& fiaffsoD 14.000. — Šfajerc oefja za celo leto eden goldinar, s- 1 ' ■■■■■ '■ — ■ ■ .......-——---------------- --- - — -g.-----. [gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo 3olifine Številke vppslati. '.10. V Ptuju v nedeljo dne 14. maja 1905. VI. letnik. isb I „Ker ljubijo mladino." Pohujšanje sicer mora priti, ali vendar gorje tistemu človeku, po katerem pohužanje pride." Besede Kristusove. r „Mi gremo naprej mi mladi," tako povdarja in bije skoraj v vsaki številki mariborska klerikalna feooja prilizovaje se mladeničem slovenskega ljudstva, »odhajajoč jih, naj bi se zjedinili, naj bi se združili, paj bi se oklenili njenega gesla. In to se piše pod (nadzorstvom, pred očmi gospodov v dolgih črnih suk-rojah, to se tiska pod nplivom rudečih kolarjev, seveda ker vsi ti gospodje — »Ijnbijo mladino." Oglejmo si danes ljubezen vseh teh gospodov papram naši mladini bolj natanko! Mlad kaplan, Kateri je zapustil bogoslovnico, toraj sedel ve-[fino svojih dni le v šolskih klopeh, mlad duhovnik, [ki pozna svet in življenje le iz knjig, pride na faro. Ramo ob sebi je umevno, da ne more uplivati na vse farane v enaki meri, samo ob sebi umevno, da se bon stari, izkušeni možje, stare izkušene gospodinje, fti poznajo svet kot tak, kak je, ne približujejo z [istim navdušenjem, kakor neizkušena mladina. Na-pavno je, da ravno mladino vleče k mlademu duhovnika nekako veselje, recimo zaupanje. In to dejstvo porablja višja duhovčina na zvit hačin v prid klerikalstva! Mlademu kaplanu se stavi ^ot prva in glavna naloga, pridobiti mladino svoje llare na klerikalno stran! Zato pa opazimo, da začne ■tgospodek občevati najprvič z dečki, ki so zapus-pli šolo, potem z mladeniči, ki še niso bili pri vo-Bh. Takih, ki eo nosili že vojaško suknjo, takih be ne loti. Da si kaplanček zagotovi večji upliv, pri-bovarja mladeničem, naj ustanovijo društvo ali mla-jeniško zvezo. Ko se je to zgodilo, dosegel je kaplan že nekaj, toda vsega še seveda nikakor ne. V slogi je moč in vsi kaplani so dobili eno in isto nalogo! Da bi en drugemu lahko pokazali, kar so dosegli, da zjedinijo in si pridobijo še več mladeničev, treba je zborovanja. Dobro, tedaj pa se napove mladeniški shod. To pa seveda v kakem dalnjem kraju, tako, da se ne vrši v bližini etarišev. Da se tem zadnjim potrosi še malo več peska v oči, napove se tak shod navadno v takem kraju, kateri slovi kot — božja pot! In mladeniči korakajo pod vodstvom kaplana ponosno na to „božjo pot" in zastava vihra pred njimi, vsi pa so okinčani in našemljeni s cvetljicami, na njih prsih svetijo se svetinje. Kaplanček občuje ž njimi prijazno kakor kak tovariš, poje in vriska ž njimi, on, kateri jim lahko odpusti grehe, jim odpre v spovednici vrata nebeška ali pa jih odloči za črni, goreči pekel! Včasih se potrudi „gospod" kaplan celo tako daleč, da sestavi kak »imeniten govor", tega se mora eden izmed mladeničev naučiti na pamet in se mora potem ž njim postavljati kot govornik na zborovanju. Ko pridejo na določen kraj, obiščejo vsi ti romarji tako mimogredoč cerkev, potem pa jo zavijejo vsi — v krčmo. In v krčmi se vrši zborovanje! V krčmi je treba denarja! In to vse prirejajo ti gospodje ker — „ ljubijo mladino!" Seveda jo ljubijo, toda zopet na svoj način. Dragi mladeniči, ali ne vidite kaj hočejo ti gospodje od Vas? V svoje kremplje Vas hočejo dobiti, spraviti Vas hočejo v svoje mreže! Nikdar in nikdar se Vam ne prilizuje brez namena mladi kaplan, nikdar Vas ne vabi brez vzroka v svoje društvo in ne sili v mladeniško zvezo. ž Verjamite nam, ker mi jih poznamo! Povejte nam mladeniči, zakaj ti gospodje ne lovijo odraslih fantov, povejte nam zakaj ee hlinijo samo Vam, kateri ste bili primorani ostati vedno doma, Vam, ki še niste videli in skušali sveta? Mladeniči, pomislite kakega slabega upliva na Vas so taka zborovanja! Marsikateri od Vas ni zahajal v krčmo, dokler ni poznal takih zborovanj, ne, temveč opravil je svojo nedeljsko službo božjo in šel je domov, ker je imel veselje do doma. S takimi zborovanji, s takimi shodi pa ee odtujite svojemu domn in to je za Vas bodočo kmete jako nevarno. Na takih shodih se Vam pridiguje in vsiljuje sovražt-vo napram drugače mislečim, seznanili ste se s politiko in ta je zopet za kmeta zelo nevarna. Kmečki fant, ki se klati po političnih zborovanjih, kateri je zgubil veselje do svoje domačije, ta ne bode nikdar in nikdar pravi kmet! Še več! Mladeniči, ali niste slišali, da se je vršil pri takih zborovanjih skoraj vsikdar tepež? Tekla je kri pri zborovanjih samih ali pa na potn domu. Mladeniči so se nahujskali na zborovanja proti drugi, toraj nemški narodnosti in ker zastopnikov dotične narodnosti ni bilo navzočih, uga-sili so si svojo jezo med seboj — z nožem! Mladeniči! Glejte, politične hujskače, postopače, pijance, rogovileže, petepnhe, razbojnike hočejo napraviti iz Vas, seveda, ker Vas — ljubijo! Odtegnite se tej ljubezni v Vaš prid in v prid Vaše domačije. Žalibog je prišlo dandanes že tako daleč, da se ta ali drugi mladenič celo v časih pobaha, češ, „dregnil sem ga z nožem", ali pa „prav pošteno jih je dobil" nadalje, „kaj mi mar, saj ne bodem na večno sedel, par tednov dobim zapora in reč je končana!" Taki in enaki izgovori so sad teh klerikalnih zborovanj, sad te farške hujskarije! Fant, ako si koga dregnil z nožem, ako si ga nabil, bodeš zaprt in tega madeža ti ne izbriše in ne izinije nikdar nihče ne celo tvoje življenje ne. Pomisli, da ti oe bode pustila nikdar vest miru, pomisli, nda krivda je največje zlo na zemlji!" Toraj mladeniči, ne dajte se zvabiti tem klerikalnim hinavcem v njihove mreže, ubogajte raji Vaše stariše, ker ti Vam gotovo ne želijo nikdar nič slabega! Oglejmo si mladino drugega spola in njene razmere, oglejmo si naše mladenke, naša dekleta! Da, tudi tem se približujejo mladi kaplani in sicer še bolj, kakor mladeničem, to pa seveda iz posebnih vzrokov. Ker deklet seveda ne morejo odgnati na „romanje" v tuje kraje, znajo si pomagati drugače. Takoj ustanovijo društvo, deviško društvo in jej dajo po navadi ime: „Družba Marije Device." Taka družba pa je vse prej nego družba Marije Device. Družbo navadno ustanovi mlad kaplan! Mlad kaplan in mlada, neizkušena dekleta! In dekleta si morajo kupiti belo obleko, morajo si kupiti rokavice, različne trakove, čevlje iz laka, kakor kake gospice, vse seveda Devici Mariji na čast! Kaplan jih podučuje v petju, v igranju teatra in to poftio v noč, tudi seveda Devici Mariji na Čast! In to vse prirejajo ti gospodje ker — ljubijo ta deviška dekleta, ker ljubijo to mladino! Da, da, H bijo zaves ti gospodje ta dekleta, ljubijo to mJadiH toda ta ljubezen ni tista ljubezen, katero bi jim itflj ral velevati njihov stan, ta ljubezen je čisto dnfl ljubezen1 Še ie pred kratkim smo poročali o nekem ifi planu 'a imenom Slamberger, ki je služboval v aH njem Čas-n v Ziralah. t< Koliko nesrečnih žrtev ,,ljnbezni" tega ptancdH duhovniški obleki napram neiskuŠanim dekletam uB huje na Spodnješfajerpkem za zgubljeno svojo fl dolžnostjo, vzdihuje zastonj! Dekleta, verjamite diI te družbe niso druzega ničesar, kakor družbe napuB družbe nečimnmosti! o Dekleta, verjamite nam, toda morate nas pil razumeti! Nikakor Vam nočemo in ne bodemo svefl vali, dane bi zaupale nobenemu mlademu duhovnilM ne, izjeme so častne, toda tistega, kateri Vas sili I vse kriplje v svoje duštvo, naj bi še imelo tako dI božno ime. tistega se varujte, ker tisti nima najfl nikdar z Vami dobrih namenov! Dekleta, obiskujte pridno in rade cerkev in ki čanski nauk, po sveti maši in po krščanskem nauH pa idite domov pomagat svoji materi. Dekleta, ob!« čite se tako, kakor se spodobi za kmečko dekfl toraj v kmečka oblačila in pomislite, da ne rabit^ hlevu gospočkih čevljev, da ne rabite v kuhinji fl loncih (piskrah) nikdar in nikdar rokavic! Ako mitnate v nedeljo doma zares nobenel opravila, pa vzamite v roke rožni venec ter ga mil lite, to bode Mariji Devici stokrat bolj všeč, kafl da bi bile v pisane v vsa farška „deviška" društnl Ako si oddaljena preveč od cerkve, ako ti ni mogoil da bi obiskala svetišče božje, kjer je Kristu3 sal navzoč, idi tje k vaški kapeli in opravi svojo molit«! ali pa moli doma! Saj pravi Kristus sam: „Ako hI češ moliti, podaj se v svojo kamrico!" Ako bodel tako postopale, potem si bodete ohranile najdragl cenejče kar Vam je podelila ta zemlja, ohranile I bodete duševni mir, ohranile si prekrasno cvetki Vašo nedolžnost! Zastonj je jok in stok, zastol obupanje, ako je zvenela enkrat ta cvetka, ki nikdar in nikdar več ne ozeleni! Dekleta, ako se bodete po teh naših navodil ravnale, potem bodete postale enkrat dobre, pošten kmetice in možje, ki Vas bodejo dobili za žene, d< bili bodejo zveste in čiste družice za življenje, dobi prave matere svojih — lastnih otrok! Dragi stariši! Skoraj povsod na deželi se vi< kako eovraži sin, ki je prevzel posestvo, svojega las nega očeta, toraj tistega, ki mu je vse pripravil, i zapustil! Še niti ne gorkega kota mu ne privoli svoji hiši. Kdo je temu kriv? Krivi so tema stari sami! Dragi oče, ako pustiš, da zahaja tvoj sin v sla) tovaršijo, ako pustiš, da ga love, kakor smo zgor opisali, tisti, ki — Jjubijo" mladeniče, v svoje zan ke, potem si sam kriv, da se ti na tvoje stare di slabo godi! MEad gospodar, ki se je klatil kot mla denič po političnih zborovanjih, kateri se je naufi i hujskanje ia pijančevanja, bode zanemarjal svoje estvo, vse ga bode začelo jeziti in to jezo bode jntil najprvič tisti, katerega mora ta gospodar os-lovati, njegov obnemogli — „ia stari." | Dragi oče, ako želiš, da bi šel tvoj mladoletni | na božjo pot, potem idi sam ž njim na pravo ijo pot! Tam opravita ž njim svojo pobožnost, poli pa idita domu, ker vaji čaka dela dovolj! Oče, pravem času ti je skrbeti za tvojega sina, kakor ira skrbeti vrtnar za mlado drevesce, da ne postane yo! | Tebi mati in gospodinja pa svetujemo, da bi iiielila, ali si ti nosila nekdaj kot dekle rokavice, hiano obleko, in gosposko obuvalo? Si hodila ti [sedajna poštena gospodinja igrat teatra? Si se itiki ti okoli farovža, okoli kaplani j in to še pozno nočV' [ Kar tebi niso dopustili tvoji stariši, tega ne ješ in ne moreš dopustiti tudi svojim kčerkam. I „Ker ljubijo mladino." — Da, ako bi jo ljubili, lem bi jej svetovali to, kar jej svetujemo mi, ne ne gonili po zborovanjih, ne bije vabili v društva, na zapeljivosti, napuha, nečimurnosti! I Ako bi zares ljubil mlad kaplan na pol odrasle menice slovenske svoje fare, potem bi jim nakupil jrensko-nemŠkih slovnic, vabil bi jih v šolo in jih I podučeval v drugem deželnem jeziku, katerega idejo rabili svoj Čas krvavo pri vojakih, pri pro- ■ svojih deželnih pridelkov, na sejmu ali pa če jim we treba iti s trebuhom za kruhom! I Ako bi ljubil mlad kaplan mlada dekleta tako, ■or mu to veleva njegov stan, potem jih gotovo ■bi silil in vabil v svoja „deviška" društva, ne bi Ipodnčeval v igranju teatra, temveč gonil in vabil Ijih v cerkev pred podobo Matere Božje, in bi jim i svareč jih pred hudobijo tega sveta veleval: kkleknite dekleta z menoj vred pred podobo te kmadežno spočete in molimo, da vam ona izprosi ■Boga, to neskončno milost, da si bodete ohranile Ijo — čistost!" j Draga mati, dragi oče, vidva sta odgovorna po Kili postavah za blagor duš vajinih otrok, odgo-ka za sine in za hčere. Mati ni odgovorna samo Ker, kakor se to navadno povdarja, ne, odgovorna ■odi za sina. Oče ni odgovoren samo za sina, ne, ■Dvoren je tudi za hčer. I Dragi nam stariši, prepričani smo, da se bode Kane Vam strani zopet naglaševalo in povdarjalo, ■Štajerc" je proti veri, ker sedaj že napada tako Kožna društva, kakor so „ Marijine društva" in ■adeniške zveze", a prepričani tudi smo, da ste l prav razumeli, da nikakor nismo tudi mi ne i pošteni in pravi molitvi. Ako pa bičamo zares K škandale, kateri se vrše pod zaščitjem svete m. potem nam morate vsaj pripoznati to, da so ■ naši nameni stokrat čistejši, kakor nameni tistih, kohujšaje s pomočjo svete vere Vašo nedolžno ■lino. Preberite ta Članek natanko in uverjeni ■da se bodete, ako količkaj trezno mislite, zopet ■tičali, da daje toli zatirani in zmerjani nŠtajerc" Vam in VaSi mladini stokrat boljše nasvete, kakor pa tisti, ki kriče, da ljnbijo Vašo mladino. Uverjeni smo, da bode to sprevidela tudi mladina sama! — Bog daj, da ne bi bilo za njo prepezno! Sodite Vi vsi mladeniči in dekleta, očetje in matere, ker mi, mi se ni bojimo nikdar, da bi nas obsodili! Dragi nam, oklenite se našega lista, toli preganjenega „ Štajerca" in videli bodete, da bode stokrat boljše za Vas! Tebe pa mladina, Tebe še opozarjamo konečno na Tvojo bodočnost. Glej, kako bujno se je razvila ravno sedaj cela narava, kako krasno cvete vsaki grm. vsako drevo, glej, kako čaroben je ta pomladanski, ta krasen svet! Mogoče, da pride čez noč mraz, mogoče da pokonča najlepše cvetje in ž njim obilni sad, ki ga je obetalo. To je podoba tvoja- draga nam mladina! Tudi Ti si v najlepši dobi, v cvetu svojega življenja, tudi Ti obetaš obilnega sadja in danes, ravno v sredini cvetočega maja, Marijinega meseca, smo te hoteli opozoriti na najhujši mraz, ki preti tvojemu žitju, na zanjke nekaternikov, ki prežijo na tvojo nedolžnost iz sebičnih ali celo nesramnih namenov! Roka Tistega ki je ustvaril ta krasen, ta lepi svet in Njegova vsegamogočnost naj te varuje pred tem mrazom življenja, naj pa pokaže tvojim zapel-jivcem tudi pravo pot! „Kdor pa pohujša katerega teh mladih, ki verujejo v mene, temu bi bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja", te besede Kristusove zakličemo mi vsem za-peljivcem mladine, želeč, da bi jim ostale v spominu, da bi jim donele tako glasno in strašno, kakor jim bodejo donele enkrat angeljev trobente, ki nas bodejo vabile na sodbo nebeško. Konsum v Leskovcu v Halozah. O leskovškem konsnmnem društvu pisali smo že večkrat t našem listo. Da pa bodejo razvideli naši bralci kako otročje, kako brezbrižno in lahkomiselno se je gospodarilo v tej klerikalni trgovini in sicer s tujim denarjem, hočemo danes priobčiti natančne podatke glede tega farškega podjetja. Društvo se je ustanovilo v mesecu marcu leta 1900. Ustanovitelja bila sta sedajni kaplan pri Sv. Barbari Davorin Roškar in Ieskovški župnik Davorin Kralj. Seveda ni bilo pri ustanovitvi niti krajcarja premoženja. Ves denar, kar so ga imeli, ko so pričeli, bili so vplačani deleži članov novo ustanovljenega društva. Ti deleži so znašali okoli 2500 kron. Ta denar je zniknil kar od začetka in nihče ni vedel kam. Gospodje ustanovitelji, povejte nam, kam je prišel, ako pa n a m tega nočete razložiti, razjasnite to vendar ubogim kmetom ! Gotovo je to, da je romal skoraj ves ta denar v take žepe, za katere gotovo ni bil nikdar zložen. Že pri ustanovitvi in sicer prvi dan se je spilo na konsumne stroške 8 sodčekov piva. Muzika je igrala v sedajni farški krčmi* in vsakdor je pil lahko tam zastonj. 4 Svarili 80 seveda kmete tudi nekateri, a vse zastonj, G. Blodniku, ki jih je svaril pred konsumom, se je reklo v obraz: „Molči, ti si nam fauš!" Nekega so-cijalnega demokrata iz Ptuja, ki je svaril ljudstvo pred konsumom, so hoteli celo križati. Od teh deležev je 03talo samo 300 kron. A vendar so hoteli kupiti s temi 300 kronami dve hiši in sicer za prodajalno in za gostilno. A vedeli so si pomagati! Ptujska posojilnica je bila takoj pripravljena Jfarškemu podjetja pomagati. Posodila je takoj 4 tisoč kron. Neki posestnik, Petrovič iz L^žine, je posodil 2000 kron in ravno toliko posestnik Zavec iz Velavšeka. Jako značilno je, da ni niti župnik, niti kaplan založil enega vinarja in vendar sta oba v enomer prigovarjala kmetom, naj pristopijo, češ trgovina se bode jako imenitno obnesla in vsaki ud bode dobil grozovito mnogo nprofitau. Ker ni nobeden od njiju založil niti ne krajcarja, je gotovo, da sta bila prepričana že v naprej, da društvo ne bode neslo nikdar niti najmanjšega dobička. Načelnik društva je bil dolgo časa župnik Kralj sam. Ako že je bil kateri drugi načelnik, bil je to navadno seveda mož, kateri je bil farovžu popolnoma vdan. Vodjev je imel konsum jako mnogo, ker so se večkrat menjavali. Vodja je moral v prodajalni tudi prodajati. Jako zanimivo je tudi, kako se je vršilo poslovanje. Vozniki, ki so vozili iz Ptuja blago, nalagali so ga tako, da se je, kar bi se bilo lahko dvakrat pripeljalo, vozilo trikrat. Povrh pa so se vožnje računile prav mastno. Mnogo teh voženj je opravil župnikov hlapec. Te vožnje se niso redno vpisovale, niti ne plačale z denarjem, temveč z blagom. Tako je priletela kuharica ali pa farška dekla v konsum in tam je dobila par kilogramov sladkorja ali kave, par litrov petroleja ali kaj druzega za vožnjo. To se je dogajalo posebno v času, ko je bila neka Neža Veber nastavljena v društvu kot prodajalka ali voditeljica. Na Čuden način se je tudi kupovalo in proda-valo blago v konsumu. Člani niso hodili v konsum knpuvat s knjižicami, temveč brez knjižic, samo da je moral vsak povedati številko knjižice. Blago je toraj lako dobil vsak, seveda tudi tak, ki ni bil član, samo če je povedal številko. Pri takem gospodarstvu se seveda ni smel nihče čuditi, da ni bilo od nobene strani toli obljubljenega „prof!ta". Udi društva so seveda mrmrali, toda gospodje v odboru so jih vedeli tolažiti. Rekli so, da se dobiček sicer ni pokazal v denarju, da pa je v blagu. Ker pa je blago bilo že navedeno med aktivi, seveda ni smel in tudi ni mogel nihče govoriti o kakem dobičku. Položaj je postajal vedno sitnejši in radi tega so sklenili člani enkrat, naj se konsum opusti in obe hiši naj se prodaste. Kupca so našli takoj. Bil je to gospod Schoschteritsch, mlajši, od Sv. Vida pri Ptuju. Obe hiši, ki nista vredni s vsem blagom vred niti 8000 kron, vsilili so mu za 14 tisoža Seveda bi bilo za konsumarje prav prijetno, an bilo ostalo pri tem kupu. Toda prišlo je drag Iz trgovine znosilo se je nekaj stelaž v vredn okoli 80 K v nekdajno kaplanijo. G. Schoschteril ki se je kmalu začel kesati sklenjene kupčij« zapazil, da so izginile stelaže celo oknainduri ter je s tem seveda v svoje veselje povod odstopiti od kj pogodbe. Plačal je 50 kron skesnine in pogodM je zrušila. Kupec je bil plačal na račun pogj že tisoč kron in sicer na način, kateri je jako čilen za tedajnega načelnika župnika Kralja. 0oj Schoschteritsch je prinesel župniku 200 kron. j je imelo društvo kasirja, vendar Kralj ni poslali Schoschteritscha s tem zneskom k njemu, temv« čisto mirno ehranil teh 200 kron. Pozneje en sta se sešla g. Schoschteritsch in žnpnik v Pi ter mu je odštel Schoschteritsch na račun kid zopet (100 kron, katere je župnik prav tako mi brez dovoljenja odbora vzel. Zadnjih 200 kron j dal g. Schoschteritsch kar Jakobu Petroviču v lA češ, saj je konsum tako dolžan imenovanem« sestniku. Ko je društvo videlo, da se je ta za dra tako izborna kupčija vsled farške „zasluge" pora je sklenilo prostovoljno dražbo (licitiringo), pri ka so prodajali blago brez izjeme vsakemu in celo ceno. Kaj eo se brigali tisti ljudje, ki so imeli | ločilno besedo pri društvu, če so imeli člani izd In zares ee jim je posrečilo prodati blago, za kal je dalo društvo samo najmanj 2500 kron, za kron, tako da je imelo društvo nad 80 procd izgube, da je izgubilo pri 400 kronah skupička c 2100 kron. Seveda sedaj niso mogli n g. Schoschteritschu njegovih 1000 kron. Zastoj hodil ta gospod sedaj okoli načelnika župnika Kn Kralj, ki se poprej ni prav nič pomišljal sprejet] hrbtom blagajničarja in brez odbornega dovolj kar 800 kron na račun kupnine, tisti Kralj j sedaj zvijal in zagovarjal nasproti gospoda Scm teritschu, da ne sme razpolagati z denarjem brezi borovega privoljenja. G. Schoschteritsch je bil toraj moran tožiti. Med tem je pa prvim konsumarskimglan postal dolg čas po konsumu. Zato so zložili — uai menda blagajnik učitelj Vrunker — 500 kron, kateJ konsumu — sposodili." S tem zneskom so naki blaga in so začeli zopet trgovati. Med tem časd dozorela tožba g. Schoschteritecha do sodbe. Gol Schoschteritsch je zarnbil to na novo kupljeno bi katero se je potem prodalo na javni dražbi i seveda za komaj polovico cene. Toraj zopet j izguba za konsumarje, kateri bodejo plačevali] bode smrdelo! In to ee vse godi v Leskovo! ubogih Halozah, katere že tepejo itak vse nad« Leskovčani, povejte ali Vas ni „Štajerc" vednd vedno svaril pred tem konsumom? V drugih ka kjer še životarijo tudi klerikalni konsumi, naj preberejo kmetje ta članek natanko, da se jij bode tako godilo, kakor se bode na skorem gd ubogim leskovškim konsumarjem. g'ska med Rusi in Japonci. Na morju. Kakor se strinjajo vsa poročila, jadra rusko pje. katero se je združilo s tretjim, tako zvanim ftim brodovjem, proti Vladivostoku. Roždest-ti, ruski admiral se je toraj izognil skrajno ne-imn poti mimo otoka Formosa in jadra med panimi tilipinskimi otoki dalje. Ker celi svet % Kie Je japonski admiral Togo s svojimi lad-Ine more seveda tudi nihče vedeti, ali bode prišlo iozvanem tihem morju do spopada med sovražna ali ne. Mogoče, da se bode bila odločilna i na morju še le pred Vladivostokom. Iz Mandžurije itojih dneh ni bilo nikakcga važnejšega poročila. Kam se pripravljata nasprotnika s vsem naporom Mnji, odločilen boj. Ko najnovejših poročilih so pripravljeni Japonci ■pad Rusov. V prednji njihovi vrsti stoje tri I popolnoma pripravljene armade, v rezervi ste Kadi. Vrhovno poveljstvo se. nahaja južno od na. Zapadno od reke Sa do mandžurske meje ■tvrščene močne hunguške čete, katerih naloga ■prečiti, da bi Rusi obšli japonske pozicije. ■est, da so Japonci preko .Mongolije obšli rusko p krilo, ee vzdržuje. Kakor brzojavi Linevič, pni ruski poveljnik, potisnila je 4. t. m. japonska pica ruske predstraže že proti severu. Zopetna plna bitka se bode v kratkem pričela. Spodnještajerske novice. | Novi okrajni šolski svet« V seji ■jnega zastopa ptujskega dne 10. t. m. no izvoljeni z ogromno veČino glasov Hi gospodje v okrajni šolski svet: ■ Ornig, dr. Fichtenau, Simon Hutter, 1 Strasehill in Joh. Steudte. I Zopetno klerikalno ovaduhštvo. (Ljutomer) Kako ^do črtijo naši klerikalčeki vse, kar je druge na-nti in kako brezvestno postopajo posebno proti pikom druge narodnosti, samo da bi pomagali nn svojemu somišljeniku, se je pokazalo pred lim zopet prav jasno glede ljutomerske okrajne Ee. Klerikalni poslanec Zičkar se svojimi tovariši ■pritožil v državni zbornici, češ vodstvo okrajne p v Ljutomeru je odklonilo iz nacijonalnih vzro-Imenovanje nekega doktora Hloupeka sodnijskim pikom. Na to je odgovoril vodja ju stičnega mi-ktva po vsebini to le: Pri c. kr. okrajni sodniji ■Dtomern so trije zdravniki nastavljeni kot sodčki zdravniki in sicer dr. Varda (Italijan); dr. m in dr. Lebar (oba Slovenca). Ker trije sod-Ki zdravniki popolnoma zadostujejo, ni se ustreglo ■ji dra. Hloupeka. Ko je zbolel g. dr. Farkaš pestil se je samo začasno od dr. Michelitscha. Da se je za ta posel izbral ravno ta gospod, a ne dr. Hlonpek, se ni nikakor zgodilo iz nacijonalnih ozirov, temveč bilo je to utemeljeno. Dr. Hlonpek je bil še le tekom leta 1904. od kazenske sodnije kaznovan, ker ni naznanil — kar bi bila njegova dolžnost — sodniji neke težke telesne poškodbe, Ze v letu 1902 imel se je dr. Hloupek radi enakega prestopka zagovarjati. Radi tega je dalo okrajno sodišče v Ljutomeru prednost drn. Michelitschn, pritožba je toraj neutemeljena. — Kakor ta odgovor kaže, niso imeli klerikalni poslanci niti ne trohice pravice pritožiti se proti vodstvu okrajne sodnije. Cela pritožba ni bila toraj ničesar druzega, kakor ovaduhštvo napeljano proti vodju dotičue okrajne sodnije, kateri ni njihove narodnosti, ni njihovega raišlenja. To je bil zopet javni škandal, katerega tukaj pribijemo javno. Za naše kmete pa bode tudi zanimivo, ako jih zopet opozorimo na to, kako pridno skrbijo njihovi, toraj kmečki poslanci za svoje dohtarčke. Ker se je 8 polno pravico odbila prošnja dohtorju Hloupeku, spraviti so mu hoteli na vsak način in celo s pomočjo državne zbornice lep zaslužek sodnijskega zdravnika. Toraj tistemu Hloupeku, ki je za časa volitev v državno zbornico prav vroče agitiral za izvolitev teh poslancev. Seveda roka roko umiva! Tako toraj postopajo ti ovaduhi! Samo da bi spravili svojemu volilnemu agentu boljši zaslužek, žrtvujejo vse. Ce pri tem svojem prizadevanju drugemu poštenjaku po krivici škodujejo ali ne, to jim je vse eno, če ga spravijo ob kiuh ali ne, tudi to jim je vse eno, samo da so storili svojemu somišljeniku kako uslugo. Taki ljudje so sebični ovaduhi prve vrste! Kmečko ljudstvo, kedaj pa se ti ljudje potezujejo za tebe? Ljudstvo, kedaj se bodeš zdramilo iz svojega spanja, kedaj si izvolilo druge zastopnike? Okrajni zastop v Rogaču v naprednjaških rokah. Dne 1. t. m. vršile so se volitve v okrajni zastop rogački. čeprav so si prizadevali klerikalci in prvaki na vse kriplje, da bi ga za sebe pridobili, vendar se jim ni posrečilo. Izvoljenih je bilo 13 napredno-mislečih in 11 klerikalcev. Živeli napredni volilci! Častnim občanom mesta Ptuja je bil imenovan vitez pl. Pramberger, ces. in kr. polkovnik v pokoju. Gospod Pramberger je bil do 1. t. m. ud ravnateljstva ptujske mestne hranilnice. Častnim občanom je bil imenovan, ker je jako radodarno in nesebično podpiral različna društva in podjetja me3ta Ptuja. Uboj v Budini in sodba o njem. Kakor smo poročali svoj čas, se je vršil na cesti iz Ptuja proti Budini dne 21. decembra p. 1. veliki pretek, pri katerem je zadel eden izmed pretepaČev nekega Janeza Levičnik tako nesrečno z nožem v vrat, da je bil ta takoj mrtev. Dae 26. p. m. morali so se pred mariborskim okrožnim sodiščem radi tega uboja razgo-varjati sledeči: Ignac Levičnik, kočaraki sin iz Mar-kovec, Andreas Levičnik, tndi kočarski sin iz Markovec, Osvald Štrafela, posestnikov sin od Sv. Marka in Andreas Levičnik, kočar v Z*ibovcih. Pri tepežu bila sta Osvald Štrafela in Andreas Levičnik (iz Zabovc) tudi težko ranjena. Vsi so se bili, kakor smo poro- čali napili v Ptuja v različnih krčmah, pili so posebno mnogo žganja. Radi neke malenkosti prišlo je do pretepa. Ker ni bilo drugih prič, ni se moglo natanko dokazati, kateri je bil prav za prav kriv uboja. Sbduija je o6socfifa vse štiri obdolžence in sicer je dobil Osvald Štrafela 18 mescev težke, poostrene ječe, Andreas Levičnik iz Markovec 15 mescev, Ignac Le-vičnik in Andreas Levičnik (iz Zabovc) vsaki 4 mesece. Vsi ti so strastni žganjepivci, klerikalci in pristaši mariborskega „SIovenskega Gospodarja." »Gospodar*, to imaš sadje tvoje hujskanje, tvojega širjanja „ljud-ske omike !u Požarno društvo v konkurzu. Kakor se nam poroča iz Krajnčice pri Sv. Juriju ob juž. železnici, je zabredla tamošnja prostovoljna požarna bramba v konkurz. To društvo je stalo svoj čas, dokler je imelo nemški komando na prav močnih nogah. Toda začeli so za nje „skrbetitf klerikalci in celjski prvaki. Ti so seveda poskrbeli najprvič za slovensko komando in za to, da so se iz društva vsi tisti odstranili, katerim ni bilo za mednarodno hujskarijo. Uspeh nadaljnega njihovega oskrbovanja se je pokazal prav sijajno v zadnjih dneh. Vso orodje in vse priprave, sploh vse, kar je društvo imelo, se je pred kratkim dražbenim potom moralo prodati. Prebivalstvo iz Krajnčice naj se zahvali celjskim prvakom za to, da sedaj nima več požarnega društva. Umrl je dne 28. p. m. na Bregu pri Ptuju veleposestnik gospod Franc Leskoschegg, star še le komaj 41 let. Umrli si je bil pred kratkim poškodoval svojo roko, a vendar pa je bila rana že skoraj popolnoma zacelila. Nekega dne pa je hotel njegov hlapec gnati iz hleva žrebca. Ker ga ni mogel ukrotiti, priskočil mu je g. Leskoschegg na pomoč. Čeprav je bil g. Leskoschegg velikanske telesne moči, vendar tudi on ni mogel žrebca ukrotiti. Kakor besna je skočila žival na njega in mn je vlomila ravno bo-lano roko. Rana na roki se je vnela in ker si g. Leskoschegg ni pustil odrezati roke, misleč, da bode drugače ozdravel, moral je umreti, zares prerane smrti. V nedeljo, dne 30. p. m. vršil se je njegov pogreb, katerega se je vdeležila ogromna množica ljudi. Prerano umrli bil je jako ljubeznjiv mož, in navdušen naprednjak. Napram prijateljem bil je velikodušen in požrtovalen, kakor malo kedo. Nemila usoda ga je zadela zares v veliko škodo napred-njaštva. Naj mu bode žemljica lahka! Jako delaven župan. Planina (Montpreis) bode od 1. januarja 1906 naprej fara za sebe, ravno tako bode dobila v kratkem vodovod. Obojno je dosegel s svojo izvanredno delavnostjo tamošnji naprednjaški župan gospod Ludovik Schescherko. Občna želja prebivalcev iz Planine je, da bi se posrečilo temu delavnemu in spoštovanemu županu doseči, da bi dobila Planina okrajno sodnijo, kar je 2ares tudi silno potrebno, saj morajo na primer kmetje iz Dobja skoraj celi dan potovati, poprej ko pridejo pred sodnika. Vrlemu žnpanu kličemo mi: „Le tako naprej v čast naprednjaštva!" Poduk v nemškem jeziku želijo. Iz Huma pri Ormožu se nam piše od par naprednjaških možej so sklenuli tamošnji kmetje zahtevati odločno] razredu poduk v nemškem jeziku. Med dragim j tako le: „Nam se je pred kakimi 30 leti, ko m miru živeli, mnogo boljše godilo. Sedaj pa, kol raztrosilo med nas sovražtvo, posebno proti I škemu narodu, ne pride k nam več nobeden neJ kupec, kar je za nas velika škoda, zakaj nasipi dohtarčki in farji nam ne odkupijo ničesar. Al sihmal mora postati pri nas drugače. Mi čistol ne potrebujemo tega hujskanja proti Nemcem, pi vili se bodemo na lastne noge, naši otroki pal rajo znati nemški, tako, kakor so se hujskaSl učili nemškega jezika in si ž njim pridobili I krnh!" Zares to pismo nas je razveselilo in to J bolj, ker prihaja iz kraja, kateri je obdan ok« okoli od klerikalnih sovražnikov. Vrli, trezno I leči možje, le tako naprej! Ako hočete, da sel bode tem preje dovolil nemški poduk, skličite seji sklenite v njih, da odločno zahtevate ta poduki tični sklep pa pošljite na c. kr. okrajno gl avail katero mora takoj Vaši želji ustreči. Bog daj, I se tudi v drugih krajih začelo tako lepo vel kakor na Hamu pri Ormužu! Fara brez duhovnika. Kakor se nam porod zapustil župnik v Stopercih svojo faro, ker se n ponudila boljša fara, namreč Marija v Puščavi, j je sedaj brez duhovnika, cerkev toraj brez Naj tejšega. Seveda se ne zmajnka takih tepcev, ki] žijo tamošnje naprednjake, češ ti so krivi, m sedaj fara brez duhovnika. „Štajerc je temu kn tako vpijejo drugi. To je grozno nespametno! morda „Štajerc" in naprednjaki imajo na skrbi,] dobi vsaka fara o pravem času duhovnika, akd njen duhovnik zapusti in se preseli na boljšo a Ker je ljudstvo jako razburjeno, priporočamo potom častitemu gospodu dekanu v Rogaču, najj skrbi, da bode fara prej ko slej dobila dahovnika] se bodejo duhovi pomirili. Toča v Halozah. Dne 9. t m. popoldan I v gornjih Halozah vsula toča in je poklestila I grade in polja popolnoma. Uboge Haloze! Dopisi. Dobje pri Planini. Župnikova »gšeftfurercal še s tem, da jo je „Štajerctf pokrtačil, baha. Tj najbrž radi tega, ker ji je všeč, da zdaj tudi lic vedo, da si ona in župnik Vurkelc nista — kar tj To je tudi nekoč sama nekako potrdila, ko j« ustila dobesedno sledeče: »Kdor našega gospoda! nega pastirja razžali, ta razžali mene!" To] zares prav radi verjamemo, ker vemo, da sta se v Gornjemgradu rada — videla, še več, takoj, U kupil župnik tukaj hišo, že je bila Malika tuj Dobju v novi štacani. In tako silo je imela tu sem, da še niti svojemu gospodarja, pri kad je bila do tedaj v najemu, ni imela časa povd kam da gre. In ko se je govorilo, da misli žd oditi na drugo faro, je hitro bila ona tudi tam,] i (pogleda, če bi se ne dal tam začeti kak BgšeftB. ■pni k pa jej je za to tndi hvaležen. Na vse kriplje jprizadeva goniti ljudi k njej v štacnno in jih s f odganjati drugim, poštenim štacunarjem. A dru-pa postopa župnik z organ isti. V petih letih celčevega tukajšnjega gospodarstva so bili že je tnkaj, vmes pa še je poteklo več mesecev, ko [biio nobenega. Nad vsakim se zdira, da je stra-a všeč pa mu je na videz le tisti, ki zna prav Jeno lagati in — obrekovati. V svoji pravi pobi pokazal se je pa Vurkelc lani. Skoraj pol leta bil tukaj organist, ki je v občno zadovoljstvo Bavljal svoj posel. Mož je umrl in po njegovi ti je oskrbovala njegova žena petje in mežaarijo. z»mo je uboga vdova poslala dva moža, da bi Wa za njo običajno bero. Sirota s svojimi šestimi Hči že ni imela česar jesti. Župnik to izve, n pobirače in prepove iti po beri. Vdova se in gre k ce-kmoštni, naj bi ji ta naložil otroke, Eih zapelje k bratu. Tega pa žnpuik vendar ni Instil, ker se je bal, da bi otroci v hudi zimi na tu znali zboleti. Za to seveda mn ni bilo, če bi »lakote pomrli! Naposled je župnik vendar dovolil po beri, toda naroČil je, naj se za mežnarjevo fino pobira samo fižol, seveda, ker bi drugače za lika ostalo premalo pšenice. Toraj uboga mež-geva vdova s šestimi otročiči bi ne smela iti po mi beri, sit župnik pa pobira vsak čas že pla-bero, raz ven tega pa še si pusti od ljudi plačati najmanjši pot, ki ga stori za svoje farane. In ^o ti le imajo več dolgov, kakor slame na strehi! kaj briga to župnika? „Le dajte, le dajte s tem dete zaslužili nebesa!" Kaj bi pa bilo, ko bi ipnik sam hotel na ta način služiti sveta nebesa? Iz Kalobja pri Celju. Celjska žaba-po imenu pri lovina" piše z dne 14. p. m med drugim sle- Si. .Tur ob juž. železnici. V naši sosedni župniji na lobji je močno razširjen ptujski »Slajerc«; slišal sem, da je čez 20 iztisov. Kazširja ga ondolni obe. tajnik Franc bovišek in trgovec Grasseli. Drugih časopisov je pa tam v malo. Ljudstvo je v narodnem oziru strašno zas- o......lako koristen in nujno potreben bi bil večji iličen shod, na katerem nam bi poslanci malo razjasnili fcložaj in oteli narod zmot, v katere jih pelje »ptujska krota.« I Mi Kalobčani prosimo, da priobčiš dragi nam Rajerc", na ta dopis sledeči naš odgovor. Prvič je neia laž, da bi se bil vp03lal ta dopis od d v. Ju-ob jnž. železnici, temveč je resnično, da ga je avli s svojo zabito klerikalno bučo neki dopisnn ke žabe iz Kalobja, kateri nam je prav dobro Da je pri nas razširjen „Štajerc", to je zna-za to, da se je začelo med nami daniti, da se jemo za napredek. Ako bi širila občinski tajnik Eranc Dobovišek, kateri že službuje vestno let med nami in gospod trgovec Grasseli zares jerca", potem bi njima morali biti za to eamo žni. Ta dva gospoda pa se ne moreta pečati z evanjem našega „ Štajerca" s ker sta itak pre-na s skrbmi in z delom. Napadata pa se v i žabi najbolj radi tega, ker ne širita klerikal- nih časopisov. Tako je dobil, kakor smo slišali v mesecu februarju naš občinski tajnik gospod Dobovišek iz pošte od Sv. Jurija ob južni železnici več klerikalnih časopisov, kakor so „ Gospodar", ,Naš Dom", kranjska cunja in ^Domovina". Ker je občinski tajnik poštenjak in ker ni hotel brati neurano3tij priobče-nih v teh listih, vrgel je imenovane liste v peč, ker bi bili celo v stranišču nevarni. Zato se seveda napada sedaj v teh listih. Kar pa se tiče zadnjega stavka gori deloma priobčenega dopisa celjske žabe, je ta zares že skrajno neumen. Potreben da bi bil za na3 kaki večji političen shod? Čemu le neki? Morda za to, da bi nam skalil mir, v katerem smo do sedaj živeli? Le naj nam pridejo prvaki ali pa njih črni bratci s kakim političnim shodom! Nagnali jih bodemo, kakor pse, ker hočemo složno in mirno živeti, kakor do sedaj. Dopisunu pa svetujemo, naj pometa raji smetje gred svojim pragom, ker tam ga je dovolj. Najboljši odgovor na to izzivanje pa bode ta, da bodemo od sihmal čitali še bolj temeljito tebe dragi nam „Štajerc" in se bodemo naročevali na tebe še bolj pridno, kakor do sedaj. Vsaki izmed nas naročnikov bode priskrbel še novega naročnika, naj se potem napenja celjska žaba tako, da bode počila, kakor tista v basni, ki je hotela biti volu enaka. Da nismo zaspani, kakor nas nazivlje dopisnn celjsko žabe, to ve vsakdor, dokaže1 pa to najbolj naše navdušenje za „Štajerca", zakaj neovržena resnica je, da veje tam, kjer se ljudstvo navdušuje za ta list duh prostosti in svobode, duh napredka! Ljudstvo pa, katero se je začelo brigati za svojo duševno prostost, za svoj napredek, tako ljudstvo gotovo ni zaspano. Toraj pa le berimo ^Štajerca", naročujmo ga, zakaj to je le edino v naš korist in v korist našega bodočega roda. Naprednjaki iz Kalobja. Od sv. Urbana pri Ptuju. Dne 30. aprila t. 1. smo imeli tukaj novo sveto meso ali prinrcijo. Daroval jo je gospod Potočnik Franc iz reda sv. Frančiška. Od vseh strani je prišlo veliko ljudstva, da bi se vdeležili nove daritve. Pridigoval je častiti gospod prost iz Ptuja. Da, to je pridigar, da je malo takih! Vse, staro in mlado se je radovalo in veselilo lepih in podnčljivih besed pridigarja. Gospod prost je omenil med drugim tudi, kako srečen je duhovnik, kateri se ne meša v strankarski boj! Da, zares Ptujčanom se mora častitati, da imajo tako ljubeznjivega in spoštovanja vrednega, miroljubnega gospoda kot dušnega pastirja. Oh, kako drugačni so naši gospodje. Ljubi Bog naj ohrani milostljivega gospoda prosta Ptujčanom in celi ptujski dekaniji še mnoga leta prav zdravega in čvrstega! Od SV. Jurija v Slov. gor. Dragi „Štajerc", zopet te prosimo, da nam priobčiš ta le dopis, da bode svet zvedel kako žalostno se nam godi. Ob času več kakor 30 let tukaj bivajočega in zdaj že pokojnega, častitega gospoda župnika Rantaša ni bilo kaj takšnega slišati v naši fari kakor dandanes. Mi farani smo mirno živeli, tudi ob času kakih volitev ni bilo slišati o nikaki agitaciji med nami,^dandanes je seveda vse drugače! Že več mesecev pred kakšno volitvo se napadajo osebe naprednjaškega mišljenja na nesramotne in nespodobne načine v smrdljivi kranjski cunji in to le radi tega, da bi si klerikalci pridobili za prihodnje volitve par glasov. Tema je kriva samo farška hujskanja, katero pa ti hočemo pri priložnosti bolj natanko opisati. Danes pribijemo javno samo to, da se mi naprednjaki nočemo in ne bodemo pustili nadalje voditi za nose, ne, prišlo bode kmalu do skrajnosti. Toraj pa klerikalci na svidenje! Sv. Miklavž pri Ormožu. Farška nestrpnost nima konca in ne kraja. Pri nas je dosegla že zares vrhunec. Za časa velikonočne spovedi je moral skoraj vsaki, kateri bere „Štajerca", našemu župnika in kaplanu v spovednici trdno obljubiti, da bode ta list opustil in da ga ne bode več čital, drngače ni dobil odveze. Ja, topa je že zares prevečl^Ali župnik in kaplan ne verjameta, da je v bližini namreč v sveti hostiji, Tisti pričujoč, kateri vse vidi in vse ve ? Ako verjameta, kako se potem drzneta baviti se na tem svetem mestu s politiko? Ako pa ne ne verjameta, kdo jima potem daje pogum, slopiti vsaki dan pred oltar? Iz naše priž-nice (kancelna) se sliši večkrat, da tista hiša, v kateri se Čita „Štajerc", ni kristjanska hiša. To je stara pesem, tudi stara oslarija! Zakaj, „Štajercu ni bil nikdar proti naši sveti veri. Sploh pa bi po tem takem moral biti naš farovž najbolj nekristjanska hiša, zakaj v njem se, kar je dokazano, prebira najbolj temeljito „Štajerc*'. Ali naj povemo, kateri „Štajerčevft naročnik mora takoj, ko dobi BŠtajerca", zanesti svoj list. v farovž? Župnik Meško, primi se za nos in pomisli, da nimaš nikake pravice braniti nam čitanja lista, katerega sam kaj radovedno in temeljito prebiraš. Ti kaplan Bratušek pa, ti pa bi moral celo o „Štajercu* molčati kakor grob, drugače se ti kaj lahko pripeti, da bodeš v njem prav pošteno »pobiksan.* Bratnšek, ti misliš, da nam ni znano, da imaš ti prav debelo znanje z učiteljico, „lepo" Ančiko? Ja, veš ljubi „Štajerc", da je kaplan Bratušek nekoč prijel gospico učiteljico za roko in jej rekel: „Gospica, kako se počutite danes, kako vam danes bije vaša žila?" Na to mu je odgovorila učiteljica tako le : „ Dobro, moj gospod kaplan, jaz sem sanjala celo noč od vas!" — Kaj le neki pomeni to? Toda o tem in o daljnem danes hočemo molčati, ker upamo, da Bratušek ne bode več zmerjal (šinfal) „Štajercaa ne v spovednici, ne na kancelnn, ne v krčmi, tudi ne pri — učiteljici. Župniku Meško-tu pa zamašimo pri priložnosti usta na sličen, izdaten način! Toraj za danes dovolj, prihodnjič več. Več faranov. (Opomba uredništva: Kdor zmerja naš list in brani, da bi ga drogi čitali, a sam pa ga na tihem temeljito čita, je — tepec!) Sv. Vid pri Ptuju. Pred kratkim vršile so se pri na3 občinske volitve. Čudno, še nikdar ni bil naš duhovni oče in župnik Brdnik tako delaven, kakor za časa teh volitev. Naš farovž je agitiral na vse kriplje, a mi farani nismo pričakovali od te agitacije ničesar dobrega. Že prvo večer je letal župnik po Pobrežah in zganjal volilce v neko tamošnjo kril Prešnja leta je opravljal ta posel sedajni fa „grajzlar" — a letos mn ga je prevzel župnik. župnikova delavnost zdela se nam je tembolj či ker župnik ni eden izmed tistih, kateremu bi posebno dišalo. Namesto pridig prebira navad^H pastirski list. da, niti na praznik sv. Jožefa in p^B čiste Marije Device ni pridigoval. O župnikovem iHl ščanskem nauku pri nas ni sluha ne duha, ali^H nam je potem čuditi, da se množi pri nas ved^B število nezakonskih otrok? Vrhunec župnikovc bn^H brižnosti napram naši fari pa smo imeli priložnij opazovati o veliki noči. Ko je bilo treba iti blai slavljat kruha in mesa — odpeljal se je župnil nihče ni vedel kam. In cele velikonočne praznike nismo videli. Precej po praznikih pa se je zOj^| vrnil. Toda glej, ni si npal, da bi se bil peljal ravnost po ulici, ne, peljal se je zadi okoli hiš in] tako skrivoma vrnil v farovž. Kakor smo zvel bil je neki v Vurbergu in je prosil tamošnjj župnika, da sme ostati čez praznike pri njem, takega župnika pa zares nima nobena fara, ki bi ravno za časa tako velikih praznikov zapustil. V^l čast našemu staremu župniku v pokoju in našenH kaplanu, katera sta si prizadevala na vso moč, m sta opravila te dni tudi tisto delo, katero bi tfl imel opraviti župnik. Pa naj nam pride župnik A zbirco, videl bode, kaj se bode njegovim berihc^B pripetilo. Andraš, idi v klošter, za faro itak ne manH fara pa ne za tebe. Pa idi prihodnjič v Vurbe^H zbirce pobirat. Dragi „Štajercy, to smo ti poročaj in te prosimo, da nam svetuješ, kaj nam je za riti, da se rešimo župnika, ki tako z nami postoj Več faranov. (Opomba urodništva: Naznanite celo zadevo pismen] konventu minoritov v Gracu in na Dunaju in Če dva ne nstrežeta Vaši želji, knezoškofu v Maribori Ako obojno ne bode ničesar pomagalo, pridite v u« ništvo.) Razne stvari. tr: ki Cerkvene pristojbine, knjige, v katerih li natanko predpisano, koliko se sme računiti od fi| rovža za kako cerkveno opravilo, dobe se skoraj vsaki knjigarni. Naše upravništvo jih ne sme prt dajati, pač pa rado naznani na vprašanja, kje al dobijo. Treba je priložiti za odgovor znamko (markoj ali pa dopisnico. Še o mrtvih lažejo in mečejo po njih blato til klerikalni hinavci. Kakor smo poročali, se je m Dunaju pred kratkim zavoljo bolezni na živcih nstrelil državni poslanec ptujski, mariborski i. t. d. gospoJ Wolffhardt, jako zaslužen mož. Sedaj po njegovj smrti, raztrosili so klerikalci v svet, da se je ustr&j lil radi gmotnega denarnega položaja, zavoljo kateregal bi bil imel opraviti najbrž celo z kazensko sodnijo| Zopet debela, nesramna laž in to o — mrtve m, velezasluženem možu, seveda ker je bil naprednjaiM kega mišljenja. Še le kratek čas pred smrtjo dobili 9 W. pismo, v katerem je bilo nad 15 tisoč kron. 10 je odprl, dejal je v knvert in zapisal na njega: tnina grofa Draškoviča." Ravno tako so našli li hraniinično vložno kajigo, katera se je bila g. {izročila, popolnoma v redu. Denarja in vredno- ih reči so našli 1432 kron. Knjige bile so vse In. Konkurz, kateri se je napovedal glede pre- mja g. W., ee bode vsled sklenjene poravnave ratkem končal. O mrtvih lagati in metati po blato, to je lumparija, katere so zmožne le za- le, podle duše. Schillerjeve Slavnosti. Celi veliki nemški narod [slavil dne 9. t. m. svojega velikega pesnika illerja. Ta dam je minulo namreč ravno 100 let, |je amrl ta veliki mož. Pač s polno pravico se binja veliki sosečki narod tega svojega sina, ker lil eden največjih duševnih velikanov, kar jih je [sedaj sploh živelo. Trajen, večen mu spomin! Zraščeni dvojčki. V vasi Ivancn pri Varaždinu .1 kratkim porodila neka Jela Gotal dvojčki, bili zrašCeui in sta v eni noči umrli. Deklici ili zraščeni s trebuhom tako, da sta imeli le trebuh, a glavi sta se gledali z obrazom v : Roke in noge so bile dobro razvite. V sredini opaziti le eden spol in sicer ženski. Varujte ptice. Ravno sedaj gnjezdijo naše pre- loe ptice pevke. Stariši in učitelji, skrbite za to, bode mladina, kakor je to žalibog navada, ila gojezd in ne bode lovila mladih ptičev, ker v škodo Vaše sadjereje. Vsakdor, ki se je pre- koliko poŽere samo en mladič mrčes, bode ro skrbel za to, da se take surovosti ne bodejo le od mladine, surovosti, katere jej gotovo ne tudi ne njenega čustva. Imejte v svoj korist )je z nedolžnimi, prekoristnimi pticami!" Slika nesreča v gorah. Trije izurjeni graški teci (turisti), vseučiliščni profesor dr. Viktor Glanwell, privatni docent dr. Leo Petritsch Mni računski oficijal G. Stopper so plezali nedeljo vkljnb deževnemu vremenu na naj- skalnati greben v „Hochsch\vabu", Bili so na vrvi navezani. Ali je pridrvil snežni plaz, kamen, ali pa je kateremu izpodrsnilo, iz |e krčme videli so, kako se je blizu vrha gre- rrtelo nekaj večjega, črnega v zraku ter izgi- nad 400 metrov globok prepad. Bili pa so to Jnovani hribolazci. Trupla ponesrečenih našli ilnoma razbita, tako, da so jih morali spraviti ih (žakljih) vdolino. jkpodarske in gospodinjske I stvari. Ijekaj o peronospori, o škropljenju in žveplanju. p o pravem časn! — Peronospora ali strupena gliva, ki ee je zanesla k nam pred 25 leti [e. Od takrat napada redno vsako leto listje grozdje po naših vinogradih. Proti tej bo- edino sredstvo raztopina modre galice (bakre- pi. nega vitrijola). Ker bi ta raztopina listje ožgala, primeša se ji nekoliko vapna, da se njena kislina odstrani. Mesto vapna rabijo nekateri tudi sodo, ker se pa soda tudi na listjn prehitro raztopi, zaleže tako pripravljena galica manj časa. V prvo je škropiti, ko se razvijejo na mladja 3 do 4 Iisti.v ko postane toraj mladje približno 20 cm dolgo. Ce škropimo, ko se pokaže že bolezen, ne moremo več rešiti napadenih trtnih delov. Za prvo škropljenje vzeti je na 100 1 vode približno % do 1 kg. modre galice in ravno toliko ugašenega vapna. Galica se ne sme topiti v vroči vodi. V drugo je škropiti pred cvetom. Na 1001 vode priporoča se za drugo škropljenje 1 do 1J|2 kg galice. V tretje se škropijo trte po cvetu, v četrto in v peto v presledkih 2 do 3 tednov. Za to škropljenje vzeti je vedno manj galice. V nižavah, kjer je velika navadna rosa, ki povspevšuje kalenje peronospore, škropiti je % bolj močno raztopino in večkrat nego v gričih, kjer je malo rose. Vshodni vinogradi so manj podvrženi peronospori nego zapadni, ker se jutranja rosa ta prej posuši. Če škropiš v gorkem solnčnem vremenu, lomijo vodne kapljice, podobne stekleni leči, solnčne žarke in s takim škropljenjem trte lahko osmodiš. Če žveplaš v rosi, se žveplo na trti zmoči in napravi nekako skorjo, ki proti grozdni plesnobi skoraj nič ne zaleže. Zato je najboljše škropiti v bolj hladnem, nekoliko oblačnem in vetrovnem vremenu, žveplati je pa potem, ko seje posušila jutranja rosa in je pričelo soince pripekati. Le v vročini se žveplo razkraji in zaleže. Z mirno vestjo žveplamo toraj lahko tudi takrat, ko soince najbolj pripeka. Seveda ne smemo trte z žveplom kar posipati. S takim žve-planjem bodemo trto ožgali. — Ali je v raztopini modre galice dovolj vapna, spoznaš lahko s pomočjo lakmusovega papirja, ki ga dobiš za nekoliko novči-čev v lekarni. H raztopini modre galice vlevati je toliko časa vapneno belež, dokler pomodri (napravi plavega) rudeči lakmusov papir, Če pomočiš majhen košček v raztopino. Ako imaš mesto rndečega, moder lakmusov papir, vlivaj belež toliko Časa v galično raztopino, da ostane ta papir moder (plav) in ne porudeči. Raztopino je treba prej seveda s palico pomešati. Pisma uredništva. Mala Nedelja: fiotovo prihodnjič; Zdravi! — Velika Nedelja: Tudi prihodnjič! — Sv. Jnri ob Sčavnici: Je prišlo za tokrat prepolno! Prihodnjič gotovo! — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Koser pride v prihodnji številki pod krtačo. Želodec prenavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč" napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Rose balzam za Želodec iz lekarne R. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Prag', ker pospeSuje prebavanje in povzroča lahko odvajcnje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšni lekarni gospoda Bebrbalka. Učni tečaj za drenažo. Mi opozarjamo naše bralce na razglas tičoč se tega učnega tečaja, katerega smo priobčili v današnji Številki po naročilu Štajerskega deželnega odbora. 10 Loterijske številke. Trst, dne 29. aprila: Gradec, dne 6. maja: G9, 27, 85, 28, 2, 30, 59, 22, 3, 48 grenki vrelec (BitterqueUe) 6B jenajboljša grenka voda.(Rabi se ta voda tudi med drngim v splošni dunajski bolnišnici.) Zaloga pri Y. Schulflak V Ptuju. Vozičke za otroke v lalerih lahko otrok sedi, pa tuli take /a ležati, imata vcdoo v zalogi in priporočala 18-i Brata Slawitseh v Ptuju. Gena: 12,16, 20, 80, 36 do 40 kron. Vozički so litfno in močno izdelani, cena pa je iako nizka. Pismenim naročilam se točno ustreže. Zaloga 190 aaensKe s (Radeiner Sauerwasser) na debelo in drobno priporočata posebno gostilničarjem Brata Slawitseh, iifina v Ptuju. 9ih 70 cm visoka, lepo politirana v lepi omarici iz evo- hovega lesa, z bogato izrezanim nastavkom kakor kaže i>lika, katera igra sama ob sebi ob vsaki uri najlepše različne melodije, valeorje, marše ild. velja z zabojem vrid, v katerega se zapoka, samo 6 gl. 50 kr. Ista ur* brez muzike velja 4 gl. 50 kr. Ako bije vsake pol ure in vsako uro 5 gold. Ako b'je liki uri na zvoniku velja n gold. oO kr. Velika nihalna ura. ki ima dva uteža (130 cm visoka) velja 10 gold. 50 kr. Za vsako uro se 3 leta pismeno jamči garantira). Kar kupcu ne ugaja, se zamenja v drugo blago ali pa se pošlje na zahtevanje tudi denar nazaj. Te ure se razpošiljajo samo proti poštnemu povzetju (Nachnahme) od prve in največje zaloge ur H^^IS BOK1TEI urar, Wien, IV. Margarethenstrasso 38. Liferant c. k. uradnikov. Največja in najstarejša firma, ustanovljena v letu 1840. Zahtevajte veliki cenik z več kakor lOOOimi podobami, kateri se Vam vpošlje franico in brezplačno. Gumij za trsje cepiti najfinejše in najboljše vrste, letošnjega izdelka, nadalje cevi iz gumija za škropilnice proti peronospori in take za pretakanje vina in piva, kakor tudi vsakovrstne druge izdelke iz gumija priporočata na debelo in drobno 22° brata Slawitseh, trgovca v Ptuju. V štajersko deželno sadje- in vinorejsko šola Mariboru bode se v začetku šolskega leta I905JT j. z 15. septembrom t. I. sprejelo brezplačno učencev. Prosilci morajo imeti na Štajerskem domovi^ pravico in biti nnjmanje stari 16 let. Dotično prošnjo pismo morajo vložiti vsaj 15. julija t. 1. osebno (toraj vsaki sam) pri nateljstvn deželne sadje- in vinorejske šole v ]( boru. Prošnjo pismo je koleka (štempelna) prosti mora imeti naslov (adres) na štajerski deželni c( Priložiti je treba 1. krstni list, 2. domovnico matscbein) 3. spričevalo o stavljenju koz ali osel (Irnpfzengni?). 4. spričevalo, da je prosilec zdrafl spričevalo dobrega obnašanja, 6. spričevalo, d dovršil ljudsko šolo in konečno 7. nbožno ppricej Vsaki učenec, ki so bode brezplačno eprci to šolo, se mora zavezati s pravomočnim reven da bode, ko bode dovršil vinorejsko šolo (ozirom! dopolnjeni vojaški službi) služboval vsaj tri leta] Štajerskem, aH pa da bode plačal zn vsako iz j teh treh let, katero bode bival razven Štajers] j za deželni zaklad (Lundesfond) ravnateljstvu rejske šole 200 kron. Ustanove (štipendije) badejo se v prvi vrsti] delile tisiim kmečkim sinovom, kateri se heceiq dokončani šoli vrniti na svojo domačijo in stalno živeti ter pomagati pri gospodarstvu, Ta zadnja okolŠčina se mora v prošnji izi navesti. GRADEC v aprilu 1005. Štajerski deželni odboj ozor Na prodaj je lepa. n| sezidana hiša stoječa ob glavni cesti, oddaj = kakih 10 minot od me-ta P Hiša ima 4 stanovanja, o veliko kleti kuhinjo za pranje. Tik hiše je vodnjak vrstno vodo, lep hlev, drvarnica itd. K] spada tudi 1000 štirijaških metrov lepega vrta. še je 11 let davka prosta. Letnega dobička ra lastnega stanovanja nese 400 kron. Hiša jo pri za vsakega rokodelca, obrtnika, tudi za gostile pa za kakega umirovljenca. Proda se radi prea, posestnika po izvaniedno nizki ceni. Pri kupni godbi treba bo plačati samo 1600 gl. Naslov | posestnika pove upravništvo „Štajercatt. Cepo posestvo in vinograi v lepem kraju ljutomerskega okraja se takoj prodasta. E'osesld 23 oralov (job) zemljišča, ima 2 vihičariji in lepo zidanco (Herrrf Vine grada Z amerkanskim nasadom je 4 orale (joh), 2 orala | nosnika, okoli 17 oralov njiv, pašnika, travnikov jn goida. Vosi ugajalo najbolj kakemu penziemislu. Na posestvu se preredi lahko do 10 glav goveje živine. Poseshi daljeno en četrt ure hoda od okrajne cesto. Naslov (adres) povej ništvo ..Štajerca". 11 Kolarska obrt200 Majhna trgovina mestu Ptuju se takoj proda ali i da pod ugodnimi pogoji v ^jem. Naslov (adres) pove uprav-nistvo »Štajerca". Lepo posestvo [bližini sv. Jakoba pri Mariboru, i'e;o meri okoli 28 oralov (joh), takoj proda (udi na dele. Po-ima jako dobre njive in ivnike. redi se na njem lahko do 10 glav goveje živine. K ^sestvu spada tudi veliki sadu-snik. vinograd in mladi Več pove J. Rola, Sr. Jakob jiri Mariboru. 218 Učenec K bbrih slarišev in z dobro šolsko krazbo, zmožen nemškega in knskega jezika, se takoj jme v trgovini Kari Tischler, Velenje (Wollan). Službe iščem200 kočijaš pri kaki grajSčini ali [tudi kot logar. Za obojno sem a sposoben. Moj naslov Ires) pove upravništvo »Štajerca.." Maslo, jajca 2I0 pje v vsaki množini Amalija Ura. Wwn, XVII. Elterlein-platz 7. [enitbena ponudba. [tožen mož, Čedne postave, ftaik. išče si tem potom ne-t, katera naj bi bila stara Ud 30 let in bi naj imela naj-a 4000 kron premoŽenja. Nje-Baslov (adres) pove „5tajera" 209 hutbena ponudba. 'ti se želi 28 leten fant, fe lepe postave, dobrega zna-Jin lepega obnašanja. Kant ■Beslnik. krčmar in Štacunar jem kraju na Spodnjem Šta-fem. Išče si neveste, katera pozna nemškega in sloven-jezika in katera je dobra ■ica. Premoženja naj bi par tisoč* go!dinarjev. Resne jfor, ako mogoče s sliko rafijo) blagovolijo se vpos-l upravniStvo ^Štajerca" v Ptuju. 210 z mešanim blagom, prav izvrstna, se takoj odda. Trgovina je na deželi in je pripravna posebno za takega, ki bi začel Z trgovanjem. Odjemalec mora znati oba deželna jezika- Naslov (adres) pove „Š!ajerc.H 2G0 Fant 221 dobi takoj kot hlapec službo. Star naj bi bil 14 do 16 let. Opravljal bode bo'j lahka dela. Zglasi se naj pri Hans Strohmaier, vrvarju v Ptuju. Lepo posestvo obstoječe iz travnikov, njiv in vinogradov se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Na posestvu stoji lepa zidana hiša, tik hiše hlev, v najboljšem stanu. Vse je krito z opeko (oiglom). Hiša ima 3 izbe, kuhinjo in shrambo za jedila. Tik hiše je lepi sadunosnik. 600 gl. lahko ostane vknjiženih. Več pove posestnik Janez Lechner, železniški služabnik na kolodvoru v Poljčanah. 223 Gostilnica m pri Mariboru, tik glavne ceste, en Četrt ure hoda od mesta se takoj za prav nizko ceno proda. Poslopje je zidano, krito z opeko (ciglom) in ima več izb. Gospodarska poslopja so v najboljšem stanu in se lahko rede v njih goveja živina in svinje. 2a gostilno je tudi dvorana za ples. V gostilni se iztoči mnogo piva, vina in tudi žganja-Istotako se proda tudi lepo posestvo oddaljeno pet četrt> ura od Maribora. Posestvo leži ob veliki cesti in meri okoli 7 oralov (joh) in sicer rodovitnih njiv, travnikov. K posestvu spada tudi nekaj občinske paše. Na posestvu stoji prostorno poslopje. Cena mu je 8600 gl. Nadalje je na prodaj: 8 lepih posestev. Prav izvrstne reči. Cena jim je od 2400 do 5000 gl. Vse jako po ceni. Povsod se lahko redi več živine. Daljna pojasnila daje: Franc Podlipnik, Thesen štev. 42, Maribor. Avenarius arb olinej um najpripravnejša snov za kolje, katera fantje les pred prhljivostjo. Kolje v vi-•adn, namazano s to snovjo, trpi 5 — 6 krat del j, kakor navadno kolje, ti se pri: i^ V. Leposcha v Ptuju. Z 1. septembrom 1905 pričel se bo na državni gozdarski šoli v Gusswerku pri Marija Zeli 11 mesečni tečaj (kurs) in se bode v ta namen razdelilo šest deželnih podpor 206 (štipendij) in sicer dve po 500 kron in 4 po 400 kron. Prosiloi teh štipendij morajo vložiti svoje prošnje pri štajerskem deželnem odboru v Graca najpozneje do 1. junija tega leta. Tem prošnjam je priložiti: 1. Krstni list, s katerim se dokaže, da je prosilec že 17 let star in da 22. leta svoje starosti če ni prekoračil. 2. zdravniško spričevalo od okrajnega zdravnika, s katerim se potrdi, da je prosilec popolnoma sposoben za službo gozdarja v visokih planinah, osobito tudi, da imajo prosilci dobre oči in dober posluh. To spričevalo ne i;me biti starejše kakor z dne 15. junija t. L od poznej. 3. Potrdilo, da je prosilec dovršil z dobrim uspehom kako meščansko šolo, ali pa tri razrede spodnje gimnazije ali realke. To se mora dokazati z dotičnimi spričevali. 4. Potrdilo, da se je prosilec vsaj eno leto praktično vporabljal pri različnih opravilih gozdarskega, in gospodarskega ali katerega enakega obrta. 5. Domovinski list. 6. Spričevalo o nravnosti in dobrem zadržanju, če ta dokaz že ni doprinešen pod točko 4. 7. Spričevalo, da prosilec nima premoženja. 8. Svojci ali pokrevitelji prosilca se morajo zavezati s pravomočno izjavo, da bodejo, ako bi morda še bilo treba vzlic dosežene štipendije za ednajstme-sečni pouk plačati več kakor Štipendija znese, to poplačali iz svojega. Ti zneski se bodejo plačevali po določilu šolskega vodstva in ravnateljstva v obrokih. Ta izjava mora se podpisati od tistega, ki se je zavezal plačati in še od dveh prič. Tudi se mora sodnijsko ali pri notarju legalizirati. Dalje se mora na tej izjavi od občinskega urada potrditi, če j« tisti, ki se je zavezal plačevati zmožen plačevati prispevke, kateri bi se v zgoraj omenjenem slučaju zahtevali. Na prosilce, kateri zgoraj pod 1—8 navedenih pogojev ne morejo popolnoma izpolniti, se pri podelitvi štipendij ne bo oziralo, ker se taki pogoji tudi za »prejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gusswerku zahtevajo. Opomniti je še, da stroški za hiano, oskrbovanje, snaženje perila, potrebščine za podačevanje v teku ednajstmesečnega poduka znašajo približno G00 kron. " Približna določila, o uredbi te šole, podnku, hišnem redu in disciplini, pozvejo se lahko pri „K. k. Forst- und Domiinen-Verwaltung in Gusswerk bei Maria-Zeli." GRADEC, dne 22. aprila 1905. Štajerski deželni odbor: — 12 — Zahtevajte pri nakupu Schichtovo štedilno milo Ono je zajamčeno čisto in brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da Ito imel vsak komad ime -SCHICHT^ in varstveno znamko „.1KLEN". z znamko „jelen." Dobiva se povsod! Veliko presenečenje. Nikdar več v življenja se ie po-nadi taka priložnost. 500 koso? samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenem, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat moSnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par maiišetnih gumbov, 3 gumbi za srajco. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepgih podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so vložena pisma, 20 refii za korenSpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko razpošiljalnieo Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. 50 vozov sena za prodati. VpraSanja naj se naslovijo 187 Gut Rotenturm pri Radgoni. Novozidana hiša s petimi izbami, oddaljena kakih 15 minut od Maribora se takoj prav po ceni proda. Tik hi?e je lepi vrt tudi nekaj zemljišča. V hlevu redi se lahko do 8 glav živine. Nadalje se proda lepo posestvo ki meri okoli 20 oralov fjoh). Na posestvu stoji lepa hiSa. Posestvo je oddaljeno od Maribora eno uro hoda. Celo posestvo je prav sposobno za kako mlekarno. Več pove Anton Logarie, Sv. Miklavž poŠta Hoče (Kotsch) pri Mariboru. Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki vposlani fotografiji po ceni Otto Neumann Prag Karolinental žt. 130. Ceniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. 21* i Novozidana hiša se takoj po ceni proda. Hiša je oddaljena kakih 20 minut od mesta Maribora, ima tri izbe, dve kuhinji, od katerih se lahko da ena izba in ena kuhinja proti mesečni plači b goldinarjev v najem. K hiši spada 1 oral (joha) obdelanega zemljišča. Cena je 2500 goldinarjev. Takoj plačati je treba samo 1500 goldinarjev. Vprašati je pismeno in ustmeno pri Antonu Schmirmaul, Thesen štev. 163, Maribor. 163 Kinč za vsako izbo. Hlapce ki je vešč nekoliko tudi nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovini s špecerijami in kolonijalnim blagom Josef Srimz v Celju. Lepo posestvo v Savir.ski dolini oddaljeno '/* ure od mesta Celja se tam, sekmi■inim ka/al-m, mtan.'iio rego icsna za simo 3*80 gold. Najfinejša sorta 4-80 oold. Ravno taka ura s sluiitm obrobi 5'30 gold.; t -Koma srebeniuna pokrovoma fpriv* -reb™) brat zlaiin i.hroOk<.v j 75 g»W-; k dvema srebornima pokrovima in s zlatimi i bru&i 6-50 gold ; prava sroberna, put»ci ara anker-remonte-ura C dvornim pokrovom, z 15 rabini iu pokrovom na skok, prav dobro l-iuca. v. lepim .•inajhranini kazalnik« m, e.; ndaiiu kazalom, i/.vrjlno bla^o, n&i&nčno regulirana, s triletno pl trnom ga ran ij j 8-75 gold. Pravo sreborne oklepne verliloe R COS. kr. n- vontm *■ cm -l Igc Prava 14 kar. ilate ovlep-B verižice a ce-:. 16 Iran o\ teike gld 1*20 k-, novčnim znakom. 30 i m dolgo 20 1-50 12 g amov težka g»Ul. is*— 80 2 20 10 „ , „ 2150 40 2-GO in .. ., •> *>*— 50 3-26 2* m „ „ M- 60 3-80 30 „ „ „ HM 70 4-60 40, » " V,.50"- ■ 80 5 20 S 12 gr. ležKim pnvozknm vml tenia moja »00 G180 18 gr. tu/.ka zlata vcrižk-a SO gramov ter J50 9'SO blane SO golJ. Prosim, naj v»akdo prclcbla, r.t< 11-— primerja Icr se prepriuo. SOJ 12-80 Zlati prstani 14 kar. 14 kar. zlati prstan. 5.25 gold. — C kar 5-50 gold. — G kar. novo;a zlata 2 80 novffia zlata 2.50 gold, iz p m inn ga pold. h pnn"i';tne;;a dublč-zlala 1-40 gld. dublč zlala 1*24 gold Kikelnasta verižico so po 30, 40 in 50 krajcarjev. Svilena (Zidana) vrvca stane '5 krajcarjev. 5*50 geld, -tunc prava srebala remonter- ura za ženska " SI luim pismenim jam- stvora; Iz 14 kar. zlata 12 50 gold. 6*75 gold, slane prava srebem lemontcr- i m za žpn.ke, ■/. dvojulm pokrovom in Stednim pism^iim Janutvoni; iz 14 kar. »lata 16- - gBId. Razpošilja se le solidno (dobro) blago. Nobena sleparija. Zamena je dovoljena ali pa se denar vrne. — Pošilja se proti postnemu povzetju. HANNS *& KONRAD tovarna za ure in razpošiljalna Ivrdka v Briix-u Sle?. 949 (na Češkem). Bogato ilustrovani cenik z nad 800 slikami se na zahtevanje vsakomur brezplačno in poštnine prosto (franko) dopošlje. IGO B bvske puške v v btemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča j Peter Wernig [kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karaten). 8 Jemki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. Najboljše klajno apno se dobi samo pri Adolfu = Sellinschegg Ptnj nasproti mestnega' gledališča (teatra). 61 parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven kialnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakemn v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati ___________________i- t. d.__________________5^ Red Star Line, Antwerp«! v Ameriko« Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadelphia* - Bobra hrana. — Izborna oprava na ladlji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji ali Kari Rehek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice 2tev. 41. 537 16 - \r^\ Ohranitev zdravega rji t L—JELODCA^ S tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprija. Preizkufieno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbn> napravljeno, tek zbuja-joječe in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmemosti, slabe diete, prehlajenja in zoperuega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Kose balzam za želodce iz lekarne B. Kragnerja v Pragi. V« steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni. SVARILO! 'si I_ CO S"-H Caj (te) rum Zaloga piva iz Steinfelda. Ogerke parne moke (mele). Vsakovrstna semena, za katera se jamči, da se bodejo izklila, kakor semena za zelenjavo, za cvetljice. vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoča po najnižjih cenah JOSEF KASIMIR zaloga špecerijskega materija bega blaga in semen v Ptuju zraven „Štajerca." Ravnotam se kupujejo tudi sveža (frišna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje, sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene. 141 Sirova in obžgana kava Zaloga vsakovrstnih mineralnih vod. Riz (Reis) sladkor (Zucker) ♦i g p* P O O CD Milo (žajfa) soda, g Tomaževa žlindra sta mol (mela). Za pomladansko setev se priporoča kot najj ši in najcenejši umetni gnoj z fosforjevo kislino] maževa moka (mela). Ta gnoj izvrstno upliva pri setvas na polju, v sadunosniku, v vinogi in v vrtih. Posebno se priporoča tudi za travi in za deteljno setev. Tomaževa žlindrasto moko „SternmarkeB Tomaževih fosfatnih fabrik G. m. b. H. Ber ima v zalogi F. Kerschischnig v Radgoni. MR** Vsaka vreča (žakelj) ima varstveno znamko (mu in na vsakem je izrecno napisano koliko moke i njem. Oblastno dovoljena pis; 193 za vojaške zadeve (Albin Schanilj ,.le na Dunaju'* XVII.,Hauptstrasse 67. zvedenske pojasnil svetovanja v vsih vojaških zadevah k naboru zvezanih,! služečih rezervnih častnikovjinmoStva. Vložba vseh vojniJ zadevajočih vlog, namestenje vojaških godcev, sprejem vi odgojevalne zavode itd. — Prospekt zastonj in poštnif r---------;--------]------------------- Naznanilo ptujskega mestnega pališča (Pettauer Badeanstaltl Kopele v banjah se lahko rabijo vsak dan] 8. do 12. nre predpoldan in od 1. do 7.f popoldan. Kepele 8 hlaponom in sicer za ljudstvo se od 1. do 7. are popotdan. Kopele s hlaponom in polivtm vsak dan 8. do 12. ure predpoldan in od 1. do 7.J popoldan. 376 B Živinski sejmi v Maribo) V Mariboru se vršita na v nalašč za to nem prostoru (Melling) vsaki mesec po dva sejma. Prvi vsako drugo sredo drugi vsako četrto sreij v mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k teh sejmov. E&mm Mmmmm Izdajatelj in odgovorni urednik: Janez DrevenSek, Tisk: W. Blankc v Ptt