ti tVYHttTlTlUT«^ spomnite 0 se slovenskih beguncev s kakim darom! AMEH5KA a unntn a m ra ctirott tjnopto ? AMERICAN IN SPIRIT—FOREIG A/ IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft CCZ2ZZZZZZXZXZZZZX3 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 243 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 12, 1946 LETO XLVI11—VOL. XLVI1J DR0BNE v!?TIJ?il0VENUtZdaj bodo vzeli v rok* nemško pjogjodbo MANIFESTACIJA, NE VOLITVE. Pisal sem vam že, da so imeli v Sloveniji 27. oktobra spet takoimenovane svobodne, volitve. Seveda si ne smete tega predstavljati po svojih bur-žujskih in kapitalističnih ameriških pojmih. V Jugoslaviji ni kakih volivnih list in nikakih nasprotnih si kandidatov. Nihče se ne more zmotiti, da bi volil napačnega kandidata in noben glas ne more biti neveljaven. Vsi glasovi gredo v čast in slavo vladajočemu režimu, Iti ima vselej prav in kateremu je treba vedno prikimati, če hoče kdo ohraniti glavo na svojih ramenih. Volitve so le bolj ma- nifestacija ali, če hočete, narodni praznik. Izgleda, da mno-;n , . .. gokje tudi nekaka narodna za-; YrOdUKClja preitlOga je bava. Naj pripomnim, da ™ sj^ čisto normalna izbirali pri teh volitvah poslance, ki bodo napravili ustavo za Washington. — Zdaj so se vr-republiko Slovenijo. Morda I mU že skoro Jsi. Premogarji na- šem se nerodno izrazil, ko sem rekel, da bodo "izbrali" poslance. Ti so namreč že naprej izbrani. Narod jih samo potrdi. In mora potrditi, ker jih ne sme zavreči. Tudi je nerodno povedano, da bodo delali ustavo republike Sloveniji. Tam se namreč že poldrugo leto vlada potej ustavi, namreč po komunistični. Toda pripovedovati _(Dalje na 5. strani) Junaško je pomagal pri reševanju, potem je pa kradel Atlanta, Ga. — Gasilec Joe Robinson, star 36 let, se je junaško obnašal pri reševanju ljudi k hotela Winecoff, kjer je v noči 7. dec. izgubilo v požaru 121 oseb življenje. Ko je pa potem iskal po sobah za nadaljnimi žrtvami, si je iz namiznih predalov prisvojil za več tisočev raznih draguljev. Drugi ognjegasci so ga zatožiH in zdaj čaka na obravnavo. Mestne oblasti trdijo, da bo gasilec eksemplarično kaznovan za to svoje umazano dejanje. Z demanti posejano žensko zapest-»o uro je bil že podaril neki svoji prijateljici, drugo zlatnino so Pa še vso dobili pri njem. --o-— Unije v avtni, jeklarski in električni industriji bodo zahtevale zvišanje Washington — Zgornje unije, ki spadajo k CIO, delajo načrte za zvišanje mezde svojim 6,000,-000 članom. Kot se sliši, bodo Unije vprašale za 25 centov po-viška na uro v mezdi. Zdaj, ko je John Lewis pri AFL izgubil s svojo stavko, hočejo voditelji CIO izrabiti priliko in nekaj doseči za svoje članstvo. Voditelji CIO bodo zahtevali za svoje članstvo poleg pribolj-^ka k mezdi tudi garancijo za 'etni zaslužek vsakemu delavcu. Iz raznih naselbin Belle Vernon, Pa. — Tom Podbevšek je prejel vest iz starega kraja, da je njegov brat J^nez, star 63 let, doma iz vasi Gorenje, fara Št. Ožbolt, tako nesrečno padel s kostanja, da se je ubil. Zapušča ženo, šest otrok in tri sestre, v Ameriki pa štiri brate. Bil je vesele narave in izvrsten pevec. Detroit, Mich. — Tukaj je umrl Frank Pozničar, doma iz Bočne pri Gornjem gradu, Štajersko, v Ameriki približno 40 let. Umrl je po štirimesečni ■bolezni in bil pokopan 27. nov. Tukaj zapušča ženo poročeno hčer in dva sinova, v Clevelan-du pa brata. Elyria, O. — V cerkvi sv. Neže sta se poročila Mis Eleanor Kavalecz in Andrew Udovich. ženin je sin Mrs. Mary Udovich iz Loraina. Mladi par bo stanoval na 122 Bath St. Elyria. Lorain, O. zaj na delo. Industrija, ki je za obrat odvisna od premoga in ki jc zadnji teden odslovila do 500,-000 delavcev, se naglo bliža normalnemu obratu. Carnegie-Uli-nois Steel je v okolici Pittsburgh^ in Youngstowna poklicala nazaj na delo 4,000 delavcev. Avtna industrija v Detroi-tu, ki je poslala domov skoro 200,000 delavcev, zopet obratuje normalno. H. C. Frick Coke Co. in U. S. Coal & Coke Co. sta izjavila, da ne bosta zahtevali kazni od svojih 17,000 premogarjev za čas odsotnosti od dela; kazen je bila naložena po $1 na dan za vsakega premogarja. Druge premogovne družbe bodo storile isto. -o- Komisija je dovolila zvišanje tovornih cen na železnicah Washington. — Meddržavna trgovska komisija je dovolila zvišanje cen na železnicah za prevoz tovornega blaga in sicer za nekaj več kot 17 odstotkov. To zvišanje bo prineslo ameriškim železnicam na leto več kot en bilijon dolarjev. « Komisija je tudi potrdila, da ostanejo 10 odstotkov višje j cene za osebni promet na že-i leznica'h za stalno v veljavi, j Na 10. feb. 1942 je dovolila V cerkvi sv Pe-|to zvišanje samo začasno, to je tra sta se poročila Miss Irma Campana in John Lesnak. ženin je am Mrs. John Uršič iz 1706 E. 32. Street. ' do konca vojne. Važnejši odseki bodo šli republikancem Washington. — V prihodnjem senatu bo 51 republikancev in 45 demokratov. Ker bo torej večina republikanska, bodo ,dobili v roke vse važnejše odseke, katere JUGOSLAVIJA BO IMELA KNJIŽNICE PO SVETU Belgrad. — Vlada bo odprla razne jugoslovanske knjižnice v več mestih. S tem se bodo ljudje seznanili z jugoslovansko li teraturo. Prva taka javna knjižnica bo odprta v Pragi. Delajo se priprave tudi za knjižnico v Parizu, Sofiji na Bolgarskem, 'V Tirani, Albanija, in v New Yorku. Toda čitalnica v Belgrad u, ki jo je vodil ameriški informacijski urad, ostane pa še naprej zaprta. Zapreti jo je ukazala jugoslovanska vlada, da se ne bi, menda, Jugoslovani seznanili preveč z ameriškimi kulturnimi deli. -o-- Delavec je ponudil eno svojih očes slepemu dečku Massillon, O. — David Unkle-sby, star 27 let, bivši vojak 2. svetovne vojne in zdaj zaposlen v Massillon Aluminum Co. je ponudil eno svojih zdravih očes 8 let staremu slepemu dečku iz Bellevue. Slišal je, da ljudje zbirajo denar, da bi dečku kupili dresiranega psa za vodnika, in misli, da bi bilo morda bolje, če bi dečku vstavili ci J poslal nekega Arnolda Hanso- govorila o orožju rja v ječo> dokler ne bo plačal London. - Nek levičarski po- $1 in aod stroške Raznašalcu slanec je zahteval pojasnila, ka- ča isa . bi, (lo]žan ?2 in jih ko daleč so v teku dogovori med ni hotel pla5ati in dečko je §el Anglijo, Kanado in Zed. država- 1;a sodnijo. v državi Indiani mi glede rabe enake mere orožja zakon mti raznašaice časopisov m ce je to naperjeno proti Rusi- ce bi jim naročniki ne hoteli j.. Premier Attlee je potrdil, da lačati naročene liste. so dogovori res v teku in izjavil, ■ Cena avtom bo dosti višja, če bo tudi mezda višja Detroit. — C.'E. Wilson, predsednik General Motors korpora-cije, je izjavil, da se bo dvignila cena novim avtom za 25%, ako bodo dobili delavci zahtevali po-višek v mezdi, 25 centov na uro. Wilson je izjavil, da cena avtom ne bo višja leta 15)47 od sedanje, ako ne bodo zahtevali de lavci poviška v mezdi. nih okostnjakov za vrati.'' o-1- Iz Amerike bo šlo dosti koruze drugo leto Washington--Vlada bo naj- brže dovolila za prihodnje leto večji izvoz koruze iz Amerike. V tem četrtletju jo je bilo poslane nad 10 milijonov bušljev, za prvo četrtletje 1947 jo bodo posla li pa samo v Indijo 25 milijonov bušljev, da bo nadomestilo za riž. New York. — Ruski minister Molotov se je končno vdaJ in pristal na to, da se snide posebna komisija na 14. jan. v Londonu in zasliši mnenje malih narodov glede mirovnih pogojev za Nemčijo in Avstrijo. Dalje so se ministri sporazu- meli na tem, da bodo na svojem sestanku v Moskvi, ki je določen za meseca marca, obravnavali pogodbo, po kateri naj bi ostala Nemčija^40 let brez orožja. Ministri so sklenili, da imenujejo posebno komisijo, ki bo proučevala pogoje za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo. Sklenili so, da se zasliši vsako malo državo, ki bi hotela povedati svoje mnenje glede mirovnih pogojev z Avstrijo in Nemčijo. Ministri so včeraj sklenili, da končajo svoje zasedanje danes, če se ne pojavi ta čas kaj nepričakovanega. Dogovorili so se tudi, da bodo v Moskvi obravnavali predlog tajnika Byrnesa, da določijo število armade za okupacijo v Evropi za vsako deželo. To pa ni bilo dano na uradni program, ltroci. .Iznašel je strahotne nuke, plenil jim premoženje. Zato pa je na begu pred Goti -ašel v močvirje, ki ga je zadušilo. Njegovo truplo so požrle zveri. Valerijan (253-260) je hotel, la bi zlasti odpadli od kršan-itva duhovniki in uradniki. V posebnem razglasu je velel po-noriti vse škofe in duhovne, igodilp pa se je, da so ga po-fan.ski zarotniki vjeli ter ga živega odrli. Najhujši preganjalec je bil Dioklecijan (284-305).« Samo v •nem mesecu je v njegovem cesarstvu padlo 17,000 krščan- skih mučencev. Še hujši je bil njegov socesar Galerij. Dioklecijan je zblaznel in umrl od lakote, Galerij pa je segnil ob živem telesu. Maksencij je utonil v Tiberi, Liciniju so odsekali glavo, Maksimin Daj a se je zastrupil. yNa j nevarnejši rimski cesar, ki je preganjal kristjane, pa je bil Julijan Odpadnik (361-363). Ta je bil krščen, a je odpadel in hotel zopet uvesti poganstvo. Delal pa je s čisto modernimi sredstvi. Med; kristjani je podpiral krivoverce, zato pa je pravoverne kristjane hotel zdrobiti z gospodarskimi u-krepi. Posegal je v šolstvo in vz'gojo ter je nastavljal le poganske učitelje. Krščanstvo je hotel javnosti priskutiti. Nastopal pa je javno z geslom, češ, da tega ne dela iz sovraštva do krščanstva, ampak iz skrbi za blaginjo države. Kakor danes v JUGOSLAVIJI! In konec? Zaradi izdajstva njegovih poganskih "tovarišev" je bil v boju smrtno ranjen. U-mirajoč jezaklical: "Galilejec, zmagal si!" Da, Galilejec zmaguje in bo zmagoval! To nam priča kri betlehemskih otročičev in milijoni mučencev. Njegovo zmago pa nam dokazuje konec judovskega Heroda, vseh Herodov, do današnjega dne! Resnicoljub. 23. decembra od šeste ure naprej va v SND na 80. cesti in potem ne j več za letos. Nikar mi ne nosite' asesment na dom, ker to nazna-, „ . , _ , . . ._ ... . , .. , , , , ,„ nilo je podano o pravem času, da1 f™ Povečujete delo tajniku, h in se basali s sladoledom, da vo s korcem pamet, je bilo kaj ............'j živahno. Mladeži je kar mr- \ Ce j golelo po dvorišču, ker so ime- veriamete ^ ravno "odmor" in vizite. Tudi mi smo videli, da nismo prvi, ki bomo s svojim obiskom počastili naše mlade učenjake iz Clevelanda. Tam je že bila Mrs. Jakšič in pa Grdinovi, ki so pa svoje mladifce izpeljali v bližnje pribežališče za mladino, to je prostor, kjer prodajajo sladoled. Smo se pa tje peljali, da jih tudi mi pozdra-Za veliko mizo so sede- časa napraviti računov, sedaj vam pa čeki ležijo doma. S tem, da ne izmenjate čekov, jvimo. ki bi že skoro rad zaključil ra-jso žličke kar žvižgale. Mamice čune, a je to nemogoče, ker tie j in strički in ujčki ao jih pa gle' niste izmenjali čekov. ' dali in kar srce se jim je topi- Ni pa samo to, da ima taj- j lo, skoro še bolj kot se je topil nik še vedno delo s tem, am- ajskrim v posodah. pak pri tem tudi samim sebi škodujete, ker prav lahko se vam zgodi, da boste ček kam Klub "Ljubljana" Euclid, O. — Narava je pač čudovita, če se človek poglobi vanjo. Koko človek hrepeni, da bi že skoro bila zelena pomlad; starček zapusti zaduhlo stanova-ne in stopi na plan opirajoč se na težke palico in se ozira okrog in končno pa vzdigne oči kvigku in pozdravi Stvarnika, da se ga je usmilil in mu dal še enkrat priliko, da se navžije čistega spomladanskega zraka. Gospodar stopa krog hiše in pregleduje, kje je treba kakega popravila. -Gospodinja si snuje načrte, kako si bo uredila vrt in obenem pa odgovarja na vsa številna vprašanja svojih malčkov, ki se sučejo krog nje. Končno prispe še robin in nam uradno naznani pomlad. Društva in posamezne ustanove se pripravljajo, da čim prej prirede svoj piknik v prosti naravi pod košatim drevjem. vredno pa smo se dobro zavedli, so nas trije letni časi že zapustili. Nastopil je četrti, ki nam da največ misliti. Vsako društvo in posamezne ustanove si prizadevajo,g da si postavijo čim močnejši temelj. To se pravi, da si na decemberskih sejah izvolijo uradnike, ki jim bodo zvesto služili in delaH za napredek svojega društva. Tudi klub Ljubljana si je zaznamoval svoj dan. Navadno naš klub zboruje vsak zadnji torek v mesecu. Za ta mesec pa smo bili primorani si izbrati drug dan radi praznikov. Tako se bo vršila seja kluba Ljubljana 17. decembra ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih, člane in članice prosim, da vzamete blagovoljno to naznanilo v poštev in se udeležite seje v polnem številu. Ravno tako apeliram tudi na nove člane in članice, da pristopite v našo družbo. Ne bo vma žal. Na svidenje! Geo. Nagode, predsednik. .—__—o-- — Država Iovva ima namanj-Ži odstotek nepismenih izmed vseh držav naše Unije, ker znaša komaj 0.8 odstotka. boste lahko vsi vedeli. Doma imam dovolj drugega dela, posebno na "Božični dan" ne bom sprejel nobenega asesmenta. Vsaj ta dan mi dajte prost. Veliko članov se je v zadpjem času preselilo in zato vas prosim, da mi vsi, ki ste se preselili, pošljete tudi svoje nove naslove. Kajti vsak član, ki nima pri tajniku pravilnega naslova, nosi sam posledice; tako govore naša pravila. H koncu želim vsem članom našega društva, kakor tudi vsem naročnikom Ameriške Domovine vesele božične praznike in srečno novo leto 1947. Pozdrav, John J. Kaplan, tajnik. -o- Vabilo na glavno sejo Cleveland (Newburgh), O. — Skupna društva fare sv. Lovrenca so se zavzela, da postavijo spominsko ploščo padlim vojakom in priredijo slavnostni banket vrnivšim se bivšim vojakom in njih prijateljem. Vse to se je zgodilo. Plošča je vzidana na pročelju cerkve sv. Lovrenca. Vse je plačano in je še ostalo $843.00. Sklep zadnje seje je bil, da se ostalo vsoto razdeli med ranjene in poškodovane vojake. Zato se sedaj sklicuje sejo vseh zastopnikov in zastopnic ; skupnih društev in vseh, kateri ; ste sodelovali pri skladu za naše vojake in sicer za v nedeljo popoldne ob treh v navadnih yro-i štorih. Prošeni so tudi vsi vojaki, ki so bili v vojni ranjeni ali drugate poškodovani, da so gotovo navzoči. V slučaju, da fantje sami ne morejo priti, naj pridejo njih starši. Kolikor je ,meni znano, je do sedaj priglašenih deset ponesrečenih vojakov. Ako je še kateri, ki je bil poškodovan v zadnji vojni, naj se zglasi še ta teden, ali pa naj gotovo pride na sejo v nedeljo popoldne. » S tem se bo vojaški sklad zaiti j učil in ostanek kar ga še bo, se bo pa izročilo domačeipu "Postu." Zato pa vsi, ki ste pomagali pri skladu za vojake, pa ste zastopnik ali ne, vi ste pomagali, -;n mim< (la bi vsi naročniki> kar zbirati denar in da se je vse lepo j jjh je bil0 prej pri Amerikan »končalo, pridite in odločite. Jaz skem Si0Vencu naročili ta list. za se izjavljam, da odklanjam vsako kritiko, da ni prav razde- j ljeno ali kaj podobnega in se i i bom držal sklepa večine. Tudi; Seveda, fantje so vstali in nam po vojaško salutirali. Vsi imajo namreč lepe sive unifor- zamešali ali izgubili in potem mg in čake, kot so jih imeli lov-boste 'imeli tudi nekaj sitnosti,1 skj bataljoni v starem kraju, predno boste dobil drugega. | jaz> ki sem nekoč švical " Čemu vse to? Obenem tudi o-j maršajncu, sem jim odzdravil pozarjam vse tiste, ki še niste po vojaško, druga naša eks-prišli po čeke, da to čimprej ^ pedicija pa, ki se na take stva-storite, ker po pošti ne bom nikomur pošiljal, saj vam je vsem znan sklep naše zadnje skupne seje, ko ste sami odobrili sklep, da se mora vsak sam zglasiti za ček. Torej prosim vas upoštevajte ta opomin in zmenjajte čeke gotovo še ta mesec, da bo enkrat stvar zaključena vsaj do tedaj, da se tudi naše zamrznjeno kaj odtaja in bomo potem zopet delili, če bo kaj. Ob novem letu bom jaz knjige o tem zaključil in se rte boni s tem ukvarjal tako dolgo, dokler ne dobimo še kaj od North American Mtg. Co. in vsi tis i, ki se vam ne zdi sedaj potruditi se, boste počakali, ker po novem letu se ne bom z vsa-! kim posebej ukvarjal. Enkrat mora biti tega konec. In čawi1 ste imeli tudi vsi dovolj. Pozdravljeni. Frank A. Turek, tajnik. Glas naročnikov Ahraek, Mich--Priloženo pošiljam naročnino za celo leto naprej za Ameriško Domovino, ker ■se mi list jako dopade in posebno še zato, ker je katoliški in obrnem varuh naše dragocene sve-t'nje svete vere. Bog ga živi in blagoslovi, da bi 4mel mnogo dobrih naročnikov. Pozdrav vsem naročnikom Ameriške Domovine. % Mrs. John Sopcich. * • Ashland, Wis. — Priloženo pošiljam sedem dolarjev za celoletno naročnino Ameriške Domo- , vi ne zastopi, se je samo zroko-vala z njimi. Videl sem, da sem jim jaz bolj imponiral, ker sem jim po vojaško odzdravil. Seveda, mi, ki smo "dinaii," to že znamo; kaj bodo škarte, neki. Fantički so bili rdečih in o-kroglih lic, znamenje, da rastejo na prežgani župi. Tudi prav zadovoljni so bili videti in so bili obiska svojih dragih samo v toliko veseli, ker so dobili nekaj sladoleda več, kot bi ga dobili z redno menažo-Sem bil pa že jaz čisto drugačen v njih letih. Ko nie je Pr'* šel kdo domačih obiskat v Lju* bljano, sem same ginjenosti tulil in za božjo voljo prosil, naJ me vzamejo domov. Goreč® sem obljuboval, da bom velik0 bolj priden in da mi krave bodo niti enkrat ušle v škodo. Samo iz te neumne šole naj me vzamejo, ki nisva drug za drU' gega ustvarjena in dlje sva vsaksebi* bolj bova zadovoljna. Danes je pa mladež vsa drugačna, ali so pa ameriške š°'e drugačne, nekaj bo. Mladi'1-1 menda že koj v ranih letih v®' da je šola potrebna zadevi Pa kot sem že rekel, ta šola tam v Grand Rapids ve, ^ mladina potrebuje, da se rad" uči, pa da dobi ob svojem ča^ tudi razvedrilo. Zdrava dus" v zdravem telesu, je geslo šole. Peljali smo se nazaj do P0' slopja, da si ga kolikor mog0' če ogledamo. Povsod vzor'1'1 Jaz sem že stara naročnica xVmerikanskega Slovenca, zato sem se bila pa kar prestrašila, . . . ,. . , i Ho nam je sporočil, da ne bo več mi ni znano po vsej tari, posebno • • u • i £ + i ■ i . ,. ,, ,/. ,. , • , v -i izhajal. Zato sem pa sedaj ko-boli oddal leni ah ste nriclaaeni i ... . . 1 ' vine, ker se mi list res dopade,čistoča- vse tak» Prijetno in ' kusno urejeno. Jedilnica 1 gleda kot jedilni salon v n^1' lepšem hotelu. Postavljene s" mize in pri vsaki mizi je P1'" stor za 8 "generalov." Pri maj čakala, da ste mi poslali Ameriško Domovino ki sem jo jako vesela. Saj rada čitam, če prav sem stara še 77 let. Kadar bom mogla se bom še kaj oglasi- bolj oddaljeni a'i ste priglašeni ali ne, zato pa se priglasite sedaj je pred sejo, kajti po seji bo prepozno. Ker se je ves čaš zbiranja lepe in složno delovalo, zato priča- ( la in če mi bo mogoče tudi za be-kv-jem, da bo tudi zaključek po- gunce kaj poslala. Vaša zvesta voljen in naši ponesrečeni voja-1 naročnica ki obdarovani za božične prazni-' Mrs. Antonia Ortach. ke z malim darom v znajc hva-| -0- ležnosti za tako sijajno zmago, j Piknik in plemiČ Pozdravljeni in na svidenje v nedeljo popoldne ob treh v SND John Moore (od 1779 do 1852) na 80. cesti. i je bil znan angleški pesnik. Nje- J. Resnik.' Kov oče je bil preprost branje- _0__j vec, česar se pa slavni pesnik ni J nikoli sramoval. V večji družbi ga je neki prevzetni plemič vpra- Izmenjajte čeke! šal ali je bil njegov oče res branjevec. Ko je Moore pritrdil, je plemič pripomnil: "Tako, tako, zakaj pa tudi vi niste branje- Cleveland, 0". — Bivšim vojakom in članicam razpušče-nega Samostojnega podpornega društva Srca Jezusovega v vccv" opomin! — Že je poteklo dva j Pesnik nato. "Oprostite, ali je meseca, odkar ste člani in čla- bij vaš 0če plemenit človek?" — nice prejeli čeke ob razpustit- Piemi^: «To se razume, da je vi društva, pa jih do danes še jjii." __ pesnik: "Tako, tako, za-veliko število ni izmenjanih. kaj pH tudi vi niste?". Res ne vem, kaj čakate? Prej ____0__ se je vsakemu tako silno mudi- — y želodcu nekega kita so lo, da bi odbor skoro ne imel našli nad 2,000 funtov slanikov. ki mizi je en šarž, ki je z« to odbran, vsak po nekaj časa-mora gledati, da se fantje y po obnašajo, da jedo z mani1'0 in pa, kar je glavno, da P° spravijo s krožnikov vse, ^ ■ jim prinesejb. č*e bi ne bl tako daleč, bi našega Jintt vsak dan peljal tje na večeri0^ Bi se, fantiček, kmalu od*"' dil tiste pesmi: tega jaz 11 bom, tega jaz ne bom. Ko smo si vse ogledali, sll!_ se zgledno poslovili od i1"1"! kih Clevelandčanov, in se 0 , pravili naprej. Toliko, da^ niso morali močiti, ko mi ^ Mr. Grdina omenil: "Boste P vi nekaj časa vozili, če se vi! _ zdi." Rad bi bil rekel, naj Pj novi, da nisem prav slišal- P sem se bal, da bi se potem ^ drugi vmes vštulil. Mr. še ni prav postavil pike k ^ . jemu stavku, ko sem že se ^ Buicku za vratom, enčeš, »"l ' zdaj jo bova pa midva fm'" če kaj vem. če boš pride'1 bom kupil pijače, sebi pa čerjo. Zdaj sva midva darja in kolikor vem lačn-1 jj žejna ne bova vozila te ti11' po svetu. V«' 0' l(i Ljudske povesti FRANC JAKLIČ Žen- "Ti pa nimaš nič govoriti", 3o vseka Lovrečka. "Več kot ti!" * Rohnečka pogleda moža. "Alo . . . Hahaha! nam gospodari!" zavpijejo Kozjerepci . a "Še-le sedaj vsete, da nosi °na hlače?" se posmehujejo ženske ob peči. "Me smo to ze davno vedele. Zato je . tako!" "Kaj pa ni prav?" se zato-ffoti Rohnečka, in kri ji udari v glavo. "Ali jo vidite? . . Ali sedaj veste?.. . Ta gospodari kmetom", se zakrohtajo Kozjerepci. 1 Na te besede je vse vstalo in se vpijoč gnetlo na sredo hiše . Morda bi se bili udarili. — Takrat smukne stara Rohnečka iz zapečka na klop in se zravna Pa zavpije: "Tone! . . Ugasni luč, do-Volj dolgo je zastonj gorela . . Tak vrišč je, da še zbrano mo-liti ne morem . . Kar domov Pojdite!" Sin se stegne in ugasne luč, kar je zamašilo vsem usta, da ®o se gnetli k vratom, kjer so se pomešali kočarji in gruntar-ji in šli složno iz hiše. Kepec je pravil svoji četi: 'Ali jim nisem povedal? . . . To smo jih! . . Pravica je le naša." "To so' jih slišali!" Grunfcarji so se pogovarjali: "To smo jim dali! ... Ti nam tte bodo gospodarili! Nobeden ne premore druzega, kakor dolg jezik, pa se le košati j o." . 1 . "O, to jih še bomo, da bodo videli, kaj je pravica!" Razmere v Hotedršici pod partizani (Dopis iz begunskega taborišča) "Ali nisem "delal? . .Kdo vas i ima dve vojni svetinji, kakor; , V brošuri, ki nosi menda na-' slov: ' Fašistično domobranski .j ct /j . i "Kaj ti pa koristijo?____i ter°r "ad Slovenci" in jo je po- Glej jih, pa boš videl, če jih ! stisnil list ' Edmost," katerega številka mi je prišla pred oči, berem med drugimi gorostasno-stmi tudi sledečo obdolžitev: — "župnik Frkulj iz Hotedršice je sam priznal, da je podpisal odlok za internacijo 34 vasi." No, Ho- boš sit!" "Ali se nisem boril za domovino in za papeža?" "E, veš kaj . . Tako bi bili tudi brez tebe opravili. Laško smo itak izgubili, in papež . Tiste štejemo za vas še hotenjske Ži- tu d i nima več Rima . svetinje &6 tako, tako! .'.Men- j berše Zato trditeVt da je pod-da jih niso imeli dati drugam,; pigal župnJk neki odlok 2a ;M "a tebi dali . . . vasi že v naprej nosi pečat po- misliš ti, Rohne, da jaz polne ixrnišljotine, kakoršnih je ič storil!" ga zavrne j lla kupe v g.ori omenjeni brošu- ckupatorja, so komunisti zagnali proti njemu krik češ: — "Veljavo ima pri oblasteh, torej je izdajalec." Tako so izrabili vsako priliko, da so udarili po župniku in mu skušali vzeti ugled pri ljudeh. Ce u-bijejo njegov ugled, potem so mislili, da bodo lahko delali z ljudmi, kar bodo hoteli. Naj je storil duhovnik, kar je hotel za ljudi, v vsakem slučaju so mu očitali, da je izdajalec, če ni kdo naravnost držal z njimi. Razume se, da župnik Fer- , , v. . „ kulj ni bil za OF. Preveč je tedrsica ima eno vas, razen če , . ... Tr ■ u-i , ' . poznal te tiče. Ko je bila ne- so jih pa tebi dali "Tako nisem nic Barbič užaljen, in solze mu za ri. kaj časa Iiotedršica pod oblastjo partizanov, so ti prišli zasliševat župnika. Takrat jim je ta naravnost povedal, da ni za takšno OF, kot je takrat m . ,. j. , . . i nastopala, da ni za tako njeno Poda za ljudi, ki ne poznajo , , . , T-, ..... ' 1 delo in ne bo. Povedal lm je, oci- j naših krajev in razmer, taka ko-T' . , , ... , , Stari invalid je bil kakor munistična 1- -t-i_______I da 111 za tako »Jlhov° delo, pa laž le nekaj pomeni.! strt, ko je slišal tak očiten Naj torej dam nekaj pojasnil za ! dvom o svoji vojni časti, ko je tiste, ki hočejo verjeti resnici in začutil žgoči zasmeh tistim ki jim ni komunizem in njegova svetinjam, ki so bile vse nje- propaganda vse na tem svetu, gave premoženje, ves njegov župnik Ferkulj je prišel v Ho-POnos. tedršico za župnika dobro leto "Tiste svinje so tako, tako" pred vojno. Kot delaven in raz . . Te besede so mu zvenele po ušesih in ga rezale v srce in pekle v duši. Srce mu je hotelo razkleniti prsi. Ko je prenašal trpljenje, ko ga je trla beda, so bile njegove oči suhe, gledan duhovnik je kmalu po u-stanovitvi takoimenovane Osvo- če ga tudi za to imenujejo "izdajalca." Takrat so za nekaj časa Ilotedršico izpremenili v "osvobojeno ozemlje," kot so govorili. To osvobojenje je bilo kratko in zato takrat tudi župniku niso imeli več časa kaj storiti. "Osvobojenje" je pa obstojalo v tem, da je imel bodilne fronte spoznal, da se za|vsak pravico jematL No' drugi njo skriva komunistična stranka s svojimi posebnimi nameni, ki so bili vse kaj drugega kot o- II. "Od hiše do hiše, praviš'?" Povzame Barbič, ko mp Rohne Naznani, kaj so ukrenili možje. "Pa prositi ponižno in pomivati sklede! To se pravi: :Berači, ako hočeš živeti!" "I, kajpak, ako hočeš delati." "Nočem? . . Mar po pravici reci — ne moreni, ker sem opešal." "Pa bi bil takrat, ko si bil ^lad in krepak! In varčeval bi bi] i» AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. &0 YOU GET ENOUGH VITAMINS? ^ou can't feel end took your best "nless you do. If you are in ^oubt, we invite you to make the following te»t at our risk. Oet a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin *-opsules. Take one capsule every dQy for sixty days. If you are Jot satisfied your druggist will re-"Und your money. Be sure to 8«t One-A-Day (brand) Multiple ^amin Capsules, the kind that "a* this trademark a sedaj . . Otiral si jih je, da svoboditev naroda. Svaril je ljubi ne pokazal solz, da bi se Roh-!
  • c na uro Čas In pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. »tli Lepa prilika Naprodaj je krasna 6 sob' hiša za 1 družino, stoker ,G. I. cenjena $9,500. Napravite ponudbo. Nahaja se na 188. cesti. Za informacije pokličite IV 3230. _ (243) 3 sobe v najem V najem se odda stanovanje 3 sob, opremljeno, mlademu; zakonskemu paru. Zglasite na 1857 E. 63. St., blizu Eucli-da, zgorej. 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY ..................................................iiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiinm'j *s» &it*» M^&J^flSiflSSažsiSi&t ."Nf** JNte" Finega izdelka^ kot podloženi z ovčjo kožo, klobučevino, usnjeni in satenasti. Imamo jih z trdimi in mehkimi podplati za moške, ženske in otroke. Pozor! Ravnokar Smo prejeli novo zalogo čevljev za moške, ženske in otroke. Črne in rujave, pumps ali na. vezna. Imamo jih vseh sirokosti. Vsak odjemalec dobi pri nas lep stenski koledar S 6107 ST. CLAIR AVE. \ poleg Grdinove prodajalne za neveste G E S C O JE-FINO OBUVALO ZA VSAKOGAR! tero mu je napravil oster cestni kamen. Cene pa je zjutraj z veseljem poskočil iz postelje. Odvalil se mu je kamen od srca in smejal se je, da je tako lepo razvozi j al nadležno vez. "Draga je, a kaj se če? Prva je le prva!" Tako je govoril sam sebi in pristavil: "Pri moji veri, sedaj smo pa na konju!" Na jablani pri oknu pa je čepela črna vrana, tresoč so od braza in gladu, ter kričala: vra-ag! vra-ag! IX. Pismo bom pisala, ljubemu poslala. Da bo on zvedel, kako se m' godi. Narodna. Pismo, katero je .pisala Kraj-čeva Polona tisti večer, ko so klali,, se,je ohranilo in zato ga podajemo bralcem v tem poglavju, da bodo videli, kako ljubi in piše nepokvarjeno srce. Ljubi prijatelj! Sedaj sedem v kot za pra minut s svojim papirjem in črnilom, da je popišem s peresom. Zlato pero bi hotela imeti in je v ogenj pomakati, da bi mogla svojo žalost naznaniti. Predragi! Jaz Ti pišem iz srca. Sedaj pa zapišem par vrstic, da bi bilo Vse v resnic'. Tebi vošim tri sto sreč, tri sto blagrov in še vedno več: vedno zdravje in veselje. In ko pride bridka smrt, naj Ti bo svet' raj odprt; naj Te angel vanj pripelje. Naj Ti bo sreča Tvoja taka, kakoršno Ti želi prijateljica Tvoja. Mislila sem, s čim bi Te razveselila. A nimam drugega, kakor šopek lepih cvetlic. In ozrem se po snežni beli zemlji, pa nikoder jih ne najdem. A od njih se ne morem ločiti. Zakaj vem za druge cvetice, ki so menda še Tvoje veselje. Nabrati Ti hočem duhovnih cvetic, ki kažejo prelepe čednosti. Pred vsem Ti podam ljubo vijolico, rožo ponižnosti in sramežljivosti, ki Te naj ustraši vsakega nespodobnega vende-nja, kakor ustraši mene, Tvojo prijateljico . . Kratko po sltari navadi j,e bilo, kratko tudi danes je moje voščilo. Voščim jaz, dragi! poslušaj me le — iz srca prav dobro Ti vse. Podam še rožice tri: prva je pisana trava, da bi bila najina ljubezen čista in prava; druga je zeleni rožmarin, da bi ljubezen prihajala iz srca globočin; tretja je nagel redeči dišeči, ker si Ti meni najbolj povšeči. Sedaj se je listek presukal in čas preobrnil. A kaj takoj danes slišim? Glas, ki se okrog glasi, meni srce žalosti. Ko odhajaš od doma zmede se Ti cestica in v Cestni-ce greš vasovat. Oj, Cene! Ne misli, da bi moglo moje srce ljubiti v družbi s kako drugo. Moje srce hrepeni po pravi, čisti, nedolžni ljubezni, da bi mi zvest ostal pa ne drugod vasoval. Da se drugodi oglašaš, to se mi huje zdi, kaokr da bi me sunil z nožem v srce. Torej le prava, zvesta, goreča, nedolžna ljubezen breč greha, potlej bova obadva srečna. Zjutraj, ko se prebudim, rumenemu soncu naročim, da lep pozdrav Ti sporoči, ko nad Teboj mi zažari. Sedaj naj prileti golobček, vzame to pisemce ykljunček, naj hitro z njim poleti, Tebi ga pod zglavje položi. Ko se prebudiš pod zglavjem je dobiš in men' nazaj odgovo- riš. A meni časa primanjkuje, ker se noč le bolj skrajšuje; zato moram to pisemce skleniti, ker mora vsake reči enkrat konec biti. Zdaj Te pa lepo pozdravim, predno slovo od pisma vzamem. Iz mojega srca naj to pozdrav-ljenje gre čez ravno polje, čez deroče vode in bistre studence in bele ceste v Tvoje srce — naj to pozdravi j en je gre. Sedaj pa ostanem Tvoja prijateljica. Polona. Bralec je zmajal najbrže večkrat z glavo, ko je bral vrstice Poloninega pisma. Ostro oko pa je zapazilo dosti hepravilnosti, kakoršnih umni možje nikakor ne morejo odobravati. Vendar se pisatelj ni mogel odločiti, da izpusti to pismo. Pismo kaže pač bolje kakor pa opisovanje kakšna je bila naša junakinja. Prepisano je kar doslovno izvzemši nekatere večje slovniške napake. To pisemce je nosil berač Bog-me -iz Bičja. Ko je šel namreč v pondeljek zjutraj s svojo torbo in palico zopet od hiše do hiše, tedaj ga je zagledala Kraj-čeva Polona zunaj vasi. "He, Bogme, kam pa tako naglo." "Bogme! s trebuhom za kruhom," odgovori berač jezno. "AH poj deš morda kaj v Kranj ?" Ob tem vprašanju raztegne Bogme obraz, in dobra misel mu šine v glavo. "Aha, pojdem, pojdem; v petek če prej ne." "Ali boš nesel če ti jaz kaj dam? In prav v sredo moraš oddati." "Le sem, Polona! Kolikor hočeš, tebi, če si tudi oni dan režale name!" "Samo tiho moraš biti. . ." "Meni to praviš! Ali znaš Bogmeta?" In Polona potegne iz nedrij pisemce ter ga izroči beraču, ki ga spravi za srajco na prsih. "Kajne, črevesmkovemu Ce-netu, Polona?" "Bogme ti tudi vse izvohaš ... samo prosim te, Bogme, da odslej ne govori več o Cenetu pri drugih ljudeh; saj veš, kakšni so. Kadar se povrneš, pridi mi povedat, kako si opravil." Berač pokima z glavo ter odhiti urnih nog iz vasi. ne po-i nik, potegne izza srajce pismo in ga ogleduje in tehta od vseh strahi. Šilna radovednost se ga poloti. A kaj, ko pa ne zna brati? Ako pa bi razodel še komu drugemu svojo skrivnost, tedaj pride pri Poloni ob zaupanje. Zatoraj rajši nič! In Bogme potisne pismo nazaj za srajco in koraka naprej, čudno se mu tudi začne dozdevati, zakaj hoče Polona, da odnese pismo takoj v sredo. "Nalašč ne, ali bom dvakrat delal pot in po nepotrebnem? V Tam na samoti, sede na mej-' petek se dele v Kranju krajcar- -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride čki. Takrat oddam tudi to pismo. Bogme, da bo tako!" In berač krene kmalu v stran, ker zavije ob cesti kolovozna pot kmalu v hribe. Ko pa je v petek zjutraj sonce vzhajalo, je še trkal Bogme s svojo palico po mestnem tlaku. Obral je vse hiše v mestu, potem pa se je oglasil tudi zunaj mesta v že nam znani gostilni. "Kjle so gospod?" povpraša mogočno kuhinjsko deklo, "še leže!" je bil odgovor. "Reci, da bi jaz rad z njimi govoril." "O, se ve! Poglje ga dedca, kako je moški! Kdo pa si ti?"^ "Reci gospodu, Bogme iz Bičja." Dekle se je smejalo čudnemu prišlecu. Vendar odide po stopil j icah navzgor. Kmalu se vrne in veli beraču, naj gre v gospodarjevo spalnico. (Dalje prihodnjič) -o- Kupujte Victory bonde! Razpis delniške seje V nedeljo 26. januarja 1947 ob 1 uri popoldne se vrši redna letina delniška seja korporaeije SLOVENSKEGA DOMA 15810 HOLMES AVE. jf To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem delničarjem. FRANK WALTER, tajnik. II? .................nuni........................................................ | Pokličite KE 5200 \ 1 DA VAM SČISTIMO FIMEZ šE DANES! I žš ® Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z 5 čistilcem. Računamo po $4 in več. vacuum § Da, v MAN DELNO VI trgovini z obuvalom boste dobili kompletno izbiro sliperjev za božična za h)o družino darila "Veste kaj, oče Saj me poznate, da sem dober človek. Nate tri sto goldinarjev." Repnik pogleda z izbuljenimi očmi ponujalca. Tri sto goldinarjev! To je lep denar! Tistih dvesto goldinarjev bi takoj lahiko plačal Cudniku, ki ga zmiraj tir j a in še sto mu jih ostane. Tako premisli oče Repnik in hude skušnjave ga popadejo. Ozre se na ono stran mize, kjer je sedela Tona. Njegove oči se ujamejo z njenimi. To je bil bridek pogled za očeta. Hči je čutila, kaj meše-tuje Cene. Z belim robcem si obriše oči, Tonček pa je mašil kos belega kruha v usta. "Na, Tona!" reče Cene in po-» rine prednjo nov desetak. "Nečem ga!" odgovori pro*-dana nevesta in porine desetak od sebe, sinčka pa postavi na tla. j "Mama, kaj pa je to?" vpraša otrok pobiraj e desetak, ki je bil zletel na tla. "Tonček, pusti Judežev denar!" odgovori Tona in odhiti z otrokom iz sobe. Črevesnikov pa nadaljuje ravnodušno: i "Pustimo jo, saj ne ve, kaj je denar. Nate Repnik! Tri sto goldinarjev gotovih, in na tisti dolg tudi ni treba več misliti!" In Cene našteje na mizo trideset desetakov; Repnica pa je odšla za hčerj'8": Repnik ga je bil že dobil malo v glavo. Bolelo ga je nekaj pri srcu, a otrese si takoj neprijetne misli, češ: Cene tako ne bo nikdar vzel Tone; zato je bolje nekaj kakor pa nič! In pobere svetle papirje in jih spravi v listnico. V» tem se povrneta mati in hči. "Oče, |le vzemite denarje!" spregovori sedaj Tona in sede s Tončkom za mizo. "To je moška beseda Tona! Oh, saj sem vedel, da je ni tako dobre, kakor je moja Tona! In ta moja Marušica!" Tako govori Repnik, objame svojo ženico ter se zjoka samega ganjen j a. In pili so še pozno v noč. Poklicali so s časoma vse Rep-^likove otroke, kolikor jih ni prišlo samih. Vsi so bili dobre volje; jedli so in pili in godca poklicali iz spodnje izbe, da so se še nekoliko zaobrnili. Celo mali Tonček je moral pomniti dobro ta večer, in Tona mu je rekla vliva je mu sladko vince v usta: "Boš vsaj pomnil, kdaj si bil prvikrat pijan!" Tako se je končala prva že-nitev Cenetova, tako se je razdrobil 'sitni jarem. Da ne postavamo povsem na laž Bogmetovih poročil, moramo dostaviti, da so cestniški fantje res planili po Cenetu. Vzrok poboja je tičal v tem, da je Cene poklical godca s harmoniko v zgornjo sobo. In tako so morali fantje celo uro ostati brez godca, ki je pretezal svoje harmonike samo Repnikovi družini. Nič ni pomagalo, da je Črevesnikov stisnil Bučku v roko petak za cestniške fante. Petak so pač zapili, a ko je Cene drknil s svojim šarcem izpred oči Bučkovih gostov, je začelo grmeti in žvižgati krog njegove glave, da se mu je ves drob tresel. Vendar je srečno odnesel pete na vozičku, kar se je imel pač največ zahvaliti br-zemu šarou. Le njegov klobuk so imeli fantje celo noč pri Bučku na mizi in uganjali z njim vsako jajce šale. -Veter mu ga je bil namreč odnesel. Na šarcu je opazil hlapec drugi dan malo rano ob lakotnici, ka- THE Olorisis I^AMOCUTKM/jj Kv ««•;*** /L Podpisani sem imel čast razgovarj ati se z lastnikoma teh prostorov, katere vidite zgorej na sliki. Prostore je zgradila slovenska gradbena firma Joseph Dem-shar v veliko zadovoljstvo lastnikov. Math in Katarina Lučič, lastnika teh prostorov, sta znana v collinwoodski naselbini po svoji vljudnosti in postrežbi. Prej sta imela prostore dva bloka naprej. Zdaj šta si postavila pa lastno moderno poslopje, na 17222 St. Clair Ave., ki v vseh ozirih odgovarja za postrežbo posetnikov. Ta moderna gostilna se nahaja blizu tovarne Graphite Bronze Co. Mjr. in Mrs. Lučič sta doma od Reke v Primorju. Vsakemu jamčita najfinejšo postrežbo. Firmi Joseph Demshar sta še posebno hvaležna, ker je zgradil poslopje v najtežjih časih, ko je bilo tako težko za material in za delavce. Zelo sta mu hvaležna. i 1 Na gornji sliki ju vidimo za baro, oba živahna in dobre volje. Ob otvoritvi novih prostorov jima čestitamo ter želimo obilo uspeha. V imenu slovenske North American Banke, A. GRDINA, predsednik. Liga Katoliških Slovencev v Ameriki Pismo ameriškega konzula Na Dunaju Nedavno se je eden naših ljudi, ki ima sorodnike med begunci, obrnil naravnost na a-meriškega konzula na Dunaju v Avstriji s prošnjo, naj izda potni list za Ameriko njegovi nečakinji v begunskem taborišču Peggez (Lienz) na Tirolskem. Dobil je naslednji odgovor : American Legation, (Sons. Section) ' Vienna, Austria. October 29, 1946 The receipt is acknowledge of your ietter of Oct. 9, 1046, relating the possibility of immigration to the United States of your niece, N. N., her husband and her three children. You state that they reside at 'Lienz, Peggez, Osttirol, Aus- about which you write. tria." It is assumed that you refer to Lienz, which is situa-J ted in Carinthia. As you may; know, Carinthiia comprises a [ portion of the British zone' of 1 occupation in Austria. 1 Very truly yours, Lawrence C. Frank American Consul General PERFECT Torej jako malo upanja Ko je Predsednik izdal- svoje a +- +u• t. t ,. .. Direktive" 22. decembra 1945, At this time the Legation is .. v, . . , ,-v, „ ™ * * • i menda ziv človek ni razumel, m a position to accept visa ap- j . d .. . , . L. . ' plications from the following lJ , kaj n,e' ,T , gd .,„+0„„,- ,. " , . i je seveda poizvedovala kakšne ategones of persons: Certain prilike bodo imeJi sordniki a. close relatives of American ci- merigkih državljanov, kakšne tizens who are entitled to non sirote med b , , ( drugi, quota or prference status un- Pri raznih uradih h <, primeroma z,lo ugod- under twenty-one years of age no. Tudi navodila za dobivanje ?i 1Tefa ly] admitted aliens in' Ameriko sorodnike med 5e_ the United States, who are en-! gunci) navodila, ki so prišla'v titled to preference status; | tisk iz "uradnih" kroiov so se glasila primeroma zeli) optimistično. Glavno je "affidavit," so po-rective