n aro čnina 1999 Italija 50.000 lir Druge države 65.000 lir novi «Bgfsage« ... tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento poslale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 5 (944) Čedad, četrtek, 4. februarja 1999 Naš zaščitni zakon se ne premika Prejšnji teden je bil v Rimu sestanek, na katerem so predstavniki vladne večine začeli vsklajevati popravke večine k Masellije-vemu poenotenemu besedilu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Fur-laniji-Juljiski krajini. Ni znano, kdaj bo prišlo do drugega sestanka, medtem pa so v komisiji za ustavna vprašanja Poslanske zbornice preložili razpravo o zakonu. Vsa zadeva se torej izredno počasi premika, kar je nadvse zaskrbljujoče, če upoštevamo dejstvo, da je vse močnejši pritisk za začetek procesa ustavnih reform in bo tudi zato vse manj prostora za razpravo o našem zakonu. V ponedeljek je vsekakor prišlo do soočenja o vprašanju naše zakonske zaščite v Trstu in vsi vemo, kako odločilno vpliva na Rim vzdušje v tem mestu. Debato je priredila Fakulteta za politične vede, ki je bila pobudnik tudi lanskega srečanja med Fi- nijem in Violantejem, na njej so sodelovali univerzitetni profesorji, politiki ter člana poslanske komisije za ustavna vprašanja Di Bisceglie in Menia, ni pa bilo na srečanju poslanca Masellija. Razprava je bila umirjena in nekako skupno stališče je bilo, da različni pogledi na zaščitne norme ne smejo zaustaviti parlamentarne poti zakonskega predloga. Prišlo pa je tudi na dan, v kolikšni meri so stališča različna. Tržaški Zupan Riccardo Illy, in vsi vemo, koliko tehta njegova beseda, je dejal, da je zakon sicer potreben, a bi morali najprej sprejeti okvirni zakon za jezikovne manjšine v Senatu, v tem času pa poglobiti nekatera vprašanja v zvezi s Slovenci, še zlasti vlogo krajevnih uprav pri izvajanju zakona. V razpravo so poleg dveh poslancev posegli Miloš Budin, Andrej Berdon, Stojan Spetič, Cristiano Degano in pravnik Sergio Bartole. Društvo je imelo prejšnji teden redni občni zbor Dragocena vloga KD Ivan Trinko Občni zbori organizacij in društev od nekdaj niso le formalnost, pač pa so dobra priložnost, da se oceni lemo delovanje neke organizacije. In zgodi se, da se včasih šele ob občnem zboru prav zavemo, koliko energije je bilo vložene v eno leto dela, da je lahko prišlo do dobrih rezultatov. Tak vtis so najbrž doživeli tudi udeleženci občnega zbora kulturnega društva Ivan Trinko, ki opravlja s svojim sedežem in delovanjem sredi Čedada posebej občutljivo in dragoceno poslanstvo. Biti sredi Čedada namreč narekuje poleg tradicionalnih in uveljavljenih oblik kulturnega dela tudi potrebo po odprtem soočanju in sodelovanju s širšim okoljem. Minula se- zona društva je bila tudi glede tega uspešna, kar je izšlo tako iz poročila predsednika Marina Vertovca, kot iz posegov prisotnih odbornikov in članov. Zato bo KD Ivan Trinko tudi v letošnjem letu, v okviru svoje razvejane dejavnosti namenilo več pobud za stike s furlanskim svetom in za povezovanje beneškega ter furlanskega kulturnega sveta s Posoškim. Vsekakor gre ob doslej opravljenem delu izraziti zadovoljstvo, kajti delo društva nedvomno krepi samozavest našim ljudem in občutek je, da je tudi bolj opazno, sprejeto in cenjeno v javnem življenju Čedada, (du) beri na strani 4 Del odbora kulturnega društva Ivan Trinko na občnem zboru naroči tednik Lubiarm e Bruxelles ancora più vic Dal primo febbraio Lubiana e Bruxelles sono ancora più vicine. É entrato infatti in vigore l’accordo di associazione e la Slovenia - ultima tra i dieci paesi in lista d’attesa per entrarvi a pieno titolo, ma primo tra quelli dell’ex Jugoslavia - è divenuta membro associato dell’Unione Europea. Sono dunque ancora più stretti i rapporti di cooperazione in campo economico ed il dialogo politico diviene ancora più intenso. Anche la Slovenia da questo momento entra in un’area di libero scambio che riguarda merci e mano d’opera e prevede il progressivo abbattimento dei dazi. Tra gli adempimenti della Slovenia, importante per il risvolto politico che ha avuto nei rapporti con l’Italia, c’è l’allegato 13 ovvero il noto “Piano Solana”. Su questa base da lunedì i cittadini europei che hanno già risieduto per tre anni in Slovenia possono acquistare immobili su quel territorio. segue a pagina 4 Spomladi Planinska družina bo začela graditi svojo kočo V petek 29. je bil v Špehuonjah občni zbor beneškega društva -masszmms- " ■** W i Igor Tuli in Dante Cencig med občnim zborom Società consortile della Val Canale L’Open Leader si presenta a Resia V Špet praznik kulture Na pobudo Studijskega centra Nediža, s pokroviteljstvom in pomočjo Občine Speter, bomo tudi letos v Nadiških dolinah praznovali slovenski kulturni praznik. To je postala že lepa tradicija, tako kot je tradicionalen program, čeprav se lahko iz leta v leto srečujemo z novimi vrhunskimi slovenskimi ustvarjalci s področja likovne in glasbene umetnosti. Letos bomo Prešernov dan praznovali v petek 19 februarja. Najprej bo ob 19. uri v Beneški galeriji otvoritev razstave slovenskega vsestranskega umetnika iz Avstrije Gustava Januša, ki je bil eden od protagonistov lanskega Mittelfesta v sekciji posvečeni poezij. Ob 20. uri bo v občinski dvorani sledil koncert, na katerem bo nastopil Harmonikaški kvintet Glasbene matice. «Leta 2000 bomo praznovali novo leto in Silvestrovali v naši koči». Takšna je želja Igorja Tul la, do prejšnjega petka predsednik Planinske družine Benečije, a tudi vseh članov društva, ki je imelo prav v petek 29. januarja, v lokandi «Alla trota» v Špehuonjah, redni občni zbor. Načrti od koče, ki bo na Matajurju, so že pripravljeni in so bili vsem na ogled. Zdaj bo treba začeti z delom, in to se bo dogajalo že spomladi. «V tem letu - je povedal Tuli - smo dobili vsa potrebna dovoljenja za gradnjo koče. Dela bodo začela kmalu, v spomladanskih mesecih». Ostane vprašanje, kako prinesti material na vrh Matajurja in ena možnost, čeprav je tista najdražja, je ga prevažati z helikopterjem. Tuli je končal svoj man- dat kot predsednik Planinske družine z natančnim pregledom dela, ki ga je lani opravilo društvo. Ne gre samo za športno dejavnost. «Prepričan sem - je rekel -da smo naredili veliko pri navezovanju prijateljskih stikov na meji. V naše doline, je na našo pobudo pri- šlo dosti planincev in navadnih ljudi iz Slovenije, s Tržaškega in Goriškega in vsi so spoznali lepote naših krajev in našo specifičnost. To prijateljstvo, ki sloni na spoštovanju do našega dela, je garancija za sodelovanje tudi v naprej». beri na strani 4 Lunedì 1 febbraio, nella sede municipale di Prato di Resia è stata presentata la società consortile a responsabilità limitata Open Leader, società mista pubblico -privata, costituitasi nella scorsa estate per la gestione del programma comunitario LEADER (Laisons entre ac-tions de developpement de l’economie rurale). Erano presenti alla riunione il presidente della società Sergio Faleschini, presidente della Comunità montana Canal del Ferro - Val Canale, Guglielmo Favi, direttore della società, già direttore dell’APT del Tarvisiano e Sella Nevea, Feruglio della Comunità montana, Luigi Paletti, sindaco di Resia, amministratori, imprenditori e cittadini. La società, è stato spiegato, è stata costituita nel mese di giugno della scorsa estate. Vi fanno parte trenta soci, la Comunità monatana Canal del Ferro - Val Canale, tutti gli otto comuni che ne fanno parte, la Provincia, associazioni e privati. Fanno altresì parte della società anche i comuni di Hermagor ed Arnoldstein - Pressger SEE (Austria) e di Kranjska Gora e Bovec (Slovenia). Ciò per una più concreta collaborazione transfrontaliera in una visione che vede il confine non più come un limite ma un’opportunità. La società infatti, si pone l’obiettivo di gestire anche altri fondi comunitari in uno spirito di reciproca collabo-razione. Per quanto riguarda Resia, della società fa parte il Comune e per tramite la Pro loco di Pontebba anche la Pro loco locale. (L.N.) segua a pagina 2 četrtek, 4. februarja 1999 segue dalla prima Il Piano di Azione Locale (PAL), cioè il progetto globale che la società ha il compito di realizzare, ha una dotazione finanziaria di 5 miliardi e 99 milioni da rendicontare entro il 2001. I tempi, come si vede, sono ristretti. Ma vediamo quali sono le attività che possono accedere ai finanziamenti. I bandi finora pubblicati riguardano l’Azione 2.1 e 2.2. La prima, denominata “Servizi alle nuove imprese” è suddivisa in due sub-azioni: a) prevede contributi finalizzati alla creazione di imprenditorialità nel settore del turismo, dell’artigianato e delle P-MI. I finanziamenti previsti sono di 500 milioni. I beneficiari di questa a-zione possono essere le piccole e medie imprese, le strutture di servizi diretta-mente connessi con la produzione; b) prevede contributi finalizzati alla creazione di imprenditorialità nel settore deH’agricoltura. I finanziamenti previsti sono di 500 milioni. I beneficiari dei contributi possono es- Open leader, primi p in Val Res sere piccole e medie imprese e filiere produttive del legno e/o agro-alimentare, lattiero/casearie, orticole, frutticole (mele, pere, piccoli frutti) e le possibili trasformazioni in sidro, confetture, tutte le possibili lavorazioni dei funghi, produzione e commercializzazione floricola, ecc. L’azione 2.2 denominata “Incentivi agli imprenditori locali per l’innovazione tecnologica in relazione ad attività esistenti” è suddivisa a sua volta in due sub-sezioni: a) incentivi a giovani imprenditori per a-gevolare la successione d’azienda. I finanziamenti previsti sono di 250 milioni. I beneficiari possono essere giovani imprenditori, le imprese e le strutture dei servizi direttamente connessi con la produzione; b) prevede incentivi ai giovani imprenditori per agevolare la successione d’azienda nel settore agricolo con finanziamento a disposizione di 150 milioni. I beneficiari sono giovani imprenditori. Le domande dovranno essere presentate entro il 20 marzo prossimo. Per facilitare al massimo i richiedenti è già stata predisposta un’apposita modulistica per la redazione della domanda e del piano di impresa. Inoltre la società è a completa disposizione per aiutare l’imprenditore anche nella redazione della domanda. Tutta la modulistica ed i bandi si trovano presso tutti i Comuni, quindi un primo punto di informazione sono gli uffici municipali. Lo spirito della legge è stato più volte rimarcato lunedì a Resia, è quello di favorire nuova imprenditoria con idee nuove o incrementare l’attività imprenditoriale con nuove idee produttive o nuovi servizi. E necessario altresì che anche l’imprenditore creda nella nuova idea e perciò la società dà il contributo a titolo di compartecipazione con una percentuale che potrà variare tra il 40 e l’80 %. La società Open Leader si prefigge anche il compito di promuovere e gestire eventuali ulteriori programmi di sviluppo sia nazionali che comunitari anche con i partners sloveni ed austriaci. Per quanto concerne l’area montana nella nostra regione è già operativa la società Carnia Leader che opera sul territorio della Carnia e Montagna Leader nell’area montana pordenonese. Luigia Negro Pisnxo iz R Stojan SpetiC '4 Kitajski jeziki temeljijo na povezavi konkretnih pojav, da bi z njimi ponazorili tudi abstraktne pojme. Naprimer: pojem “mir” označujejo s simbolom Zenske pod streho. Ce sta dve, je “vojna”. Stara modrost, da se dva petelina na istem gnojišču spopadeta, dokler ga eden ne zapusti. Mar bo na političnem gnojišču drugače? D’Alemi se je mudilo na oblast, da mu je bil Prodi na poti. NajbrZ ni on naščuval Bertinottija, le priložnost je izkoristil, ko je Prodijeva vlada padla. Tako ni počakal do letošnje pomladi, ko bi Prodija lahko mimo izselil na Kvirinal ali pa v Bruselj, da bi se več ne kujal. Tudi je Prodija podcenjeval. Ni ga dovolj poznal, pa je najbrž mislil, da je res tista emilijanska dobričina, kakor se je rad pretvarjal. Prodi je star demokristjan, ki ga oblast omamlja, brez nje je nebo- gljen. Zato je D’Alemi zameril, ker ga je nadomestil v Palači Chigi, nato pa porinil na rob dogajanja, v kot. Pripravil je maščevanje. Z Zupani in Di Pietrom bo zasnoval listo za evropske volitve. Vsakemu je jasno, kaj ima za bregom. Rabutati glasove pod Hrastom in Ljudski stranki, da bi se pokazalo, kdo je v levosredinskem polju močnejši in torej vreden premierske kandidature na prihodnjih državnozborskih volitvah. Seveda je konkurenca v itak pestro pluralni in zato tudi v marsičem prepirljivi levi sredini lahko tudi rušilna, posebno še, če se prepleta z delikatnimi preizkušnjami, kot so volitve novega državnega poglavarja, referendum o volilnem sistemu, evropske in upravne volitve. Pisker se lahko razbije. In potem? Novi predsednik republike bi ne imel druge izbire, kot razpisati nove politične volitve jeseni. Ko bi prodorno zmagala Berlusconijeva in Finijeva desnica, saj bi leva sredina izkrvavela v bratomornem spopadu, ki njene volilce peha v pasivnost in k vdržanju. Kaj pa zakon o pravicah Slovencev? Bomo pač morali počakati na boljše čase. In kaj zato, saj smo čakanja že navajeni... Rekli boste, da sem črnogled. Kaj si morem, ko nas je zgodovina Ze marsičesa naučila, poklic pa nam je dovolil, da smo podobne filme Ze gledali. Navsezadnje se postopek sprejemanja naše zaščite ni premaknil z mrtve točke niti za milimeter. Vedno je nekaj pomembnejšega na dnevnem redu, pa se razprava odloži. In tudi sicer, o čem naj bi ustavna komisija v Montecitoriu sklepala? “Masellijev osnutek” je sedaj kakor poštna kočija na Divjem vzhodu, na katero streljajo vsi: Indijanci, konjenica, banditi. Branje predloženih popravkov Levih demokratov in Ljudske stranke priča, da nihamo med plašno previdnostjo enih in revanšent gladia-torstva pri drugih, oboji pa bi se najraje po najnizji ceni pogajali še s tretjim, ki je grozil s filibusteringom. Nič ne de, če bo iz tega nastala neužitna godlja. Evropi bomo še vedno povedali, kako načelno je bilo rešeno manjšinsko vprašanje na Južnem Tirolskem. Slovenija je vse bližja Evropi Nova etapa v zgodovini mlade, samostojne Republike Slovenije. Od prvega februarja je namreč stopil v veljavo pridružitveni sporazum Slovenije k Evropski zvezi. Z njim se je Slovenija, kot prva izmed republik bivše Jugoslavije, vključila v novo evropsko družino v pričakovanju dokončnega članstva, ki se bo udejanilo čez nekaj let, ko bodo v matični državi uredili vse potrebno. V Sloveniji ni bilo zabeležiti kakšne posebne evforije nad tem dogodkom. Dejstvo je, da okoli teh problemov obstajajo različna mnenja in ne vsi (gre za manjšinski del prebivalstva) se strinjajo z vstopom Slovenije v EZ. Menijo namreč, da bi bilo za Slovenijo ugodnejše, ko bi si izborila nekakšno evropsko nevtralnost in tak status izkoristila, tako na gospodarskem kot na drugih področjih. Podporniki takšnega razmišljanja pa pozabljajo, da ni samo od Slovenije odvisno, če-si lahko privošči takšen privilegiran položaj, ki ga danes koristi predvsem Švica. Odslej torej se bo prenehala “avtonomija” Slovenije. Ljubljana se bo morala ravnati tudi po navodilih Bruslja in evropske komisije, ki bo nadzorovala nad potezami novega pridruži-tvenega partnerja. Med poglavitnimi vprašanji, ki ta čas pestijo slovensko državo, je takozva-ni Solanov plan ali španski kompromis. S prvim februarjem bodo na podlagi Solanovega plana vsi evropski državljani, ki so za tri leta preživeli v Sloveniji, lahko kupovali slovensko imovino. Ostali, ki nimajo tega posebnega statusa, pa bodo morali čakati še štiri leta oziroma polnomočno vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Nakup slovenske imovi-ne s strani evropskih državljanov pa je vezan na logiko vzajemnosti. To pomeni, da bodo slovensko imovino lahko kupovali le državljani tistih držav, ki v svoji zakonodaji dovoljujejo Slovencem nakup imo-vine. In prav o tem zakonu so se prejšnji teden ukvarjali v slovenskem parlamentu, sicer brez večjega učinka. Za sprejetje zakona je namreč potrebna kvalificirana, dvotretjinska večina, ki jo niso dosegli in se zato odločili, da bodo o zakonu nadaljevali razpravo danes, v četrtek. Odločanje o zakonu o vzajemnosti je Državni zbor odložil na predlog Franca Zagožna (SLD), potem ko ni parlament v prvem poskusu zbral zadostnega števila glasov. V korist zakona je namreč glasovalo 52 od 67 navzočih poslancev. Po vsej verjetnosti bodo potrebno večino zbrali že na današnji seji parlamenta in s tem odpravili eno od večjih ovir na poti vstopanja v Evropo. Zakon o vzajemnosti zanima predvsem italijanske optante, ki so med in po vojni zapustili bivšo Jugoslavijo. Paradoks pa je, da v trenutku, ko jim Slovenija ponuja možnost, da bi lahko kupovali lastnino onstran meje, jim to preprečuje Italija. Slovenski državljan danes ne more kupovati italijanske lastnine. To mu prepoveduje italijanski zakon, ki predvideva, da pred nakupom se mora o tem pozitivno izreči prefektura. V odnosu obeh držav torej ne velja recipročnost, ki jo predvideva Solanov plan in zato bo ezulom preprečena možnost, da bi lahko Ze v naslednjih tednih lahko segli po slovenski imovini. (r.p.) Quando in maternità va il papà Il vescovo si scusi Presidi ed insegnanti chiedono all’arcivescovo di Lubiana Frane Rodè le scuse ufficiali per le parole pronunciate in una conferenza a Capodistria in cui aveva decisamente criticato la volontà del governo di mantenere il sistema scolastico laico. Rodè avrebbe pronunciato anche parole ritenute offensive dal mondo della scuola. A provocare il polverone sarebbe stata la stampa che non avrebbe riportato le sue parole fedelmente. Sulla questione è intervenuta la stessa Conferenza episcopale slo- vena a testimonianza di quanto il clima sia arroventato. 5 milioni di pneumatici La società Sava Tires, costituita nel luglio dell’anno scorso, quando il gruppo americano Good- year aveva rilevato il 60% delle a-zioni della fabbrica che produce pneumatici per automobili, ha chiuso il 1998 con una buona performance. Sono stati infatti prodotti 5 milioni di pneumatici, ottenendo un risultato mai raggiunto finora dall’azienda di Kranj. Hit-parade dei politici É sempre il Presidente della Repubblica Milan Kučan ad occupare il primo posto nella classifica stilata dal quotidiano Deio sul gradimento dei politici sloveni. Stabile al secondo posto è il presidente del consiglio Janez Drnovšek. Al terzo posto si è per la prima volta classificata una donna, Vika Potočnik, sindaco della capitale, seguita a ruota da Borut Pahor, presidente della Lista associata. Buona anche la performance del ministro delle finanze Mitja Gaspari al sesto posto dopo aver guadagnato ben cinque posizioni. Resta tuttavia molto duro il giudizio sull’attività di governo e parlamento. Dal sondaggio emerge che ben il 54,9% degli intervistati ha un giudizio negativo sull’attività del governo, positivo solo l’11,3%. Ancora più negativo è il giudi- zio sul parlamento. Ha lavorato male per il 63,8% e bene per appena il 6,9%. Polizia acefala Il capo della polizia slovena, Borut Likar, ha dato nei giorni scorsi le dimissioni dopo essere rimasto al suo posto meno di sei mesi. La rinuncia al suo incarico è dovuta al fatto di aver dato informazioni riservate ad un giornalista del quotidiano Slovenske novice. Il papà in maternità É in discussione in Slo- venia una nuova regolamentazione legislativa del congedo per parto. Il governo propone che i permessi, attualmente della durata di un anno, siano e-stesi a 455 giorni, da suddividere - e qui sta la novità -tra i genitori. Un mese e mezzo di questo periodo infatti deve essere utilizzato obbligatoriamente dal padre che così deve partecipare attivamente all’assistenza dei bambini. Nei primi otto anni di vita del bambino i genitori potranno inoltre chiedere altri 45 giorni di ferie straordinarie pagate. Kultura novi mata j ur Četrtek, 4. februarja 1999 “Po nàs” si potrà anche ascoltare Ricco programma ’ 99 del circolo Rozajanski dum Le attività principali del circolo culturale resiano Rozajanski dum per il 1999 rispecchiano quelle realizzate l’anno scorso, saranno numerose e toccheranno diversi settori, com’è emerso dall’assemblea annuale tenutasi il 23 gennaio scorso. I primi mesi dell’anno saranno dedicati alla realizzazione delle lezioni di-dattico-illustrative sulla cultura e tradizioni resiane, già portate a termine nelle scuole elementari e in corso nelle scuole medie. Organizzate in collaborazione con il Comune di Resia, le lezioni si sono incentrate su canti e filastrocche per la prima e seconda elementare, sul tema degli strumenti, delle musiche e delle danze per le altre tre classi. Sono state programmate e realizzate dai soci Silvana Paletti, Sandro Quaglia e Il 5 ospiti a Lubiana Voci di Resia Venerdì 5 febbraio alle ore 19, presso la sede dello Svetovni Slovenski Kongres (Congresso mondiale degli sloveni) a Lubiana è in programma una serata dedicata alla Val Resia. Ecco dunque un’ulteriore iniziativa per far conoscere Resia. Il programma prevede la proiezione di diapositive, la lettura di brani di autori locali, l’esibizione del coro femminile Rože majave e delle “lipe bile maškare”, le tradizionali maschere bianche di carnevale. Anna Maria Di Lenardo. Nelle scuole medie invece Sandro Quaglia illustrerà gli aspetti storici e linguistici della Valle. A fine anno scolastico poi verrà indetto l’ormai tradizionale concorso dialettale. Contemporaneamente verrà data alle stampe la quinta edizione dell’elenco telefonico in resiano che oltre agli utenti in valle comprende diverse decine di resiani residenti fuori Comune e la stampa del pieghevole turistico-cultu-rale con la cartina della valle. Già dal mese di aprile è previsto l’allestimento di due mostre etnografiche da realizzarsi in collaborazione con l’associazione museale e con il Parco. In questo ambito verrà promossa nei mesi estivi la partecipazione di giovani resiani in ricerche linguistiche ed etnografiche, mentre verrà garantita la partecipazione alle serate culturali organizzate nell’ambito dei soggiorni per scolaresche promossi dal Parco delle Prealpi Giulie. Un altro appuntamento che verrà riproposto è la settimana del racconto nei primi giorni di agosto con un programma di storie e racconti della tradizione locale. Negli ultimi mesi dell’anno l’attenzione verrà concentrata sulla pubblicazione del calendario resiano del 2000 e sulla stampa di una pubblicazione di Resia. Ma il progetto più ambizioso è la realizzazione di un CD rom con il contenuto del libro “Po nas” dando la possiblità, con questo strumento multimediale, non solo di leggere le parole in dialetto sloveno, ma anche di sentirne la pronuncia corretta. Ultimata la discussione ci sono state le elezioni per il rinnovo delle cariche sociali che sono state per la maggior parte riconfermate. Presidente è nuovamente Luigia Negro (nella foto), vice-presidente Silvana Paletti, Catia Quaglia segretaria, Luigi Paletti, Sandro Quaglia, Gino Giusti e Severino Negro sono membri del direttivo, Sandro Pielich, Lino Di Lenardo e Flavio Della Pietra revisori dei conti. (In) UDINE circolo culturale Rozajanska dolina Carnevale resiano PUST 9 99 sabato 6 febbraio dalle ore 20.30 sotto il tendone riscaldato a BASALDELLA al suono di citira e bunku-la ma anche dell’orchestra di Gino Fossaluzza 3 O škratu, ki se je rodiu sedandeset liet od tega Pavel an faketon od krìvapete Ankrat, punu punu liet odtod, še vič ku petdeset an bi mogluo bit še sedandeset, ponoč vietar du Karko-Se je gulu ku stuo duhtuorju an takuo se je medluo po vsieh Nediških dolinah, de po pot nie bluo še pisa! Tri fate su ble vse škrate zbrale pod veliku skalu, za jih nomalo podučit an jin stuort zastopit, de čepru muoreju dušpiete runat na smieju bit škodljivi. Skrataci su se kupe daržal an vsak antarkaj adan je zleteu po nu pest snega an vargu pod skalo: fate so duge kikje otresale an vsi su se smejal. Vietar je na muoč gulu, škrat su se pod skalo smejal an fate su potihu guorile, nie bluo druzega glasu po dolinah, kjer snieg se je le medu. Vse tu an žlah se je čulu nega otroka strepuo jokat. Takuo na muoč je režu, de se ga je čulu od Kolovrata do Matajurja an do Joanca. Fate so zamučale an škrati su se gledal an poslušal, dok adan nie jau: “Je sin od meštre, hodimu gledat!” Naglu su vsi spod skale veletiel an se pobral dol po puoj, fate su vzdignile duge oblačila an za škratmi letiele, po sniegu, pruot vasi. Se krivapete, ki su spale v Veliki jam, su se zbudile an veletiele uon gledat ki ratava. Pred Veliko jamo su poslušale, dok te nargriš an narhuojš nie zauekala: “Je on, je Pavel! Se nie ku rodiu, ga niesu ku damu pamesli, an že z njega glasam zbuja vsu Bene-čiju! Naj mu dajo jest, naj mu dajo pit za de bo muču ol puodem dol an ga zače-fam!” “Kam češ iti s tolo uro!” Su ju vse krivapete prosile. “Pustiga naj reži an hodimu V Sauodnji so v saboto predstavili tri stripe s svetovno znanimi pravcami Kaman tu skupno hišo Iniciativa je paršla od Zveze Slovenci po svetu, sparjela pa jo je tudi kamunska aministracjon Tri pravce poznane po cieli Evropi, če ne po vsem svietu - Robin Hood, Hejdi an Pinokjo - so zaživiele tudi v domačem slovienskem dialektu. Zatuo so poskarbiel Zveza Slovenci po svetu, ki je imiela idejo an jo konkretizirala, občine Spietar, Podbuniesac an Sauo-dnja, ki so projekt podparle an Dežela, ki gaje financirala. Trije stripi pa so dielo katalonskega ilustratorja Jorgeja Nabaua an Renza Mateliča, ki je tekst obamu po beneško. Tri bukuca so predstavili v saboto pod večer v sauodenjski kamunski sali, kjer je to parvo pozdravu odbornik Germano Cendou. Potle je župan Pasquale Petricig zaželeu, de bi sodelovanje med slovienskimi organizaci- jami an občinami šlo napri, zato ker so take publikacije koristne, saj nam pomagajo obdaržat žive slovienske besi-ede, ki na žalost gredo počaso v pozabo. “Ankrat so bli nonuni doma, ki so učil an podučil otroke an vsi smo guo-ril po našem” je jau predsednik Zveze Slovenci po svetu Dino Chiabai, ki ima njega korenine v sauonjskem ka-munu, v Barcah. Sada pa so potriebne take publikacije, je doluožu an povie-du tudi, de je bila nimar skarb Zveze slovenskih izseljencev branit naš slo-vienski izik an dielat za de se ne zgubi. Vse bukva an tudi tele so narete za de ne ostanejo na policah, pač pa de jih še posebno te mladi po Benečiji an tudi po sviete vzamejo v ruoke an jih preberejo, je doluožu potlè Renzo Matelič. Deželni zakon, ki nam daje par-ložnost jih narest je dober, ker nam odpre vrata an do italijanskih šuol, do beneških otruok. Vsi od osnovne do srednje Suole jih bojo dobili. Lahko jih bojo nucali tudi kot didaktični inštrument - je jau še Matelič - saj imajo vsaka od treh še drobne bukuca, kjer so vprašanja, ki naj bi jim učenci odguarjali. Naš izik, naša kultura nieso stare rapotije - je zaključu Matelič, ki se je zahvalu vsem tistim, ki so mu pomagali an med njimi prof. Živi Gruden, so kaman tu tolo hišo, ki jo gradmo vsi kupe v novi Evropi. nazaj spat”. Ma askačena krivapeta je vzela falceton, ga je vargla na glavo an čez rame, an ku na trieska je šla pruot dolin. Kar je paršla v vas, pred meštrino hišo je zagledala fate an škrate, ki su skuoze okno kukal za puobčja videt. Ona je cabnila ču vrata an ku su se odparle je not stopnila an začela uekat: “Al boš muču preklet škrat!” Kar su tuole čul, vsi škrat so letiel v hišo an tri fate, na vrat, su se ustable za krivapeto. Zavit tu pauoje, ku an salamič (za de se mu na skreujajo noge), vas ardeč an potan je ueku Pavel. Vsi škrat oku njega su ga zibal an zastrašeni gledal jezno krivapeto. Huda žena je sil’la do zibiele ma škrati su ju po vsieh kraj sukal an uliekli, kar ona je zauekala: “Od sa naprej boš takuo režu an guoru, ki judje boju muorlu utegovat uha za te čut!” Za njo ta parva fata je doluožla: “Ma toje besiede boju ku zdravu sienje rasle v teli zemlji!” “Pustita me, an ti otrok muč” je uekala krivapeta “škrati boju letal za tabo an jih boš meu miez nog celo življenje!” “Ma ti, mikan Pavel, jih boš znu učit an podučit” je jala druga fata. Krivapeta je bla uon s sebe an strepuo je uekala: “Tarkaj misni boš meu u ti-sit mikani glavi, ki celo življenje boš muoru letat za njim, še buj hitro ku jest na-co”. “Ma boš meu pamet an muoč za jih konkretizirat” je jala te trecja fata. Krivapeta zmaltrana an arzjezena je ocabala škrate, k’ su ju šele cukal an je zauekala: “An na joč mai vič!” seje obamila an takuo naglu je šla čez vrata, ki je še falceton zgubila. Škrati su ga pobral an diel na zibi-elu Pavelna, ki se je pome-riu an zaspou. Lieta su hitro stekle, Paolo (takuo ga je klicala njega mat, Pavel za škrate, fate, krivapete an parjatelje) je zrastu an je najdu te nar-buojš, ki človek more želi-et: ljubezen od mikane-veli-ke Ane, ki mu je dala tri snuove, ma štrafinge od krivapete ma šele na sebe. Škrati, na skačejo vič po host an sanožetah, ma oku njega, že od liet od Mlade brieze an Moja vas, za na pravt dost jih je donas v Dvojezični Suoli, tuk jih znajo lepuo učit an podučit v obadvieman našim jezikam. Ries je, de šele takuo potihu guori, de inuoremu nategovat uha za ga čut, ma lahku prebieramu vse kar piše go mez našo zemjo: od arkeologije do Štorje zadnjih cajtu an če se čemu preluhtat, tud kajšnu lepo pravco. Ries je, de šele tarkaj idej mu mlejeju po glavi, de prez meru, še buj hitru an z vič težavmi ku huda krivapeta, muore za njim letat, ma ries je tud, de fata je bla buj močna ku krivapeta, zak mi moremu videt dost jih je konkretiziru. Ku president Centra studi Nediža je porodiu tarkaj iniciativ, ki se na riva jih štiet: kulturni dnevi, Moja vas, Mlada brieza, Društvo umetnikov, Beneška galerija, Glasbena šola, Lipa, Dvojezična Suola an še stuo druzih reči, ki su spremenile Nediške doline an zbudile Benečane, ki nečeju vič, zaparti v hiš; poslušat vieter ki gule du Karkoše ol iti po sviete, ma Ziviet an stuort oživiet tele doline. Beh, duo je bu rajtu, de tist otrok zavit tu pauoje ku an salamič, rata te nargourš mož Nediških dolin? Ce bit reč, de tisti, ki reči jih zna-ju, praveju, de še po vsi Italiji, nie tajšnega! Pavel vsega zna an vsega je skopaca, ma nu rieč se nie mai nava-du: kuo ratat bogat! Za te zahvalit, ki nas si intelektualno zbudiu an obogateu an ku šenk za tuoj rojstni dan, te navademu tolo pot. Mjuta Povasnica me je pravla, de šele pozimi, ste-gavaš na toju pastiejo falceton od krivapete. Oh, ka bi na dala za ga videt! An ku jest, misnim, toužente judi. Vsi vemo, de krivapet jih je malu vič po naših dolinah, je pru riedku, de kaj-šan ma sreču ol nasreču tre-fit adnu an s falcetonam čez rame, obedan jih nie vič vidu: tista je muorla bit pru adna te zadnjih, ki su se šele od mraza takuo branile. “Pokazajnam tist falceton, Pavel!”. Jest misnim, de dva evro za ga videt an tri za ga s parstam tiknit, vsak plača pres skarbi! Ah, jest že videm: dva, tristuo judi, ki vsak dan ča-kaju za videt falceton od krivapete an ti, ki pres skarbi, zvečer, šteješ cajnice pu-ne evro! Cez nu lietu ol dvie boš bogat an pres skarbi an veseu živeu s tojo lepo družino še stuo liet! Če za letat za vsiem, kar te rnleje po glavi, niemaš cajta še za evro štiet, vse-dnu, tisti, ki te mamu radi, an nas je na punu, te želeje-mu zdravje an vse te narbu-ojše. Bruna Dorbolò novi matajur Četrtek, 4. februarja 1999 Aktualno Društvo Trinko ima tudi za letos bogat program Odprti za dialog s kulturo soseda s prve strami Predsednik kulturnega društva Trinko Marino Vertovec je ob podajanju poročila o dejavnosti v minuli sezoni izrazil oceno, da doseženi rezultati narekujejo v glavnem nadaljevanje dela v dosedanji smeri. Ce hoCemo le v glavnih obrisih orisati letošnji program delovanja društva, ga lahko razdelimo v štiri vrste pobud. Prvo področje zadeva vrsto dejavnosti v sami Benečiji, z organizacijo kulturnih veCerov, konferenc, okroglih miz, in drugih sličnih dejavnosti, pri katerih bo društvo, tako kot doslej, sodelovalo tudi s sorodnimi organizacijami. Na programu je seveda tudi sodelovanje ob vseh pomembnih beneških srečanjih in manifestacijah. Druga vrsta pobud je usmerjena v vzpostavljanje stikov in sodelovanje tako s furlanskim svetom kot s Posočjem, obnovitev doslej uspešnih gostovanj v Brdih, povezovanje s Slovenci na Tržaškem in Goriškem ter italijansko manjšino v Istri. V tem okviru se bodo obnovili nekateri uspešni ciklusi, med temi naj omenimo večere v znamenju gesla "Spoznajmo se-conoscia-moci“. Tretji sklop delovanja društva predstavlja založniška dejavnost, v okviru katere je letos predviden izid nekaterih novih pomembnih publikacij. Poleg Trinkovega koledarja gre omeniti predvsem pobude ob 45-letnici smrti msgr. Ivana Trinka, z izdajo CD zgoščenke s koncerti Trinkove glasbe. Nazadnje gre omeniti še redne teCaje slovenskega jezika in kulture ter dejavnost knjižnice, ki bo v tej V petek je bil občni zbor društva Planinska družina bo imela svojo kočo s prve strani Tuli je potem omenil vse pobude Planinske družine Benečije v letu 1998, v katerem je društvo postalo Clan Planinske zveze Slovenije. Dante Cencig je kasneje bolj natančno govoril o projektu koCe na Matajurju. Na obCni zbor so prinesli svoj pozdrav tudi predstavniki drugih planinskih društev in sicer Planinskega društva iz Kobarida, Slovenskega planinskega društva iz Trsta, tolminskih, novogoriških in briških planincev, Planinskega društva iz Gorice ter Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pred prijetnem večerom so Člani izvolili nov odbor. Izvoljeni so bili Dante Cencig, Romina Cencig, Livio Florean-cig, Susy Guion, Graziano Specogna, Lia Speco-gna, Igor Tuli ter Alvaro Zantovino. Med njimi bojo v prihodnjih dneh zbrali novega predsednika Planinske družine. Program 1999 Februar-april Tečaj telovadbe, teCaj plavanja 14. februarja Pust z Blumarji (Crni varh) 9. maja Hum (Gorenj Tarbij) 23. maja Veliki Muzec (Breginj) skupaj s Cai Junij Srečanje planincev v Avstriji 27. junija Sv. Višarje Prvi teden julija Taborjenje za otroke (skupaj s PD Kobarid) 16.. 17.. 18. julija Marmolada (skupaj s PD Kobarid) 31 .julija Sveta inaša na Matajurju September Kravji Bal 24. oktobra Burnjak (Carni varh) sezoni najbrž dočakala tudi sodobnejšo računalniško ureditev. Tu so skopo navedene le nekatere pobude, kajti njihov seznam je tako obširen, da je vse nemogoče našteti. ObCni zbor je vsekakor potrdil, da smo na začetku nove plodne sezone društva, kar potrjuje njegovo vrašCenost v beneško in širšo Cedajsko skupnost, (du) ZELENI / LISTI ^ Acc Mermplja Levi in desni nacionalizem Očitno so prišli časi, ko se razgrinjajo zgodovinska zakulisja, ki so pogojevala čas po drugi svetovni vojni. Tržaški dnevnik 11 Piccolo je tako objavil izpod peresa Silvia Maranzane članek, v katerem se novinar sklicuje na izsledke beneškega sodnika Carla Mastellonija. Slednji že dalj časa raziskuje delovanje tajne strukture Stay Beli ind, ki je bila v Italiji po-zana kot Gladio. Del informacij je potrdil tudi nekdanji diplomat in zgodovinar Diego De Castro. Iz isledkov lahko razberemo, da so se po letu 1945 tja do leta 1954 nekatere tržaške politične skupine pričele oboroževa-ti. V tem smislu sta delovali desni tolpi iz Drevoreda XX. septembra in iz ul. Cavane. Kar je zanimivo, pa naj hi se v oboroževanju proti jugoslovanskim enotam angažirali tudi ljudje, kot je bil tajnik takratne KP1 Vidali, poznejši tržaški župan Spacciai in druge osebnosti. De Castro pripoveduje o srečanju s tedanjim obrambnim ministrom Emiliom Tavianijem, bivšim partizanskim komandantom, ki je podprl akcijo. V bistvu naj bi se največ dogodilo leta 1953, leto pozneje pa so pristaniški delavci po golem naključju našli v zazidanem skrivališču na tržaški zele-žniški postaji orožje. Slo je za veliko količino ameriškega in angleškega vojaškega materiala; med drugim so odkrili 200 puško-mitraliezov in na stotisoče nabojev. Podatek kaže, da je bil namen ustvariti pravo tajno vojsko, ki bi delovala proti tujemu sovražniku in njegovih "petih kolonah“ v Trstu in drugje po Furlaniji-Julijski krajini. Vemo, da je tajna struktura Gladia delovala še mnogo let pozneje, posebno v Benečiji. Nekateri podporniki povojnega oboroževanja, kot je bil gradbenik Renzo Di Rago-na, ki je zgradil skrivališče na tržaški zeležniški postaji, se je veliko let kasneje pojavil v poskusu državnega udara, ki je bil znan kot načrt ”Solo“ in mu je načeljeval general De Lorenzo, Namen je bil premakniti italijansko politično os na skrajno desnico. Iz omenjenih podatkov so, v kolikor so resnični, zanimive prečne vezi med svetovnonazorsko zelo različnimi ljudmi. O namenih posameznikov lahko sklepamo, kot lahko sklepamo, da je bil v prvih povojnih letih skupni sovražnik Jugoslavija. Ne bi pa podcenjeval nacionalističnega naboja, ki ni bil le oznaka desnice. Mimo gesel o ”fratellami “ je v naših krajih nacionalizem usmerjal politiko desnice, kot verjetno tudi dela levice. V to vprašanje bi se veljalo poglobiti, saj sta se v tem stoletju nacionalizem in komunizem največkrat bojevala, včasih pa je prišlo do spajanja obeh čustev. V tej luči lahko postane marsikateri povojni manever razumljivejši. Proposta al parlamento di Lubiana Status di Sloveni senza cittadinanza La scorsa settimana é stato presentato al parlamento di Lubiana un progetto di legge sul rapporto dello stato sloveno nei confronti di tutti quegli Sloveni, che sono privi della cittadinanza slovena. Si tratta di una proposta che introduce un rapporto completamente nuovo dello stato sloveno nei confronti di tutti gli Sloveni che, per una ragione o l’altra, vivono fuori dai confini statali, sia che si tratti di minoranze (come la nostra), o di altri gruppi di Sloveni, sparsi ovunque nel mondo. La proposta di legge reca la firma di sei deputati, facenti capo ai partiti socialdemocratico e democratico cristiano e dovrebbe essere all’ordine del giorno dei lavori parlamentari entro tempi abbastanza brevi. Le novità che porterebbe la legge, qualora fosse approvata, sono senz’altro notevoli e del massimo interesse. In tutto si tratta di 17 articoli. Si parte dalla constatazione che la legge riguarda circa 360.000 Sloveni fuori dai confini e questi vengono a loro volta divisi in due gruppi: gli emigranti, sparsi in vari stati del mondo e le minoranze autoctone, che vivono a ridosso dei confini della Slovenia in Italia, Croazia, Austria e Ungheria. Con la nuova legge, tutti questi Sloveni avrebbero il diritto di richiedere lo status di "Sloveno senza la cittadinanza", il che li renderebbe pratica-mente equiparati a coloro che sono cittadini sloveni a tutti gli effetti. L’equiparazione riguarda molti diritti, tra questi i diritti al voto (passivo ed attivo), allo studio e alle relative borse di studio, alla proprietà di beni immobili alle stesse condizioni dei cittadini sloveni e alla successione dei beni. In sostanza, un componente della minoranza slovena o un emigrante a-quisirebbe la quasi totalità dei diritti dei cittadini sloveni, tranne nel campo del diritto al lavoro, punto in cui la proposta di legge mantiene qualche differenza. Nella parte introduttiva della proposta di legge se ne spiegano le ragioni, fondate sul principio che la Slovenia é la patria (o la nazione-madre) di tutti gli Sloveni, a prescindere da dove vivono, e quindi in nessun caso possono essere trattati da stranieri. Da lunedì Lubiana e Bruxelles più vicine La Slovenia membro associato dell’ UE segue dalla prima Con la piena adesione della Slovenia all’UE poi il mercato immobiliare verrà aperto a tutti. C’è però nel Piano Solana un importante principio che deve essere rispettato quello della reciprocità. Un cittadino dell’UE che abbia risieduto già tre anni in Slovenia - è il caso evidentemente degli esuli -può acquistarvi un immobile se nel paese in cui vive viene garantito lo stesso diritto a un cittadino sloveno. Ma sotto questo profilo sembra che sia l’Italia a non avere le carte in regola. Intanto il parlamento di Lubiana ha iniziato ad adeguare la sua normativa a quella europea con un ritmo più sostenuto. E stata introdotta PIVA, votata una legge sulle attività bancarie e si sono adeguate le norme che regolano le società. Il piano a lungo termine tuttavia prevede l’adeguamento alla normativa UE di oltre 200 leggi e 870 regolamenti. S. Pietro al Natisone: appuntamenti principali Le escursioni del Cai Sabato si è svolta l’assemblea annuale della sezione Cai di S. Pietro al Natiosne. Questo il programma di escursioni: 7 febbraio: Cortina - gita sciistica in pullman; 14/21/28 febbraio: Sesto/M. Elmo - Kanzel - Katsch-berg - gite sciistiche assieme Cai Cividale; 21 marzo: S. Leonardo - Castelmonte; 11 aprile: M. Mia; 25 maggio: Fondo escursionismo al M. Bogatin; 9 maggio: M. Cum (pastasciutta); 23 maggio: M. Muzez (m. 1633) - Unitamente a Planinska družina Benečije; 6 giugno: M. Chiavals (m. 2098); 20 giugno: Lago Bordaglia - Passo Giramondo (m. 2005); 4 luglio: Creta di Aip (m. 2297); 18 luglio: Tofana di Rozes (m. 3225); 24/25 luglio: Grossglockner (m. 3797); 1 agosto: An-telao (m. 3263); 29 agosto: S. Martino di Castrozza / Pale di S. Martino - Gita in Pullman; 3/4/5 settembre: M. Rosa: P. Castore (m. 4226) e P. Polluce (m. 4091) -con Cai Cividale; 12 settembre: Montasio (m. 2754); 26 settembre: Bricelik (m. 2343); 3 ottobre: Cuc dal Bor (m. 2195); 31.12: fine millennio al Matajur. Kužin Manuel jih je dopunu pa osam Agnese ima “že” tri lieta Agnese Scrignaro je do-punla tri lieta na 19. žena-rja. Seda je zadost velika za hodit v Suolo an pru tele dni je stopnila Cez prah dvojezične Suole v Spietre, kamar je začela hodit v ažilo. Agnese živi blizu Remanza-ga, nje mama je Monia Va-sconi iz Lies, tata je pa Silvano Scrignaro taz Bamasa. Do seda je Sele “sama” v družini, pa se pru trošta, de mama an tata priet al potlè jih Senkajo še kajšnega bra-traca al sestrico za se kupe tolit. An seda, duo norčina z njo? Kužini Matteo an Manuel, pa tudi “nunac” od karstà, ki je ta par nji tle na fotografiji. Al ga poznata? Ma kakuo de ne, je Giacomo Canalaz, Katinčin iz Hlocja! Agnese nam je jala, de muormo napisat, de nje tata an nje mama sta pru le-puo vebrala, de buj pridnega nunca ji nieso mogli uša-fat! Na nje rojstni dan je par-Su tudi on se z njo veselit, nieso manjkali vsi tisti, ki jo imajo radi,'v parvi varsti mama an tata, noni Lucia, Delfina an Ettore, “tetà” Loredana an kužini. Muormo Se doluožt, de kaj San dan potlè, 28. ženarja je tudi kužin Manuel imeu rojstni dan an je dopunu osam liet. Obadvieman Zelmo Se puno veselih rojstnih dnevu. “Smo veseje Karpacove družine!” Telo fotografijo so nam jo parnesli, da bi napisal kiek od te male, ma kuo na mormo reč ki an od te velikega? Pogledita, kake bistre oči ima, kajšan furbast nasmieh... an kakuo zna le- Al jo znam lepuo varvat mojo sestrico? puo nafrigat njega tata, ke-ne Nino?! Puobič je Davide Flo-reancig, 29. obrila dopune tri lieta, an čeglih bi muorli Sele njega varvat, on že pomaga mami an tatu varvat Planinska družina Benečije Telovadba Vsaki ponedeljek in četrtek od 20.15. do 21.15 v telovadnici srednje šole v Špetru Tečaj bo do konca aprila 0*««* Tečaj plavanja Začetek v soboto 13. februarja vsako soboto od 19. do 20. ure v bazenu v Čedadu za skupnih 10 lekciji Vpisovanje: Flavia - Igor, tel. 727631 te malo od družine, Luiso, ki jim je parSla dielat družbo 29. dičemberja, takuo de je kumi dopunla parvi miesac življenja. Tata telih otruok je Nino Floreancig - Karpac iz Hostnega, mama je pa Mara Liberale, ki je parSla iz Čedada za neviesto v Hos-tne. Pravejo, de Luisa je takuo pridna, de je ki, glih ku Davide. An če kar zrase Se nomalo bo tudi ona ku bratrac... tata an mama bojo imiel ki lovit gor po Hostnem! Otročičam Zelmo, de bojo lepuo rasli v teli mikani vasici garmiškega ka-muna; mamo Maro an tata Nina, ki so med riedkimi mladimi pari, ki “uagajo” Se živiet po tistih naših vasicah, ki so spliezene po naših gorah, pa naj gre naša pohvala. “Bi teu, de bi na bil nimar ti zadnji” Jest stojin deleč od Benečije, pa moje sarce an pamet so nimar tan, zatuo vsakantarkaj mi pride kiek tu glavo an mi guči, takuo de na morem mučat. Bi teu, de bi se kiek nadilo za naše kraje, de b’ na bli nimar ti zadnji, zapuščeni. An takuo van pisen. Duo vije, de se na zgodi kak čudež an za nas. An dan srna se zmenala jest an muoj parjateu Daniele (ki, Skoda, je zmanku pre preča) ob naSe kraje, ki ratavajo zmieran buj duji, an on mi je jau: “Preča bo an tle ku Amazzonija, tan jo stiskajo, tle se pa Sieri”. Je imeu ražon: vsako lieto kar pridem daniu vidim, de hosti pokrivajo lažne an sa-nožeta. Če puojde takuo naprej (an mislin, de na puojde drugač) za kako lieto naSe vasi bojo, ku “oasi” tu zeleni puščavi. Bo te-žkuo se gibat voz cieste zak host pokrije an stare poti. An takole se diela “pulizia etnica”, se na šče-di judi, pa se jih prežene proč ta med te druge judi, kjer zgubjo svoje navade an svoji izik. Lohni “Stato”, ki diela tolo igro, brez se umazat roke z “violen-zo” (pa an tuole je violen- za), gleda dosežt, kar priet so mierli dosežt “fascisti” an potlè pa “demokristija-ni”; teli zadnji so nan dal an dobar Zlah. Za Škodo mi Benečani smo arzstreseni, niemamo moži, ku “sudtirolesi”, se na znamo kupe diet za de nas bojo čul, an takuo zgubimo Se priet ku se zganemo. Je lahko nas pejat proč. Vlada nas nie štiela, an mi na znamo nu-cat naše “arme”, ki so volitve. Muora reč, de an nasi parjatelji, goriški an tarža-ski Slovenci, nan nieso obedankrat pomagal, so Sli le naprej sami an takuo ti zadnji smo bli, an ti zadnji bomo. Nan na ostane še ku Da-Zela, če bo tiela zastopit, de an Benečija je an konac nje, de an mi smo bogatija če nan bojo pomagal. Zatuo bi bluo pru, de se parbliža h nam, de pogleda kuo smo zapuščeni, de nan da ’no roko, de ostanemo na naši zemlji. Je težkuo nastavit kako fabriko par nas, ku se nie do sada nastavla, bi bluo potrieba pogledat naš sviet an pomislit kako dielo po hostieh al pa po gruntu. Host zapuščena vaja malo, host očejena da dielo an pardielo, ohrani sviet od nasreč an parkliče turiste, ki jubijo čedno zemljo. Tu Kalabriji je dvajst taužint hostarju (forestalu) ta na kart; naša daržava ka na more diet tu dielo nomare naših judi za očedit hosti, za jih ahtat od ognja, kar vije, de naši judje poznajo dielo an prestore? An kajšan te mlad bi se rad usta-vu, bi na šu dol za krej, an naše vasi bi oživiele. Ce-glih kajšan die, de “vuoli so že utekli, an de je pozno za zapriet vrata od hlieva”; jest mislim, de tu hlieu bi se moglo nazaj zapriet uolè. Pogledimo kuo je oživiela vas Spignon, vsi časopisi an televižjoni so guorile ob njo. Druge dielo pa po sano-žetih: bi korlo manjku tu adni dolin nastavit adno “aziendo” za redit an past koze an ouce. Tle žvina bi daržala čedne sanožeta od arbide an meje. Bi na korlo velikih investimentu za Da-želo za začet tuole dielo “a ciclo completo”, dielat ser an ga prodajat, prodajat ja-reta an kozličje, nastavt adno koperativo. Bi korlo napravt judi h telemu dielu, narest an “marchio” za ko-ziji an ovči ser: donašnji dan je Stiet. Vien, de od-sparvič bi bluo težkuo ju-den dopoviedat, de se jin na uzame sanožet, de se jih na “espropria”; se ji dopovije, de je za njih dobre, de se poprava za pet liet an de bo vsien hnucu, an de oni potegnejo kiek če dielo puojde lepuo naprej. Bi se moglo obečat, de koperativa bi kupila tudi senuo, ki kajšan Zeli sieč za daržat čedno puoje. Bi bla tale ’na velika uduoba za naše kraje. Tuole bi muorla pejat napri Gorska skupnost Ne-diških dolin, gledat poskar-biet ki buj za gorjane, za jih pardaržat na naši zemlji. Naši judje so potriebni, de jin bo kajšan pomau, an če Gorska skupnost na vidi telih potrieb, duo jih bo pa videu? Judje bi radi videl kiek nucnega za nje, vedo, de velikih “progetu” se na morejo čakat. Ka se na more vprašat pomaganje Evropski Skupnosti, pomaga vsien, bo pomagala an nan. Bi korlo napravit adan liep proget an ga pošjat. Ka van se pari? Al je utopija tuole? Voščin, de v novin liete kiek se zgane, de ti zadnji uerbači starih Benečanu bojo videl se zganit kiek dobrega na njih želji, de na bojo muorli iti proč an oni z ujokanim očmi. Ce oni ostanejo an de bojo dielal gor po gorah, dol za krajan se na bojo gajale takuo po-gostu povodnje; kar je bluo vse predielano plazuov an povodnje so ble puno buj riedke. Tisti dnar, ki se po-nuca za sviet očedit so lepuo ponucani, zak se na muora potlè jokat tih mar-tvih, čuhat ran an strojit nasreč, ki smo sami napravli. J.M. V nediejo 7. februarja ta pred vsako cerkvijo NediSkih dolin tisti do Caritas bojo dajal piskuline Ce jih vzameta an dasta kiek za Ion bota pomagal te potriebnim ljudem jih prave četrtek, 4. februarja 1999 BeneSke uganke Teče, teče, nič na reče, kar se ustave resnico prave! (rešitev: peza) *** Nie ne mesuo ne riba, an tu gajuf se giba! (ura tu gajufci) *** Pet potiskajo, deset uliečejo, dokjer se na oblieče! (obuvat hlače) *** Buj ki ližeš, manj videš! (sladoled-gelato) *** Gre notar suh an tard, pride von mokar an mahan! (biškot tu kafè) *** Kosmato na kosmato pada! (Cilja na Cilja) *** Kar sonce sije nas lovi, kar gre daž se umori! (sienca) *** Jo sadit se stor potit, jo tacat se stor jokat, za jo uživat tu evarejo jo z-mešat! (Čebula) Kuo se klice te narbuj radodarna beneška ženska? (Dajala Jogratiš) *** Duo je tist svet, ki nam ohrane peršute? (san Daniele) *** Kuo se klice te narbuj grozna beneška plesauka? (Anka Zbilenka) Kuo se klice te narbuj grozna beneška kuharca? (Juhica Petelinova) *** Duo so ti narbuj grozni beneški ja-gari? (Giovanin Vuk, Franc Kuosu, Toni Zajc an Mihac Pisi-nu) Duo je tu v-sakim, ma pru tu v-sakim piCu na svie-te? (Buog) An duo je še buj tu vsakim piCu na sviete? (Papež Wojtila) Četrtek, 4. februarja 1999 6 Continua l’analisi delle necropoli hallstattiane lungo l’Isonzo Tolmino, le scoperte presso il “Kozlov rob” Minimatajur «Piccola e povera è la Tolminska, annidata fra le montagne: ma quanto importante per la sua posizione! Giungevano le genti, vivevano, morivano, e altre ne prendevano il posto. Vi passarono gli Illiri, i Celti... I legionari romani avanzarono nella valle dell’Ison-zo, gli Slavi si batterono qui per i loro confini occidentali. La terra di Tolmino conserva ancora nel suo seno innumerevoli misteri; castellieri, necropoli, ‘castra’ romani. Sul suo territorio passavano le strade che collegavano il ricco sud con il nord. E povera la Tolminska, ma non di ritrovamenti archeologici. Da Most na Soci a Bovec, lungo la valle dellTsonzo e la valle della Baca, si allineano insediamenti e sepolcreti, in parte scoperti, in parte no. Nominiamone uno solo: Most na Soci (Santa Lucia). Per questo solo sito la Tolminska è conosciuta nel mondo». Ho voluto qui riportare questa ‘presentazione’ che Niko Mozetič custode del Museo di Nova Gorica ha fatto di questa piccola vicina regione. MozetiC proseguì nella tradizione delle ricerche a Most na Soci, con i sondaggi degli anni 1957 e 1958 e la scoperta di altre 14 tombe. Così venne la conferma che non tutta la necropoli era stata archeologicamente sfruttata e che rimaneva materiale da poter riempire vari musei: anche nel 1972 vennero alla luce altre 7 tombe. Marchesetti coronò il suo lavoro a Caporetto nel 1889 con la scoperta di 400 tombe nella necropoli della località “Na gomilah” presso Staro selo a non grande distanza ad ovest di Capo-retto, presso lo spartiacque Isonzo - Natisone. Rispetto alla posizione fu osservato che i ritrovamenti del gruppo di Santa Lucia hanno la comune caratteristica di trovarsi nelle vicinanze della convergenza di più vallate (S. Gabrovec, 1976). Per quanto riguarda Caporetto, le ricerche presso il GradiC proseguirono: negli anni 1952 - 54 (MozetiC), o 1953 - 55 (Gabrovec), durante i lavori per la costruzione della nuova latteria “Planika”, gli operai si imbatterono in alcune tombe e furono attuati alcu-ni scavi conservativi da Stane Gabrovec, custode del museo di Lubiana; il materiale messo in salvo fu conservato nel museo di Tolmino. Nel 1979 -1980 furono scoperte a cura del Goriški muzej altre 300 tombe; nella necropoli, tra gli altri reperti, è stata sco- perta una situla di bronzo del VI - V secolo a.C. abbellita da un bell’ornato figurato a sbalzo. In complesso le tombe scoperte a Caporetto furono circa 1400, per il 90 per cento prive di urne. Le urne erano vasi di bronzo, di grandi dimensioni, dette ‘dolii’. La composizione del corredo funerario, come si è detto, non differiva da quella di Most na Soci, eccetto i rari ritrovamenti di armi. Il ritrovamento, presso la necropoli, di un’urna di bronzo molto frammentata, dal corredo eccezionale formato da otto punte di lancia e asce ad alette e a cannone, ha fatto pensare ad un ripostiglio piuttosto che ad una tomba. Contrariamente a quanto osservò a Most na Soci, Marchesetti notò tracce di semplici paletti, che interpretò come segni di individuazione delle tombe. Le ricerche di Carlo Marchesetti, come si vedrà in seguito, non si arrestarono a Caporetto, ma ebbero seguito lungo la valle del Natisone con risultati molto interessanti. Tra i ritrovamenti più importanti della valle dell’Isonzo si pongono quelli di Tolmino. La necropoli preistorica di Tolmino si trovò casualmente nel 1965 nel corso di alcuni Fibula semilunata con pendagli a catenelle della tomba n. 324 di Most na Soči lavori sul versante sud - o-rientale del ‘Kozlov rob’, il colle che sovrasta la città: si trattava di un gruppo di tombe ad incinerazione, che portarono nuovo materiale dell’età del ferro più antica. L’area degli scavi aveva le dimensioni di 52 per 23 metri e non presentava alcun segno di delimitazione. Le tombe scoperte furono 458, di cui 432 del tutto accertate, con una densità media di 2,6 per metro quadrato. Anche a Tolmino le tombe erano coperte da una lastra di pietra senza un ordine definito. Una sola tomba aveva un’urna cineraria, mentre le restanti ne erano prive. Nessuna tomba veniva distrutta quando se ne aggiungeva una vicina, quin- di le tombe dovevano essere in qualche maniera segnate per essere in vista dall’esterno, ma a Tolmino, come a Most na Soci, non si trovò traccia di segni. Le fosse subcircolari, del diametro dai 20 ai 120 centimetri, avevano una profondità variabile, in media, dai 30-40 centimetri, non presentavano alcun ri-vestimento di sorta, eccetto una, rivestita di sassi. Piuttosto che espressione della distinzione sociale, i corredi funerari e le dimensioni della tomba pare debbano mettersi in relazione con la quantità dei resti della combustione trasportati dal luogo dell’incinerazione. In un centinaio di tombe e-rano raccolte separatamen- te ossa non del tutto bruciate, ma non secondo il rito rilevato a Bled, dove vigeva l’usanza di raccogliere e lavare e le ossa. (Archeologia, 48) Paolo Petricig N. MozetiC - Kratek pregled arheoloških naidb Gornjega Posočja, Tolminski zbornik 1956 D. Svoljšak - Prazgodovinska nekropola v Tolminu / La necropoli preistorica di Tolmino, Arheološki vestnik 24 - Ljubljana 1973 D. Svoljšak - Novejša arheološka raziskovanja na Tolminskem, Tolminski z-bomik - 1975 S. Gabrovec - Kobarid, Goriški letnik 3 - 1976 Luna Bledična seje ponesrečila Luna se je mirno sprehajala po vsemirju in zasanjano opazovala, kaj se dogaja na Zemlji. Toda, ker je doma pozabila očala, se je morala revica pošteno naprezati, da bi čimbolje videla, ali mali Zemljani že spijo. Tako je nehote zavila na Rimsko cesto. Ravno tedaj je izza vesoljske meglice pokukal očarljivi Pluton in Luna se je zaljubljeno zagledala vanj. Toda glej ga, Smen-ta! Na razrvani Rimski cesti ji je spodrsnilo, zakotalila se je in se nevarno zagozdila pod oje Velikega voza, ki je peljal tam mimo. " Eee, debelinka! Raje glej, kod hodiš!" se je razhudil Veliki voz. Luna pa Se vedno nič. Nepremično je ležala med kolesi in ni sploh dajala znakov življenja. "Pa ja ni mrtva?" je pomislil Veliki voz. "Ti, Luna, saj sem se samo Šalil! Daj, no, zgani se, saj nisi tako silno debela, da se ne bi mo- gla pobrati!" je Se dobrohotno bodril nepremično in smrtno bledo Luno. Ravno tedaj in mimo pridrvel meteorit. "Kaj pa je?" je zvedavo vprašal. "Oooh, že spet je pustila doma očala, pa sploh ni videla, kod hodi, pravzaprav kotali! “ je odvrnil Veliki voz. "Ampak bleda je, bleda! Bržčas se je pobila po sa- njavi butici. Čakaj, po rešil-ca grem. Pa tako se mi mudi!..." je hitel praviti meteorit, ki res ni vedel, kaj pomeni počasnost. Kmalu nato je res pridrvel vesoljski rešilni avto, zdravniki so Luno previdno naložili vanj, vklopili sirene in jo odpeljali v bolnišnico. Reva se je bila tako pobila, da je imela obe očesi pod-pluti, iz nosu pa ji je curlja- la bleda kri. Zdravniki so dolge ure bedeli nad debelinko, vse do tedaj, dokler je komaj za spoznanje pomežiknila in dala razumeti, da je kljub poškodbam Se živa. "Gospodična Luna!" je s strogim naglasom začel zdravnik. "Ni prvič, da vas sprejmemo v bolnišnico zaradi nerodnih padcev. Veliko skrbi nam povzročate, in preglavid tudi. To pot vas moram, gospodična Bledična (tako se namreč Luna piSe), ošteti: nerodni ste, ker ste predebeli, kratkovidni pa tudi. Sedaj pa: ali pošteno shujšate ali pa stalno nosite očala, ki sem vam jih predpisal, ko ste prvič padli in pomendrali zvezdo Večernico! Tako je rekel zdravnik, nalepil užaljeni Luni velik obliž preko nosu in jo odslovil. Lune Bledične potem Se ves teden ni bilo na spregled. Zaprla se je v stanovanje, se kujala in neprestano ogledovala, kako se rane in udarci počasi celijo. Nekaj dni zatem je po vsemirju nenavadno završalo. Meteorit, ki je tako rad in tako naglo raznaša! vse mogoče vesti, je namreč izvedel, da je Luna Bledična napisala protestno pismo in ga naslovila na vesoljsko županstvo v Sončno dolino. Razumljivo, da so vsi postali radovedni glede njegove vsebine, vendar od užaljene Lune niso mogli izvedeti ničesar. Toda kmalu so nekateri razumeli, zakaj je Slo: župan Vesoljkovič je nemudoma in nepreklicno odredil, da je treba Rimsko cesto na novo tlakovati, kajti odškodnina, ki jo je Luna v svojem pismu zahtevala, je bila bajno visoka. Zato boste videli, če se v jasnih nočeh ozrete v nebo, kako lučke na Rimski cesti živahno migetajo. To je namreč dokaz, da staro in ra-zorano Rimsko cesto res temeljito popravljajo, in vse kaže, da bo njeno tlakovanje Se dolgo, dolgo trajalo. Luna pa se izza debelih očal v-semu temu vrvežu dobrohotno nasmiha. Mima Kapelj Iz Galeba štev. 1-2, 1989 (Guidac) noinn>t vivrvaaud voiubiso nv ubiiso -Musea = Špor Risultati 1. Categoria Valnatisone - Venzone 3-5 3. Categoria Savognese - Nimis 0-0 JUNIORES Com. Faedis - Valnatisone 3-3 Allievi Valnatisone - Rivolto 3-2 Giovanissimi Audace - Astra 92 1-0 Amatori Termokey - Reai Filpa 1-2 Poi. Valnatisone - Coop Premariacco 0-1 Valli Natisone - Venzone 2-1 Vertikal - Dinamo Korda 0-1 Bott. Longobarda - Drenchia/Grimacco 3-1 Psm sedie - S. Daniele 3-0 Al Baretto - Fantoni 2-5 Četrtek, 4. februarja 1999 Calcetto Galapagos - Padur est 4-9 Hydroclima - Padur est n.p. Amici del gobbo - Paradiso dei golosi 4-1 Prossimo turno 1. Categoria Tarcentina - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Serenissima JUNIORES Valnatisone - Tavagnacco Allievi Chiavris - Valnatisone Giovanissimi Mereto Don Bosco - Audace Amatori S. Daniele - Reai Filpa Poi. Valnatisone - Team Calligaro Racchiuso - Valli Natisone Drenchia/Grimacco - Vertikal Costantini - Psm sedie Cividale Fantoni - Remanzacco Calcetto Diavoli volanti - Merenderos Padur est - Lega Punto Paradiso dei golosi - Braidemate Classifiche 1. Categoria Costalunga 42; Venzone 35; Tavagnacco 31; Domio* 30; Tarcentina 29; Riviera 27; Union Nogaredo 26; Valnatisone*, Natisone 25; Reanese 24; Gemonese 22; Zaule/Rabujese 20; Torreanese 15; Tre stelle 13; Bearzicolugna 12; Bujese 10. 3. Categoria Nimis 26; Comunale Faedis 25; Stella Azzurra, Serenissima 23; Buttrio 22; Fulgor*, Gaglianese 20; Savognese*, Cise-riis* 17; Cormor 16; Chiavris* 12; Fortissimi 1. JUNIORES Valnatisone 37; Tavagnacco 35; Pa-gnacco 34; Natisone 24; S. Gottardo 22; Com. Faedis 20; Assosangiorgina 18; Reanese, Azzurra, Buttrio 17; Chiavris 15; Cividalese 13; Cussignacco, Serenissima 10. Allievi Mereto/Don Bosco 36; Valnatisone* 29; Bujese, Chiavris 28; Buonacquisto 25; Nimis 23; S. Daniele, Reanese 20; Rivolto 19; Fortissimi 14; Tavagnacco 11; Le-stizza 10; Ragogna 5; Pasian di Prato 4. Giovanissimi Pagnacco 36; Gemonese 32; Savorgna-nese 27; Astra 92 26; Majanese 21; Audace, Assosangiorgina 20; Mereto/Don Bosco 18; Tre stelle 16; Riviera, Tavagnacco 14; Biauzzo 12; Torreanese 10; Gaglianese 6. Amatori (Eccellenza) Warriors 17; Reai Filpa Pulfero, Coopca Tolmezzo 16; Bar Corrado*, Termokey , S. Daniele 14; Mereto di Capitolo’, Turkey pub 13; Chiopris Viscone 11; Mobili Mirai 10; Al sole due 9; Hypobank 7. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone, Fagagna 17; Racchiuso’, Coop Premariacco 16; Rojalese 14; Pers/S. Eliseo 13; Amaro*, Polisportiva Valnatisone, Venzone 12; Treppo Grande 11; Team Calligaro 10; Monte-nars 4. Amatori (2. Categoria) Dinamo Korda 23; Bottega Longobarda 16; Vertikal Alta Val Torre, Sedilis 15; Ai frati*, Agli amici 13; Drenchia/Grimacco, Al Bocal* 12; La tana del luppolo, Argonauti 11 ; Moulin rouge 8; Sittin 5. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno l gialloblu sul neutro di Merso di Sopra giocano alla pari con il Nimis bloccandolo sul nulla di fatto Savognese, stop alla capolista La Valnatisone Juniores pareggia a Faedis ma allunga il vantaggio sul Tavagnacco Vittorie di misura degli Allievi e dei Giovanissimi - La Padur est sconfigge il Galapagos La Valnatisone perde la partita con il Venzone a causa di un primo tempo disastroso. Le tre reti degli azzurri portano la firma di Enrico Cornelio (doppietta) e Stefano Rossi. La Savognese, nell’incontro casalingo giocato a Merso di Sopra a causa dell’impraticabilità del proprio campo, ha costretto al pareggio la capolista Nimis. Nonostante il mezzo passo falso a Faedis, gli Juniores consolidano la loro prima posizione in classifica. Alla doppietta di Del Gallo ed alla rete di Rubin i faedesi hanno ri- Doppietta di Crainich, il Drenchia al tappeto BOTTEGA LONGOBARDA - DRENCHIA/GRIMACCO La compagine del Drenchia Grimacco che ha giocato sabato con la Bottega Longobarda 3-1 Bottega Longobarda: Zanini, Alessandro Trinco (21’ st. Colla), Madro (18’ st. Gianni Trinco), Fabrizio Qualla, Fantini, Graf-fig, Boberli, Bassetto, Crainich, Fadon (20’ st. Drios), Scacco. Drenchia! Grimacco'. Butterà (l’st. Predan), Ga-riup, Mauro Dreszach (25’ st. Fabio Lesizza), Marco Marinig, Pio Chiabai, Buonasera, Gus, Mauro (25’ st. Pietro Chiabai), Chiuch, Denis Dreszach (1’ st. Luigi Chiabai), Gianni Qualla. Merso di Sopra, 30 gennaio - In un pomeriggio “glaciale” si sono affrontate due delle formazioni più in forma della seconda categoria amatoriale. La Bottega Longobar- da, seconda in classifica, ha ospitato i ragazzi del presidente Roberto Toma-setig che nelle ultime gare avevano inanellato una serie positiva di risultati. Nonostante il forte vento ed il campo ghiacciato si è giocato a buoni ritmi. Già al primo minuto di gioco passavano in vantaggio i padroni di casa con Leonardo Crainich che dal limite calciava il pallone verso la porta di Butterà. La sfera batteva davanti alla porta, proseguendo la corsa colpiva in faccia il portiere e terminava in rete. Con una veloce azione corale giungeva il raddoppio di Graffig che con un diagonale superava Butterà. Pio Chiabai si era fermato per protestare con l’arbitro per un presunto fallo di mano nell’azione vincente degli avversari, ma le sue rimostranze non davano alcun esito ed il gol veniva convalidato, lina prolungata azione di Chiuch, al 18’, si concludeva con un tiro sul fondo. Nel finale del primo tempo il tris dei padroni di casa veniva realizzato in contropiede da Crainich. Nella ripresa il Drenchia teneva in mano le redini del gioco impegnando Zanini per altre due volte con Chiuch e Mauro Dreszach. La rete della bandiera degli ospiti arrivava al 27’ con Luigi Chiabai che metteva in rete il pallone su servizio di Pietro Chiabai. Allo scadere l’ultimo sussulto con Pio Chiabai che mandava il pallone a lato, (p.c.) sposto grazie a tre autoreti, due di Ivan Duriavig ed u-na di Almir Besič. Vittoria di misura degli Allievi che hanno battuto il Rivolto con la doppietta di Almer Tiro ed il gol di Gabriele Gorenszach. Ritornano al successo i Giovanissimi dell’Audace grazie al gol realizzato da Sibau al 22’ della ripresa. Riprendono gli allenamenti Esordienti e Pulcini. Lunedì sera a Rivarotta il Reai Filpa di Pulfero si è imposto grazie alle reti realizzate da Liberale e Bena-ti. Nel campionato di Prima categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha rimediato un’altra sconfitta di misura ospitando la Coop di Premariacco. La Valli del Natisone, impegnata in casa contro il Venzone, ha recuperato lo svantaggio iniziale con le reti di Trusgnach e Carlig. La Vertikal Alta Val Torre perde l’incontro con la prima della classe. Continua a vincere e convincere la squadra degli Over 35 della Psm sedie di Cividale che, in attesa dello scontro al vertice di ve- Luca Bledig - Savognese nerdì 5 febbraio a Tricesi-mo ospite del Costantini, ha regolato i campioni della scorsa stagione, il S. Daniele, con la doppietta di Bergnach ed un gol di Ve-nica. La Fantoni Alta Val Torre vince alla grande sul terreno di una diretta avversaria. Nel campionato di calcetto amatoriale di Prima categoria la Padur est vince in trasferta a Nimis col Galapagos. Il Paradiso dei Golosi ritorna infine a mani vuote dalla trasferta di Tolmezzo. Zaslužena zmaga Košarkarji tržaške slovenske ekipe Jadran so prejšnji teden v rednem srečanju prvenstva moške C lige poskrbeli za pravi podvig: premagali so moštvo Roncade prvo ekipo na lestvici. Zmaga Jadranov-cev je bila povsem zaslužena. Na igrišče so stopili z občutkom enakovrednosti do nasprotnika, takoj so organizirali dobro obrambo in nasprotniku niso dovolili, da bi nemoteno prodiral na koš. Tekma je bila ves čas zelo izenačena, še zlasti v drugem polčasu pa je Jadranu s točnimi meti uspelo pridobiti prednost nekaj točk, ki je proti koncu tekme stalno naraščala. Tak pristop se je obnesel in na koncu je bil rezultat 72 - 60 za Jadran. Trener Vatovec je bil ob koncu tekme zelo zadovoljen in je dejal, da so k zmagi prispevali prav vsi igralci. I Giovanissimi della Valnatisone 1975-76. In piedi da sinistra G. Moreale, Sittaro, Franz, Tomasig, G. Chiabai, Balus, S. Chiabai, C. Cedarmas, Caffi (all.). Accosciati S. Cedarmas, Manzini, Corredig, F. Simonelig, F. Birtig, C. Bevilacqua 8 novi mata]ur Četrtek, 4. februarja 1999 Kronaka SOVODNJE Ceplešišče Pust za “none” Telo saboto, 6. februarja, bo veselo pustovanje za vse none (pa ne samuo!) naSega kamuna. Se zberemo v prestorih Suole v Ce-plešišču okuole 19. ure. Za zaCet bomo mogli videt lepe diapozitive vasi, hiš an okolja sauonjskega kamuna. Potlè bo rinfreSk... Ah, pridita vsi oblieCeni v ma-škero, zak nagradijo, pre-mjajo te narlieuso maškero. Za telo parložnost se veselit vsi kupe muormo zahvalit kamunsko aministra-cjon an pro loko Vartača. dreka^ Kras - Crea Žalostna novica Po dugi boliezni, ki mu jo je z veliko ljubeznijo pomagala prenašat Zena Io-landa, je v Spitalu v Miranu blizu Mestre umru Cesare Namor - SiuCcjov. DoCaku je vesoko starost, 84 liet. Cesare je biu narstariš od SiuCcjovih bratov na Razpotju, Milena, Enzo an novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Maiajur a.r.l Čedad/Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all'USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente poslale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L 25.000 + IVA 19% t Beput pa so 2e zapustil tele sviet. Puno jih je provu v uojski, na vič front, poSljal so ga an v GreCijo. Potle ko puno drugih naSih ljudi je Su po svietu s trebuhom za kruhom. Ko se je iz Belgije varnu damu v Italijo je Su živet z družino v San Stino di Livenza an potlè pa blizu Mestre. On an njega Zena Iolanda, Zajcova iz Trinka, pa niesta mogla Ziviet v mieru brez skarbi. Sele mlada, ko se je bila okumi oženila je huduo zboliela njih edina hci Dina, ki se je puno an puno liet zdravila, umarla pa je pri 45. lietu starosti glih 11 liet od tega. Tista huda rana je v njih sarcih nimar krvavela an jih bolie-la. Zda, ko je Su še Cezar, v njih liepi hiši v Crei je ostala sama Iolanda. Nji naj gredo naše kondoljan-ce, an naj ji Buog pomaga prenest Se tolo Žalost. Naše sožalje tudi vsi drugi Zlahti. ČEDAD Madriolo V mieru spi draga Emanuela Je bla premajhana cierku v Karariji za sparjet vse tiste ljudi, ki so paršli v če- ACQUISTO casa nelle Valli del Natisone (non fondoval-le), 100 metri quadri circa, priva di riscaldamento, con scoperto. Telefonare ore ufficio 0432/740585 e chiedere di Maurizio. tartak 28. Zenarja iz vsieh kraju NediSkih dolin an okolice Čedada za dat zadnji pozdrav Emanueli Domeniš, ki v pandiejak je zgubila nje mlado Življenje v hudi ciestni nasreči. Emanuela počiva seda v britofe v Priešnjem, za vedno pa ostane živa v sarcih mame Patrizie, tata Valeria, bratra Fabia, none an vsieh tistih, ki so jo imiel radi. An jih je zaries puno zak Emanuela, takuo, ki pravejo nje parjatelji je bla zaries ’na barka čeča. SPETER Smart parlietne lene V čedajskem Spitale je zadnje dni Zenarja zaparla nje trudne oči Angela Skočir, uduova Cencig iz Spietra. Učakala je vesoko sta-ros, 95 liet. Nje zadnje lieta jih je preživiela v špietar-skem rikoverje. Na Žalost vsi nje otroc so muorli iti sluzit deleč od rojstnega duoma an Se kakuo deleč!, saj so vsi v Avstraliji. Venčni mier bo počivala v Spi-etre, kjer so jo podkopali. GRMEK Veliki Garmak Zapustila nas je Milja Polonkna Emilia Vogrig, uduova Vogrig - Milja Polonkna po domače nas je za venčno zapustila. Učakala je 89 liet. Milja se je rodila v Pi- čulnovi družini v Malim Garmikù, za neviesto pa je Sla v Polonkno hišo. Onà an nje moZ Bepo, ki nas je zapustu dičemberja lieta 1997, sta Ziviela po sviete, v Belgiji, kamar Bepo je biu Su za zasluzit kako pa-lanko vič ku tle doma za veredit njih otrokè. Kar sta se vamila damu, sta Sla živet v Velik Garmak, pa sta le napri dielala. Milja, ki v teku nje du-gega Življenja je ratala nona an bižnona, bo počivala v britofe na Liesah, kjer je biu nje pogreb v saboto 30. Zenarja. ČEDAD Vodica Žalostna oblietinca Bluo je 8. februarja lanskega lieta, kar na naglim nas je zapustu Andrea Obit. Spominjajo se ga Michele, Valter an Elda an vsi tisti, ki so ga poznal an i-miel radi, predvsem žlahta iz Belgije. Siamo molto dispiaciuti per i disservizi postali che negli ultimi tempi hanno provocato disagi ai nostri abbonati e anche a noi. Per questo motivo abbiamo deciso di mantenere invariato il costo dell’abbonamento per il 1999. ITALIJA . 50.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) . 65.000 lir Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bettolini Kras: vsriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bettolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v pelak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bettolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bettolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 an od 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost NediSkih dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*. 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES- INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo ;................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 Za pust lieta 1951 v Špietre Naš parjateu Mario Ellero iz Čedada nam je parnesu telo fotografijo. Nareta je bla v Spietre, v hotelu Belvedere, v cajtu pusta lieta 1951. Al zapoznata kajšnega? Mi vam prepišemo imena: s čeparne roke, ta zad so Zaccaria Valentino Simonitti, Graziella Simonitti, Mario Ellero an Angela Bidoia, tu sred, le s čeparne so Antonio De Lorenzi, Vittorio Ellero, Sonia Bront, Rina Bressan, Anna Mulligh, Bianca Pussini an taspriet pa še Ada Ellero, Antonio Picotti, Cadetta Pussini an Baldo Folicaldi