti sam ni tak optimist, da bi na nekaj takega upal. Domačini seveda veliko več pričakujejo od Bernarda Theveneta, ki je lani opravil z bolnim Merckxom. Thevenet ima letos pred seboj dobrega gorskega vozača (Van Impe) in bolj popolnega kolesarja (Zoetemelk). Vsaj na papirju izgleda njegova naloga laž ja kot lani.
Vrstni red 11. etape:
1.	Viejo (Šp.), ki je 224 km dolgo
pot prevozil v	5.42’34”
2.	Karstens (Niz.) zaost. 22’50”
3.	Maertens (Bel.)	23’07”
4.	Panizza (It.)
5.	Baronchelli (It.)
6.	Delisle (Fr.)
7.	Kuiper (Niz.)
8.	Pollentier (Bel.)
9.	Sibille (Fr.)
10. Martins (Port.) vsi z zaostankom Maertensa.
Skupna lestvica:
1.	Van Impe (Bel.)	60.35’34”
2.	Zoetemelk (Niz.)	zaost. 7”
3.	Poulidor (Fr.)	1’36”
4.	Thevenet (Fr.)	1’48”
5.	Galdos (Šp.)	2’04”
6.	Bertoglio (It.)	2’05”
7.	Delisle (Fr.)	4’17”
8.	Pollentier (Bel.)	4’22”
9.	Kuiper (Niz.)	4’36”
10. Martins (Port.)	4’56”
Lestvica ze veliko gorsko nagrado je po 12. etapi taka:
1.	Van Impe	75
2.	Bellini	63
3.	Zoetemelk	60
4.	Kuiper	49
5.	Galdos
6.	Martins
7.	Poulidor
8.	Thevenet
čivala. V 12. etapi bodo kolesarji stolnici udeležuje balkanskega teni-prevozili 205 km od Port Barcaresa škega prvenstva.
do kraja Pyrenees 2000. Ime ni slučajno. Cilj je postavljen po vzponu, ki bo kolesarje privedel z manj kot 500 m nadmorske višine do 2000 m.
TENIS
V GSTAADU
Panatta zmagal
GSTAAD, 6. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Švice v Gstaadu je Italijan Panatta v 2. kolu premagal Fassenderja (ZRN) s 6:2 in 6:4.
Zmagal je tudi Bertolucci, ki je premagal Jugoslovana Piliča z 2:6, 6:3 in 7:5.
* * *
BEOGRAD, 6. — Poročali smo že, da je Šved Bjorn Borg, zmagovalec letošnjega wimbledonskega turnirja, nepričakovano prispel v Beograd. Zdaj se je izvedelo, da je v Beograd sledil svoji novi izvoljenki, 20-letni romunski igralki Mariani Si-mionescu, ki se v jugoslovanski pre-
Borg in Simionescu, ki sta se spoznala šele pred tednom dni v Wim-bledonu, bosta v soboto odpotovala v Bukarešto.
NOGOMET
MILAN, 6. — Na sedežu italijanske nogometne zveze so izžrebali skupine tekmovanja za italijanski nogometni pokal 1976/77. Sedem skupin bo sestavljenih tako:
A SKUPINA: Milan, Lazio, Novara, Atalanta, Catania.
B SKUPINA: Juventus, H. Verona, Genoa, Sambenedettese, Monza.
C SKUPINA: Inter, Fiorentina, Varese, Palermo, Pescara.
D SKUPINA: Cesena, Catanzaro, Como, Spal, Ternana.
E SKUPINA: Torino, Foggia, A-scoli, Taranto, Lecce.	i
F SKUPINA: Bologna, Roma, Brescia, Avellino, Rimini.
G SKUPINA: Perugia, Sampdoria, Cagliari, Modena, L. Vicenza.
V CERVINII
Sneg ponovno preprečil «KL»
CERVINIA, 6. — V Cervinii danes niso mogli opraviti predvidenega j tekmovanja .«KL», ker je med si-j nočnjim snežnim metežem naneslo na progo precej svežega snega in so morali zato vso prireditev odgoditi.
ATLETIKA
VZNEMIRJENJE V AFRIKI
Bjorn Borg na tribuni v Beogradu opazuje igro svoje nove izvoljenke, mlade romunske študentke Mariane Simionescu
Quax 13’13”1
STOCKHOLM, 6. — Izredni rezultati na mednarodnem atletskem mi-tingu v švedski prestolnici. Junaki dneva so tekači iz Nove Zelandije.
Dick Quax je samo za desetinko sekunde zgrešil svetovni rekord v teku na 5000 m. Dosegel je čas 13’13”1, medtem ko je leta 1972 Belgijec Puttemans tekel 13T3”. Odličen drugi je bil zahodni Nemec Hil-debrandt s časom 13’13”69, drugi pa Dixon (N. Zelandija) s 13T7”2. Sledijo še Garderud (Šved.) s 13’17”59, Malinowski (Poljska) s 13’17”69 in Orimus (Finska) s 13’18”19. Šlo je za daleč najboljši tek na 5000 m v zgodovini atletike. Videmčan Venanzio Ortis je bil deveti z odličnim časom 13'38”4.
V teku na 1500 m je zmagal John Walker (Nova Zelandija). Dosegel je izvrsten čas 3’34”19 in premagal Nemca Wessinghaga (3’36”07) in Wellmanna (3'36”23) ter Belgijca Hevensa (3’36”86).
Še nekaj odličnih rezultatov: 3000 m steeple: Kantanen (Fin.) 8’18”02; palica: Abada (Fr.) 5,35 m; disk: Wilkins (ZDA) 67,74 m.
Kenija na obrambni črti v tekih na dolge proge
Hude kritike na račup športne organizacije
Nepričakovan izraelski pose.^ v ni. Bivši atleti visoke kakovosti Ugandi je zbudil pozornost sve- enostavno posredujejo svoje izkuš-tovne javnosti na vzhodno Afriko, j nje mlajšim. Povsem manjka tudi ki je tik pred začetkom olimpijskih j zdravniška kontrola državnih repre-iger važen člen verige tudi na zgclj i zentantov. Mnogi, ki utrpijo lažje športnem področju. Uganda sama | poškodbe, dobijo enostaven nasvet.
...................................................................mn....................................................11mll.lll.ini......m.............................mm.,.. .........................mm, ................................................mm.,,..,,.............mm","m
PRIREDITEV OB 10-LETNICI UDEJSTVOVANJA
Delovanje ŠD Primorec iz Trebe v znamenju razvedrilnega športa
Dober uspeh slikarskega tekmovanja za otroke
bol Primorca) ter Fabjana Kralj. V kategoriji drugega razreda se je izkazal Andrej Carli. Najštevilnejša so bile ekipe druge stopnje. V tretjem razredu je bil najboljši Massimo Debenjak. Zelo lepo delo je predstavila Tiziana Naturai iz Gropade. Delia Živic je odnesla nagrado petega razreda. Izven konkurence sta bila zastopnika vrtca Marko Milkovič in Martin Vremec.
Vsa dela so bila nato razstavljena na prostoru, kjer je bil praznik ob ilustrirani razstavi 10-letnega športnega udejstvovanja ŠD Primorec v raznih panogah. Glede na to, da je bil risarski ex tempore v Trebčah prvič, so bili organizatorji z njim kar zadovoljni.
Zvečer so bila tekmovanja v vlečenju vrvi in v teku v vrečah.
V vlečenju, vrvi.je bilo najbolj zanimivo šaljivo tekmovanje med debelimi in suhimi. Po predvidevanjih so zmagali debeli. Med ženskami in mladeniči pa so se predstavnice nežnega spola tokrat dobro potrudile in po dolgem boju tudi zmagale.
Sledilo je nagrajevanje ob zvokih godbe na pihala iz Doline.
BRUNO KRIŽMANČIČ
NOGOMET
«POKALNA» ŽREBANJA
V prvem kolu Torino proti prvaku Švedske
Kijevski Dinamo za predstavnika Jugoslavije
Najmlajši nagrajenci Primorcevega praznika, v Dolinki
Prvo kolo je dalo naslednje izide: Taučar - Žerjal	2:0
Športno društvo Primorec je v okviru proslavitve 10-letnice športnega delovanja priredilo med drugim tudi tekmovanje v namiznem tenisu in v krosu. Udeležba je bila še kar dobra.
Ob 9. uri zjutraj je bil tek po trebenski gmajni. Izredno lepa in dokaj naporna proga je merila približno 2600 m. Startalo je 11 tekačev. Prvi je prispel na cilj Iztok Grgič iz Padrič. ki je progo pretekel v dobrih 9 minutah. Drugi, z 20 m zaostanka, je prispel Angel 40 ' Milkovič, tretji Fabio Ruzzier, četrti 38 pa Valter Milkovič. Sledilo je še sedem tekačev.
Milkovič - Aleks Sedmak 2:0 Purič - Igor Kralj	2:1
M. Sedmak - G. Sedmak 2:0 Tence - Darko Kralj	2:0
Robert Sedmak - Edvin Kralj 2:1 Pahor - čuk	2:1
Že kvalificiran je bil Toplak.
Drugo kolo:
36
331 V namiznem tenisu se je prijavilo Jutri bo karavana kolesarjev po- 15 tekmovalcev.
Milkovič - Taučar	2:0
Purič - Mauro Sedmak	2:1
Tence - Robert Sedmak	2:1
Pahor - Toplak	2:0
Tretje kolo:	
Milkovič - Punč	2:1
Tence - Pahor	2:0
Najboljši v krosu (od leve): Milkovič, Grgič, Ruzzier
V finale sta se tako uvrstila Tence in domačin Milkovič. Za tretje in četrto mesto pa sta se spoprijela Pahor in Purič. Rezultat: Pahor -Purič 2:1 (23:25, 22:20, 21:17).
Takoj potem je bil na sporedu finale za 1. in 2. mesto, kjer se je izkazal Tence, ki pa se je moral zelo potruditi, da je strl močan odpor Milkoviča. Rezultat: Tence -Milkovič 3:1 (21:12, 21:19, 22:24 in 21:11).
Lestvica:
1. Tence, 2. Milkovič, 3. Pahor, 4. Purič.
Sledilo je ocenjevanje risb za ex tempore. Udeležilo se ga je lepo število otrok, od 1. do 5. razreda. Tema je bila različna. Nagrade raznih razredov so prejeli «ex aequo» za najmlajše Cristian Canziani, ki je izredno lepo upodobil mačko (sim-
ZORICH, 6. — Mednarodni nogomet je ponovno aktualen. Dejansko se v mnogih državah niti še ni zaključila sezona 1975/76, v Ziirichu pa so že izžrebali pare za prvo kolo turnirjev za pokal UEFA, pokal pokalnih prvakov in pokal državnih prvakov, ki je tudi najbolj zanimiv in kakovosten.
Prvo kolo bodo pari odigrali 15. septembra, povratno pa 29. septembra.
Novopečeni italijanski prvak Torino je imel srečo in se bo najprej pomeril s švedskim prvakom Mal-moejem. Prva tekma bo v Turinu, druga pa na Švedskem.
Težkega nasprotnika bo imel prvaku Jugoslavije, ki bo v prvem , kolu igral proti Dinamu iz Kijeva. Zmagovalec letošnjega turnirja se bo pomeril v otvoritveni tekmi proti šibki enajsterici Koege iz Danske.
Med najzanimivejšimi srečanji prvega kola bi moralo biti tisto med Realom iz Madrida in Stalom, ki je prvak Poljske.
V turnirju pokalnih prvakov bo imel Napoli tudi nasprotnika iz Skandinavije. Igral bo najprej proti moštvu Bodoe Glimt iz Norveške. Ju-
goslovanskega predstavnika pa čaka belgijska ekipa Lierse.
V pokalu UEFA se bo od italijanskih ekip Juventus najprej pomerila z Manchestrom, Milan z Dinamom iz Bukarešte, Cesena z Magdeburgom iz NDR, Inter pa s Honvedom iz Budimpešte.
Jugoslovanska predstavnika, ki niše znana, bosta v prvem kolu
si sicer lahko privošči samo Akii-Buo, bližnja Kenija, ki je tudi povezana z nevarnim dogodkom pa je že prišteta med atletske veiesde, vsaj v tekih na srednje in dolge proge.
Kenija je postala središče zanimanja atletskih izvedencev že pred 12 leti na OI v Tokiu. Velik podvig je nato dosegla v Mehiki in tudi nred štirimi leti v Miinchnu.
Po tem velikem dogodku sta odšla veterana Keino in Jipcho. Oba sta najprej zapustila domovino in v ZDA razkazovala svojo tekaško moč za dolarje.
Prav iz teh dolarjev je prišlo na dan marsikaj zanimivega o usodi atletike v tej afriški deželi. Prvotni uspehi so po mnenju izvedencev in po obljubah domačih funkcionarjev obetali okrepitev splošne športne organizacije, pridobitev novih izkušenj tudi s pomočjo razvitih držav in končno uveljavitev tudi v panogah, ki zahtevajo poleg naravnega teka tudi dovršeno tehniko. Šlo je za skoraj logičen načrt in malodko je dvomnil, da bo vsaj do določene mere tudi uspel.
Iz Kenije prihajajo v zadnjem časi v atletski svet nič kaj razveseljive vesti. Dejansko ni prišlo do nobenega razvoja in tehnične panoge ostajajo z zelo redkimi izjemami na skoraj isti ravni, kot pred 10 leti. Praktično ne morejo nuditi nobenega atleta, ki bi bil zrel za nastop na olimpijskih igrah.
Vzroki so povsem družbenega značaja in dokazujejo, da so marsikateri funkcionarji zaradi uspehov kenijskih športnikov dosegli v vladnem aparatu mogočna mesta in velike materialne koristi.
Zadevo je prinesel na dan eden najboljših kenijskih tekačev preteklih let Robert Ouko, ki je sedaj športni urednik časopisa «National Daily», ki izhaja v Nairobiju v angleškem jeziku. Ouku, ki se očitno
naj počivajo. Nenehen napredek jim nato onemogoča povratek v krog, kamor so prej spadali. Brez kakovostnega napredka v treniranju so kenijske legendarne tekače dejansko že dohiteli in na olimpijskih igrah v Montrealu bi utegnilo biti že konec tradicije zadnjih 10 let.
sta
tega turnirja igrala_ proti moštvu čuti na svojem mestu dovolj močnega, je sprožil celo vrsto napa-
' Asa Tigru Mures iz Romunije oziroma proti Lokomotivi iz Plovdiva (Bolgarija).
Prvo kolo predvideva še zanimiv spopad med Ajaxom in drugo ekipo iz Manchestra Unitedom
avtomobilizem
MODENA, 6. — Mehaniki so našli okvare, zaradi katerih sta morala Lauda in Ragazzoni odstopiti s svojima ferrarijema na mednarodnem tekmovanju za veliko nagrado Francije. Pri obeh vozilih se je namreč zlomila ročična gred.
liliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiimiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimi
ATLETIKA
NA DP V TURINU
Carlo Grippo pretekel 800 metrov v V45"3
V prvem dnevu so bile na sporedu v glavnem le kvalifikacije
TURIN, 6. — Na italijanskem državnem atletskem prvenstvu v Turinu, ki se je začelo danes, je v finalu teka na 800 m dosegel Carlo Grippo čas 1’45”3, kar je drugi najboljši rezultat v Italiji vseh časov. Bolje od Grippa je tekel le Fiasco-naro 1’43”7.
Grippov čas je obenem tudi tretji letošnji najboljši sezonski čas na svetu.
V ostalih disciplinah so bile danes v glavnem na sporedu le kvalifikacije. Večjih presenečenj ni bilo.
Vseh rezultatov disciplin, ki so se zaključile danes, nismo prejeli, ker se je tekmovaje zavleklo kasno v noč.
V	teku na 100 m so se do polfinala prebili vsi favoriti.
V	skoku v višino se je uvrstilo v finale 16 skakalcev, med katerimi jih je kar devet preskočilo višino 2,10 m.
Od približno 800 prijavljenih nastopa na letošnjem prvenstvu 680 tekmovalcev (450 moških in 230 žensk).
GEORGETOWN, 6. — V okviru tekmovanja za svetovni pokal je Guyana premagala Surinam s 3:0.
dov na celotno atletsko organizacijo. Od letošnjih olimpijskih kandidatov so, na primer, funkcionarji zahtevali pismeno obvezo, da ne bodo na tekmovanja po olimpijskih igrah potovali sami, temveč vedno v spremstvu člana atletske zveze, da ne bodo dajali izjav tujim novinarjem v odsotnosti uradnih predstavnikov, in končno, da bodo funkcionarjem izročili svoje potne liste Baje ni nihče od olimpijskih kandidatov podpisal take obveze, ki je imela jasen namen, da bi se lakomni funkcionarji sami pogajali z organizatorji poclimpijskih mitingov za denarne nagrade in jih nato tudi sami spravili v žep.
Trenerskega kadra v Keniji skoraj
«Pozicijska vojna» med obema Kitajskama
MONTREAL, 6.	- Predsednik
mednarodnega olimpijskega odbora Killanin je prispel v Montreal in se takoj lotil dela, da bi rešil neprijeten zaplet o kitajskem predstavništvu.
Killanin je na vsak način zavzel odločno stališče proti kanadski vladi in potrdil, da mora država, ki je prevzela organizacijo olimpijskih i-ger, dovoliti vstop vsem deželam, ki so od mednarodnega olimpijskega odbora priznane. Pravno ima Killanin prav, olimpijske zakone pa so doslej vedno kovali zelo reakcionarni krogi in nič čudnega ni zato, da si problem Formoze, ki je bil rešen celo v OZN, še ni utrl poti v olimpijskem gibanju.
V polemiko je posegel tudi kanadski ministrski predsednik Trudeau, ki je predlagal podoben kompromis kot leta 1960 v Rimu, ko je morala Formoza nastopati pod imenom «Taiwan». Tedaj so ob otvoritvi svečanosti poleg, napisa «Taiwan» nosili tudi napis «under protest» (s protestom).
Medtem so predstavniki Formoze že prišli v Kanado brez dovoljenja vlade. Trije jadralci in njihov spremljevalec so se nastanili v pomožnem olimpijskem naselju v Kingstonu.
TAIPEI, 6. — «Na igrah bomo sodelovali z našim uradnim imenom «Republika Kitajska», je izjavil predsednik formoškega olimpijskega odbora, ki je najavil odhod ekipe na igre. Taiwan bi moralo na igrah zastopati 42 športnikov. 30 članov se že mudi na zadnjih pripravah na Japonskem ali v ZDA. Delegacija je od oblasti že prejela vsa navodila za pot in tudi uradno zastavo.
PEKING, 6. — Iz sporočila agencije «Nova Kitajska» je razvidno, da mislijo Kitajci zares. Agencija je objavila vest, da je olimpijski odbor LR Kitajske poslal mednarodnemu odboru pismo, v katerem zahteva, da se pokrajini Taiwan odreče pravica, da bi predstavljala ves kitajski narod. Medtem je v Montreal odpotovala uradna športna delegacija, ki se bo udeležila zasedanj tistih športnih zvez, ki LR Kitajsko priznavajo. Sklepajo, da kitajski delegati ne bodo prisostvovali raznim tekmovanjem, dokler ne bo zadeva Formoze dokončno rešena.
V teh dneh se poslavlja od samskega stanu naš dolgoletni sodelavec in znani zamejski košarkarski delavec ter entuziast Branko Lakovič. Slovo od «ledih stana» je, seveda, proslavil tudi v družbi številnih prijateljev - športnikov, ki so, kljub sedanji suši, dobro zalili korenine novega zakona
3
i
93.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
dtem ko so Nemci iskali partizan takorišča pri rtviž, Ostrovice in Vatovlje, je vdr4 čete> Obo-Vremsko dolino sedemčlanska P J Matavunu kar s 3 mitraljezi in 2 brzostrelkama, m v Jg 6 nemških vojakov, pripadnikov 3 cet	i$kat
Idelka, ki so prišli iz oklopnegaiv	-eli jn enega
Dva sta pobegnila, tri so borci P 3 partizanov. Pri njih so našli fotografijo obese CT/ področja, e so izročili komandi istrskega J	3 pas0ve,
pa zaplenili 3 puške, 4 torbice	’' . ^an ;e
h granat, 100 nabojev in nekaj 0 e ‘ ko je gja
ik napadel pri M ‘^^rca Ernest a4 Marš i’ča, pozneje o meso. Pogrešali so borca fc	Akciia 4- čete je
,gotovi», da je pri M.sl.d.hpede» Akcija
edno pomembna, ker je sledi P zivno obdobje emoru in oznanila prehod v novo ofenzivno
^-•^“•dneh spegli v^napad
i //Utaianimi minanti
po 5 kg razstreliva minirali progo Divača - Pulj med Divačo in Kozino. Dne 4. januarja ob 21. uri je zavozil na mine tovorni vlak, sestoječ iz 2 lokomotiv in 16 vagonov. Eksplozija je poškodovala eno lokomotivo in nekaj vagonov. Promet je bil ustavljen 4. in 5. januarja. Nemško poveljstvo je zaradi okrepljene partizanske dejavnosti takoj ostreje ukrepalo proti Brkinom. Najprej je 7. januarja vdrla sovražnikova bojna patrulja 26 mož v osrednje Brkine. Naslednji dan so Nemci obnovili napad v zahodne Brkine s štirimi kolonami, v katerih je bilo skupno 250 vojakov iz Podgrada, Materije in Kozine. Dne 9. januarja je šlo znova na pohod 100 vojakov iz Materije proti Kozjanam; bataljonski štab se je moral od tod umakniti. Vendar so ostali vsi njihovi poskusi, da bi uničili partizane, brez uspeha, ker so se ba-taljonove enote izogibale frontalnih bojev, v katerih bi jim Nemci lahko sledili po snegu in jih s svojo premočjo uničili.
Štab bataljona je od 30. decembra do 6. januarja manevriral s 1. četo med Ostrožnim brdom, Kozjanami, Barko in Artvižami ter se uspešno izogibal sovražnikovim udarcem. Medtem pa je 4. četa taborila do 6. januarja v bližini Barke, nato je štab bataljona poklical na Kozjane, ker je 6. januarja organiziral s spremstvom 1. čete in pod vodstvom bataljonskega komisarja, prevoz še preostalih 4 hudo ranjenih borcev in enega bolnika iz bolnišnice Zalesje.* Hkrati pa je četa prenesla na Pivko material za VII. korpus.
Po novem letu je spet zapadel sneg in vzpodbudil sovražnike k okrepitvi pritiska proti Brkinom. V tistih dneh so se razmere na območju Ilirske Bistrice, kamor je prišlo 5. januarja kakšnih 7.000 četnikov in beguncev, še zaostrile. Štab bataljona se je — da bi se izognil sovražnemu pritisku •— 10. januarja skupaj s 4. četo umaknil z območja Kozjan, Padeža, Ostrovice in Vatovelj na sektor Ostrožnega brda. Od tam je v noči na 12. januar odšel
iz Brkinov na Pivko ter se pridružil četam, ki so si bile medtem uredile taborišča v Paležu, med Koritnicami in Mašunom, ter si postavile tri zasilne barake. V Brkinih so začasno ostali le obveščevalci — in prav v poči na 13. januar je bil pri Misličah hudo ranjen obveščevalec Jože Jenko — minerji in nekaj vezistov ter pomožnega osebja.
Medtem ko so štab bataljona, 1. in 4. četa ter drugi deli bataljona preživljali kritične dni na prehodu v zadnje vojno leto, so slabo opremljene borce 2. in 3. čete pestili v snežniških gozdovih mraz, sneg, glad in druge nadloge. V dneh od 28. decembra do 4. januarja so si borci uredili zasilne bivake na Sviščakih, v ruševinah predvojnega hotela, in v bližnji okolici, pod smrekami in skalami. Snežniško pogorje je tedaj pokrivala več kot meter debela snežna odeja, ki je onemogočila sovražnikom daljše pohode po gozdovih. Dne 29. in 30. decembra je pritisnil strupen mraz in divjala je močna burja. Navzlic snegu in mrazu je odšla patrulja po hrano v Podgrad. Naslednji dan je prignala debelega vola in prinesla druga živila, zato sta bili četi zasilno preskrbljeni s hrano. Za Silvestrovo se je vreme izboljšalo. Z zavezniških front v Franciji in na Madžarskem pa so prispele vesti, da je poslednja Hitlerjeva ofenziva v Ardenih propadla, čete Rdeče armade pa so obkolile Budimpešto. Vsi ti dejavniki so kljub kritičnim razmeram in čeprav se je takoj po novem letu vreme zelo poslabšalo, vzpodbudno vplivali na borce. Njihove bojne morale, ojeklenele v neštetih bojih in preizkušene v trdem partizanskem življenju ,niso mogli več omajati ne glad ne strupen mraz in tudi ne sovražnikove grožnje. Morda najbolje prikazujeta podobo tedanjega razpoloženja večine moštva poročili začasnega političnega komisarja 2. čete Staneta Komana z dne 3. in 4. januarja, v katerih je obvestil bataljonskega političnega komisarja, da so se 3. januarja sestali člani KPS
in ZKMJ na skupnem sestanku in razpravljali o vseh problemih ter pomanjkljivostih. Potem pa je ugotovil, da je bil dosežen napredek v disciplini in da gre v četi dobro, zato se politkomisarju ni treba bati zastoja.
BOJ ZA BRKINE POZIMI 1945
Brkinsko območje je postajalo s približevanjem zavezniških front in nemškega zloma — kot smo že opisali — čedalje pomembnejše za nemško vojaško poveljstvo in za okupatorske sodelavce: četnike, nedičevce, ljutičevce in slovenske domobrance. Ti so se zbirali na Pivki in v okolici Ilirske Bistrice, da bi še naprej pomagali okupatorju pobijati partizane ter počakali anglo-ameriške enote še bolj kot za sovražnike so. bili Brkini vojaško in politično ,pomembni za NOV in narodnoosvobodilno gibanje saj so imeli za južno Primorsko podobno vlogo kol Banjška planota in Trnovski gozd za zahodno in srednjo Primorsko. Iz njih je bilo mogoče nadzorovati sovražnikove premike v vseh smereh. Bili so torej ugodno izhodišče za hitre vo-!aške lnv.Politične posege proti Istri, Trstu in Reki, najobčutljivejšim točkam sovražnikove obrambe, ki jih je bilo megoče od tod doseči v enem samem nočnem pohodu.
*Takrat so prepeljali v najhujši zimi iz Brkinov v Koritnice e Pivko naslednje ranjence:
b Viktorja Matka, borca 5. bataljona VDV, 2. Antona Sa vtiča, Andreja Cvara, člana vojne oblasti VIL korpusa, aktivnega mornai skega oficirja, 4, Misleja Ermančilda, borca 4. bataljona in 5. Marjar
^ejo<»aTTN ca bataljona. (Seznam ranjencev bol. Zalesje, A IZD F. 39*3/11).
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20,500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
RIMORSKI DNEV
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
7. julija 1976
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljani Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob delavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin« v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir be^da. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska W ''i ZTT - Trst
POSPEŠENA DEJAVNOST ARABSKEGA SVETA ZA REŠITEV LIBANONSKE KRIZE
Palestinsko taborišče Tal Zaatar še kljubuje napadom desničarjev
V zadnjih 24 urah je v Libanonu izgubilo življenje več kot 250 ljudi - Sovjetsko posredovanje
DAMASK, 6. — Odbor Arabske zveze, katerega predsednik je generalni tajnik Mahmud Riad, se je danes ponovno sestal v Damasku, da bi obravnaval stanje v Libanonu. Kot je znano, sestavljajo odbor Riad in zunanja ministra Tunizije in Bahreina. Današnje seje se je udeležil tudi sirski minister za obrambo Naji Majil. Predvidevajo, da bo odbor nadaljeval svoja prizadevanja za zbližanje sta-
P0LŽJA HITROST
Počasi, a zanesljivo, tako delujj italijanska birokracija. Antonia Pison, 83-letna ženska iz Conca pri Vincenzi, bo 59 let po smrti svojega moža končno lahko po njem prejemala pokojnino. Njen mož je umrl 12. septembra 1917, ko je delal kot «militarizirani delavec» za šesto italijansko armado, ob eksploziji mine. Antonia je takoj vložila prošnjo in prvi odgovor zavednih oblasti ji je prišel po 49 letih se pravi 24. novembra 1966. Odgovor je seveda bil negativem, po proučitvi njenega priziva pa je računski dvor z neverjetno hitrostjo, po niti desetih letih, sklenil, da ima Antonia Pison pravico do pokojnine, ker je treba njenega pokojnega moža imeti za padlega v vojni. Pi-sonovo sedaj verjetno zanima, kdaj ji bodo izplačali prvi obrok: če bo šlo vse s tako hitrostjo kot doslej, bo morda lahko kasirala svojo pokojnino čez pet let...
MOSI DIK PRI JAVI
Pred vzhodno obalo otoka Jave se je potopila 30 tonska jadrnica, ki je naletela na kita. Tiskovna agencija ANTA-RA, ki o tem poroča, trdi, da pogrešajo vseh 24 oseb, kolikor j.h je bilo na krovu.
Nimeiri dejal, da so zarotniki. nameravali ubiti njega skupaj s sudanskimi ministri ob pristanku na kartumskem letališču (Nimeir; je tedaj potoval iz Pariza ter je b i namenjen v Port Louis na otoku Mauritius, kjer je bil napovedan vrhunski sestanek organizacije afriške e-notnosti). Ker je prišel predčasno na letališče, je slišal streljanje na sedežu generalnega poveljstva. Zato se je odpeljal z avtom v neko drugo smer.
Po mnenju sudanskega predsednika naj bi zarotniki v primeru uspeha prepeljali s posebnim letalom v Kartum člane opozcije v tujini, ki bi se polastili oblasti. Med tujimi ljudmi, ki so skušali zasesti Sudan so bili predvsem etiopski državljani in na-! dalje ljudje iz čada, Tanzanije ter I Libije, šlo je za 2000 najemniških I vojakov, ki so jih že aretirali. Nimeiri je izjavil da se ne more govoriti o državnem udaru, ker su-
SEDEMNAJST OSEB OBTOŽENIH POKOLA
Konec preiskave o «ordine nero»
Med obtoženci so znani fašistični pretepači
S protestnega zbora v Celovcu
danska vojska ni sodelovala pri njem, temveč je podpirala njega samega.
Na drugi strani pa je general Mohamed Bagir Ahmed, ki je prvi podpredsednik, sporočil, da je bilo u-bitih pri spopadih 37 sudanskih vojaških osebnosti, med katerimi sta 2 generala, en polkovnik, en kapetan in trije poročniki, še včeraj so se nadaljevale preiskave in aretacije ljudi, ki so bili domnevno zapleteni v poskus državnega udara. Oblasti so zasegle večje količine orožja, posebno v bližni generalnega štaba o-boroženih sil. Kartumsko časopisje pa obtožuje posebno polkovnika Ge-dafija, češ da je prav on odigral pomembno vlogo pri kriminalni zaroti.
Iz Kaira pa sporočajo, da je e-giptovski dnevnik El Ahram izrazil domnevo, da je bila pri poskusu državnega udara v Sudanu zapletena tudi Sovjetska zveza.
illuni um m ■■m milil iiiiiimiimiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiitTaiil
«Sojuz 21»: raziskovanje bližnjega prostora Zemlje
BOLOGNA, 6. — Preiskovalni, sodnik Zincani je poslal pred sodišče petnajst oseb ob zaključku dolge preiskave o fašistični organizaciji «ordine nero». Zincani jih obtožuje pokola, zaradi treh atentatov, do katerih je prišlo spomladi 1974, poleg tega so obtoženi združevanja v prevratniške namene, nedovoljene posest; orožja in razstreliva in drugih manjših prekrškov. Poleg pet-
iišč med nasprotnima strankama v Libanonu, čeprav njegove prve pobude niso žele pomembnega uspeha. Prejšnjo nedeljo so se sestali v turističnem mestu Sofar, kar je navdalo tajnika R:.ada s precejšnjim optimizmom. Zgodilo pa se je, da se nedeljskega sestanka niso u-deležile libanonske levičarske skupine, in sicer zato. ker so protestirale proti oblegovanju taborišča Tal Zaatar. Včeraj je bil napovedan še en sestanek, toda do njega ni prišlo zaradi protesta libanonskih krščanskih skupin proti blokadi mesta Šekka.
Iz Bejruta se je medtem izvedelo, da se je vrhovni voditelj PLO Ja-ser Arafat sestal včeraj s sovjetskim veleposlanikom Soldatovom. Vse k?'-\ da se posredniške dejavnosti udeležujejo libijski ministrski m 1 sodnik Žalud ter osebni predstavnik tajnika Riada Hasan Sabri Al Kholi. Po vesteh iz liba-noskih krogov naj bi Žalud posredoval nove sirske predloge za ponovne stike na najvišji ravni med Sirijo in Palestinci. Po vesteh iz istih virov, naj bi obisk sirskega zunanjega ministra Abdela Halma Khaddama v Sovjetski zvezi spadal v okvir poskusov, da bi se poravnala nasprotstva med Sirijo in Palestinci.
Vsaj 260 mrtvili in preko 500 ranjenih je bilanca spopadov v zadnjih 24 urah v Libanonu. Boji divjajo posebno v okolici palestinskega taborišča pri Tal Zaataru v bližini Bejruta. Hudi so tudi boji na severu v okolici mesta šekke. Pri Tal Zaataru je konvoj mednarodnega RK skušal priti do taborišča, toda, tako kot včeraj, se mu naklep ni posrečil zaradi hudega topniškega ognja. Gotovo pa je, da krščanske enote, ki obkoljujejo taborišče, niso se zavzele osrednjih utrdb. Vesti iz fronte pri šekki pa niso preveč natančne. Palestinci trdijo, da so zavzeli štiri kraje, falangisti pa pravijo, da so odbili vse napade. Med drugim trdijo tudi, da so zavzeli Avion, kjer prebivajo ljudje grško pravoslavne vere, ki naj bi v glavnem podpirali levičarske skupine.
Iz Moskve je prišla vest, da je podpredsednik sirske vlade in zunanji minister Khaadam danes obiskal sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika. Pogovarjala sta se o vprašanjih rešitve splošne krize na Bližnjem vzhodu ter še posebej o libanonski krizi.
Sovjetska zveza je glede vprašanja Libanona zelo previdna ter skuša igrati svojo lastno posredniško vlogo. Takoj po sporočilu o sestanku med Khaadamom in Gromikom je prišlo drugo sporočilo, da je Al Khadumi, ki je član izvršnega odbora PLO. pohvalil sovjetsko zvezo zaradi njenega stališča do palestinskega vpra sanja.
V Sudanu ubitih 37 vojaških osebnosti
KAIRO, .. — Sudanski predsednik Nimeiri je izjavil, da je poskus strmoglavljenja njegovega režima, do katerega je prišlo prejšnji petek, propadel predvsem zato, ker je on istega dne prispel na kartumsko letališče eno uro prej kot je bilo sporočeno. V intervjuju ki ga je danes objavil egiptovski tisk, je
BOG NAS RESI KUGE, LAKOTE.... IN TAKIH ZDRAVNIKOV
Filippo Mirabile se je morala prejšnji teden zateči v bol-nišmico zaradi pljučnega edema, ki jo je močno zdelal. Zdravnik, ki jo je pregledal, je ugotovil tudi, da ima 77-letna Filippa nenavadno otekel želodec. Ker si tega pojava ni mogel razložiti, so žensko podvrgli rentgenskemu pregledu in ugotovili, da ima v želodcu kirurško pinceto, dolgo kakih dvajset centimetrov. In res, Mi-rabilejeva se je spomnila, da so jo pred osmimi leti operirali na želodcu in da je po vsej verjetnosti kirurg takrat enostavno pozabil pinceto v njenem želodcu. Sedaj jo bodo morali že enkrat operirati, seveda ne takoj, saj je njeno zdravstveno stanje trenutno prehudo za tak poseg.
Vsa zadeva pa se ne bo zaključila kar tako. Družina Mirabile je sklenila tožiti zdravniško ekipo, ki je pred osmimi leti izvedla operacijo in v ta namen se je obrnila na odvetnika, ki je že sprožil sodni postopek.
izgnali iz Švice, Clemente Graziani, ki je nekje v tujini. Salvatore Francia, vodja zloglasne prevratniške organizacije «ordine nuovo» in ki je prav tako pobegnil čez mejo, Claudio Mutti, Luigi Falica in Roberto Gallastroni. Skoraj vsi so prebili dalj časa v italijanskih zaporih.
Preiskovalni sodnik se je tudi pozanimal za tiste, ki so bili za organizacijo «ordine nero», ne da bi osebno bili vpleteni v njeno dejavnost. Med temi omenjajo milanskega odvetnika Adama Degli Occhija, vodjo tako imenovane «tihe večine».
Gverila v Kolumbiji
BOGOTA' (Kolumbija), 6. — Gverilci «Revolucionarnih kolumbijskih o-boroženih sil» (FARO) so včeraj zasedli za več ur neko kolumbijsko vas ter so ubili nekega policijskega inšpektorja.
Objavljamo sliki s protestnega zbora koroških Slovencev proti sklepu treh v parlamentu zastopanih avstrijskih strank, da izpeljejo ugotavljanje manjšine s tako imenovanim preštevanjem posebne vrste, (foto E. šelhaus)
MOSKVA, 6. — V Sovjetski zvezi so danes izstrelili vesoljsko kabino z dvema kozmonavtoma. Gre za «Sojuz 21». ki jo upravljata poveljnik Boris Voljnov in inženir Vitalij Žolobov.
Kaj nameravajo sovjetski vesoljski znanstveniki doseči s to pobudo, še ni znano, če se upošteva, da je
pri sovjetskih vesoljskih podvigih, bi lahko sklepali, da gre to pot za združitev «Sojuza 21» z vesoljsko postajo «Saljut 5», ki je b:la izstreljena letos v vesolje. Ta ladja pa bi lahko sprejela tudi dve vesoljski kabini tipa «Sojuz» ter se zato odpira vprašanje, če ne bodo morda
Voljnov že sodeloval pred več leti I izstrelili v SZ še eno vesoljsko ladjo.
najsterice je obtožil pokola, vendar za druge tri atentate, tudi Franca Albianija in Giovannija Capaccija.
Imena petnajstih obtoženih fašistov so naslednja: Adriano Petroni, Cesare Ferri, Fabrizio Zani, Alessandro DTntino, Alessandro Danie-letti, Umberto Vivirito, Francesco Bumbàca, Mario Di Giovanni, Bruno Luciano Benardelli, Giovanni Colombo, Augusto Cauchi, Massimo Batàni, Giovanni Rossi, Luca Donati in Roberto Pratesi. Gre za imena, ki so se večkrat pojavila v preiskavah o fašističnih atentatih zadnjih let. Vsi so v raznih italijanskih zaporih, razen Augusta Cau-chija, ki je po vsej verjetnosti zbežal v tujino.
Obtožujejo jih zaradi atentatov na agencijo Corriere della Sera v Milanu, proti znanstvenemu liceju «Vittorio Veneto», proti milanski iz-terjevalnici davkov, proti sedežu PSI v Leccu in Ljudskemu domu v Moianu pri Perugii, proti sedežu odborništva za ekologijo dežele Lombardija, proti anconski izterjevalnici davkov ter proti stanovanjskemu poslopju v Bologni.
Med osebami, ki jih je dr. Vito Zincani oprostil, so Elio Massagrande, ki so ga izgnali iz Grčije na zahtevo italijanskih oblasti, brata Euro in Marco Castori, ki so ju
iiiiiiiiiimiiiviiiii m im iimiimiiiiiiiiMimiiitiiiiiiiiiiiiiHinimitMiimiiiiimimiimiiiinmiiiiiiiiiuiiiMiiiii ,
PROPADLA ŠPEKULACIJA ZAGOVORNIKOV OBEH FAŠISTOV
Sodišče zavrnilo zahtevo po psihiatričnih izvidih za «morilca iz Circea»
Javni tožilec v celoti sprejel teze prizadete strani
H@ sejem
primorska razstavlja
koper, 10.-18. julija 76
ugoden sejemski nakup
OBIŠČITE NAS
10. julija se v Kopru spet odpirajo sejemski prostori. Sejem «Primorska razstavlja» se vam letos predstavlja že sedmič in vam tudi tokrat nudi široko izbiro proizvodov po izrednih sejemskih pogojih. V okviru sejma se vam na prireditvenem delu ponuja še lepa priložnost zabave in prijetnega počutja z vrhunskimi domačimi in tujimi pevci, ansambli in show skupinami zabavne glasbe ter uslugami priznanih gostincev.
Prepričajte se — ne boste razočarani!
se — ne
VEČERNI
ZABAVNI PROGRAM
vsak dan s pričetkom ob 20. uri
10.	julija 1976 — vstopnina 35 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76 Gostje: MIŠO KOVAČ
z ansamblom
REGICA
PLATANA
11.	julija 1976 — vstopnina 50 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76
Gostje: BIJELO DUGME PRIZMA
12.	julija 1976 — vstopnina 40 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76
Gostje: THE SHADES OF BLACK DUŠKO LOKIN KEMAL MONTENO DEMONI
13.	julija 1976 — vstopnina 40 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
VREPIH 76
Gostje: MAXI MUSIC SHOW (26 nastopajočih)
MINNIE MINOPRIO balet LES BLU BELLES TONY DALLARA BARVNA TELEVIZIJA
14.	julija 1976 — vstopnina 35 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76
Gostje: NEDA UKRADEN NIKOLA BOROTA IN KAMEN NA KAMEN DŽO MARAČIČ - MAKI Ansambel LAPOS Modna revija Trgovskega podjetja «NANOS» Koper
Pokrovitelj večera «NANOS» Koper
15.	julija 1976 — vstopnina 40 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPE. 76
Gostje: BARRY RYAN s show ansamblom ANELIDI
16.	julija 1976 — vstopnina 35 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76
Gostje: TEREZA KESOVIJA in ART ansambel VLADO SAMEC in ZENIT Modna revija Trgovskega podjetja «TEKSTINA» Ajdovščina Pokrovitelj večera «TEKSTINA» Ajdovščina
17. julija 1976 — vstopnina 40 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK PREPIH 76 Gostje: DUBROVAČKI TRUBADURI TOMAŽ DOMICELJ Ansambel Ottavia BRAJKA
V zabavno - satiričnem kabaretu PREPIH 76, avtorja Andreja JELAČINA, nastopajo igralci Slovenskega gledališča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. (Silvij Kobal, A-drijan Rustja in Berta Ukmarjeva) Za kakovostne gostinske usluge skrbijo podjetja in lokali DELAMARIS, DROGA, VESNA, HOTEL GALEB, HOTEL TRIGLAV, GO STILNA «ŠALARA»
Prodaja vstopnic pri blagajni A vsak dan od 11. do 23. ure. Vhod v prireditveni prostor pri blagajni A od 20. ure
Prodaja vstopnic pri blagaj i B vsak dan od 19. do 23. ure. Vhod v prireditveni prostor pri blagajni B od 13.30
PRIPRAVA IN REALIZACIJA VEČERNIH PRIREDITEV KONCERTNA POSLOVALNICA MBK IN «PR»
LATINA, 6. — Po dveh urah in pol posvetovanja so sodniki porotnega sodišča v Latini zavrnili zahtevo po psihiatričnih izvidih za fašista Angela Izza in Giannija Guida in tako v celoti sprejeli tezo zasebne stranke in javnega tožilca.
V eni prihodnjih zasedanj bodo sodniki poslušali izvedence, ki jih bodo delno imenovali zagovorniki obtožencev, delno pa sodišče samo in ki bodo pričali o duševnem stanju obeh obtožencev.
Preden so se umaknili v sodniško sobo, so sodniki le na kratko poslušali zastopnika javnega tožilca, ki je zahteval od sodnega zbora naj zavrne zahtevo, ki so jo v preteklih dneh predložili zagovorniki o-beh fašistov, ki ju dolžijo, da sta
zverinsko umorila Rosario Lopez in j va Jlelne	.. .	,
mučila Donatello Colasanti, ki se tek spre->eh v bolmsnico zarad) hu je samo zaradi izredne prisotnosti
Novi predsednik bo danes prisegel pred zakonodajno skupščino ter bo formalno prevzel predsedniško mesto v prihodnjih dneh, verjetno 14. julija. Takoj nato bo novi predsednik, potem ko se bo posvetoval z revolucionarnim svetom in strankami, ki imajo svoje predstavništvo v skupščini ter upoštevajoč rezultate zakonodajnih volitev, imenoval novega predsednika vlade, se pravi socialističnega prvaka Maria Soaresa. Ta bo moral potem sestaviti novo vlado v 10 dneh.
Hciiicmaim v bolnišnici
ESSEN, 6. — Bivšega predsednika zahodnonemške republike Gu- j stava Heinemanna so že prejšnji pe- !
duha rešila grozne smrti. Javni tožilec dr. Giampietro je govoril samo nekaj minut ter dejal, da noče ponavljati vseh argumentov, ki so jih proti zahtevi po psihiatričnih izvidih navedli zastopniki prizadete stranke in ki se jim v celoti pridružuje.
Odvetnik Angela Izza je izročil sodnikom krajši dokument, v katerem obnavlja vse argumente, na katerih je osnoval svojo zahtevo po psihiatričnih izvidih. Sodna dvorana je bila danes skoraj prazna. Odsotni so bili tudi zastopniki prizadete stranke, ki so obrazložili svoje stališče med zadnjimi zasedanji da ne govorimo o obeh obtožencih [zzu in Guidu, od katerih je bil prvi prisoten samo na prvem zasedanju, drugi pa se še sploh ni pokazal v sodni dvorani, ker je «preveč potrt», da bi lahko prenesel napor, ki bi ga terjala njegova prisotnost.
Ko bi sodišče sprejelo zahtevo zagovornikov obeh obtožencev, bi morali razpravo nujno za dalj časa odložiti, tako pa bodo že v petek, 9. julija poslušali izvajanja izvedencev, ki bodo pričali o duševnem stanju Izza in Guida, vsaj kot izhaja iz pregledov, ki so jih opravili po aretaciji.
dih motenj pri krvnem obtoku. Vest so sporočili svojci nemškega državnika, ki je bil predsednik ZRN od leta 1969 do 1974.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiminiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
mi
I DNEVNIK
s sui KomLji za z/mm krm
V komisije bodo vključili večje število domačinov
Namestitev socialne delavke za obe kraški konzulti
Prejšnji teden se je sestala na ] sklep občinske službe za družbene Proseku, prvič pr volilnem premoru, I storitve, da namesti eno socialna konzulta za zahodni Kras. Seja je j delavko pri obeh kraških konzultah.
liena obravna- • Ker na hn tn službo, ki nredvdeva
bila predvsem namenjena obravna- * Ker pa bo to službo, ki predvdeva
Festival «Unità» s pestrim sporedom
Tržaška avtonomna federacija KPI priredi tradicionalni praznik komunističnega tiska «Unità» in «Dela», ki bo v prostorih tržaškega velesejma od nedelje, 11. julija, ob 18. uri, do nedelje, 18. Spored bo zelo pester in vsestranski, saj bo prisotna politična, kulturna in rekreativna tematika.
Naj omenimo, da bo, med drugim, na sporedu večer jazza z Giorgiom Gaslinijem, nastop sovjetske folklor-skupine iz kolhoza Iskra, Stal-
Kasacijsko sodišče odbilo Sojjnov priziv
RIM, 6. — Priziv, ki ga je vložil Edgardo Sogno proti zaporniškemu povelju turinskega preiskovalnega sodnika Luciana Violanteja od 5.	■	,
maja, so danes sodniki prve kazen-ske sekcije kasacijskega sodišča pro-i glasili za nesprejemljivega. Prav j tako so sodniki odbili Sognovo zah-' tevo, da bj preiskavo o njegovem po-■ četju ne vodil sodnik Violante. So-! gno je menil, da bi ta sodnik ne | razsojal pravično glede njegovih 1 dejanj.
| Sogno je bil zapleten v sodnijsko | preiskavo v zvezi z domnevnim po-i skusom ugrabitve državnega pogla-! varja v avgustu leta 1974. V prej-I šnjih dneh so Sogna izpustili na začasno svobodo skupaj z njegovim sodelavcem Luigijem Cavalloni. Zadevni ukrep je 19. junija sprejel preiskovalni sodnik Filippo Fiore, kateremu je turinski sodnik poveril preiskavo o poskusu državnega udara.
Antonio Eancs proglašen za predsednika Portugalske
LIZBONA, 6. — Generala Antonia Ramaiha Eanesa so danes uradno proglasili za predsednika portugalske republike. Slovesnost proglasitve je bila na vrhovnem sodišču. General i Eanes je zmagal na volitvah 27. ju-! nija. ,	, .
vi o delovanju komisij, ki so bistvenega pomena za aktivnost konzult.
Predsednik konzulte Faggin je najprej izrekel dobrodošlico novim članom komisij, ki so bili povabljeni na sejo. že na prejšnjih sejah je bilo namreč sklenjeno, da v komisije, poleg svetovalcev, pride čim. večje število domačinov še posebej takih, ki so strokovnjaki na posameznih področjih. Ko je predsednik v uvodu omenil rezultat volitev, je poudaril, da slednji kaže predvsem na odločno voljo volivcev, da se začnejo stvari spreminjati, to pa za konzulto pomeni, da mora doseči večje sodelovanje vsega prebivalstva; v tej zvezi imajo razširjene komisije konzulte zelo pomembno je tudi nujno, da posamezne stranke poskrbijo za zamenjavo svetovalcev, ki so zaradi svoje odsotnosti izgubili mandat. To potrebo je predvsem podčrtal svetovalec Zacchigna.
Načelniki posameznih komisij so se obvezali, da bodo v najkrajšem času sklicali seje zato, da se. čim-prej sproži reševanje vseh problemov, ki so še odprti na področju konzulte. Med temi lahko omenimo nekatere: popravilo ceste, ki povezuje Križ z obalno cesto, prepoved odlaganja odpadkov na kraških gmajnah in določitev v ta namen posebej začrtane površine, od koder bi jih nato prevzemala občinska smetarska služba itd.
V nadaljnjem se je konzulta seznanila z vsebino pisma, ki ga je v zvezi z ureditvijo slovenske sekcije otroškega vrtca v Križu, poslal «Centro giuliano di iniziativa sociale» iz Križa. Ta organizacija predvsem poudarja skrb, da bi se ne prenehalo delovanje pošolskega pouka in da bi se zagotovila prevozna služba. Predsednik je dodal, da se bodo dela za ureditev verjetno kmalu začela.
Kot pomembno pridobitev za prebivalstvo Krasa je konzulta ocenila
no slovensko gledališče z recitalom , «Dvojna resnica», godalni kvartet pomoč starejšim in osamljenim o- ! Glasbene matice. Tržaški partizanski
sebam ter vsem tistim, katerim je družba dolžna pomagati, opravljala samo ena socialna delavka bo slednja na razpolago zainteresiranim samo določene dneve v tednu na sedežih konzult, to se pravi izmenično na Opčinah, Proseku in v Križu.
V Uradnem vestniku štev. 155 z dne 14. junija je objavljeno besedilo natečaja za sprejem 50 rezervnih podporočnikov finančnih straž.
pevski zbor, koncert violinista Čr-tomira šiškoviča ob spremljavi na klavirju Mojce šiškovič - Panizon, poleg tega pa še okrogle mize, javne debate, nastop folklornih skupin in amaterskih odrov. Poleg tega bo v petek, 16. julija, ob 21. uri, večer slovenske folklore z udeležbo pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Sale-ža», pevskega zbora «Valentin Vodnik» iz Doline in tržaške folklorne skupine «Stu ledi».
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
VČERAJ POPOLDNE V BLIŽINI NARA VNECA PREDORA
Oče in sin težko ranjena v trčenju na obalni cesti
Mlada Tržačanka zadobila težke telesne poškodbe v prometni nesreči pri Bazovici
Včeraj sta se na Tržaškem pripetili dve prometni nesreči, pri katerih so bile težko ranjene tri osebe. Najhujša je bila nesreča, ki se je pripetila okoli 13.30 na obalni cesti v bližini naravnega predora pod Nabrežino. Iz Sesljana proti Trstu je z avtom fiat 128 videmske registracije vozil 41-letnj obrtnik Galliano Zani iz Fojde, na prednjem sedežu pa je sedel njegov 10-letni sin Roberto. Iz še nepojasnjenih razlogov je na odseku ravne ceste kakih 100 metrov pred predorom Žani nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom. Avto je zaneslo v ograjo ob desni strani ceste, tu se je odbil in silovito trčil v skalno steno na nasprotni strani ceste. Na srečo ni privozil noben avto iz nasprotne smeri, ker bi bile sicer posledice nesreče mnogo hujše. Zanijeva so
z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v Trst: očeta so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kjer se bo moral zaradi zloma leve stegnenice zdraviti 90 dni, malega Roberta pa so sprejeli na oddelek za oživljanje otroške bolnišnice s pridržano prognozo zaradi večkratnega zloma leve noge in notranjih poškodb.
Podobna nesreča se je pripetila malo po osmi uri na cesti, ki iz Bazovice vodi proti mejnemu prehodu pri Lipici. 31-letna Liliana Fac-chin por. Bartole z Lonjerske ceste 30/1 je z avtom fiat 126 trčila v drog prometnega znaka ob desnem robu ceste. Zaradi številnih notranjih poškodb in močnega udarca v glavo se bo morala zdraviti 90 dni na kirurškem oddelku tržaške bolnišnice.