Letnik II. (LVII.)
V Ljubljani, 7. oktobra 1904.
I.ist 40.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Doksologija.
kako bi se imela glasiti v naši slovenščini — in še nekaj podobnega.
(Dalje,)
In saj tudi Bog sam pravi v četerti zapovedi: „Honora patrem tuum et matrem tuam," „Časti očeta in mater svojo." Navadno se sicer pri nas ne prestavlja: „č a s t i temuč: »spoštuj;44 ali to ni natanko rečeno. »Častiti44 je nekaj unanjega: »spoštovati44 je nekaj notranjega. Lehko je združeno oboje, ali vselej pač ni. »Časti" se lehko vrednega, lehko tudi nevrednega; »spoštovati44 moremo le poštenega človeka, dasi ga morda nič ne »častimo.44
Ali je pa vsaki oče pošten, vsaka mati poštena? In če nista, kako ju more otrok spoštovati? Kako more otrok spoštovati v svojem sercu očeta, ki ve, da je tat, ali brezbožen preklinjalec, ali pijanec? Kako more spoštovati mater, ki ve, da je to in ono? Spoštovati ne more, ali častiti mora; tako zapoveduje Bog.
Kaj zlasti pomeni v svetem pismu »častiti,44 to nam razlaga sv. Hijeronim: »Čast so čuti v svetih pismih ne toliko v pozdravih in službah, ki se skazujejo, koliker v miloščinah in darovih, ki se dajejo. Časti, pravi apostelj, vdove, ki so resnično vdove (t. j. ki nimajo nikoger. Tu čast pomeni dar. In na drugem mestu: Starešine (duhovnike) je častiti z dvojno častjo . . . Gospod je zapovedal, ... da naj sinovi časte svoje roditelje tudi tako, da jim strežejo s tem, kar je h življenju potrebno.44 *
Pri nas se misli pri četerti zapovedi zlasti le na nedorasle otroke: in ni čuda, saj celo novi
veliki katehizem skoraj le o takih govori, poglavitna reč pa je popolnoma izpuščena. Bog na Sinajski gori namreč ni dajal zapovedi otrokom, temuč može m. Tudi četrta zapoved velja najprej njim, to je možem gospodarjem, ki imajo še stariše žive. Njim zapoveduje Bog častiti očeta in mater, to je, se vsem potrebnim jih oskerbu-vati, in sicer, kaker opominja Sirali (7. „iz vsega svojega serca,44 to je, se vso ljubeznijo.
Judje, kaker se bere, prav umejo in natanko izpolnjujejo četerto zapoved tudi še dandanašnji. Gospodar judovske vere, ki ima očeta in mater v hiši, z veliko ljubeznijo skerbi za nje, in od njega se uče njegovi otroci. Zato je življenje v judovskih družinah lepo in veselo; vsaj terdi sc to, iz svoje skušnje mi tega ne vemo. seveda ne. Pač pa poznamo nekoliko temu nasprotno silno žalostno življenje po naših slovenskih, kerščan-skih družinah, kjer stari oče in stara mati po-gostoma zapuščena medlita brez postrežbe, brez potrebne hrane in obleke, gospodarju in gospodinji v zoperno napotje, mladini porednim otro-čajem v zasmeh in zasramovanje. O, naj bi se vender povedalo ljudem, komu velja prav za prav
* Lih. 2. Comment. in c. 15. Mattli. (I.ectinnes i.r IV. post Dom. III. Quadr.): ..Honor in Scripturis non tantum in salutationibus et officiis deferendis, quantum in eleemu-svnis ac munerum oblatione sentitur Ilonora, inqiiit Apo-stolus, viduas, qua verae viduae snnt. Hic honor donum inte-ligitur. Et in alio loco: Presbvteri dnplici honore Imnorandi sunt, maxime qui laborant in verbo et doctrina Dei . . Praeceperat Dominus, vel imbeeillitates, vel aetates, vel pe-nurias parentum considerans, ut filii lionorarent. etiam m vitae necessariis ministrandis, parentes suos. Jiiblia Sacra" (Venetiis 17b3) razlaga: .Apud Hebraeos honorare non tam est revereri, quam praebere necessaria : hine e'iam apud Latinos munus honorarium dicitur.' Pri m. /.lasti Prov. 3, 9, 10: .Časti Boga od svojega premoženja* itd.
četerta zapoved božja. in naj bi se učila tako, kaker jo je Bog dal: »M o n o r a : C2 a s t i očeta svojega in mater svojo, da boš dolgo živel, m da ti bo dobro na zemlji . . .!"
Zakaj pa je pristavil Bog četerti zapovedi obljubo, da bo dolgo živel in da mu bo dobro na zemlji, kedor jo bo izpolnjeval? V ostalih zapovedih, koliker >e jih tiče bližnjega, Bog prepoveduje grehe. Kedor ne Muri greha, ta ne zasluži kazni, pa plačilo inu zato tudi se ne gre. V četerti zapovedi pa vkazuje Bog nekaj dobrega, kar >e ima -l«»riti. Kedor pa kaj dobrega Mori, zasluži tudi kaj dobrega za to. Ker pa Bog hoče, da sinovi skerbe za ^v<»je* stanše. tudi ko nimajo nič več upati od njih iu tudi če n i >«» vredni spoštovanja, zato obeta oti sam plačilo tistim, ki bodo tako delali. Človek je namreč po natori sebičen; deli dobrote in skazujc časti. da ima sani kakov dobiček od njih. Kaj imamo sklepati iz tega? To:
Ce se komu kaka čast izkaze, to se ni doka/, da je tiste easti tudi vreden. Celo Bog sam je \ svi.ji previdnosti včasi izkazal čast človeku nevrednemu take časti. Zadosti je spomniti na Judeža Iškarijota. Ali ni bil visoko počeščen, ko ga je izvolil Jezus za aposteljna? Ali mu ne bi bil krhko rekel angelj Gospodov n. pr.: „Ce-sčen si. Judež. (i os pod je s teboj; ali glej, da te ne premaga skušnjava, drugači gorje tebi!" ?
Bog torej v svoji previdnosti lehko izkaze c a s t tudi takemu človeku, ki je ni vreden. Ali pa posije p o z d ra v I j a t takega človeka? Za to sii primera v svetem pismu. Le k Mariji, vemo, da je Bi »g poslal angelja s pozdrav Ijetijem in s tem ji je izkazal c.ist, kakeršne ni do tedaj nobenemu drugemu človeku. Ni torej .Zdrava. M arija!" nienj ko „C e š č e 11 a , M arija!" te . uč vec: v onem je to obseženo, ne pa nasproti. Kar je poglavitno, pa je to: ..Zdrava. , Marija!" je pravo. »Cesčena. Marija!" pa ne, ker je ono po evangeliju, to pa ne". Zakaj govorimo se enkrat o tej reči? Zato ker stno izvedeli. da se ikkod zelo vstavljajo popravi, naj-berž ne da bi bili brali nase dokaze, l aki ljudje so. ni hočejo tudi ostati slepi. Nam se zde podobni tistim ruskim staroverccni. ki s,» rajši dvakrat ločeni od cerkve, kaker da bi si daii do-
\ st -i oTk\iii: hJ:ivenščtni. ritšCim. polišijt-p-.i» preveJt n«» .»ti. c/ei;' ivlu v lužiški si-rbščini: .»!.ri>iš khu . k- Siti »i m llr\.iljt imaj" podohno k.sk> r mi: .p<»s<uj *
povedati, da bi sprejeli, namestil stare napačne, novo popravljeno prestavo bogoslužnih knjig.
(Konec prihodnjič).
Eden in dvajseta nedelja po Binkoštih.
1'lačaj. kar s; dnl/an.
(Mat. 18.)
Hodil je mlad človek prav samozadovoljnim obličjem. Srečal ga je prileten mož ter vprašal: „Kaj si tako veselostnega obraza in upam istotacega srca?" .Kako da bi tega ne bil? Stariši imajo vsega dovolj. Telesno sem zdrav; vest mi ne očita. Zato mi je menda lahek moj račun z Bogom in tudi svojemu bližnjemu nisem kaj posebnega dolžan." .Tako! Svojemu bližnjemu ne dolžan? Tega zadnjega trditi ne smeš. Nisi li bil ti, ki sem te videl, da si pred kratkim lovil v sosedovem ribniku in potegnil iz vode bil ribo; z njo pa si naravnost odhajal domu? Sedaj še matija riba — tnal dolg; a za leti bi bila postala iz nje morda velika riba velik dolg." ..Hvala, oče. za pouk" zglasi se mladenič, obrne se ob tej priči, hiti in se živo ribo zopet izroči prejšnjim valovom.
Dragi! V škodo ti ne bo, če se tudi ti danes vglobiš v to misel, da si dolžnik.
O manjih ali več i h človeških dolgovih se pogovorimo zato danes to uro; in sicer le o svetnih dolgovih. - Bodi nam božja pomoč.
I. O malih dolgih.
Morda si se. dragi, navadil biti dolžnik po malem : tu nekaj, tam nekaj.
Nikar se ne izgovarjaj, ko bi te opomnil kedo in ne reci: Saj to je malenkost. „\Tič naj ti premajhnega ne bo" kliče že mislec iz paganov.
Morda je kedo že take narave, da si iz malega le malo stori. Nesrečna in slaba taka narava! Vpogniti se mora. Iz malega se nabere veliko. In tu. kjer kedo ni poravnal dolga, si ga zapomnijo, da ni 11 a-tančen tam zopet, kjer je bilo isto, pride
v enako ime. Zato je tako nastopajoč na naj bol jem potu. da povsod zaupanje izgubi. In povsod si šepetajo o njem na uho: kako malo se je zanesti na tega človeka — ker si namreč iz malega ničesa ne stori ter bode enak brezvestnež, kadar kaj velicega v roke dobi.
Občeval sem z možem, ki je bil zelo znan v narodu. \ irašan sem bil: .Kakošnih dobrih lastnosti pa ima in kakošnih slabih?" Odgovor mi je bil: „0 samo dobrih vem in niti ne ene slabe." Ugovor: „A to pa trdijo vsesploh, kako je natančen." In jaz: ..Prav uprav to je neka izmed najvrlejih svojosti; kedo pa je danes natančen?" „ Torej prav cel mož" — bil je moj odgovor.
Dragi! Ni je z lepa nevarneje stvari nego so mali dolgovi. In to prav zato, ker je morda kak človek še prav posebno po-zabljive čudi. — Ni nemogoče, da vidiš morebiti časih na trgu pripravno stvar za-se in kar greš. da bi jo kupil. A ko sežeš po denar, opaziš da ga danes ne nosiš seboj. Nikoli ne vzemi v takem slučaju tega na dom — in če te silijo še tako zelo kakor na pol domačemu ter ti govore: Vzemite, vas že opomnimo, da plačate. Pusti vse, da na mestu obleži in še le, kadar se vrneš z denarjem, plačaj in vzemi. — Kakor posebno dobrega znanca bi te morda skoraj naj gotoveje neplačane male svote ne opomnili nikoli a zapomnili bi si pa o tebi tvoje kaznive lahkomišljenosti za vselej. Z tako malenkostjo si si bil nakopal ime brezbrižnega brezvestneža za vse živenje.
li. O velikih dolgovih.
Ne navadite se delati dolgov; prav posebno ne velikih dolgov.
Ne misli, da bo tudi s teboj kakor z onim svetopisemskim dolžnikom (Mat. IS, 24.), ki se mu je odpustil tako velikanski dolg. O 10.000 talentih govori sv. pismo, kar bi bilo po preračunih blizu 50,000.000 naših kron. Dolg torej, ki ga človek skoraj imeti ne more. Ob enem te pa vsaj ta slučaj iz sv. poročila posebno vabiti ne more. To si vganil koj sam, da je tu popisani bil rojen pod srečno zvezdo in da se kaj podobnega v milijon ter milijon slučajih zgodi le enkrat. In še takrat nepričakovana, prevelika
sreča morda dobrega ne rodi. Saj je uprav ta v evangeljskih poročilih tako pomiloščeni grozovite sebičnosti mož, ki po pridobljeni veliki vgodnosti grabi svojega komaj tega imena vrednega dolžnika rohneč: .Plačaj, kar si dolžan!" (Mat. 18, 28.)
Zato bodi pa glede velikih dolgov še oprezneji nego glede malih. To je: večo svoto dolžan kupici dan na dan male svote denarja, da se nabere tem potem ob določenem času in da moreš skupno plačati. Nikaka sramota ni dolg, če se človek dvigne s porabo tacega denarja ter pride kam naprej. A sramotno pa bi bilo, če bi se dolg ne povrnil takrat, ko bi bil že lahko spravil skupaj in se to od tebe pričakuje po pravici.
In česa se še časih zgoditi vtegne ob dolgovih v manj previdnih slojih človeške družbe? Tudi to prihaja na vrsto, da si kedo v zadregi izposodi podložnikovega denarja.
Na hitro povrnitev naj misli v takem slučaju, če ne postane dvojnati. trojnati ubožec: svojemu podložniku bode telesni in dušni rob. — Prednik podložniku rob!
..Plačaj, kar si dolžan!" in »vsakemu svoje" — v teh opominjih je zlato jedro. Iz otroških nagajanj, če kedo komu takrat ni koj hotel vrniti kake igrače, ti je morda ostalo v duši: .Čakaj boš pa sodnji dan nosil za menoj!"
Da bi se to pravilo vrnitve izvrševalo po svetu - ne bilo bi oporekanja več, ne svade, ne preziranja, ne sovraštva. Zavladalo bi medsebojno pravilno naziranje o mojem in tvojem in potihnil bi oponašajoči rek sv. evangelija: .Plačaj kar si dolžan!"
.Plačaj, kar si dolžan!" Tako vsak mojih poslušalcev. Če pa meniš, da tega ne bodeš učiniti v stanu, ne preskrbljuj se stvarmi, kojih cene ne moreš poravnati. -Raje ti čakaj, nego bi čakali drugi, ki tega ne morejo ali nočejo. Prvi ti stori svojo dolžnost; potem ti je ne odrečejo tudi ne drugi. Tudi ene noči ne prespij v tistih dolgeh, koje bi bil poravnati v stanu že prejšnji večer. Amen.
''"^JŽZL	r^c^t^u t^zž
^ t ---'—
,—^ - - J «/
>44«
^^ y "»-^-i- —s.j——1— ■----ls-u ljenje, dj
Zatrte nekdanje cerkve injkapeje Ijjjb-. ljenje ' /

liansl
a smejo vsako nedeljo po dopol-.danski propovedi služiti bratovsko sv. mašo

tslatovščini. v .7!" V « .. *
^^^^.-rv-š^sT JTiti^	e 6 r
^ prosili diskaleeati ljubljanskega škofa Josipa gr«>l i R a b a 11 a. da naj bi jim dovolil bratovščino Jezusa, Marije in sv. J o ž e 1 a. Seveda je bila njihova prošnja vsli-šana. Še tMo leto so prejeli iz Rima papeško .bullo" velečo. da se sme vstanoviti v njihovi cerkvi zaželena bratovščina. To je bila prva bratovščina sv. družine v Ljub-I j a n i. Pozneje se je imenovala sploh le bratovščina s v. J o ž e t a , ali njeni členi niso nezvesti postali prvotnemu namenu bratovščine: češčenju in posnemanju sv. družine. Priča temu je diskalceat o. M a r k o P o h 1 i 11 , ki je svoj .M a r i a n s k e K e m p e n s a r" leta 1769. posvetil bratom in sestram bratovščine sv. Jožefa .Vam! katiri ste is eno is teh treh nit sukano llinoro (katira, koker ta modre prave: se zel teshku preterga) skupivelani - tako piše v „per-pisaiiizi" ali predgovoru svoji knjigi - .vam! katiri uile tri skupej zhaftete na enkrat, koker je bila vasha Bratovshna v' ufleh treh imeenah skus dodejlenje Innozenzia tega imeena XI. R. Papeiha, inu na pervolenje gnadluvega G. Jofhefa tega XII. Lublanskega Kirsiita, inu Shkoia v' leti nashi Zirqvi ikatire Patron, inu Varh je S. Jolhef) v' lejtu lt>79. goripostavlena; dan danashne pak se le vezhdejl od zirkovnega Patrona Bratovshna S. Jolhefa imeenuje."
Zakaj je bila bratovščina sv. Jožefa .{jori postavljena"? Ko sem se v tem spisu spominjal stranskega oltarja sv. Roka in Sebastijana v diskalceatski cerkvi, omenil sem kuge, ki je razsajala krog leta 167°. na Dunaju, v Celju, Ptuju sploh po Štaju K«_m tja do kranjske meje. Zato da bi se odvrnilr. ta šiba božja od nase dežele, osnovali so li.skal-ceati bratovščino sv. Jožefa.
Ogenj, ki je vncmal vtemeljitelje te bogo-Ijubtie družbe, je kmalu pogasnil. Bratovščina je jela hirati. Naposled se je popolnoma pogreznila v pozabo. A sredi IS. stoletja je iznova oživela. Leta i 719. >,, dobili bo>ači od škoiijstva dovo-
it • z blagoslovoma; med sv. mašo pa naj se Jefa •J^*. tjfc/tftf /« moli rožni venec sv. Jožefa v s I o -(**' z** - i^rj venskem jeziku. Namestu odsotnega škofa
dal to privolitev generalni vikar Karol dne 15. sušca. Toda ta milost še ni zadovoljila diskalceatov. Obhajala jih je sla, da bi posnemali druge ljubljanske bratovščine, ki so napravljale sijajne procesije po mestu in po predmestjih. Prosili so torej škofa, da naj dovoli bratovščini sv. Jožefa vsako tretjo nedeljo v mesecu izprevod z zastavami in z bra-tovskim kipom. Tudi to prošnjo je vslišalo ško-fijstvo dne 24. svečana 1750. Dasi so imeli bosači pisano dovoljenje škofovo, bili so vender v dvomih, ni li za to stvar treba posebne papeške .bulle"; a general, ki so se bili obrnili nanj, jih je potolažil, češ da je dovoljenje vprizarjati procesije dano že v vstanovni .bulli"; kako in kdaj naj se napravljajo izprevodi, pa določa škof.
Vsaka tretja nedelja v m e s e c u , »katira se bratovska nedella klizhe", je bila poslej posvečena sv. Jožefu. Zjutraj ob treh četrtih na sedem se je oglasila slovenska pesem spremljana z orgijami; ob sedmih je bila potem propoved, ob osmih navadna sv. maša z blagoslovoma, ob desetih pa velika sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Popoldne ob treh je vabilo zvonjenje na propoved, ki se je pričela po odpeti slovenski pesmi. Po pridigi je šla procesija do .Novega sveta", odkoder je krenila do konca diskalceatskega vrtnega obzidja in nato nazaj v cerkev, kjer so bile pete litanije Matere božje.
Procesijo na bratovsko nedeljo je dokaj prekašal izprevod, ki ga je uvela bratovščina sv. Jožefa tretjo nedeljo po veliki noči t. j. o godu varstva sv. Jožefa leta 1750. To nedeljo so diskalceati, kakor sem že omenil, praznovali obletnico posvečenja svoje cerkve. Pobožnega ljudstva se je zbralo o tej slovesni priliki vselej jako mnogo na Ajdovščini. Procesija se je začela zjutraj po navadni sv. maši z blagoslovoma ob zvonjenju domačih in zvonov štirih sosednjih samostanov in ob štirikratnem grmenju dvanajstih topov, ki jih je bil v ta namen posodil grof Leopold Lamberg. Izprevod se je pomikal mimo kla-ris do avguštincev pred špitalskimi vratmi, odkoder se je krog kapucinskega samostan«! mimo
uršulink vrnil naravnost v cerkev sv. Jožeta, kjer se je završila dopoldanska slavnost s slovesno peto sv. mašo. Leta 1755. je pel na to nedeljo veliko sv. mašo intulovani stolni prošt grof Karol Žiga Petazzi v novem dragocenem ornatu, ki je stal 10-10 gld. Stene presvetišča so ozaljšali tedaj s štirimi zastori iz dvotkanine. Na njih so bili vpodobljeni nekateri dogodki iz življenja sv. Jožefa. Na prvem zastoru na listni strani je bila naslikana njegova zaroka z Marijo, drugi ga je predočeval izvršujočega tesarsko delo. Na evati-geljski strani je bila na prvi opni podoba rojstva Gospodovega, na drugi pa beg v Kgipt. Tem slikovitim zastorom se je pridružilo pozneje še drugih pet razobešenih po cerkvenih stenah in pod koroni. Naslikano je bilo na njih najdenje dvanajstletnega Jezusa v templju, vrnitev iz Jeruzalema v Nazaret in trije dogodki i/ življenja egiptovskega Jožeta. Vse opne so imele zgoraj mar-morirane in pozlačene obrobke. Izgotovil je le zastore neki graški slikat za 17b gld. nemške veljave.
(jod varstva sv. Jožeta je spremljala osmina in ta se mora skleniti kar najslovesneje, a n i g a lepšega s k I e p a , nego če se si a v-nosl / .i v r š i s procesijo. Taka misel je prešinjala vodstvo bratovščine sv. Jožeta, ko je leta 175(1. prosilo ljubljanskega skoia grofa Kril e s t a A t t e m s a , da bi dovolil bratovščini procesijo tudi še četrto nedeljo po veliki noči; a procesija naj bi šla skozi mesto; saj tudi druge bratovščine: >v. rožnega venca, škapulirska in prepasancev prirejajo izprevode v mestu, tako so vtemeljevali voditelji bratovščine sv. Jožefa svojo prošnjo za dovoljenje obhoda skozi mesto. Izpolnila se jim je želja: izprevod je bil dovoljen, toda le pod pogojo, da naj se počaka s procesijo, kadar bi se naključilo, da omenjena nedelja trči na konec sv. Ivana Nepomučana pobožnosti v stolnici. Tedaj naj procesija sv. Jožefa počaka, dokler se ne izvrši stolni izprevod. Leta 1756. je torej prvikrat bratovska procesija krenila v mesto, dočiin je bila poprej enakim obhodom odkazana pot zgolj po predmestju. Novo bratovsko ban-dero iz rdečega damasta s podobo sv. Jožeta poleg Jezusa, na drugi strani pa s sliko sv. Ane z Marijo je tedaj ponosno vihralo mimo starih in novih nun skozi vicedotnska vrata, potem preko Novega trga in črevljarskega mosta po Velikem trgu skozi špitalska vrata preko mostu mimo av-
guštincev domov. Ob banderu sta korakala dva svetilca s plamenicaitia. Poleg velikega bandera so nosili za procesijo več manjših zastavic in bratovski kip, okrožen s šestimi plamcnicami.
(Dalje pride).
Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I 1374
I'ozdravi jena krajina brezna.
I\<ijak<»\ mojih Ik-IiIi dum!
Anton Mr.lvv.1
II. ("rtiče i / prazgodovine.
(Dalje.)
Sedaj prihajam do /elo kočljivega vprašanja : \' k a k e m r a z m e r j u stoj e d a -n a š u j i Slovenci s starimi Iliri? Jezikoslovje jih spravlja v zvezo. Naš veleza-služni starina Davorin Terstenjak z uinoginii dru-gimi dokazuje, da u is mnoga ilirska krajevna in druga imena spominjajo na enaka slovenska imena in je trdnega prepričanja, da so po končanem ljudskem preseljevanju doseljeni Slovenci nove betve ist »plemenskih prvobitnikov, ki so svoje prednike pojacale in v narodnem o/iru okrepčevale. N e b o m o r da p r e t i r a n o , ako pravim , da je N a p o 1 e o n 1. zares .oživil Ilirijo." t. j. z g o d o v i ti s k o i m e n s i h dežel spravil v v e I j a v o i n njih p t e b i v a 1 c e s p o m n i 1 na staro .Sla v o."
Zakaj s c jugoslovanski gostmjcc (liospie) v Rimu že od svojega začetka v XV. veku imenuje ilirski r Tidno prepričanje o tem daljnem sorodstvu je navduševalo tudi našega (»četa - pesnika, da je zapel:
Od prvega tukaj stanuje moj rod.
Ce ve kdo za druj ga, naj reče od kod?
Po večini Dolenske, torej tudi v naši pokrajini. je stanovalo ilirsko pleme pod imenom Japodi. Iliri so bili žilavo, ropaželjno, drzno ljudstvo; sosedom so bili strah. lilip Maccdonski (.%<)	jih je toliko vkrotil. da s,> mu plače-
vali davek (zinsptlichtig). Zoper sina Aleksandra (i	si> se dvignili in po mnogih bojih in
Letopis .SI Mat - 1N«S<I .Vi. ",<1 Letopis .SI
.M t - tsw m iwn
zmagali nad njimi jih je vrgel nazaj, ne da bi jih popolno odgnal. O tem zopet Vodnik: S lilipom in Sandrom so imeli hud boj, Latiuce po mokrem strahval je njih roj.
Priljubljen jim je bil rop na morju. Rimljanom so veliko prizadeli in misliti so jeli ti re^no. k.iko bi se iznebili nadležnega >oseda. Zakaj:
Ze močen na morju Dirjati je bil. Ko se ladije tesat je Rimljan učil. Že 221 1. se spravijo nad nje Rimljani. \dero v biro. da b: od tu uničili Ilirea na lastni zemlji. L. 181. zgradijo na obmorskem močvirju mogočno trdnjavo Akvilejo i\Vasseiburg>) Napadi postajajo vedno drznejši in kaj drugega je kazalo napadenim nego to. da bi resno obračunih z njimi. Olj:
Po.asi pa Ritnec na vojsko ravna. Se morju navaja, premaga oba, Ilir pa v temnice pozabljene gre. Zadnji ilirski kralj Cienting je bil vjet od Rimljanov 1. H»7. Odpeljali so ga v Rim, njegova zemlja je postala rimska pokrajina. A preteklo je še dokaj let, predno so se dali Ilirci, ki so težko nosili in britko čutili tujčev jarem, popolnoma ukrotiti in podvreči. Večkrat so si ga skušali otresti, kar je dalo obilo posla obojim. Najhujši je bil zadnji upor, boj za smrt aii živenje ilirskega plemena. Z grozovito silo so Rimljani razširili svojo oblast do Dunava, ki je postal mejni veletok rimskega cesarstva v letu Av-gustove smrti 1 I. 1. po Kristu. Od tedaj je vladal mir po naših deželah približno 200 let.
r
»Dalje priik l.
Popotne drobtine.
V.
K r i s t i j a n i j a, 27. julija.
Luteran»ka stolnica je glavna cerkev v Kri-stijamji. Bila je zaklenjena, zato nisem mogel vanjo, pa mi>lim. d.i tli nič posebnega. Na vuanji steni visi nekaj tabel, ki naznanjajo, kateri pastorji službujejo tukaj in kje stanujejo. Med njimi čitas tudi ime cerkvenega služabnika ter ulico in hišno številko njegovega domovanja, da ga lahko poiščeš, ako bi si hotel ogledati tempelj Seveda to ni brez stroškov.
Vpraševal sem v Kristijani ji, tej večinoma reformovani trdnjavi, kje bi bila k a t o 1 i š k a cerkev ? Dobil sem jo blizu kraljevega grada, stoječo nekoliko v bregu. Posvetili so jo narodnemu svetniku Olavu, ki je umrl leta 1035. Bil je norveški kralj in vnet razširjevalec krščanstva. Hiša božja ima gotske oblike. Zgrajena je iz rudeče opeke in v notranjščini razdeljena v tri ladije. Lepa oprava in izgledna snažnost vplivata na ogledalca.
Cerkev velja kakor središče norveških katoličanov. ker ima tukaj škof svoj sedež. Sedanji višji pastir se imenuje I v a n r a 11 i z e , rojen leta 1811. v Luksemburgu. Njegova škofija je silno velika, seveda ne glede duš, temveč glede ozemlja. Obsega namreč celo norveško kraljev-stvo. Povsod so raztresene njegove ovčice, in zato ima vladika jako dolga pota, da obišče polagoma vse vernike. On je v pravem pomenu besede misijona'', ki se v družbi s svojimi duhovniki žrtvuje v dušni prid izročene črede. Njegova duhovska oblast sega tja gori do Hanimer-tesia. najbolj severnega mesta na vsem svetu. Ondi imajo od 11. maja do 30. julij i dan brez noči, od 21. novembra do 22. januarija pa noč brez dneva.
Kakosni so neki 1 j u d j e na Nor v e -škem? vteguil bi čitatelj vprašati. Večinoma krepke postave. Mislim da je vsaj polovica takih z rumenkastimi lasmi. Značijo jih tudi nenavadno velika stopala. Pri crevljarj.ii vid,s obutev, v kateri bi ti opletali nogi semintje. Norvežanom je pa ravno prava. Domačini so potomci Normanov, onih drzovitih veslarjev, ki so svojedobno nadlegovali evropejska obrežja. Imenovali so se z drugo besedo Vikingi. Posebno radi so obiskovali angleška in francoska pristanišča ter delali ondotnim prebivalcem dovolj preglavice. Za kralja Olava Svetega, ki sttio o njem zgoraj govorili, se je večina Normanov pokristijanila iu postala milejše narave. Sedanji rod je mirnega in resnobnega značaja. To so hladnokrvni ljudje, katerim je silovitost morja, gorovja in podnebja vtisnila pečat vstrajnosti v vseh nezgodah živ-ljenja.
/upnik Josip Lavtižar.
Popotni spominji na Dolensko.
.I.opa naša domovina."
Hrvatska nar. pesem.
(Dalje.)
Solnce se je bilo pričelo nagibati v zaton. Zato nama je bilo s sopopotnico treba misliti na odhod proti železnični postaji, kamor je od samostana še dosti hoda. Cesta vodi skozi obširna polja, ki so, mislim da do malega, lastnine samostanske. K levi dalje za polji se razprostira gričnat svet proti St. Vidu; k desni pa se v ozadju polja pričenja vzdigavati na zapad polagoma gorovje, na katerega višinah in temenu so v velikih presledkih nasejane župnije: Štanga, Prežganje in zarad svojega razgleda sloveče Janče. Da-si pot od Zatičine do železnične postaje ni videti dolg, vleče se vender precej. V neposrednji bli-žavi postaje se razkrižavajo ceste. Od vzhodne strani gori pridrži državna ter vodi proti zapadli do Višnje gore. Cesta, ki pelje od Zatičine od severa, vodi pa naravnost proti jugu. V kaki tri-četrt uri prekorači žalno-zgodovinsko vas Muljavo, ter vodi naprej proti sloveči božji poti Krki. Bližnji sosed železnične postaje so grajščini enaka poslopja „pri Federitian-u". Iu so se nahajale za časa prvega samostana baje njegove mesnice. Koj naprej gori ob državni cesti razprostira >e vas Hudo.
Precej dolgo nama je bilo čakati na prihod vlaka, ki naju je odpeljal proti Višujigori in dalje. Tako čakanje je včasih nekako dolgočasno; za mene je bilo pa ta dan tem bolj, ker se nisem počutil popolnoma zdravega. Ko poslednjič pri-drdra vlak, zasedli smo čakajoči naglo vozove, v katerih je bilo pa ozračje precej soparno. Od Zatičine naprej se okolica hipoma izoži in vlak drdra po tesni dolini tik državne ceste, ki se mu vije k desni roki. Kmalu smo pri vozili do graščine „Pod Stnereko", ki stoji nad državno cesto na desni nekoliko vzvišeno nad dolino, nekako naslonjena ob belo-peščeno gorovje. Časa zidanja iu kedo je dal grad zgradili, zgv>dovin ar Valvazor ne navaja. Kakor lastnike grada piše zaporedoma: Gospode Lamberge, Lrsini-Blagaja in Jurija barona de Les. Naše dni mu je gospodar daleč znani čebelar Rotschiitz (po naše Rožič), ki pa je baje poslednji čas po dovoljenju niini<ter-stva izpreinenil priimek v drugega in »e kliče sedaj Ravenegg. Svoje velike čebeljnake ima po-
leg gradu; čebele pa prodaja na daleč, večinoma v inozemstvo. Naj omenjam tu to-le: Ko sem bil I. 18(»9. v gospodarstvenem tečaju na Dunaju, ni nam mogel naš docent dr. F. Maelicher, ki je poučeval o čebeloreji, nikoli dovolj pohvaliti znamenitosti in plemenitosti kranjskih čebel. Dajal jim je prednost pred vsemi drugimi plemeni, in nazival je: »Die Krainer Biene". — Neke znamenitosti o podsmereškem gradu naj še omenjam, da si je, kakor se mi je zatrjevalo, to le prazna bajka. Ko sem v mladostnih letih potoval po teh krajih, pripovedovalo se mi je mnogokrat, da je v tem gradu mnogo tako privajenih in vdomačenih kač, ki kar neovirane lazijo po hodiščih in celo po sobah. Prebivalstvo grada in golazen se kar ne brigajo drug za druzega. Da bi se zagotovil o resnici tega, in če je dandanes temu še tako, za vprašal sem se pismeno pri dobrem znancu, ki pozna grajske razmere. A zagotovil me je, da v gradu nihče o tem kaj ne ve, in da je to prazna bajka. Včasih so imeli pregovor: »Prodam, kakor sem kupil," torej tudi jaz tako.
Urni hlapon nas je jadrno pripeljal na naslednjo postajo: v Višnjo goro. Človek bi naše dni nikakor ne prisojal temu kraju take znamenitosti, kakor jo v resnici ima že od nekedaj. Komur je prilika, pogledati v slavnega Valvazorja XI. knjigo, str. ()28., vidi na nizkem holmcu trdnjavi enako stoječe mesto Višnjo goro. K levi roki in tik na vrhu strme gore je višnjegor-ski grad, ki se nam pa sedaj kaže le še kakor zadnji ostanek one vse vkončevalnc moči, za katero ima naša doba izraz »zob časa."
Nadučitelj .lo>. Leviomk (Dalje pride).
Iz sveta.
Redi in kongregacije na Ogrskem. Ta
čas je na Ogrskem 18 moških redov ali kongre-gacij, ki imajo 208 ali manjili aii večili redovnih liis. V njih je 1911 redovnikov. 17 tamošnjih ženskih redov ali kongregacij ima pa 327 biva lisč in v njih 3999 redovnic. G m o t n o stanje redov na Ogrskem se n i k a k o r n e m o r e i m e n o v a t i sijaj n o
wLos von RomM proč od Rima to gibanje, ki so sj (,d njega luteranci toliko nadejali, pojema. Na severnem Ceskem n. pr. je bilo
L li*)!. prestopov 2~><M). a I PM)2. le loOO, lani IlMH). Dvema mladima vikarjema i/ Nemčije je bilo prepove.!no v Av-irji o/n.ui »vali .čisto ev angelije." ker je bilo njuno delovanje naperjeno naravno>i proti verskemu miru sedaj pa ju proglašajo na Nemškem /a mucenika in za priči, kako -e preganja evangelijska cerkev v Avstriji. Kd«» kali mir- Mar ne luteranci. ki vsiljuiej » mirnim katoličanom ščuvajoče predikante? .Danica" je pa že ponavljaje omenjala k. s. Zlato-Ustega be-eihi i	i p i o t e s t .1 11 t ; / e in ne
prestopi 11 i k e d o 1 / prepričanja
nego le vojen po kaki strasti,- Temu besedilu pritrjajo tudi dane- silili p:o!eManški pastorji, ki st 1 se ob 11K i -1 prid-;l>itv.-iU iziažali ze govoreč: .Te pleve pa au k. j v 1111 katolikom puščamo."
.Danica" i»i navedi 1 maikauten p »gov<n med smoli«.fsk;m dekanom lr .Jernejem Levicmkom železniškim rojakom 111 koroškim pastorjem. Levit mk je izgubil namreč neko • iko katoličanko; pa-ior jo je p 1 vpeljat v 1 t čredo. A > kakim n.r dušenim izrazil »1:1 j » je vpeljal lega -Danica" v *voji eleganci ne more p« navijali. in Slovenci, prav kakor v Jernej Levic-nikovi dobi prav tako je s tem; prestopi se danes. Zato \ 1 . pametni Slovenci,
ne presto p a t e I 11 z a t o s | .1 \ a V a 111
i 11 \ a s i nravnosti slav a'	i*. f\
Iz domovine.
Slava našim zaslužnim rojakom! Meseca
kan.iic 1 t. i. «0 dobili :.je :iaM eljaki pomln4a pl st e na s\oj;'! r j-" t ; h d n . »lr. dne i mi-nulega mesna «•" .rančaii iskana: pr« tesor Ladislav in |- 1 o r e 11 t i n 11 i o v a t v Velikih hrib a v l uhiiisk: dol.ni. dne .-'•"» pi slivn: Jn-i 1 j \ e g 1 /agorico v Mora ski za;v Vs.,k :nu M-.veucu. ki mu j*, količkaj mu na • iut p:«»-peh s» 1 v cisbh imen 1 gorenjih s|avlieic v. Prvih d ceh ni mogla ;te-n li sam >st s:i-k 1 celici, da b ne bila žrtvovali	svojih moč .v iov. t zni za-
puščeni" d«»in»»vuii slovenski in ba.ou postali Vega k -lik«» je 011 -t-rJ za njeno pro-
slavo doma in v vesoljnem učenem svetu. - Z odkrivanjem spominskih plošč, so bile v zvezi primerne cerkvene in narodne slavnosti v Tuhinju, Zagorico in v Dolskem.	i
Ljubljanska škofijska kronika.
Premilostn; go>p »d dr. Anton Bouaventura Jeglič, knezškoi ijubij uiski, se je odpeljal 16. avg. s kanonikom And. Kalanom v Maribor, da se dogocori s prevzvis. gospodom lavantinskim knezskoioui dr. Mniaeloni Napotnikoin o enakem besedilu cerkvenim molitvam za vse slovenske kraje. 17. avg. je mast.val na Selu v karmeli-čanski cerkvi. 18. avg. je imel v stolnici slovesno s\. maso o priiiki rojstnega dneva našega cesarja. JI. avg. je izpovedoval in pridigal na Dobrovi.	avg. je otvoril evharistijski siiod
v Ljubljani 111 imel 24. avg. v stolnici pridigo, pontitikalno mašo pa je imel prevzviš. gospod Andrej Jordan. nadskoi goriški. 28. avg. je bila vizitacijii 111 sv. birma v Hegunjah na Go-reiiskem	avg. ga je obiskal prevzvišeni
gospod nadskoi zagrebški dr. Janj Posilovič, ki si je ogledal Skoijo Loko. Goričane in Ljubljano ter se ol. avg. odpeljal v Zagreb. 2. septembra je preoblekel nekoliko redovnic v ursuliiiskem samostanu v Skotji Loki in sprejel od drugih redovne obljube. -I. septembra je maševal in pridigal v Ongrobu 7. sepl. je posvetil v Polju največi kianjski, 10:) stotov težki zvon ter imel s. sept. ondi viziiacijo. Kanonična v i z i -tac.ja z birmovanjeiu je bila 10. sept. v Mošnjah, 11. sept. v Kameni gorici. oŠ. sept. v Javoru pri Ljubljani. 2~> sept pri Sv. Katarini. 2. oktobra v Snrn.nem pod Šmarno goio. 11. sept. ga je oniskal mil )stni gospaj dr. Anton Maiinič. škoi krsk;. i >. se^iembia i«, maševal pri ursulinkah v Ljubljani ;adi shoda .Daničarjev" 111 se udeležil tudi njih zborovanja in komersa. 4. oktobra ji imel sjoveMio sv. mašo v stoinici o priliki godu piesve.lega cesarja brana Josipa I. - Me-eca septembra je bival, kadar ga niso ovirali drugi posii, na Goricanah.
, >.,;;:,j/:, .s k ; •:••>. na .ti '., m o-i; 1 ; •> »mišti / • vse 1 t.» «'» Ur«»it. /a p<-! lela kn.ne, za čelrt leta 1 krono «• . ITI /.in. 1 ».strijo	.s let . 7 ti. /. Ani tik.. kr«M A •». '.»:' :>.-te'; pra/.nik, izitle .Danica" dan p« »prej
\ ' j::mi.itii s,- «i«,t>i. . ., • o>j;ik/ne st,	po H» vinarjev . laoakariu. Mi k so iiru-0.1. pred skoiijo 12.
CM^.\t.nii \udnik, lastnik 111 zalagale!) T o 111 o Zupan	lisk Dragotin 11 rib ar-j a v Ljubljani.