Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po pošti ca celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemar.a za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na U dan praznik, izide Danica d*u poprej.
Tečaj XXXL	V Ijnbljani kimovca 1878._List 38.
Mzgledi bogoifubnih otrok, iz rsih časov kersanslva.
(.). Jernej i ca Kapitani o.
Ime Jernejica se nam nekoliko čudno dozdeva, ker pri nas še ni v navadi; a na Laškem, kjer je bila doma deklica, o kteri boste zdaj brali, ni to ime (Bartholo-maea) nič nenavadnega. Sicer pa na imenu tudi ni toliko ležeče.
Jcrncjica je l>ila rojena na zgornjem Laškem v vasi Lovori 1. 1*07. Bila jc vroče kervi; zato jc bila zelo živa in ni raoght dolgo mirno sedeti in tiho biti. Vedno jc imela kaj opraviti in govoriti; vsak čas je kaj začela, pa spet popustila, da se je druge reči lotila; umiraj jc hoteli, Eatli.jo Lesedo" imeti, povsod vedeii, zakaj to. zakaj ono. Rada se je z druzimi deklicami igrala; pa tudi tu je hotela med vsemi perva biti, in lc kar je ona rekla, se je moralo igrati.
Imela jo prav dobro glavo, vsega se je lahko naučila, branja in ročnih del. Za čast ji je bilo mnogo mar; a vsled tega jc bila zelč natančna, urna za vbo-ganje in poslušna za vsako povelje svojih višjih.
Tak žc »»o navadi bolj živ otrok se ima navadno veliko vojskovati z mnogoverstnimi napakami in marsi-kako prirojeno slabostjo, če hoče biti priden. Naj veča sreča za deklico je bila izverstna odgoja, ktero so ji starši preskerbeli. Ko je bila namreč 12 lčt stara, so jo izročili nunam v ondajšnji samostan. Tu je ostala 4 leta in kmali prekosila vse součenke, ne le v učenji, ampak tudi v čednostih.
Da sc ji je pa to posrečilo in je v dobrem tako lepo napredovala, pomagal jc Bog ter se poslužil v ta namen zlasti dveh reči, ktere ste viditi same na sebi mali in priprosti.
Ko je prišla Jernejica v odgojišče, so v samostanu ravno brale gojenkam pri duhovnih vajah življenje an-celjskega mladenča Alojzija. Komaj je slišala dobra deklica to branje, koj se je vnela v njej velika ljubezen do prelepih čednosti tega svetnika. Pazno je vse poslušala; kar je slišala, si je dobro zapomnila in večkrat rada o tem govorila s tovaršicami. Kmali je tudi sama od doma dobila ono knjigo. Zdaj je kaj pridno prebirala, pa kar jc brala, je tudi dobro premislila, da bi prav razumela in znala tudi sama posnemati. Povsod je nosila to knjigo pri sebi; znala jo je že skor na pamet, tolikrat jo je vso spet od kraja prebrala.
Nekdaj je bila vprašana, zakaj ima vendar tako rada to knjigo? Na to je odgovorila: „To življenje me tako zelč mika, da se hočem prizadevati, kolikor bom
mogla, ga posnemati; kajti ta svetnik mi je nad vse všeč. Njegove čednosti se mi zdijo prav pripravne, da bi se morale posnemati."
Kakor je blaga deklica govorila, tako je tudi de lala. Prav resno je začela sv. Alojzija za zgled imeti in njegove čednosti posnemati.
Pervo je bilo, da si je prizadevala ga posnemati v njegovi nedolžnosti, in potlej v njegovi pokori.
Brala je v življenji sv. Alojzija, kako je žc v otročjih letih obljubo storil, da hoče v samskem stanu deviško čistost ves čas brezmadežno ohraniti. Taka obljuba jc resna in velika reč; treba je pri tem velike previdnosti in skušnje, preden so naredi. Otroci naj se nikar sami za njo ne odločujejo; vprašajo na] pred svojega spovednika ali kakega druzega duhovna za sv t brez njegovega dovoljenja naj nikar ne dela ••» i e t«?, ue kake druge obijube."
Po tem pravilu sc je ravnala Jernejica. Hotela yi posnemati sv. Alojzija v sv. čistosti. Zato je vprašala svojega spovednika, bi li smela enako obljubo storiti. Mašnik ji dovolijo v začetku le za kratek čas; za zinit pa še lc potlej, ko je bila H». leto spolnila.
Do takrat jc bila tako rekoč v poskušnji, če bi mogla za zmir zvesta ostati.
Začela je tedaj, kakor sv. Alojzij, skerbno varovati naj lepšo angeljsko čednost s tem, da je ljubila samoto, ogibala se vsako količkaj nevarne druščine, icr je strogo varovala svoje telesne počutke. Zatajevala jc svoje oči in skor zmiraj sramožljivo jih tako rekoč imela ograjene; govorila je malo in nikdar nobene spodtak-ljive besedice. Čc so se jele njene součenke pogovarjati o nečimernih oblačilih in novih nošah, znala je tako govorjenje spretno ustaviti in na druge reči napeljati: ali pa jih jc še celo ljubeznjivo in prizanesljivo pokarala. Njena hoja je bila modra in dostojna, smejanje nikdar preširno, vse vedenje spodbudno.
Pri vsein tem pa je bila vendar vedno vesela iu
Srijazna z vsemi, in polna spoštovanja do učiteljic, tako a jo je vse rado imelo ter hotelo lc okrog nje biti.
Da bi sv. Alojzija v pokori posnemala, začela se je najpred vojskovati zoper poželjivost do jedi, ktera je pri nedoraslih otrocih večkrat prav velika.
Dobivala je od doma sadja in drugih sladkarij. Pa ni jih jedla, večkrat še pokusila ne; razdelila je vse mea revne součenke. Kadar je prišla njena naj ljubša jed na mizo, si jo je pred kakorkoli neokusno naredila in še le potlej jedla, ali pa jo kar svojim tovaršicam prepustila; nasproti se je znala prisiliti, da je vživala jedila, ki so ji bile zoperne.
Večkrat se ji je to težko zdelo. Učiteljica to zapazi in jo posvari. Deklica odgovori: „Dovohte to malo
zatajevanje; slišala sem, da požrešnost zamori pobožnost; in brala sem, da tudi sv. Alojzij ni nikdar jedel iz poželjivosti."
Ko so prišli dnevi posebne pobožnosti, n. pr. prazniki Matere Božje; tedaj je bila še zlasti iznajdljiva v malih zatajevanjih. Pri molitvi bo ni naslanjala; pri delu so je vsedla ali vstopila tako, kakor je bilo menj zložno; devala si je male kamničke v obutalo, pila ni razun ob odločenem času pri jedi.
(Konec tega oddelka prih.)
O 6osjih potih.
(Dalje.)
4. Božje pota ovira vialikovanje.
Deržavnih malikovavskih bogov je imel poganski Kim okoli 300.000, in ti bogovi se niso mogli zlagati z edino pravim Bogom; ravno tako se tudi božja vera Jesusa Kristusa, ki kroti hude strasti, ni se mogla zedi-njati z maiikovanjem, ki streže vsem pregreham. Za-tegadel Kristusa rimsko starašinstvo ni terpelo, in krist-jaustvo v rimski deriavi ni zadobilo postavnega priznanja. Cesar in cesarstvo, oboje se je vzdigoilo proti kristjanstvu, da ga ovira in iztrebi. Eno tako sredstvo, s kterim so upali svoj namen doseči, bilo je tudi po-siloo zatiranje božjih potov. Zategadelj so po vseh svetih mestih v obljubljeni deželi nastavili nagnjusnih ma-likov, da bi kristjanom obiskovanje teh mest omerzili, pristudili; tudi z oroženo silo so zabranjevali božjepot-nikom shajati se na grobčh svetih mučenikov. Zato bo malikovavci take posvečene mesta oskrunjevali in raz-devali, svete ostanke mučenikov v morje potapljali, tli pa zrerjadi in ticam ujedam na žertje metali. Tudi <>o" s posebnimi paragrafi vse skupščine kristjanske prepovedali, z ognjem in mečem razganjali, kakor nam poroča djanje mučenikov pervih štirih stoletij.
Nasledek temu pa je bil, da se je jelo prebivalstvo nerčiti, deržava razpadati in tako tudi malikovanje konic jemati, nasproti pa je božja vera Čedalje bolj se razširjala in vkoreninjevala, naj čudovitiših čednosti rodila, narode in vladarje spreobračala, in slednjič slavno zmagala. K tej zmagi pa so mnogo pripomogle tudi božje pota svete cesarice Helene v Palestino, kajti valed njih se je kristjanstvo bolj in bolj rasglaševalo, razširjalo, vterjevalo, v očitnost prodiralo, kar je slednjič na dobro bilo sopet samim božjim potom. Padle so vse
<	vire, ki so jih zabranjevale, vzlasti potem, ko je bila
<	ala sveta cesarica Palestino poganske nesnage očistiti, sveto mesta pa s prekrasnimi in veličastnimi tempeljni pravega Boga slepšati.
Malikovanje so prav za prav strasti in pregrehe na dan spravile, da bi tako nemotene svojim željam streči mogle. Zategadelj so si izmislile božanstva, sebi enake, in menile bo, da jim strežejo, da jih častč, če po svojem spačenem sercu ravnajo in žive. No, in že v^aka zadovolitev sleherne strasti je malikovanje samo na sebi, ker se strast na mesto božje posaja, in se njej »luži, ne Bogu. Temu malikovanju je tedaj prava služba božja nasproti postavljena, in od tod tudi sovraštvo onih ljudi, ki svojim strastim strežejo, proti vsemu, vzlasti proti očitnim bogoslužnim opravilom, h kterim grejo tudi božje pota. Kjer koli tedaj božjo pot ovirajo ali zatirajo, tam gotovo vselej kak malik zadi tiči. In kakor strasti poedine ljudi, rodovine, občine in narode spridijo, in tudi v časnem oziru na nič denejo, ker z vero ob enem tudi sleherno pozemeljsko blagostanje razpade, isto tako božje pota vero, in z vero tudi časni
blagoslov v človeško drnftbo privabljajo, malik strasti njegovi čini in dela pa v šibre gredo.
5. Božje pota ruši revolucija ali prekuc, no s temle sama sebe po glavi bije.
Ako ima revolucija posveten namen, tedaj ima ona kot meščanska vojska ono isto razmerje do božjih potov, kakor vsaka druga vojska, in jih ovira, dokler kipi. Ako pa revolucija svoje korenine tudi v včrstvo poganja, t. j., ako je ob enem protivna tudi cerkvi Kristusovi, tedaj pa nastaja, da s cerkvijo vred tudi božje pota pobija, bodi si s orožno silo, bodi si s postavami. Takih prekucev je cerkev že mnogo doživela, taki prevrati cerkvene poslopja oskrunjajo in rušijo, svete porode in obleko profanirajo, dragocenosti altarne in milostnih pod6b raznašajo, in častitljive, krasne spominike kristjanske pobožnosti in umetnosti v grozne razvaline spreminjajo. Revolucija pa tudi drugega ne znA, ktkor razdirati in rušiti. Ali vendar revolucija še ni mogla roke Božje zlomiti, od Boga odpertih milostnih studencev zabiti, vere, upanja in ljubezni kristjanskih narodov uničiti. Gnjusobe, ki jih povzroČuie, in revšino, ki jo na dan vali, so tem več nekak podnet cerkvi in njenim otrokom, da se znova in tem iskreniae k Bogu vračajo,^ da tam, kjer je pomoč človeška preslaba, v pomoč nebeško kličejo stare, poterjene milostno kraje zopet poiščejo, in božje pota ponove. Vse to nam preživo priča francoska zemlja. Molitev, pokora in božje pota bodo umorile gada revolucije. Ako jo revolucija vojska peklenska, tedaj ao božje pota vojska cerkvena.
(Dalje prib.)
ObiifiKUiiJc katoličanov s tlrngovervi.
(Spisal Janez Klapaic.)
II.
Kako sc n;*m je v tako nevarnih čisih obnašati, da ce bomo premeteni n zapeljani:
<0 Uči Jezus siii, ki pravi: ^Varujte se Sžnji-vih prerokov ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj ao pa zgrtuijivi volkovi. Po njih čadu (delih) jih bote spoznali." — „Ole|te, da va? kdo ne zapelje. Vstali bodo krivi kristusi, in krivi preroki. .. tako, da bi bili zapeljani tudi izv Ijeni, ako bi bilo mogoče." (Mat 7, 15—IG; 21, 4. 24.) ;iGlojte, čujte in molite." (Mark. 14, 33.)
b) Kavno to uČČ tudi njegovi aposteljni; sv. Pavel, n. pr. piše Timoteju (II. 3, 13—14): ..Hudobni ljudje in zapeljivci bod i raseli v hudobijo, se motili in v zmoto zapeljevali: Ti pa ostani v tem, kar si se naučil, iu ti je bilo izročeno, kor ves, od koga si se naučil." In sv. apostelj Juda (17—21) opominja vse verne, rekoč: „Pre-ljubi! spomnite se besedi, ktere so bile poprej govorjene od aposteljnov Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri so vam rekli, da bodo prišli poslednji čas zasme-hovavci, kteri bodo po 3vojem poželjenji živeM v hudobijah. Ti so, kteri se ločijo (od Cerkve in ločine napravljajo), kteri so živinski io nimajo duha (nimajo prave vere in Kristusovega duha)."
„Vi pa", pravi dalje sv. apostelj, „vi pp, preljubi! se uzidajte na svojo pros veto vero, io molite v svetem Duhu, ohranite se v ljubezni Božji, čakajoči usmiljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa v večno življenje." Is teh besed sa. aposteljnov in iz zgorej imenovanih besedi Jezusa posnamemo za naše obnašanje z zapeljivoi in zmote učitelji, da ne bomo od njih premoteni in zapeljani, naslednje splošno vodila:
1. Vodilo, da ne bomo premoteni in sapeljani, kakor Jesus pravi, je: gledati in čuti, če je to, kar sa-peljivci in motivci od nas hočejo, po njegovih besedah, po njegovem uku; ali kakor sv. apostelj pravi, če je terdna in živa vera in raste v nji. To je, naj se terdno derže presveto vere, ktero so od Jesusa in njegovih aposteljnov prejeli, in naj v nji Se rastejo in v djanskih naukih česdalje bolj in bolj podučevani, čezdalje bolj krepostni iu popolnoma; pa ta rast in napredovanje mora biti na podlagi presvete vere in cerkve, ki je »vzidana na stalo aposteljnov in prerokov, in poglavitni vogelni kamen je sam Jesus Kristus, na kterem je vse »idovje Bostavljeno in raste v svet tempelj v Gospodu" (Efež. 2, 20—21), ker vera je „škit, s kterim se »morejo vse ognjene pšice hudobnega ugasiti" (Efež. 6,16), ter se tudi vse zmote in sapeljave njegovih tovaršev motivcev sadušč. — Vera pa pravi:
a)	„Nikar jim ne verjemite" (Mat. 24, 23), in spet: „Preljubi, ne verjemite vsakemu duhu, temuč skušajte duhove, ali so iz Boga, zakaj veliko lažnjivih prerokov je na svet izšlo" (I. Jan. 4, 1).
To je, ne verjemite vendar vsakemu Človeku na njegovo sladko priliznjeno besedo tje v en dan, — temuč premislite, prevdarite in presodite, kakošno je njegovo obnašanje, vedenje in življenje. — Ako ga poznate, da je dober, pobožen kristjan, miren in zvest deržavljan, mu smete verjeti. Ako ga pa ne poznate, kdo, kaj in od kod da je, ali celč pri njem slabo zaderžanje, hudobno, pohujšljivo govorjenje in vedenje itd. zapazite, nikar mu ne verjemite; sej veste, da „malopriden sad le malopridno drevo obrodi" (Mat. 7, 17). — Ako bi ljudstva ne bile tako lahkoverne, bi svojim Ijudoobde-lovavcem (demogogom) malo bolje v obraz in roke gledale, in njih vedenje, djanje in nehanje po veri in po razsvetljeni pameti povdarjale in presojevale; ne bi se dale od motivcev za nos voditi in v brezdno časne in večne nesreče vleči. — Ako bi se posamezne osebe tuui tega vodila zvesto deržale, bi se mnogih grehov, brit-kost, nadlog in nesreč obvarovale, in bi jim ne bilo treba zdihovati in jokati: oh! oh! zakaj sem verjel! In ako vam kdo hoče v verskih in cerkvenih reččh kaj na nos obesiti; prevdarite in presodite, v kakošni zavezi je on s Cerkvijo in z njenimi vladarji: papežem, škofi in duhovni. — Tudi reč, ktero vam kdo nasve-tuje, natvezava, premislite, prevdarite in presodite, če je po veri in vesti dobra, pravična, poštena in pripu-šena, ali ne, in nikar tje v en dan ne verjemite, da to ali uno, kar vam kdo kvasi, ni greh..., temuč če se v kaki reči ne zaveste, ne znajdete, vprašajte pametne ljudi: učenike, spovednike...
b)	Nikar ne storite, ako kdo hoče od vas kaj hudega in nepoštenega, temuč ravnajte se po zgledu Jesusa Kristusa, kteremu je satan svetoval in prigovarjal, da naj iz kamna kruh naredi, da naj se s tempeljna doli spusti, da naj pred njega poklekne in ga moli; pa Jesus akušnjavca m vbogal; ampak ga je resnobno za-vernil (Mat. 4, 3—10), rekoč: ,,Poberi se satan! zakaj pisano je: Gospoda svojega moli in njemu samemu aluži" m nam je tako „zgled zapustil, da bi hodili po njegovih atopinjah" (I. Pet. 2, 21). — Ne storite, kar veste, da ni prav in ni pripušeno, naj se vam kdo še tako sladkd in prilizuje. Sladkači in prilizuni so skriti sovražniki, ktere je težko spoznati; imamo jih za prijatelje, ao pa prekanjeni sovražniki, ki nas v obraz hvalijo, da nas premotijo, nas bimčkajo in kuškajo, da nas izdajo; so pogubljivi najemniki, ki nas izdajo; so po-gubljivi sovražniki, ki nas slepč, da bi nas v greh sa-peljali. »Njih besede ao glajši kot olje, in so vendar pušice," pravi David od njih (psalm 54, 22).
Ne storite nič hudega in nepoštenega, če bi vas
tudi kak hinaveo > tem slepil, da tudi dragi to in tako
delajo, da jih je to in tako ie veliko storilo, in da se jim ni nič žalega zgodilo. — Ne storite, če bi vas kdo tudi s svojo oblast)o, veljavo, učenostjo in bogastvom v kaj pregrešnega in krivičnega zapeljeval. Včasih kaki veiikaši, mogočneži, veljaki in bogatini od podložnih in ubogih hočejo in tirjajo, da naj kaj lažnjivega govorč, kaj krivičnega atorč, ali kaj dobrega in zapovedanega opuste, postavim: da naj se kaj zlažejo, po krivem pričujejo, resnico zatajč — potlačijo itd., in protč jim ter žugajo, če jih ne vbogajo, da jih bodo zatirali, stiskali, jih ob službo in kruh djali, posojeno tirjali, jih iz hiše po svetu pognali... Vi ubogi in podložni! ako kterikrat
v	take okolišiue pridete, hudega nikar nikoli ne poslušajte, ne storite; temuč mislite in recite: „Boga moram bolj vbogati, kakor ljudi" (ap. dj. 5, 29). In ako bi vas res zato sovražili, stiskali, preganjali, vam službo, kruh odtegnili, vas po svetu pognali; nič ne marajte:
vi	imate pa dobro in čisto včst in Bog, ker zavoljo pravice terpite, vas ne bo zapustil, ampak vam bo naklonil droge dobre ljudi, kteri vas bodo sprejeli, vam bo pri njih službo in kruh preskerbel, in enkrat vam zato nebeško kraljestvo podelil. Tedaj nikdar ne storite kaj hudega!	(Dalje nas!.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
It Ljubljane. Deželni predsednik gosp. Fr. vites Kallina je do žen in gospej na Kranjskem dal razglas, ki ima naslednji pomen:
Blage Kranjske gospčl
Njih veličanstvo našo premilostno cesarico navdaja preserčno usmiljenje in akerbljivoat aa blagor naših v slavnih bojih v Bosni in Hercegovini ranjenih vojakov. Že so v previsokem lastnoročnem pismu do c. kr. mi-nisterskega predsednika 31. avgusta t. 1. premilostno blagovolili razodeti svojo misel: kako naj bi nadaljno vstanovljanje goapejskih društev v korist teknilo že obstoječim domoljubnim pomočnim društvom, in kako bi te društva vstrezale prevzvišenim željam Njih veličanstva, da ae blage in mile goapejake serca v novo pokazujejo b tem, da se take gospejske društva, kar je moč, v obilnem številu vatanovljajo.
Prepričan sem, da viaoke besede naše premilostno Cesarice se prav živo razlegajo v vsih gospejakih aer-cih. Zato ae obračam do Vaa, blage Kranjske gospč, s naslednjo prošnjo: V vsih večih krajih, ali aaj v vsakem politiškem okraji naše dežele napravite gospejsko društvo. To društvo pa naj bi se za stalno zedioilo z „gospejskim društvom sa ranjene in bolne vojake v Ljubljani", ktero obstoji že več lčt in prav vapešno dela, — in to sedinjenje naj bi se sgodilo sa ohranjenje tako močno saželenega edinoatnega djanja.
Blagim in dobrotnim goapejakim sercem ne le, da bi ae a tem odperlo prijetno polje sa njih milo in domoljubno djanje, temveč po akladnem razveratenji tega tako lepega opravila bi bil veliko sanealjivši tudi vspeh tolikanj darežljivega prisadevanja, ki se že sdaj obilno kaže.
Politiškim oblastnijam ae ukasuje, da na) prav živo in tečno podpirajo vse prizadeve, ki se bodo kazale v imenovani reči.
Urno tedaj in serčno na delo, blage gospč naše dežele; — vspeh bode sadostenje Vašim sercem, Vam in deželi naši pa na čaat.
V Ljubljani, 11. kimovca 1878.
C. kr. deželni predsednik: Franc vitez KaHina 1. r.
Iz Ljubljane. {Pomoč ubožnim dečkom — telesna — dušna.) Znano je dobroserčnim rojakom našim, da dražba sv. Vincencija ima ftadi oddelek, ki ekerbi ia ubožne fantiče, slasti šolske, in se imenuje „Pribežališe", „Asil". Sedaj je bliso 40 dečkov v tej nspravi. Opoldan imaio kosilo, čea dan se učijo pod nadzorstvom, sveččr gred6 domu. Da toliko mladine prisadeva veliko stroškov, to je očitno, zlssti ker se jim pogosto skerbi tudi sa obleko. Opomniti je, da ne le is mesta, ampak tudi s kmetov ee jemljejo mladenči v to napravo, kolikor je moč. Mesto in dežela tedaj imata korist od te naprave, ki je želeti, naj bi prav dobro pospeševala in se rascvetala v prid naše ljube mladine in njenih staršev in oskerbnikov. V tem osiru pa nam je nekaj na sercu, kar smo tudi že lani omenili. To-le:
ČaB poznih pridelkov nastopuje. Marsiktere kmete in posestnike je Bog obilno ali saj precej obilno blagoslovil; naj bi se pri spravljanji pridelkov spomnili tudi omenjenega pribežališa za ubožne dečke in poslali, prinesli, ali pripeljali k&koršoega koli živeža, krompirja, zelja, korenja, repe, moke, žita itd. itd. v hiralnico sv. Jožeia v Kravjo dolino za omenjeno napravo. To bo kaj lepo dobro delo, ki ga bo dobri Bog gotovo čea-obilno povračeval.
Predstojnike v pribežališu in vse zadevne gospode pa bi radi na nekaj posebnega opomnili. To namreč, naj bi v nekem prav posebnem oziru delili našim šolskim miadenčem »duhovno milošinjo", ako se kako d& v ravnati. Kavno blišimo, da je letos čez 40 mladenčev, ki so zeleh stopiti v pervo latinsko šolo, zopet to leto ouletelo, ker menda skušnje niso dostali« Marsikteri izmed njih so gotovo zmožni; naj bi se toraj kako po-skerbeio, da bi taki v omenjeni napravi posebni, pri-privatni poduk dobivali za pervo latinsko šolo, ob koncu leta al: »e prej bi skušnjo dostali in bili bi Bprejeti v zadevni višji tečaj ter bi ne bilo zanje leto zgubljeno. Ne dvomimo, da tako bi marsikteri mladenči dosegli stan, ki ga žele sami in tudi njih starši ali oskerbniki. Da se to da doseči, ni brea zgleda. Delite tedaj mi-lošnjo, eni telesno, drugi duhovno, in bode za oboje prav.
Iz Ctljskega okraja. (&. Ciril in Metod. Klic Slo-. * i i S/ov'inohi.) Blagovoli sprejeti, preljuba „Da-l iu«.'! nektere v u rs tiče v razširjanje in prid sv. Cerkve, sosebno po lepi bratovščini sa. Cirila in Metoda, ako se ti zdi primerno.
Ssv. Ciril iu Metod, ta dva ljubitelja — oj pa ne f»ov*od ljubimca Siovanov — sta najdraži zaklad, sv. ero, prinesla našim očetom, prinesla ter s tem tudi pravi :fr.i in telesni blagor ali podelila ali pospeševala. Po-^ocševaia sta pravo srečo, ki se nahaja le v sv. veri, ; oapeoevala sta pravo omiko, tedaj ono reč, ktero dan •ano tolikanj povišujejo; toda žalibog! tolikokrat napačno razumevajo, pričela in gojila sta slovstvo ter veči del verlega slovenskega ljudstva k edinosti v veri in s tem tudi že precej k samosvesti pripeljala, da so Slovenci rned sebi-j uajbližnji bratje. Po pravici, nezmčrna dobrotnika rta ta apootelina Siovanov!
Da pa njune dobrote še bolje sprevidimo in cenimo, predocimo si v duhu one tužne, žalostne čase, ki so je Slovani imeli, predno sta prišla ta dva častita dobrotnika k našim očetom.
Temni mrak pokriva mi livade krasne, Kamor se ozrem, zaslišim tuge glas; Blago ljudstvo sredi sreče le začasne Milo zdiha in želi si boljši čas.
Iu, o čuj! že solnce srcce sc vzdiguje, Krasno mi zasveti mesto Carigrad,
Bliše nove luči šark že priivitljuje, Donava je priča čea presrečnih nad.
Dva častita brata, moža večne slave, Ob obrežji Donave koračita, Željna ljudstvu luč prižgati sreče prave, Ki Edino-Svetega ie ne poznš.
Krasne njima se odprejo tu dežele, Mile Slave stara mesta in vasi'; Da bi vero Kristusovo vse prejele, Trudita se noč in dan iz vse moči.
Da najbolj v gorečnosti bi sc skazala, Čuj Slovan, ki njun si brat, kaj skleneta: Želja spremlja ju, da slovstvo bi vpeljala, Temelj vere s tem da bi postavila.
Kaj pa mislite si vi, očetje dragi ? ,,Slava možema naj bodi in pozdrav!" Vse se giblje in radujo v sreči mladi, Vse slavi ju, vcuce znaša raz planjav.
Lepa množica na poti ju obsuje, In posluša verno uk apostelj nov: „Eden je, ki nad višavami kraljuje, Večni, Stvarnik in začetuik časa dnov.
„On nas z gorko vse ljubeznijo objema, On nam, kar dar«'»v mogoče le, jc dal; Božji Sin za grešni ljud odpust prejema, Ker je davni dčd raj sinom zadegal.
„Ljubeznjivo On nas vctfno k sebi kliče, Milosti čez mero vsak nam daje čas, Vse živi nas kot preljube otročiic, Zlega On čujoč varuje v stiski nas.
„Da jia vsakdo večni svoj namen doseže, Nam odpcrl studenec vseh je milosti, Da s prejemom teli darov se vsak odveže Od malikov nezaslužene časti.
„ln še več. Povsodi hlngi mir mu sije, Bližnjega ker bližen ljubi kakor brat : Bog ljubezni pa sladkost mu v scrcc lijc, Da vesel je, zadovoljin vsakokrat.
„Zemlje že mu mila sreča jc dodana, Ko najbolj priserčno ljubi !c Boga; Nad oblaki pa že krona je odhraua, Lavor večni božjega mu vsmiljenja.
,,0, vsak ljubi — ljubi Ga!" jim reče, Ker nas ljubil jc poprej, nas ljubi zdaj: Od malikov vsak naj k Njemu se zateče, Ter postane veren, srečen vekomaj !"
Kakor duh vonjave glas sc ta razlije, Kar iz scrca zvira, zopet k sercu grd: Vsim Slovenom scrcc za ta nauk bije: KriŽ zmaguje in maliki sc drobč.
Občutljivo slovansko ljudstvo je ss. Cirila in Metoda verno poslušalo, vbogalo ter se po njunih ukih in zgledih ravnalo. Zato je bilo srečno, je bilo močno, je prihajalo omikano. Postali so naši očetje verni, nobož-niši, priljudniši in Ijubeznjivši, kakor so že splon Slovani od Stvarnika s temi blagim: lastnostmi okinčani. Vedno lepše se je razcvitala blaga sreča, se rassijavala
katoliika omika, in Bog jim je dajal milosti ▼ obilni meri. Lepa st. vera je posebno v pervih časih obrodila tadi med našimi odeti veliko bogoijubnib vernikov, ki ■o bili posneje od cerkve ss svetnike in svetnioe razglašeni.
Taki so tedaj o sačetku bili naši očetje. — Ako bi pa sdaj stopila ssv. aposteljna med sine onih očetov, ki ita jim oinanovala sv. vero, sta prinesla pravo srečo; kaj mislite, ksj bi se njims o nas zdelo? Bi li mogla ie spoznati jih kot sinove nekdanjih vernih očetov ? Le premslo jih je ostalo ▼ resnici ivestib, nai veči del ne-Številnega slovanskega naroda je pogrošni! se v nesrečno raskolništvol Zastonj sami sebe imenujejo pravoslavne. Druge je podjarmil Mohamedov meč, in mnogi so se poturčih. In tretji del, da si tudi rojen in odgojen od katoliških mater, ne mara ne sa svojo pravo mater, ne sa njene nauke, ne sa pravo omiko, kajti, kaka more biti omika, če se ne opira na temelj katoličanstva? In kdo je tega kriv ? Veliko sami, veliko drugi. O nesrečna in ošabna patrijarba Focij in Cerularij, pa strašno prevzetni cesarji greški! Ksj Vam je bilo treba radi vašega napuha tako lepi del greškega in s njim tudi natega slovanskega ljudstva pahniti v nesrečo! O kolikokrat res mora veliko ljudstva Bilno kasen čutiti sa pregrehe in ošabnost nekaj velikaševl Toda, ali niste tudi vi Slovani imeli proBte volje, niste imeli svobode: ali biti svesti sv. Cerkvi, in njenemu vidnemu poglavarju, ali jo zapustiti? Čemu ste si izvolili strašno nesrečo in slo ne ssmo sa-se, temveč tudi sa svoje otroke ? Zakaj se niste oserčili in se copat podvergli sv. Cerkvi ? Zaksj se še sdaj nočete udati v tisočkratno svojo lastno srečo in v neskončno veselje bv. Cerkve? Oh, kriv je napuh, ki se noče ponižati; krivi so velikaši, na ktere je tu skoro vse sastavljeno; kriva je nevošljivost in sovraštvo med brsti ene matere. In to že toliko Bto-letij ?
Za te nesrečne, ljubo katoliško serce, — ljubi Slovenec, goreča Slovenka! — sa te naše brate in sestre po jeziku, moli, te lepo prosim. O moli! Moli k ssv. Cirilu in Metodu, zapiši se v bratovščino teh apostelj-nov, naših očetov. Ali se ti nič ne smilijo? Ako se spominjaš, ljubi mladeneč, bogoljubna deklica! da je kdo veliko dobroto skazsl tvojemu očetu, tvoji mili materi, a!i Be ne bi takemu dobrotniku rad hvaležnega skazal, ali mu ne bi, o hči, rada take dobrote povernila, če bi mogla? O gotovo da. In glejl nista li ta ljuba svetnika, ssv. Ciril in Metod, za Bogom perva dobrotnika tvojih očetov? Kako jima hočeš to poplačati?
(Konec nasl.)
Iz Jeruzalema, 4. kimovca. (t Marijd iz Nazareta. Bedniui. Kobilice. Komarji.) V francoskem karmelitar-skem samostanu v Betlehemu je 26. vel. serp. zjutraj ob 5 umerla Sestra Marija, ki je vredna, da se tudi v daljne kraje razlega njen sloves. Bila je stara 33 let, od Boga obdarovana z ranami Gospodovimi. Vsak petek so rane kervovele. Rojena v Nazaretu, je bila že s O leti od neke bogate gospč pripeljana na Francosko. S 14. letom je v mestu Pau na Francoskem stopila v kar-meliški red. Pred 3 leti je prišla s svojimi Sestrami iz Francoskega v Betlehem, v samostan, ki so ga zidale redovnice Pau-skega mesta. O smertni uri je prosila svojo prednico, naj d& serce po smerti is nje vzeti, našli bodo Jezusovo sv. ime. Dr. Carpani, liberalen kristjan, je truplo odperl ob J/a6 zjutraj 26. vel. serp. in vsel iz njega serce. Bilo je s globoko sulično rano prebo-deno. Djsno je bilo v špiritusno posodo in ob 10 tistega dnč od preč. g. patrijarha in od francoskega konzula zapečateno. Pogreb je bil 27. vel. serp. Rakev njena
1'e bila v koru kakor v lilijnatem in rožnatem vertu. )jana je bila v rake pod korom.
Poslednji dan vel. serp. po noči so Beduini napadli francosko pošto med Rsmlo in Jsrusalsmom; poštarja in 2 vojska so na Ua potolkli, vseli seboj denarje in pisma. Paša ie nato sapovedal, da naj bližnjiši vasi so morale rop plačati.
Kobilice so požerle veliko sadja in olike objedle.
Nocoj (4. kim.) je prišlo 58 božjepotnikov v romarsko hišo: „Cssa nuova", slasti veliko duhovnov. — Voda je pri koncu in malo se je dobi sa 3 pijastre na dan.
Recimo ktero o preklinovanji.
IV.
Kdor koli si, o človek pod Bolncem, usliši to-le mojo prošnjo: Nikoli, prav nikoli nikar ne kolni!
Kako hudo pohujšanje se daje s kletvinjo mladen-čem in dečkom, vsi mladini, pa tudi odrašenim, kteri namesti hvale Božje slišijo sramotno kletvinjo! Pravim, sramotna kletvinja. Zakaj, kdor ima^še malo občutka, ga je sram po izbruhani kletvinji. Šel sem nedavno memo nekih ženskih in neka ravslja je pričo drugih prav ostudno klela, — ne vem, kaj ao imele? Memo grede sem nalaš pogledal v njen izpiti in strastni obraz, kakor bi jo hotel posvariti, — in ne veste, kako je hitela obraz z ruto zakrivati! To jc znamnje, da jo je se sram i a da se utegne vendar morebiti še poboljšati, ker ni še sramežljivosti pokopala. Prašal bi jo jaz: Kaj bo še le, karlar boš staia pred večnim Sodnikom? Takrat tc bo tisti hudoba tožil, kteremu v veselje zdaj morebiti kolueš, on ti bo po Številu in okolišinah povedal: kolikrat si v vacm tVvcjeru življenji zaklela, se pridušila, svete imena a kltvinjo akrunila itd., pri kterih prilo/.oostin ai rar.ta^ila, Uohko ti malih pohujšsla, koliko žfe odrašeuih se je od tebe naučilo kleti, kakošno žalostno žetev si - tem d* Jgici dušam in sebi za večno pogublfuje pripravila. PotcKal bo tvojega angela, ki bode tebe k sodbi spremil, na. pričo, da je vse to res, Če.Hai t i toži, in ti bo tudi povedal, kako zanikamo in poverim ai se te^a greha spovedovala in morebiti nikoli nisi pristavila, k.diko ai jih s 'de»vinjo in prekiinova-njom pohujšaia, it.vko ae je seme tvojega greha nadalje razširjalo. <>;iusti tedaj vso kletvinjo, spovej se odkri-tostrč«. » drugimi grehi tudi te^a greha, in delaj pokoro, dokler jc čas.
Ako pifikiinjsvca prašaš, oJ koga sc je kleti naučil, bode morebiti odgovoril, d* od ?:vo,oga lastnega očeta, cd matere, od učenka v	od vraduika v
sod nji hiši, od gospodarja od druzega visela! O ža-lostui, o nesrečni uk za ubogo mladino, podložne posle 1 Kuko morete pričakovati, da bodo spoštoval vas, vaš nauk, dežeiike postave tisti, kterega vi učite zaničevati Rožjo postavo?
Pa se mar izgovarjaš, da ne misliš hudega s pre-klinjcvanjem, da jc to le iz navade itd.V... Meniš, da ta izgovor pri Bogu veljd, ali saj pri ljuričh? Ako se tvoj dolžnik navadi tebi dolga ne piačati, kaj boš rekel k temu V Ako tebi, hlapec, voznik, delavec, tvoj gospodar, gospod iz navade plačo odtegne; ali boš b tem po-tolažen? Ako tvoj posel is navade svoje dolžnosti zanemarja, ali boš rekel, da je dober, priden posel? Nikar tedaj se z navado ne izgovarjaj, — opusti navado kleti; povedal ti bom, ako Bog dd, kako se je bil nek general odvadil kletvinje.
Zakaj hočejo liberalci odpraviti praznike?
Vsim je znano, kako da vedno vpijejo lažnjivi preroki: naj se odpravijo postave, ktere zapovedujejo o praznikih prenehanja od dela, čes, da bi se b tem po-vikialo blagostanje in občno bogastvo, se pomnožili pridelki.
Pa nespameten je vsak, ki verjame take ččnče. Vsakdanje skušnje nam to obilno spričujete. V sedanjem času se v protestanskih deržavih, zlasti po večjih mestih, nikjer ne nahajajo ob nedeljah odperte proda-jalnice, ne fabrike, ne magazini. V južni Ameriki počivajo železnični vlaki ob nedeljih, ravno tako tudi večidel na Angleškem. Na Nemškem se težki vozovi ne nakladajo in ne raztovarjajo. Cel6 postni vradi so v Ameriki ob nedeljah le nekaj malo ur odperti, in tudi to le po večjih mestih. V Londonu in v 100 drugih britanskih mestih se take dni ne oddajajo in ne razde-lujejo pisma. V telegrafiških zadevah so vradi v Ameriki noč in dan odperti, pa število telegramov je ob nedeljah zelč skerčeno. Na Angleškem se smejo sicer tudi ob nedeljah sprejemati vsi telegrami, pa se mora od njih zelo zvikšana taksa plačevati.
Dasiravno se v teh protestanških deržavah tako natančno ohrani nedeljski počitek, vendar Anglija bogati tako strašansko, da zamore rna dandanes izplačati dolgove vsih drugih katoliških derž&v.
Pa čemu je treba segati po spričevala v daljne kraje, ker )ih blizo in doma ne manjka? Nekdaj, posebno pred letom 184S, preden so vstavoverne postave vse staro odpravile, so naši predniki kaj vestno praznike posvečevali. Nobeden se ni predersnil jih z naj manjšim težkim delom akruniti. Ta lepa navada po kmetih, ktere liberalni duh ni okužil, hvala Bogu, veljd še zmeraj. V tistih „barbarskih" časih, — kakor jih namreč današnji liberalni „barbdri" imenujejo, — so postave kaznovale take, ki so ob nedeljah in posebno med službo božjo v gostilnice, kavarne ali druge enake kraje aprejemali igralce, pijance in vsake baže nemar-neže. Vsled te blagovite postave se je po vseh meBtih in vaseh razločeval praznik od delavnika. Ljudje so počivali od dela, so pridno obiskovali službo Božjo, po kteri so potem tudi nedolžne veselice vživali, pa vselej so se „v Gospodu veselili".
Tadanji časi pa niso bili pogubonosni, kakoršni so današnji, v kterih liberalni kulturo-nosci brez vere hočejo osrečiti človeški rod, temuč bo bili polni nebeškega blagra in blagoslova, kajti v plačilo posvečevanja nedelj in praznikov je Bog blagoslovil zemljo in vse dela človeških rok. Ne kmetijske bukve, ne umetno obdelovanje polja, — ampak Bog je, ki obleče podnebje z oblaki in daje o pravem času rositi dež in sijati solnce; ki obrodi po travnikih senč in rastljine po njivah v porabo človeku; Bog preživi živali in nedolžne ptice.
V prešnjih časih je bilo manjkrat slišati o viharjih, povodnjih, bojih, umorih in drugih nesrečah, s kterimi dandanes Bog tako pogosto tepe oskrunjevalce njegovih dnevov. Brez števila imamo zgledov, kako so bili strahovani, kteri so dni Gospodove skrunili.
Nekdo, namesto v cerkev, gre na lov v dan Gospodov, puša se mu je po nesrečnem padcu sprožila in namesto zajca je sam sebe vstrelil; tam se je vesela družina podala po morju ali jezeru kratkočasit se, in barka ali čoln se je prebernil, ljudje pa večinoma potonili. kakoršna nesreča se je bila ravno ta mesec na Angleškem več kot <00 osebam v nedeljo pripetila. Koliko drugih nesreč se je prigodilo mlinarjem in Žagarjem ob nedeljah, ki so tiste dni mleli ali žagali; —
zidarjem in dninarjem, ki so ali prostovoljno ali prisiljeni Gospodove dni opravljali težke dela.
Razgled po »veta.
Laški blagri. „Ferčeči blagajniki; — Italija razbojnikov; — Malo karabinjerov mnogo tatov; — Italija ponarejavcev". Tacih in enacib napisov polno si dajejo Italijani sami v svojih časnikih „zlate ere"... • Vsak trenutek namreč naznanjajo, da jo je kak vrednik, blagajnik itd. upibal, toliko in toliko tisuč odnesel ali prrznega pustil, — kakor ravno zdaj v „Torre del Greco". Pa zopet pišejo, kako tu ali tam briganti počenjajo. „Patria" v Palermi pripoveduje, da v okroga Corleone so nekemu posestniku ukradli 20 volov. Mož prosi pri gosposki žandarjev, da hiti za tatovi. Kadar že mnogo obleta, dobi dva karabinjera, pa tudi s po-gojo, da bo plačal službo. Z njima gre za sledmi in dobi eno živinče, skruncanega voliča; grejo naprej, in še dalje, — kar se žandarja ustavita, rekoč, da do tam je meja njima odločena, — in res sta jo popihala nazaj. To je varstvo za silovite davke na novem Laškem! — V Vidmu so zasačili fabriko, v kteri ao ponarejali laške družbine bankovce in pa une otomanske banke.
Francosko. v (En sovražnik duhovnov malo preden gre na m oriše.) Že smo omenili prestrašno hudodelstvo dvčh mladih, olikanih grudomoljcev ter brezvercev, in povedali tudi njuno amert. Ali ta zadeva je dan danes tako tehtna, da je vredno se na njo zopet ozreti, in to zarad bohotnega brezverstva in grozovitega sadu, ki ga ta pošastno8t rodi za čas in za večnost. — Amat Toma Barre in Pavel Alojz Lebiez sta v Parizu umorila in potlej na kose razsekala mlekarico, vdovo Gillet, da sta se polastila njenega denara. To sta storila 23. sušca 1878, in 11. mal. travna je Lebiez v neki sobani, ulice „Rue d' Arras", imel govor o „Darvinstvu in Cerkvi". Rekel je med drugimi bogoskrunstvi, da „keršanstvo pojde s svojimi legendami, basnimi, svetinjami, podobami b koncu. Keršanstvo umira; pustimo, naj umerje"... Revež ni mislil, da pojde le on, ne pa keršanstvo — pa kmalu, kmalu!
Lebiez in Barre sta bila k smerti obsojena 30. vel. serpana, in na moriše sta šla undan, 7. t. m. Umerla sta tolovaja Bkesana. In ravno Lebiez, ki je pravil Pa-rižanoro, da „keršanstvo umira", je sam umirajoč dokazal, da keršanstvo ne le da živi, temuč da posredoma katoliških mašnikov premaguje tudi najbolj terde serca in dela naj znamenitiši čuda.
Kako tedaj je prejšni darvinovec (opičar) šel na moriše?... Duhoven č. g. Crozes je imel versko pomoč deliti Barrč-tu, za Lebiez-a pa je naprosil duhovna č. g. Latour-a. Pa z Barre-om ni bilo posebne pritežnosti, ali Lebiez je imel serce terdo, spačeno v globočini od najbolj prekanjenih naukov, napojenih s čenčami, da človek izhaja od opice in konec stori po opičje; ter je bilo misliti, da z njegovim spreobernjenjem bo velika težava. Deset minut preden je bil Lebiez odpeljan na moriše, je Latour stopil k njemu v ječo. Pod krinko človekoljubnosti gospoduje namreč na Francoskem naj ostudniee trinoštvo zoper obsojene k smerti, da le deset minut jim dopustijo z Bogom se spraviti. Vendar č. g. Latour-u je Bog dodelil moč, da je pridobil to spačeno dušo, spremenil volka v jagnje. Dosegel je od Lebiez-a vse, kar je zahteval v imenu Jezusa Kristusa (tudi svojemu tovaršu Barre-u je odpustil, ta namreč je pred sodnijo povedal, kaj da je Lebiez storil), oba sta umerla z Bogom spravljena, potem ko sta poljubila ravno tistega
Križanega. To naznanja „Unita". Naznanujejo pa časniki tudi besede, ki jih je duhoven govoril Lebiez u, in ktere so ga vse zlagoma ginjale, presunjale, tako omečile, da se je roke duhovnove oklenil in večkrat tudi njegovega vratu. Rekel je duhoven: „Vi greste zdaj v smert, prijatelj moj... Pa Vi ste kristjan, ste opravili svoje pervo Obhajilo, in razumela se bova precej, kakor tudi kratek je čas, ki ga imava. Dobro se mora ta naj krajši čas oberniti. Glejte mi v obraz; Vi ste imeli dobro odrejo in imate preveč uma, da bi ne verovali v Boga in v neumerjočnost duše. Svest sem si tedaj..., Vi ste skesani — tudi po človeško govoriti — zarad pregrehe, ktere ste se vdeležili. Pa to ni doBti, moj ljubi, potrebno je, da ste Bkesani tudi v verskem oziru... Lejte dobrega razbojnika, tudi on je bil pomočil roke v kri Bebi enacega. (Pri teh besedah Lebiez terdno vpre oči v obličje svojega častitljivega pri-govarjavca in znati je, da ga z naj veči zveatostjo posluša.) Ta dobri razbojnik je bil bližej smerti, kot ste Vi, ker bil je že privezan na orodje Bvoje smertne kazni. Pa lejte, skesal se je, in obernjen k Gospodu mu je rekel: „Po pravici to terpim od ljudi; ti pa se spomni mene, kadar prideš v svoje kraljestvo.'4 Naš Gospod mu je odgovoril: „Ti ai skesan, danes boš z menoj v raju". (Uudodelnik pri teh besedah zgrabi roke masni kove in jih gorko stisne; pa obraz še ni n»č spremenjen, brez gibljeja in brez solz.)... Po kratkem daljnem opominu priterdi, da mu je žal, iu duhoven reče dalje: Dobro tedaj, ne obupajte: kakor tudi vo!;ke so vaše zadolženja, Božje usmiljenje je veči. Sprejmite t* vdanostjo smert. .., mislite ob enem na smert našega Gospoda Jezusa. Vaša vdanost bo sprava za Vaše pomanjkljivosti in pridobila bo Vam odpušenje pri Božji 3odbi. (Obsojenec se strese in verže se duhovnu v naročje.) Natančne spovedi v teh raalo trenutkih, te vo, ni mogoče doveršiti... Poslednjič mu mašnik le šo ob kratkem obadi tri božje čednosti, obsojenec vse moli z veliko zvestobo za njim in se vedno bolj tesno oklepa njegove roko. Poslednjič duhoven vstane in hudodeinika odveze. Naloži mu, da naj s keršansko vdanostjo sprejme amertni udarec, naj ravno pred smert jo šo poljubi podobo Križanega v znamnie, da prosi odpušenja od lio'.Ta, od ljudi in od svoje družine, ktero je osramotil... r*o-alednjič: Priterdite mi, da odpustite nesrečuemu svojemu tovaršu, ki Vas je tožil med pravdo... (Lobiez da znamnje, da odpusti.) To odpušenje jo bilo zdajci naznaujono Barre-ju, ir. oba c?ta umerla spravljena in skesana.
Turško. Fanatizem turških vasašev se p>> šur.tarjih iz Carigrada vedno vžiga in ljudstvo tira v vojsko. Turški „sof'ta", Jusuf po imenu, potuje po vsih krajih in hujska ljudi s sleparskimi govori. Ta mladi prena-petež popisuje mučeniško smert zavoljo inozemstva (turške vere) tako živo, da se prenapetim tu rumom v resnici mora zdeti nespametno dalje živeti na zemlji. Kaj daje življenje po mnenju tega slepar>aV „Večini ljudi le po dve ali tri žene, ki so postarajo s časom, skerb za živež, plačevanje davkov, težko delo. Kako drugačao je življenje po smerti," ktero .Jusuf svojim rojakom popisuje in napoveduje! Gospodarstvo v enem oddelku paradiža, večno življenje brez dela, iu vse mesene in poželjive sladno9ti, ki jih mohamedanar za naj večji blagor ceni, jim obeta. Turk veruje vse take ne slanosti, toraj postavlja neprestrašeno v nevarnost svoje življenje in umerje brez strahu v vojaki.
Drobne novice. Ne lc po Laškem, tudi po Španj-3kem se pričenjajo republikanske zarotbe. Tako so te dni v Sevili zaperli nekaj oseb in vjeli pisem v tem pomenu. Ljudje vse poskušajo, da bi se osrečili, pa vse ni zanič, ako ni na podlagi katoličanstva. — Rusija je
boje svetovala Serbiji, da naj se nikar ce razorožuje, in obljubila ji plače še zanaprej. — „Timesu ved6 is Carigrada, da Rusi v Kustendji zopet vravnavajo svoje baterije (topniško strelstvo). Povelja za odhod so preklicane. — V Carigradu so zassčili zaroto v prid odstavljenega sultana Murada; 120 oseb so zaperli. — Velike kardela černogorcev z 18 kanoni se je podalo proti Podgorici in Spuž-u, ker Turk odlaša izročiti Čer-nogori po kongresu zaznamnjane okrajine. — Grecija prosi vlade za posredovanje v oziru na zadeve s Turkom; pa Anglija neki to posredovanje odrekuje. — V novem Orleanu in Memfis u, v Ameriki, še vedno silno ljudi pobira rumena vročica. — lz Parisa 12. kim.: „Pays ov" lastnik plača 2000 frankov, vrednik Rogat pa gre na 3 me3ce v ječo in plača 2000 fr. — zarad razžaljenj Mak-Mahona. — Po zaklanji Ali-pašata se naznanjajo nove klanja iz Albanije. Porta pošlje 25 batalijonov v Jakovo. Mohamedani tedaj so sami med seboj v la3Čh in prišle so nad-nje gorke šibe za tolike trinoštva in gnjusobe, ki so jih počenjali nad kristjani. — Cekini, ki jih bo dal kovati v Parizu Dragotin III, knez v majčkenem kneštvu Monaku, bodo imele tčk tudi na Avstrijskem. — Eden kraljemorivcev pruskih, lloedl, je plačal svoje hudodelstvo s tem, da je pravica njemu življenje uzela; drugi (Nobiling) pa s tim, da je konec storil vsled poskušanega saraomorstva. Prežalostna, sram -tna sme* i pri obeh! Od nobenega niso mogli nič zvediti o pajdaših hudodelstva; od tod toliko zasledovanja po pajdaših, toliko ostrih obsodb. — Iz Banjaluke naznanjajo, d* razoroževanje narodov ae vspešuje, vasi Kotor, Skendervakut, star»\ Maj dan in Kamcngrad so razorožene brez upora. — Časnik „Romanul" pravi, da za buigarsko vojno, ki se ima vravnati, so novačeni ruski častniki in da bo poveljništvo rusko, ker sta si » ; ko euaka, da to ne bode delalo znamenite pri-težnosti, toliko manj, ker Bulgari dozdaj niso imeli za .jkomando". vstanovljenih bssed. — V Florencu so te clni učenjaki jutrovih reči, „orienta!isti", imeli svoj shod. Med njimi je tudi novi pogan Renan, kteri se je mar-?ikni učil, pa rc temeljito. „Unit;\u pravi: „Mala veda lien.inova in njegova poveršnoat 3te bile dokazani od mogočnih katoliških pisateljev, kteri so modro overgli njegove bog iskrunstva."
Vret hi tati zve&te mttlifre.
Prošnje.
<>če serčno priporoča 3voje otroke in nekega sorodnika, da bi jih Bog na Marijine priprošnje obvaroval
pohujšan j a.
Bratovske zadeve.
Nameni in //riporoČevanja j/ri sv. maši in sploh v molitvi za mesec kiniovec.
i. Glavni namen: Da bi resnica in pravica zopet
jeli zmagovati.
II. Posebni nameni:
26.	kimovca. Sv. Gerard. Priporoč.: Keršanski starši in dobra izreja otrok. Več spovedencev. Cerkev na Turškem.
27.	Ss. Kozma in Damijan. Priporoč.: Cerkev na Kranjskem. Zdravniki. Zanemarjena mladina.
28.	Sv. Venceslav. Priporoč.: Cerkev na Ceskem in vsi Slovani. Odpravljenjc pijanštva in ponočevanja. Mali otročiči.
29.	Sv. Mihael. Priporoč.: Hudo skušani. Zmaga sv. Cerkve. Bolni, slabotni, umirajoči.
30. Sv. Jeronim. Priporoč.: Šole. Skrivaj v molitev priporočeni. Kteri bo v naj veči nevarnosti pogubljenja. Pretekli mesec umerli.
Listek za raznoterosti.
Za bogoslovske iole je oglasovanje 1. oktobra, naslednji dan se prično šole.
V	Loškem uršulinskem samostanu je 11. kim. o y«5
?'utraj umerla sa sušico čast korna Sestra Marija osefa Stanislava, rojena Koza Maderjeva, v 4. letu storjene slovesne obljube, v 28.1. svoje starosti. Priporočena je v molitev. Bog ji daj večni mir.
Ponudba. Mladeneč, vojašini odrašen, nekoliko kolarstva zmožen, mežnarije popolnoma vajen, zraven pa posebno izgledne nravnosti in lepe obnaše, po mislih nekega prijatla zanesljiv in priporočljiv na vsako stran, bi rad prišel kam za mežnarja, ali vsaj za mežnarje-vega pomočnika. Ko bi pravi vedel za njega, gotovo bi ga sprejel koj v službo. — Prošeni smo to naznaniti; ako ga kje želč, se pri vredništvu lista več zamore svediti.
V	bohinski Bistrici je v noči 31. vel. serpana strela udarila v hlev Fr. Stare-ta; on in sosed sta do čistega pogorela. Obd sta imela zraven sena tudi žito, ravno omlačeno, še na hlevu, in je zato škoda in njuna sedanja sila toliko veči... Vsak lahko ve, kako se godi nesrečnim pogorelcem in kako dobro jim stori, kdor jim podeli kako pcmoč, ktera se pa pri samo dveh toliko več pozna, če tudi je majhna, kakor če jih pogori veliko. Pomagajte tedaj, in pomagalo se bode tudi vam, kadar bote v sili! — Vredništvo bo z veseljem vsak darček sprejelo in ga na svoje mesto oddajalo, kakor vselej v enacih prilikah.
Pot V Večnost. Razložil dr. Janez Zwerger, knezoškof Sekovski. Poslovenjeno. Gradec 1878. Knjiga na 142 strančh obsega: Dva predgovova. 1. Cilj ali konec našega pota: nebesa ali pekel. 2. Pot do namena našega popotvanja: sv. k&toliška vera. 3. Napačna pota: grehi zoper sv. vero. 4. Naj višji vodnik do namena našega popotovanja: Jezus Kristus. 5. Naslednji vodniki k cilju našega popotvanja: od Boga pooblaščeni namestniki, papež in z njimi združeni škofje. 6. Krivi vodniki: vsi od papeža ločeni. 7. Doseženi namen: nebesa. 8. Zgrešeni namen: pekel. Sklep. — Izverstna knjiga se dobiva pri vdovi Klerovi po 36 kr.: za poštno pošiljanje brez stroškov se pošlie 41 kr. Vredna je prav obilnega razširjanja; toraj bodi serčno priporočena.
Bogatin postal berač. Iz Prage se poroča, da se je te dni prejšen bogatin iz Češkega vemil iz Amerike v naj revnišem stanu. Pomilovani se je dal pregovoriti od agentov, da se je preselil v Ameriko; zatorej je popro-dal vse svoje imetje in se je preselil s svojo soprugo in peterimi otroci v neznano novo domovino, kjer je mislil boljo srečo najti. Ko je tje prišel, so ga prebrisani agentje opeharili za vse njegovo premoženje, tako da nesrečnežu ni nič druzega ostalo, kakor da se je mogel s svojo družino kot dninar borno preživiti, kajti zaslužil si je na teden po 2—3 dolarje, kar je pa le zadostovalo, da niso lakote pomerli. Zeni njegovi je ta nesreča delala toliko britkost, da je zavoljo žalosti obolela in kmalo potem tudi umerla. Nesrečni oče si je s silnim trudom pridobil popotnino, da se je mogel verniti v svoj rojstni kraj. Med potjo v Evropo mu umerjeta dva starejša otroka, s tremi ostalimi, kterim se je lakota in bolezen brala na obrazu, je prišel v Prago, od koder
se je moral peš in z beračenjem podati v svojo domačijo, ktero je bil pred 5 leti kot bogat mož % naj boljšimi npi zapustil. — Iz tega žalostnega zgleda naj si posnamejo nank vsi tisti, ki jih ljudje spodbadajo v hvalisano Ameriko se podati. Vsi pa, ki jih primora njih osoda ali stan k potovanju, naj si zapišejo zlati nauk v serce: da naj se podajo na pot v Božjem imena in pod varstvom angela varha, in naj darujejo Bogu vse križe in težave, ktere jih utegnejo zadeti v ptujšini. Tako je potoval mladi Tobija in se srečno vernil domu; tako je potoval očak Jakob, in 14 lčt težko delal, in potem poleg Rahele obilne čede domu pripeljal.
Ramena vročica in usmiljene sestre v novem Orleana. Strašno mori rumena vročica ljudi v novem Orleanu v Ameriki! Med tem ko se rogovilstvo neprenehoma vojskuje zoper katoliške redovnice, se pa hčere keršanske ljubezni sv. Vincencija do čudenja darujejo za človeštvo. „Courrier des Etats-Unis" piše: „Tu moram omeniti junaštvo usmiljenih sester; njih trud je nepreneh-ljiv, njih serčna pohlevnost se nikoli ne zbega od noči brez spanja, od zahtevanj bolnikov in od molitve pri umirajočih. Vidil sem jih čez dan in noč nadaljevati svoje delo... Vidil sem tudi veliko duhovnov, ki so se z enako vdanostjo skazovali, in eden njih tri dni ni obleke odložil."
Poslednje novice. Ravno da so Rusi zapustili Er-zerum, že prosi armenski patrijarh pomoči pri evropej-skih vladah, ker naznanuje razgrajanje divjaških Kur-dov, prestrašenje narodov in nevarnosti, ki žugajo kristjanom. Poslanci so zahtevali od visoke Porte, naj po-skerbi za brambo prebivalcem. — Avstrijanske vojne so 14. t. m. pričele v Bosno se pomikati tudi ob Posa-vini, kjer se Bosna reka jzlija v Savo. Obsedli so ondi, prestopivši Savo, mesto Samac po nekolikem bojevanji. Kacih 6000 vstašev je bilo dobro oboroženih, in ker jih ni bilo misel umakniti se, je poknila perva kanona, zadela turško mošejo, ktere stolp (minaret) se je precej zgrudil. Po nekolikem streljanji so vstaši razgernili belo zastavo in prišel je odposlanec (parlamentar) k Avstri-jancem, kteri je svojo glavo zastavljal, da bo mesto mirno pri vhodu Avstrijancev. Pri vsem tem pa so nekteri iz hiš streljali in kardela so zadele na upor. Začeli so torej zopet na turški Šamac streljati in so ga hudo razdjali. Turški oddelek je jel kmali goreti, ker-šanski oddelek pa je bil primeroma malo poškodovan. Keršanski prebivalci so se v spodnjih prostorih po hišah skrili, ker so se bali turškega fanatizma. Vstaši so bili nekaj vjeti, nekaj jih je bežalo.
MHihorske spremembe.
V Lavantinski Škofiji: č. g. zlatomasnik in dekan v Starem tergu Franc Brunner je postal knezo-škofijski konzistorijalni svetovalec, in č. g. korar Matija Modri-njak prošt na Ptujem. — Prestavljeni so ČČ. gg. kaplani : Andrej Lorenčič v Hajdin; Juri Purgaj k sv. Ani na Krembergu; Anton Drozeg k sv. Tomažu pri veliki Nedelji; Jakob Kočevar v Kostrivnico; Karol Tribnik za I. v št. Juri pod Ribnikom; Jožef Muha za II. v Rajhenberg, in Janez Berglez za I. v Konjice. — Za kaplane so vmeščeni čč. gg. novomašniki: Jakob Očgerl za II. v št. Juri pod Rifoikom; pl. Jožef Pol za II. v Konjicah in Anton Vamberger pri sv. Barbari poleg Wurmberga. — Fara sv. Marjete pri Laških toplicah je v drugič do 21. oktobra t. 1. razpisana.
Darovi prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blasnikovl nasledniki v Ljubljani.