Cena Din 2
IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak petek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TOMANOVA ULICA 1. TELEFON 44-73
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6-— Rokopisi se ne vračajo
TEDNIKZA TELESNO VZGOIO
Četo 1
26. ok/obra 1945
Si. 11
Množičnost
Nobenemu od dobro mislečih organizatorjev telesne vzgoje, pa tudi nobenemu telovadcu ne bo danes težko dokazati, da je bita v interesu našega slovenskega športa, naše telesne vzgoje, politična organizacija, ki je vodila borbo za našo svobodo, torej tudi za svobodo v telovadnicah, za svobodo na belih in zelenih poljih, za svobodo v naših slovenskih gorah.
Ravno tako ne bo težko dokazati tistim, ki telesne vzgoje naroda ne gledajo v tem, da nas zastopa reprezentanca nekaj profesionalno pred tujino, da bo razvoju naše telesne vzgoje le koristen socialen prevrat, ki ga je prinesla osvobodilna borba. Prehod oblasti v ljudske roke pomeni več in boljšega kruha ljudskim množicam, pomeni manj izčrpujočega dela delovnim masam. Vse to pa pomeni najboljše pogoje za razvoj ter lesne vzgoje, ki bo po telovadnicah in igriščih mogla pretvarjali to novo energijo v ljudstvu v živo, tvorno, koristno šolo. Ravno tako bo politična enotnost naših mas, gotovo koristna le širšemu razmahu telesne vzgoje.
Da resnično naši telesno vzgojni delavci tako razumejo razmerje med novo ljudsko politiko in telesno vzgojo, kažejo članki v našem listu, kot jih pišejo bivši telesno vzgojni organizatorji. Zadnjič sem slišal enega naših najstarejših telo-(Midcev-o rganiza tor jev, ko je na sestanku poudaril • povezanost med nameni telesno vzgojne in politične, množične OF organizacije.
Na drugi strani smo imeli priliko slišati, bodisi na uradnih sestankih, bodisi v privatnih razgovorih, odločno zavrnitev naših najodgovornejših p o liti č-n i h predstavnikov, da bi postala naša telesno vzgojna organizacija samo nekaka politična organizacija, ki bi nosila le igie telesne vzgoje.
Nasprotno, naši odgovorni predstavniki naravnost zahtevajo, da naša telesno vzgojna organizacija res zasleduje telesno vzgojne namene in tako prinaša korist splošni narodni stvari.
Nasprotno bomo pa mi člani telesno vzgojne organizacije, čutili največjo potrebo, da se zanimamo za politična vprašanja - vprašanje Trsta, volitve, borbo med naprednimi silami in reakcijo. Saj čutimo ozko povezanost med interesi telesne vzgoje, njenega razvoja in interesi našega naroda.
Zato sploh ni namen našega članka šele utirati pot' temu spoznanju med našimi poštenimi telesno vzgojitelji in telovadci.
Obstoja pa nevarnost, da bodo naši organizatorji telesne vzgoje še precej časa ostali le bolj pri paroli o povezanosti politike in telesne vzgoje, o skupnih interesih, o množičnosti telesne vzgoje.
Osnovno organizatorsko vprašanje naše telesne vzgoje je namreč, v koliko bo znala, ne-tako rekoč podredi ti se politični organizaciji, ampak v koliko se bodo znala naša društva Povezati z množičnimi organizacijami, iskati njih pomoči pri Prodiranju v širino.
še sedaj se sestajajo funkcionarji kakega telovadnega \fruštva ali kluba iz prejšnjih časov z najboljšim namenom, da bi začeli s telesno vzgojnim delom v svojem kraju ali v svoji stroki.
T?da, kar pozabijo, da bi po-f/jbili zastopnike sindikata, mno-žfcnih OF organizacij (AFŽ, Z MS), da bi se pogovorili z nji-
Pred največjim letošnjim športnim dogodkom
NOGOMETNA TEKMA REPREZENTANC SSSR : ANGLIJA
Kot javlja TASS, se je član sovjetske mladinske delegacije ter podpredsednik komiteja za fizkulturo in šport pri Svetu narodnih komisarjev SSSR Reven-ko, na sestanku s tajnikom britanske nogometne zveze Rose-jem, dogovoril za nogometno tekmo med državnima reprezentancama SSSR in Anglije, ki bo koncem tega meseca.
Vest o nogometni tekmi med obema zavezniškima državama, Anglijo in SSSR, je močno odjeknila po športnem svetu. Kdor pozna tradicijo angleškega nogometa, ta ve, kaj pomeni poziv nogometašem s celine, naj pridejo pokazat svoje znanje na otok. Imelo bo pa to srečanje na zelenem polju še poseben, globji pomen. Potrdi in utrdi naj ono bratstvo v orožju, ki je oba velika zavezniku spajalo v borbi predi 'fašističnemu sovražniku. Pripomore naj k zbližanju obeh narodov in k odstranitvi onih zlonamernih podtikanj, ki jih danes še vedno širi reakcija proti Sovjetski zvezi. Odstrani naj zadnje, umetno vzdrževane dvome, o visoki kulturi velike vzhodne zaveznice, katere upoštevani del je tudi telesna kul-(ura. In končno, to športno srečanje naj bo prvi korak za vzpostavitev rednih športnih odnosov Sovjetske zveze ne samo z Anglijo, ampak z vsem svetom. Pomeni naj torej po _že z uspehom kronanem vojaškem sodelovanju še nov, velik korak k čim večjemu kulturnemu sodelovanju med Sovjetsko zvezo, Anglijo in ostalim svetom.
Nogomet v Angliji
Anglijo navadno imenujemo domovino nogometa. To pa ne samo zato, ker je Anglija ona država, v kateri je nogomet, kot ga igramo danes, nastal, ampak tudi zato, ker so se tudi še potem, ko so nogomet že znali igrati, vsi učili še dolgo časa popolnosti igranja od angleških nogometašev.
Kako stara je nogometna igra v Angliji, naj služi za dokaz prepoved, ki je bila izdana leta 1349. Takrat je namreč angleški kralj izdal sledeči proglas: »Opaža se, da se je mladina v zadnjem času začela zabavati z metanjem kamenja, nogometom in še z drugimi, ne manj škodljivimi in brezsmiselnimi igrami, kar bi imelo za posledico, če bi še nadalje trajalo, pomanjkanje dobrih strelcev z lokom. Da se ta »bolezen« mladine ozdravi, se pod kaznijo zapora prepoveduje igranje nogometa in drugih neumnih iger!« Razvoj nogometa v Angliji pa kaže. da te prepovedi takrat niso vzeli preveč resno, ali pa, da so se rajši pustili zapreti, samo da so igrali nogomet.
Na kontinent ie nogomet prodrl šele okrog leta 1890., po zaslugi Angležev, ki so zapustili svojo domovino in študentov, ki so študirali v Angliji. Vendar nogometaši konti-
mi. kako bi prodrli v širino, kako bi jim množične organizacije p o m'a g a l e pri tem. Tožijo, da ni mladine v telovadnico, pa nimajo nobene zveze z njo; ne morejo razpečati naših telesno vzgojnih listov, pa ne premislijo ■> do' bi jih skušali razpečati preko političnih množičnih organizacij. Delajo morda načrte za prireditve, pa ne koordinirajo svojih prireditev z drugimi, delovnimi (delovna nedelja) ali političnimi (sestanki, shodi).
Vse te napake so razumljive in kar lahko poudarimo, v večini primerov nenamerne. So pa na drugi strani ravno tako škodljive razmahu naše telesne vzgoje v širino in jih je zato treba čimpreje in energično odpraviti
V. R.
njem ogražati velike premoči otoča-nenta dolgo' niso mogli s svojim zna-nov. To najbolj dokazujejo njihova srečanja:' V 1. 1906. Anglija : Francija 15:0, v 1. 1907. Anglija : Holand-
ska 12:2 in Anglija : Švedska 12:3, 1908. Anglija : Avstrija 11:1 itd.
Po končani prvi svetovni vojni so angleški nogometaši skoraj popolnoma pretrgali stike z nogometaši kontinenta. Le sem pa tja je prišlo preko Kanala kako moštvo enega ali drugega kluba, ki je opomnilo igralce kontinentalnih evropskih držav, da v Angliji še naprej igrajo nogomet.
Kontinentalna moštva v Angliji
To »politiko izolacije«, ki je izvirala iz zavesti nadmoči, je Anglija pretrgala šele leta 1931. Od tega leta dalje je Anglija pozvala vsako jesen v London državno reprezentanco, ki je v tistem letu žela na kontinentu največ uspehov. Prvi, ki so jih angleški nogometaši spoznali vrednim, da z njimi tekmujejo, so bili Španci, ki so ono leto s svojim svetovno znanim vratarjem Zamoro na vsem svetu ostali nepremagani. Njihova slava pa je takrat v Londonu močno padla. Kljub vsemu znanju in sposobnostim Zamore, so bili poraženi z izidom 1:7.
Leta 1932. so Angleži povabili v London reprezentanco Avstrije, ki so jo premagali s 4:3.
Leta 1933. so Francozi doživeli težek poraz 1:4, ki je ponovno dokazal sposobnost in znanje igralcev domovine nogometa.
Leta 1934. je svetovni prvak (Anglija ne nastopa na svetovnih prvenstvih) Italija poskusila srečo na otoku. Po začetnih 0:3 pa je komaj ušla težjemu porazu s končnim izidom 2:3.
Leta 1935. so bili pozvani Nemci. Kljub temu, da so poskušali vse, da bi uspeli, so zmagali Angleži s 3:2.
Leta 1936. je poskusila srečo Madžarska reprezentanca. Šla je na tekmo z velikimi izgledi, vrnila pa se je težko poražena 2:6.
Leta 1937. bi skoraj prišlo do presenečenja. V London ie bila pozvana reprezentanca Češkoslovaške republike. Dve minuti pred koncem je bilo stanje 4:4. Kljub temu pa je uspelo Angležem zmagati v poslednji minuti in končni izid je bil 5:4.
Leta 1938. so Angleži v proslavo 75-letnice njihove nogometne zveze pozvali v London reprezentanco kontinenta. Tej reprezentanci, sestavljeni iz najboljših igralcev nogometa, izbranih iz šestih držav, naj bi uspelo to, kar ni do sedaj še nikomur — premagati reprezentanco Anglije v Londonu, torej na njenih domačih tleh. Izid tekme ie bil 3:0 za Angleže, čemur je bil vzrok v glavnem ta, da se kontinentalni igralci, sestavljeni iz tolikih narodnosti, niso niti razumeli in so jih zato upravičeno na-zvali »babilonsko moštvo«.
Jugoslavija premaga Anglijo
Naslednje leto, to je 1939, je Anglija opustila svojo politiko izolacije. Popustila je celo toliko, da je sama zapustila otok in nastopila na kontinentu. Najprej je reprezentanca Anglije nastopila v Bologni proti reprezentanci Italije, ki si je isto leto priborila že drugič svetovno prvenstvo. Izid je bil neodločen 1:1. Nato so prišli Angleži v Beograd, kjer pa so bili nepričakovano poraženi. Reprezentanca Jugoslavije ie zmagala z izidom 2:1, vendar je bil ta uspeh samo slučajen, ker je pozneje isto moštvo doživelo težke poraze. Angleški nogometaši so nastopili nato
še proti Romugopi in si priborili edino zmago s svoje turneje po kontinentu z, 2:0.
To bi bil v glavnem kratek oris zgodovine angleškega nogometa. Iz njega je razvidno, da so bili Angleži do druge svetovne vojne najboljši nogometaši in jih tudi po vsem svetu za najboljše priznavajo. Zato si nogometaši vsake države štejejo v veliko čast in priznanje, če so povabljeni na tekmo v Anglijo, ker ta tekma dejansko pomeni tekmovanje za svetovno prvenstvo.
Sedaj po končani drugi svetovni vojni, ki ni zmanjšala zanimanja za nogomet, pa je prišlo do velikega presenečenja. Svojo »politiko izolacije« je prekinila tudi Sovjetska zveza. In angleški nogometaši, ki so sedaj imeli priliko spoznati velikanski napredek in visoko stopnjo nogometa v SSSR, so povabili v London njihovo reprezentanco, da se razjasni, kdo od njiju je močnejši.
Izgledi sovjetskih nogometašev
Iz vsega do sedaj navedenega sledi, da uživajo sovjetski nogometaši danes v svetu velik ugled, ki se bo s to tekmo verjetno še povečal. Vendar je naloga, ki jih čaka, izredno težka in odgovorna. Tradicija nogometa pri njih namreč še zdaleka ne ustreza oni angleških nogometašev.
Če pogledamo nekoliko nazaj, prav v dobo carske Rusije, dobimo namreč zelo neugodno sliko o razvoju nogometa, čeprav je bil že takrat najpriljubljenejši šport. Prve pravilne nogometne tekme so v Rusiji odigrali leta 1897., kar pomeni, da je nogomet pri njih zelo mladi Svojo posebno Vserusko nogometno zvezo pa so klubi ustanovili šele leta 1911. Največ in najboljše nogometne klube je imel takrat Petrograd. Imenovali so se »Sanitas«. »Llnitas« in podobno. Na kako n:zki stopnji je bil takrat nogomet, najzgovorneje priča poraz ruske reprezentance z izidom 0:15. To je bilo_ leta 1910., porazili pa so jih Čehi. Če pomislimo,, da bi bila v onih letih tudi češka reprezentanca verjetno z enakim ali vsaj podobnim izidom premagana od Angležev, si lahko najbolje predstavljamo razliko med ruskim in angleškim nogometom pred . prvo svetovno vojno.
Prvih deset let v Sovjetski zvezi nogomet ni dosegel one višine, kot v drugih evropskih državah. Temu se ne smemo čuditi, ker so imeli takrat v Sovjetski zvezi dosti važnejšega dela, kot je igranje nogometa, išele. ko je bila država na znotraj dovolj urejena, so mogli posvetiti dovolj pažnje tudi telesni vzgoji. Kot prvo nalogo so si tedaj zadali, razširiti šport med. vse sloje naroda. Ko so to dosegli v dobi prve petletke (1928—1933), so poleg masovnosti začeli .počasi polagati vedno več pažnje tudi na kakovost. Potem jim tudi iz ogromnih množic športnikov ni bilo težko dobiti talentov. Če samo pomislimo, da imajo sedaj samo v Moskvi okrog 30.000 nogometašev, v vsej državi pa okrog 600.000, bo vsakdo uvidel, kakšen ogromen napredek so v Sovjetski zvezi dosegli na tem polju. Med tako množico nogometašev pač ni težko najti nekaj odličnih.
Novo razdobje
Že nekaj let pred pričetkom druge svetovne vojne se je nenadoma raz-širil po svetu glas, da imajo v Sovjetski zvezi sijajne nogometaše. Za inozemstvo tako dolgo zaprta država je namreč poslala nekaj svojih športnikov v tujino. Njihov nastop je bil prava senzacija, ker je postavil na glavo . vso lažnjivo propagando reakcionarnih krogov o kulturnih razmerah v SSSR. V Franciji, na Češkem in končno v Bolgariji so sovjetski nogometaši pokazali toliko znanja in spretnosti, da se je začel zanje zanimati ves svet. V Bolgariji je n. pr. moskovski »Spartak« premagal reprezentanco Sofije s 6:1 in z enakimi izidi so zmagali tudi nekaj let prej v Franciji, Bolgari so bili tako navdušeni, da so primerjali sovjetske nogometaše z najboljšimi na svetu.
Zadnja vojna, čeprav tako strašna ravno za Sovjetsko zvezo, ni prizadejala nogometu pretežkih posledic. Pol leta po njenem koncu se čutijo sovjetski nogometaši že tako sposobne, da nastopijo proti najboljšim na svetu. To je obenem tudi njihova prva tekma, da nastopijo kot državna reprezentanca.
Njihovo' tekmo pričakujemo tudi pri- nas z veliko nestrpnostjo, želeč jim, da jo opravijo kar najbolj častno.
%
vJt.
SCT,-, ,,
S&fcvv-V: "-'i
.«#*»►
Prizor s tekme Jugoslavija ; Anglija leta 1939. — 2:1!
Dr. Viktor Murnik:
0 NAMENU IN POMENU TELESNE VZGOJE NARODA
Zato je delo na telovadišču žc v miru obramba domovine! Pa je seve tudi najboljša priprava za
vojaštvo.
V.
Saj so mladi ljudje, ki so si s telesnimi vajami skozi leta krepili in utrjali zdravje, množili moč in okretnost telesa in njegovo vztrajnost ter se vadili prenašati telesne napore in tudi vremenske neprilike, neprimerljivo bolj sposobni za težke vojaške naloge in za prenašanje velikih vojnih naporov in vremenskih in drugih neugodnosti kakor drugi, ki niso šli skozi telovadno šolo ter nimajo telesne vzgoje in one odpornosti, ki jo daje ta šola, tako da kaj lahko v vojnih naporih obole in potem polnijo lazarete.
Mnoge telesne vaje so- že neposredno važne za vojaštvo: redovne vaje, te in one vaje z orodjem (z ročki, dviganje in prenašanje bremen) in na orodju (naupori, plezanje itd.), lahka atletika (teki skoki, metanje), smučanje, plavanje itd. Ali nič manj ali še bolj važna je na telovadišču pridobljena splošna izobrazba telesa, telesna moč in okretnost sploh, ki delata človeka sposobnega, da se obnese v neštetih primerih, ki so mogoči v vojni in ki se zanje ni mogoče posebej pripravljati.
Prav tako velike važnosti na so za vojaštvo tudi mnoge moralne in duhovne vrline, ki se vzgajajo na telovadiščih. Tako že prej navedene: krepka volja, energija in moralna vztrajnost; pogumnost, združena s preudarnostjo, zdra-, va podjetnost, tekmovalnost in borbenost; vajenost dela za skupne eilje, solidarnost, da, bratstvo in ljubezen do sodrugov in pripravljenost pomagati jim po ge-islju: »vsi za enega in eden za vse«; vestnost dela, čut za dolžnost, discipliniranost, ki je tem trdneje zasidrana, ker se je vadila prostovoljno. Pa še druge: zaupanje v samega sebe, ne iz domišljavosti, ampak zdrava samozavest, pridobljena in v značaj vtisnjena z vedno večjimi uspehi pri telesni vadbi; hitra pripravljenost, ki se prav tako vzgaja na telovadišču, ker jo zahtevajo te in ene vaje (zlasti telovadne igre); krepka dejalnost, saj so vaje kajpa dejanja in ne besede; zlasti pa tudi neumornost. vedrost in ne-omrzelost, ki se, kakor se pri telesni vadbi nQ plaši težav, ki jih je premagovati pri 'težjih in vedno težjih vajah (zlasti na orod-
ju), tudi *v vojni ne bo strašila najtežjih nalog, danih telesu. Pohodne vaje, dolgi peš izleti pa ne le pospešujejo tovarištvo, ampak se pri njih tudi spoznava domovina in s tem zbuja globoko in trajno čustvovanje zanjo, krepi kar najbolj ljubezen do nje. To sc more tem prej pri nas, ki imamo tako veličastno, lepo domovino. Z ljubeznijo do domovine pa se utrja tud* volja za kar najkrepkejšo njeno obrambo.
Vse navedene telesne, moralne in duhovne vrline so za vojaštvo neprecenljive vrednosti. Čim več pripadnikov naroda in čim bolje bo vzgojenih v vsem tem, tem bolj bo narod sposoben braniti in ubraniti vse pridobitve svoje osvobodilne borbe,
VI.
Ne le mora, ampak tudi mere torej prava telesna vzgoja dosegati uvodoma navedeni namen in more tako biti neprecenljive koristi za narod in z njim za človeštvo.
Zakaj ni res, da mali narodi nimajo nobenega poslanstva v vesoljnem človeštvu. Ako so veliki narodi v človeštvu velika kolesa, da gonijo njegov napredek, so mali narodi mala kolesa, pa prav tako potrebna. Tudi mali narodi imajo nalogo, prinašati prispevek k napredku človeštva in zato za človeštvo ni vseeno, ali smo na tej lepi*naši slovenski zemlji mi 1 Slovenci, ali pa se razlije čez nas 1 morje tujega naroda in preplavi rodovitno zemljo, namenjeno, da rodi svoj posebni sad, koristen človeštvu. Kot potujčen del večjega naroda ne bi delali toliko in ne tega za kulurni napredek kakor kot poseben narod. Modro je zato urejeno, da so poleg velikih tudi mali narodi. Ako se hočejo ohraniti ter vedno više dvigati, morajo čisto drugače napeti svoje moči, kakor je treba velikim narodom; napenjajoč pa vse sile, donašajo k skupnemu napredku mnogo več kakor njim enaki deli velikih narodov. In zato imamo Slovenci pravico, pa tudi dolžnost, biti na svetu kot Slovenci, dolžnost živeti čim živejše življenje, da kot del, četudi majhen del človeštva, dobro izpolnimo svojo nalogo. Da more popolnoma vršiti to dolžnost, za to narod usposabljati in vedno v vsaki generaciji iznova usposabljati, to je naloga telesne vzgoje naroda.
Vil.
Pri pravem telesno vzgojnem delu se učimo v posamezniku, v sebi samem, gledati prav tako del skupnosti, del celote (manjše, večje, naroda), kakor osebnost zase (svojevrstno ožjo celoto). Ta del tudi kot osebnost zase ne more čisto uspevati, če celota ne uspeva. Pa tudi celota ne more uspevati popolno, če kakšen njen del ne uspeva. Vzgoja k takemu pogledu na svet pa nas uči tudi, da bodo narod in posamezni njegovi pripadniki tem bolje uspevali, čim bolj se bodo vsi čutili eno, torej ves narod ne le kot celota, ampak kot enot a. Tako pa vzgaja čim popolnejšo zavest n a r o d ni e1 e n aj t n « s t i in vzpodbuja k delu za to, da se ta zavest kar najbolj razširi, zajame in vsaki generaciji iznova zajame ves narod, v zvezi s tem pa tudi k delu za svojo in drugih kar najmočnejšo- politično zavednost, politično zrelost, ki bo znala ločiti politično zrnje od političnega plevela. (Konec prih}
★ ★ ★
VREDNOST PROSTIH VAJ
Pretekli ponedeljek je bilo v okviru redne telesno vzgojne oddaje v okviru Propagandnega odseka Fizkultur-nega odbora Slovenije, v ljubljanskem radiju obravnavano vprašanje o nujnosti telovadnih vaj. Mišljena je bila splošna telovadba, kakršno gojijo športniki za predpripravo v svoji stroki. V zvezi s tem je potrebno, da se dotaknemo tudi predpisanih prostih vaj, ki bi naj jih gojili prav vsi športniki, ne glede na njihove posebne stroke.
V zadnjem času je bilo dokaj govora o tem, pa poglejmo, kakšni so razlogi, ki jih navajajo nekateri proti tej zahtevi.
Najčešče slišimo trditve, da — vzemimo —- lahkoatlet, ki ga itak nihče ne vabi v telovadnico, nikakor ne more gojiti še prosVh vaj. Atlet naj se uri v svoji panogi, v zimskem času pa naj počiva, tako menijo nekateri, — in da poleg redne vadbe na igrišču, nikakor ni mogoče pose-čati še rednih telovadnih ur, ker pač ni časa. Drugi zopet trdijo, da bi bilo telo preobremenjeno in bi tako atletova sposobnost padala, namesto rasla. V splošnem pa prevladuje mnenje in to je najbolj rajširjeno, da so proste vaje izključno zadeva orodnih telovadcev.
Prav gotovo je ena ali druga od navedenih trditev deloma utemeljena. Zlasti tista, ki govori o preobremenjenosti. bi bila upoštevanja vredna, če bi bila mišljena resno. Tako pa vsi vemo, da je večina panog sezonskih in v dobi počivanja nihče ne more biti preobremenjen, če bi dvakrat tedensko obiskal telovadnico. Uvaževati bi bilo tudi mnenje tistih, ki povsem upravičeno trdijo: če vadiš proste vaje, boš postal izurjen v teh, vadi torej panogo, ki jo gojiš n je ne zanemarjaj na račun česa drugega. To bi bilo izredno važno pravilo, vredno resnega upoštevanja. Pač pa je potrebno pripomniti, da gre ob tem za proste vaje, ki naj bi vsakogar obremeivle le nekajkrat po 15 minut tedensko.
Dotaknimo pa se še prednosti teh vaj in poglejmo njihovo vsestransko telesno in duhovno vzgojno vrednost. Predvsem nadomestijo v najboljši obliki ogrevalno gimnastiko. Zato j’h tudi vadimo v začetku vsake telovadne ure. S prostimi vajami okrepimo dalje vse telo, kajti novodobne sestave omogočajo in celo prisilijo k sodelovanju celoten organizem. To naj bi bile prednosti glede telesno vzgojne vrednosti. Proste vaje pa nam nudi]0 še mnogo več. Usposobijo nas za lepoto in skladnost telesnega gibanja sploh, privzgojijo nam občutek za ritem. In to slednje je tako zelo važno prav za vse, kar je v zvezi s telesnim gibanjem. Mogli bi reči, da si privzgojimo nekak posluh za pravilno in lepo izvajanje vseh kretenj, ki so posledica gibanja telesa. Končno vadba sama vzgaja v največji meri tudi k redu, disciplini in smislu za skupnost.
Kakor povsod pri nas, tako vlada tudi v telesni vzgoji najširša demokratičnost. Radi tega prav gotovo ni smatrati vsega povedanega za neko strogo pravilo, ki bi pošiljalo vsakogar brez izjeme k prostim vajam. Gre predvsem za neko načelno stališče v bodoči vzgoji naše mladrne in pa za tpoiasnilo vsem tistim, ki se tako vztrajno izogibajo telovadnicam. J.
Usfteki nekdo} - uspehi danes
Osvobodilna borba ni prinesla spremembe režima v starem smislu, ampak so z njo nastopile pri nas predvsem socialne spremembe, da je mesto peščice posameznikov v zgodovini naših narodov, nastopila in bo vedno bolj odločujoče nastopala ljudska množica. Zavedati se je tudi treba, da zastavljamo naše telesno vzgojno delo. Vprašanje nove telesne vzgoje ni, da damo samo neko določeno politično barvo naši telesno vzgojni organizaciji, ampak da v temelju spremenimo naše poglede, damo drugo vsebino našemu telesno vzgojnemu delu: nadaljujoč v starem smislu — ne samo političnem, ampak tudi or-ganizatorno-športnem, * nas bo pustilo narodno življenje životariti ob strani kot se stvarno dogaja že v našem telesno vzgojnem življenju.
V	Sovjetski zvezi je ponos fizkul-turnikov plavač Meškov, svetovni rekorder v prsnem plavanju. Dumbad-zejeva, Arokina in drugi sovjetski fizkulturniki visoko prekašajo drugo-narodne športnike na svetu. Dejstvo je, da pa so tudi izredne uspehe — celo boljše od ruskih — dosegli ameriški in nemški športniki, vendar smatramo, da merilo za uspehe enih in drugih ni isto.
Ali se nam ne bo postavil v čisto drugačni luči uspeh Meškova, če se spomnimo, da je bil sin preprostega, nepismenega kmeta, ki je živel ob reki, pa ni znal plavati in je zato utonil — kot predpodoba nekdanje zaostalosti. Sin, ki je videl očetovo nemoč, se je zaklel, da se nauči plavati. kar se mu je z vztrajnostjo posrečilo. Dečka je odkril telesno vzgojni organizator, ki je potoval po deželi, ga povedel v mesto, kjer je dobil današnje ime.
V	predvojni carski Rusiji je bilo učenje — duševna kultura — privilegij meščanstva. Se. bolj pa je bila telesna vzgoja luksus. privilegij te tanke plasti. Zato v Rusiji ni bilo po revoluciji leta 1917. niti telovadnih vaditeljev niti" telesno vzgojne,, športne tradicije. Toda več: po revoluciji je bilo zaradi vojne in blokade sovjetsko liudstvo silovito izčrpano in je svojo industrijo v petletkah gradilo, pritrgujoč si od svojih ust. da je moglo kupovati stroje, ki jih je nujno rabilo.
Kakšni so bili torej v Rusiji pogoji za razvoj fizkuiture po revoluciji leta 1917. je vsakemu pametnemu človeku jasno.
Uspehi Meškova, Dumbadzejeve so torej po svoji telesno vzgojni liniji simbol ogromnega skoka sovjetskih narodov iz zaostalosti med najvišje —. kulturno in civilizacijsko stoječe narode. Zato imajo — tudi objektiv-
Naročafte in širite naše glasilo!
no — uspehi sovjetskih fizkulturni-kov čisto drugi pomen, so skratka večji uspehi kot uspehi zapadnih športnikov in telovadcev, koder je kulturno-civilizacijska stopnja bila že pred stoletjem na višku.
Povezanost uspehov ruskega športa z uspehom socialnih sprememb — prihod delovnega ljudstva na oblast — je tudi vidna.
Po prevratu, ki je sledil v Sloveniji po štiriletni osvobodilni borbi, zastavljajoč svoje telesno vzgojno delo, moramo ugotoviti, da smo mi imeli že preje telesno vzgojo precej razvito, vsaj sorazmerno z Rusi pred letom 1917. Imamo od preje telesno vzgojne institucije, imeli smo preje že tekmovalce z vrhunskimi uspehi.
Zato bo pri nas tudi moralo veljati drugačno merilo, če bomo ocenjevali uspehe naše telesne vzgoje, kot je veljalo in še deloma velia v SSSR.
Kot povsod v javnem življenju se tudi v telesni vzgoji danes postavlja predvsem vprašanje množičnosti.
Naš uspeh bo v športu, če bo tista množica, ki je ostala za rampo in gledala nekaj posameznikov, sama stopila na zeleno polje. Naš uspeh bo takrat, ko bomo na telovadnih nastopih, po gorah videli kmečke in delavske fante v istem številu kot jih je sorazmerno z ostalo mladino.
»Uspehe« športa, obstoječe v vrhunskih, rekordnih rezultatih, za katere je bil potreben trener, nekaj tekmovalcev v mestnem središču in igrišče, je bilo lahko doseči.
Težko, težje in zato častnejše pa je razgibati v telesno vzgojni organizaciji delovne množice mesta in dežele, doseči v telovadnicah njih večjo in lepšo telesno razvitost. Težje je najti za te množice način telesne vzgoje ali športnega udejstvovanja, ki bo dovolj lahek za začetek, vendar koristen, povzdigujoč, ki bo dovolj zabaven. Težje bo vaditelju vživeti se v ljudi, ki ga obdajajo,
Mojstrstvo v vseh strokah telesne vzgoje je plod temeljitega vadenja!
Naša telesno vzgojna organizacija se ne vodi samo od zgoraj, ampak tudi s konstruktivno kritiko in predlogi od spodaj! Hvaležni smo Osvobodilni fronti, ki je ustvarila edinost naroda - pogoj za široko in močno telesno vzgojno organizacijo! Hvaležni smo OF, ki je z borbenostjo v domovinski vojni omogočila, da smo lahko posvetili svoje sile koristim svojega
ljudstva!
kakšne zahteve stavlja zanje telesna vzgoja z ozirom na njih ooklicno delo (različno kmetski, delavski ljudje raznih strok).
Težje bo postavljati — z ozirom na zahteve časa — pred množico, vprašanje njene telesne izgradnje, prej kot le uspehov. V tem smislu je teže pritegniti ljudi k telesno vzgojnem delu.
Učinek v tej smeri bo uspeh, na katerega bomo lahko ponosni. To pa predvsem iz razloga, ker se zavedamo, da je uspeh v smeri množičnega zajemanja ljudstva v telesno vzgojo predpogoj, da bo naša telesno vzgojna organizacija koristila narodu, predpogoj pa tudi za naše uspehe v vrhunskih, rekordnih storitvah.
Če smo omenili zgoraj, da bo pri nas potrebno drugo merilo kot v SSSR za uspehe, niti oddaleč ni bilo mišljeno podcenjevati vrhunske uspehe in njih pomena za podžiganje množic naprej, seveda na zdrav način.
Vidimo, da je vprašanje vrhunskih storitev v odločilni zvezi z množičnostjo, kot je smučarstvo pri severnjakih, telovadba pa pri Slovencih.
Z ozirom na boljše pogoje in možnosti, ki jih imamo mi Slovenci, pa smo dolžni tudi hitreje in več narediti na polju telesne vzgoje, če hočemo primerjati naše uspehe s sovjetskimi.
Toda edina pot — bodisi z ozirom na fizični razvoj naroda, bodisi z ozirom na vrhunske storitve — čeprav težavna, je množičnost!
V. R.
★ ★ ★
Velik razmah športa v Češkoslovaški
Od zasedbe Češkoslovaške po nemških fašističnih tolpah nismo dobili iz bratske države skoraj nobenih vesti o tamkajšnjem športnem življenju. Šele s prihodom češkoslovaških igralcev nogometa in namiznega tenisa v Beograd, smo dobili od njih nekaj podatkov, ki kažejo visok razvoj in veliko zanimanje za telesno vzgojo in šport v ČSR. Posebno veliko zanimanje vlada v ČSR za lahko atletiko, v kateri so že pred vojno dosegali izredno velike uspehe in celo svetovne rekorde ( v metu krogle Douda 16,20 m leta 1932.). Tudi letojj so češkoslovaški lahkoatleti dosegli nekaj izvrstnih izidov, kar je razvidno iz spodaj navedenih najboljših letošnjih uspehov:
Tek na 100 m:	Horčic (Sparta)
11.0	sek:
tek na 200 m:	Laznička (Sparta)
22.0	sek.;
tek na 400 m:	Laznička (Sparta)
50.0	sek.;
tek na 800 m:	Dolensky (Straž)
1.58.0	min.;
tek na 1500 m:	Dolenskv (Straž)
4.05.0	min.;
tek na 5000 m:	Zatopek (Bata)
14 50,8 min.;
tek na 10 km:	Diringer (Sparta)
33.44.0	min.;
"tek na 110 m, zapreke:	Mrazek
(Prostčjov) 15,6 sek ;
tek na 400 m, zapreke: Kabat (Kla-tovv) 56,8 sek.
Skok v višino:	Maly (Sparta)
185 cm.
Skok v daljino:	Bern (NSK)
693 cm.
Troskok: Kuby (Sparta) 1378 cm.
Skok s palico: Bern (NSK) 380 cm.
Met kopja: Fridrich (DTJ) 55,87.
Met diska: Sedlaček (Bat’a) 38,83.
Met kopja: Fridrich( DTJ) 55.87
Met kladiva: Eliaš (Slavi ja) 44,50
Desetoboj: Rihošek (NSK) 5397 t.
Maratonski tek: Žemlička (Slavija) 2,39.38 ure.
*
CUNDER HAGG IMA SEDEM SVETOVNIH REKORDOV
Na svojem nastopu v Londonu Je Cunder Hagg potolkel britanski rekord na dve milji, ki ga je do sedaj držal Jack Lovelock z 9.08,8 min., v času 9.06,0 min. V zadnjih dveh mesecih je Gunder Hagg postavil sedem svetovnih rekordov: 1 milja (1609 m) 4,01,4 min., 2 milji (3218 m) 8.42,8 min., 3 milje (4827 m) 13.32,4 min.. 1500 m 3.43 min., 2000 m 5.11.8 min., 3000m 8.01,2 min., 5000m 13.58,2 min.
Gunder Hiigg je torej pravi naslednik Paava Nurmija, star je sedaj 27 let in je sin kmeta iz Malmoja.
IZIDI AMERIŠKEGA PRVENSTVA V LAHKI ATLETIKI
Na svojem prvenstvu so ameriški lahkoatleti dosegli nekaj izvrstnih izidov. Na 100 m je zmagal že znani Barney E\vell v času 10.3 sekunde, kar je samo za eno desetinko sekun-. de slabše od svetovnega rekorda Chvensa. Na 400 m preko zaprek je zmagal Ervvin v času 53.7 sek. V : skoku v višino so skočili 197 cm črnec Allbriton ter Shnock in Wil-liamson. V skoku v višino s palico sta preskočila Phelpes in Morchon višino 412 cm. V metu krogle je zmagal novinec Baurget z daljino i 16,10 m.
KRONIKA
ZNOVA BOGAT SPORED V MARIBORU
V	nedeljo so v Mariboru gostovali Čakovčani ter nam na stadionu Železničarja pokazali svoje znanje.
Dopoldne smo bili priča lepim igram v odbojki in namiznem tenisu. Najprej so se nam predstavile ženske v odbojki, in sicer TD Maribor in TD Jedinstvo iz Čakovca. Domačinke so bile nadmočne in zmagale nad tovarišicami iz Hrvatske. Takoj nato je nastopil Železničar v povračilni tekmi proti Jedinstvu in tudi tokrat zmagal 15:8 in 15:11. Naslednja igra v odbojki je bila med domačini Maribora in Železničarja ter se je končala po hudi borbi šele v tretji igri z zmago črno-belih (15:7, 8:15, 15:12). V istem času je bilo v zaprtem prostoru pod tribuno poli rišče igralcev v namiznem tenisu. Mladim igralcem Železničarja se ni posrečilo popraviti poraza prejšnje nedelje v Čakovcu. Tokrat so izgubili z rezultatom 6:3. Opaža pa se, da iz dneva v dan napredujejo in da bodo pod resnim in močnim vodstvom v bodočnosti še marsikaj pokazali.
Popoldanski spored je bil izpolnjen z dvema nogometnima tekmama: prva sta se nam predstavila Maribor in reprezentanca 43. divizije, v drugi tekmi pa Železničar in Jedinstvo.
Po močnem porazu, katerega je v četrtek doživelo vojaško moštvo od Železničarja (5:1), se je predstavilo v popolnoma drugi luči in tokrat požrtvovalno zaigralo in zmagalo popolno zasluženo nad svojim nasprotnikom z 0:1. Maribor se očividno še ni znašel in še ni povsem uredil svojih vrst. Sodil je tovariš Orel.
V	glavni igri sta nastooili enajsterici Jedmstva in Železničarja. Izid je bil 3:2 (1:0). Z začetnim udarcem so začeli domačini, a se niso znašli, ter so tako gostje prevzeli igro v svoje roke in vsilili Železničarju sistem visoke igre. Gostje so se odlikovali z dobrim Startom, preciznim dodajanjem žoge in odločnostjo pred golom, kar se o domačinih ne more reči. Nekaterim igralcem je bilo očitno, da so podcenjevali svoje nasprotnike in so precej malomarno igrali. Izid je primeren poteku igre, sicer so proti koncu prvega in proti koncu drugega polčasa belc-modri prevladovali in ogražali vrata gostov, pa radi neodločnosti napada n:so mogli doseči boljšega izida. Gostje so celo prepustili eno enajstmetrovko, katero je dobro branil domači vratar. Sodil je tovariš Bergant.
čakovčani so se nam tudi sedaj, kot vedno prej, pokazali kot zelo borbeno in enotno moštvo in dobrodošli gostje. Gledalci, katerih je bilo popoldne okoli 2000. so bili z igro zadovoljni, ne pa z izidom. G. J.
LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE LBNO
FOS-om uspelo lahkoatletsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 38 tekmovalcev in tekmovalk, članov 10 društev in vojaških edinic, in sicer: I. Ljubljanske brigade NO, II. Div. KNOJ-a, IV. brigade 11. Divizije KNOJ-a, I. Slov. artilerijske brigade, F D Udarnika, Svobode, Železničarja, Krima, Partizana, Storžiča in Kovinarja.
Kljub obširnemu sporedu je bilo tekmovanje opravljeno v. pičlih dveh urah. Izidi so bili zadovoljivi, nekateri celo najboljši v letošnji sezoni v Ljubljani. Med te moramo prištevati zlasti najboljši skok v daljino tov. Podlogarja, ki je z izidom 6,34 metra letos najboljši v Sloveniji. Prireditvi, ki je ponovno potrdila veliko priljubljenost športa v naši vojsk', je prisostvoval med drugimi tudi komandant II. Divizije KNOJ-a tov. podpolkovnik Bojan Polak, ki je bil pred leti sam navdušen in odličen lahkoatlet.
Izidi tekmovanja so bili sledeči:
Tek 100 m, finale: 1. Podlogar Drago (Udarnik) 11,7 sek., 2. Žagar Stanislav (Železničar) 12,0 sek., 3. Jereb Franc (Svoboda) 12,2 sek.
Tek 100 m (mladinke): 1. Štrukelj Ivanka 14,9 sek.
Skok v vis: 1. Žgalin Ljubo (Krim) 165 cm, 2. Pribošek Franc (Udarnik) 155 cm, 3. Zupanc Franc (I. LBNO) 150 cm.
Met krogle:	1. Žerjal Danilo
(I. LBNO) 13,44 m, 2. Malič Jože (1. LBNO) 11,33 m, 3. Sodnik Boris (Udarnik) 11,15 m.
Met krogle (mladinke): 1. Marinček Dana (Udarnik) 10,30 m,.
Tek 200 m, finale:	1. Podlogar
Drago (Udarnik) 23,8 sek., 2. Jereb Franc (Svoboda) 24,5 sek.. 3. Oberšek Jože (Svoboda) 24,7 sek.
Met diska (mladinci):	1. Žeujal
Danilo (I. LBNO) 42,01 m, 2. Miler Janko (I. SAB) 34,72 m, 3. Vehar Ivo (IV. brig. NO) 34,35 m.
Met diska (mladinke): 1. Štrukelj Ivanka (Št. Vid) 26,95 m, 2. Marinček Dana (Udarnik). 26,25 m.
Skok v daljino, finale (mladinci):
1.	Podlogar Drago (Udarnik) 6,34 m,
2.	Nabernik Jože (Krim) 5,69 m, 3. Žagar Stane (Železničar) 5,66 m.
Skok v daljino (mladinke): 1. Štrukelj Ivanka (Št. Vid) 4,22 m, 2. Marinček Dana (Udarnik) 3,82 m.
Met kopja, finale (mladinci): 1. Sila Dušan (1. LBNO) 40,55 m, 2. Miler Janko (I. SAB) 38,12 m. 3. Vehar Ivo (IV. brig. NO) 35,60 m.
Met kopja (mladinke): 1. Marinček Dana (Udarnik) 23,75 m, 2. Štrukelj Ivanka (Št. Vid) 21,64 m.
Tek 1500 m:	1. Srakar Franc
4:16 min., 2. Glonar Jože (Svoboda) 4:43,4 min., 3. G«egoršanec (I. LBNO) 5:10 min.
Sredi preteklega odsek Ljubljanske obrambe priredil
tedna je športni brigade Narodne v sodelovanju s
Skok ob palici: 1
3,20 m, 2. Gašperšič
3,00	m.
Pribošek Franc Stane (Udarnik)
★ ★ ★
TAKO PA NE!.
V	nekaterih društvih- so si razdelili telesno vzgojno delo v odseke. Za vsako panogo so osnovali posebno skupino, društvenikom pa pustili, da si poljubno izberejo, v kateri vaji ali v katerih vajah se hočejo uriti. Krona vsemu je izum »telovadnega odseka«, s čimer seve mislijo splošno telovadbo.
V	teh društvih očitno niso razumeli nove ureditve telesne vzgoje, ampak so zavlekli vanjo staro organizacijo iz nekdanjih »športnih« združb. Te pa ne moremo rabiti, ker je preozka, deloma pa naravnost nasprotna našim načelom.
Društvena pravila jasno in za vsakogar razumljivo pravijo, da je namen telesno _ vzgojnih društev, da vzgajajo svoje pripadnike z nalašč za to urejenimi telesnimi vajami, to se pravi s telovadbo v vseh oblikah. To je naše vzgojno sredstvo, zato so mu zavezani vsi društveniki. Bližja namena naše telovadbe sta pa dva:	1. vzgojiti pripadnike v vse-
stransko zboljšane ljudi in držati jih na tej primeroma visoki stopnji skozi vse življenje; 2. dati zmožnim Priliko, da dosežejo v eni ali več panogah vrhunsko znanje. Tema namenoma sta prigodena društvena telovadba in društveni ustroj. Prvemu zadostimo s splošno telovadbo, drugemu s posebno višjo (tekmovalno, športno) telovadbo.
S splošno telovadbo obdelujemo vse društvenike, če mogoče skozi vse življenje, da smo vse življenje v resnici v njenem okrepljujočem, blažilnem učinku. Zaradi njene sploš-nosti in vsepotrebnosti je ne moremo stisniti v poseben odsek. V besedi odsek tiči namreč pojem omejitve, Nr pojem poljubne izbire ali celo samovoljnosti. To je pa zoper vsa naša vzgojna načela in zoper pravila. Telesna vzgoja je nedeljiva celota, bi je ne moremo cepiti. Če hočeš, oa nate popolnoma učinkuje, moraš
pretrpeti na sebi vse vaje, ki so za tvoj vsestranski razvoj potrebne, tudi tiste, ali morda nalašč prav tiste, ki ti niso všeč. Tu ne moreš nič izbirati! Rekli smo, da je telesni vzgoji daleč izpred vsega namenjena splošna telovadba. Ta je zato nalašč urejena po nekih posebnih vodilih in, kakor vzgoja, nedeljiva celota.
Nekateri pa silijo v nekih vajah više, k višji storitvi, višji meri. Razen urjenja pri splošni vadbi potrebujejo zategadelj največkrat še posebnega obdelovanja. - Te telovadce društvo lahko združi v posebne odseke za višjo tekmovalno (športno) telovadbo, vendar samo, če vrhunsko urjenje ni mogoče že pri splošni vadbi (za mnoge panoge je to namreč mogoče). Če društvo takih boljših telovadcev nima ali če jih nima zadosti, ne more osnovati posebnega odseka, ker bi bilo brezsmiselno.
Načeloma spadajo torej vse vadbene panoge k splošni telovadbi; pri njej goji telovadec tudi tekmovalno (športno, storilnostno) telovadbo nižje stopnje. Za velikansko večino to popolnoma zadošča. Šele za telovadce. ki hočejo in morejo gojiti neke vaje čez mero, ki jo lahko dosežejo pri splošni vadbi, se smejo osnovati posebni odseki. Poudarjamo, da spadajo smučanje, plavanje, tekmovalne igre z žogo in streljanje k splošni vadbi Hočemo, da zna sleherni dru-štveirk dobro smučati, plavati in streljati. Tudi tem panogam, ki terjajo poseben čas in prostor, so zavezani vsi pripadniki. Pojem »splošne telovadbe« torej ni omejen na neko majhno število vadbenih panog ali celo le vadbenih vrst pa tudi ne samo na 2 ali 3 vadbene »ur:« na teden.
Društva, ki niso urejena po teh načelih, naj se takoj preuredijo, ker bi sicer delala zoper svoj lastni namen in zoper lastna pravila. Zlasti naj takoj razpustijo »telovadni odsek«,
če ga imajo. »Telovadni odsek« mora biti .vse društvo.
Takisto bo treba prejcnjati s tistim skrajno primitivnim, čisto nerabnim pojmovanjem besed »telovadba« in »šport«, ki je pri nas se tako razširjeno in nam je storilo že toliko nepotrebnih težav. Ni treba, da smo prav v vsaki reči vedno 20 let za ostalim svetom. Vsaka stroka potrebuje za svoje pojme natančnega naziva. Mi Slovenci ga za svojo stvar imamo. Vsak naš društveni delavec je dolžan, da ga pozna in prav rabi. Nihče nima pravice vnašati v naše delo svoje neznanje, ker ni vec na taki stopnji, da bi smeli šušmariti.
V	tej reči naj tu zgolj omenimo,
da besedi »telovadba« in »šport« dandanašnji ne moreta nič \cč pomeniti vsaka svoje skupine vaj. »Telovadba« obsega prav vse mogoče vaje; njih veliko večino lahko gojimo (in jih tudi gojimo) na »športni« način ali pa ne; praktično nam torej pomeni beseda »šport« tekmovalno telovadbo.	S. T.
★ ★ ★
Tečaj za učitelje ljudskih šol v Kranju
Za uspešno izvajanje telesne vzgoje v naših šolah je potreben primerno usposobljen strokovni kader. Zaenkrat še nimamo dovoljno število telesno vzgojnih delavcev, pa je zato nujno potrebno, da še isti usposobijo. Telesno vzgojni odsek pri Ministrstvu za prosveto si je zato nadel nalogo v danih možnostih prirejati tečaje, ki nam bodo usposobili čim več - aktivnih delavcev za šolsko telesno vzgojo. Vedno bolj stopa v ospredje vprašanje, ali naj telesno vzgojo mladine povsem prevzame šola ali se naj prepusti tudi telesno vzgojnim društvom zasebne pobude. Popolnoma jasno je, da se trenutno to vprašanje ne more rešiti tako, da bi šolska mladina dobila vso telesno vzgojo samo v šoli, ker se ji v prilikah, v katerih smo, ne more nuditi tega, kar mladina potrebuje, hoče in zahteva. Poleg ostalih ovir povsem tehničnega značaja, nimamo še dovolj strokovnih moči, pa tudi šolski telesni vzgoji še ni odmerjeno toliko časa, kot bi ga ta predmet zaslužil in potreboval. Zato pa moramo počasi vzgajati nov učiteljski kader in s svojim delom dokazati vrednost in upravičenost telesne vzgoje v najširšem smislu.
Na pobudo prosvetnega odseka, okrožja Ljubljane, se je vršil prvi telesno vzgojni tečaj ljudskošolskih učiteljev v Kranju od 3. do 13. oktobra 1945, ki se ga je udeleževalo 40 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev okrožja. Tečaj je obsegal teoretično-praktična strokovna predavanja, v večernih urah pa politična predavanja. Vršil se je v krasno urejeni telovadnici in telovadišču nove ljudske šole v Kranju, vsa ostala oskrba pa je bila na internatski podlag^ v prostorih Marjanišča. Vso tehnično vodstvo, program in predavatelje je oskrbelo Ministrstvo za prosveto, odsek za telesno vzgojo, politična predavanja in oskrbo je pa pray dobro organiziralo okrožje samo. Tečaj sam je prav dobro uspel, saj so bili predavatelji vsi strokovnjaki na polju telesne vzgoje, slušatelji pa so pokazali hvalevredno zanimanje za vsa aktualna vprašanja in so z veliko voljo sodelovali pri praktični vadbi ali pa pri samih debatah. Cilj tečaja je bil dvojen, seznaniti učitelje z osnovnimi načeli ljudskošolske telesne vzgoje in jim dati za to pismeno gradivo, na drugi strani pa izpopolniti njih lastno znanje oz izvežba-nost v raznih panogah, ki jih usposablja tudi za izvenšolsko delovanje, saj bodo prav oni tisti, ki bodo organizirali delo na tem področju v svojih okrajih. Ker so mnogi pokazali veliko zanimanja in primerno izvež-banost. lahko upravičeno pričakujemo zadovoljivih uspehov. Jasno je, da se v tako kratkem času ne more delati čudežev in je pridobljeno znanje samo osnova, na kateri bodo morali sami graditi, glavno, je, da je pobuda tu, potrebni bodo pa še izpopolnjevalni tečaji in lasten študij.
Hvalevredno bi bilo. da tudi prosvetni odseki ostalih okrožij posvetijo temu vprašanju več pozornosti in v okviru možnosti in časa organizirajo slične tečaje, posebno sedaj, ko je po pridobitvah narodno osvobodilne borbe tudi telesni vzgoji priznana velika vrednost in pomembnost v okviru obče vzgoje naroda.
S parolo, vsa mladina, vsak državljan, pa tudi v na jzakotnejši vasi, naj bo deležen sistematične telesne vzgoje —• kajti, če bo telesno in duševno zdrav poedinec, bo zdrav tudi ves narod — želimo vsem pri njihovem delu obilo uspeha! J. V.
★ ★ ★
l/ofted pMHtoccev
Kaj se da v kratkem času doseči z dobro voljo, to so dokazali mladi, dela in uspeha željni rojaki in rojakinje iz Primorja tfr njihovi enako voljni vodniki in predavatelji.
V	onih dneh je oživel Tabor, kjer so neumorno od jutra do večera vadili in se urili tečajniki v različnih panogah telesnih vaj. Točno ob 8. uri zjutraj so odšli v telovadnico in
Tudi tovarišice naj se množično udejstvujejo v telesni vzgoji!
disciplinirano stopili v zbor za delo. Vrstile so se praktične vaje s teoretičnimi urami. Na vseh obrazih si opazil zadovoljiv nasmeh, ki je bil izraz uspeha in porok vsem predavateljem, da podana snov ne bo bob ob steno, ampak bo porodila v mladih dušah sadove, ki bodo dopolnjevali to, kar smo priborili v osvobodilni borbi in kar naj zgradimo v osvobojeni domovini.
V	tem kratkem času smo ugotovili, da ni mogoče predelati vse ogromne snovi do vseh potankosti, kajti široko področje telesnih vaj zahteva temeljitejšega dela. Saj to tudi ni bil naš namen. Šele v nadaljevalnih tečajih, spomladi — bodo ti naši rojaki in rojakmje izpopolnili dosedanje znanje. V teh dneh smo nameravali vzbuditi zanimanje tečajnikov za delo, katerega se tako rada oklepa mladina, in jim dati le osnovne smernice naše nove telesne vzgoje in te so: z vsestransko telesno vzgojo razvijati in krepiti telesne :n nravstvene moči v našem narodu, vzgajati posameznika v telesno in nravstveno zdrave, narodno in poFtično zavedne državljane, ki bodo sposobni" utrjevati enotnost slovenskega naroda, braniti in ohraniti vse pridobitve narodne osvobodilne borbe, prispevati h gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu napredku narodov demokratične federativne Jugoslavije, ter poglabljati bratstvo in medsebojno pomoč med njimi.
Da so pravilno razumeli namen in pomen tega tečaja, so pokazali z globokim dojemanjem podane snovi, prav posebno pa ob zaključku tečaja, ko so pokazali z »Naprejem« (tov. dr. V. Murnika), ter z redovnimi vajami, kaj je možno s krepko voljo doseči v kratkem času. Po razgovorih z našimi rojaki sem spoznal, da vse, kar smo jim nudili, cenijo kot svetinjo, katero bodo nosili v sebi za vedno. Marsikateri od njih so prvič na tem tečaju skočili preko letve, prvič metali kopje ali disk, prvič izvajali prvine na orodju ter proste vaje in prvič občutili na sebi učinke, katere poseduje pravilno sestavljena telovadna ura. Na njih obrazih sem opazil ono nadebudno zadovoljstvo mladega človeka, ki stremi, da bi se kaj naučil, in to naučeno tudi nudil drugim. Naravni pedagoški čut je v teh mladih Primorcih in Primorkah zelo visoko razvit.
Prve dni so začudeno gledali, zakaj jih tako — podhno pri praktičnih in teoretičnih urah, a kmalu so spoznali, da tudi telesne vaje in vsa telesna vzgoja zahteva temeljitega preporoda in neumornega dela. Sicer smo delali dokaj skrito, sami v prostorih Tabora, na Stadionu in deloma v pla-vališču Ilirije, a vseeno je naša širša javnost vedela, da smo tu, še bolj bo pa vedela Primorska, ko bodo ti mladi ljudje izvedli delo. ki so se ga naučili v tem kratkem času.
V	dneh, ko so naše misli stalno zaposlene z vprašanjem Primorske in Trsta, v dneh ko naša bratska srca utripljejo za našo last, so prišli mladi ljudje, da tudi potom telesne vzgoje povedo svojim rojakom, kaj nas druži in kam spadajo.
Ob slovesu smo vsi soglasno spoznali in ugotovili, da bomo povezani tudi s to vezjo, namreč z enotnim delom v telesni vzgoji, drug z drugim in da si bomo izkazovali pomoč ob vsaki priliki. Razšli smo se s trdno voljo zatreti vse ono, kar bi nasprotovalo našemu skupnemu delu in podpreti tako našo požrtvovalno Osvobodilno fronto.
Bergant Janez
IZ ISTRE
Od svojih italijanskih tovarišev iz Istre smo dobili ta-le dopis, ki ga dajemo v prevodu
Dne 14. t. m. je bila vpričo velike množice nogometna tekma med »Partizanskimi borci iz Pulja« in med I. Proletarsko divizijo.
Že dolgo nismo videli v Pazinu take tekme. Ves čas so igrali, ne da bi bili hranili svoje moči, ne da bi bili le trenutek popustili. Obe skupini sta pokazali vse kar zmoreta, pokazali sta svojo popolno urejenost.
Tovariši J. Proletarske divizije znajo res igrati, lepo igrati. Precej spočetka so pokazali svojo večjo izurjenost, zavoljo katere so oba polčasa obvladali igrišče. Dosegli so tri krasne zadetke, ki bi jih bili lahko podvojili, če ne bi bilo nasproti bra-nilske trojice in nenavadno urnega vratarja.
Imenitno je opravil svoje delo sodnik.
PROGRAM
Motociklistične gorske dirke v Litiji
V nedeljo, 28. t. m., priredi klub XV. udarne divizije na progi Šmartno pri Litiji—Bogen-šperk motociklistično gorsko dirko, ki bo privabila v posavsko metropolo nedvomno mnogo prijateljev tega športa.
Mnogi znani dirkači, kot inž. Vidmar, Cihlar, bratje Tirak, Šiška, Bulc in še nekateri drugi so že prijavili svoje sodelovanje, tako da obeta biti to tekmovanje srečanje vseh, ki v motociklističnem športu nekaj pomenijo.
Pa ne samo vozači, tudi gledalci bodo nedvomno prišli na svoj račun. Proga, ki je kombinacija ravninske in gorske proge, zahteva s svojimi ovinki od vozača precej tehničnega znanja in spretnosti v vodenju svojega vozila, bo prav gotovo pomenila tudi za vse gledalce izreden užitek.
Tekmovali bodo v vseh kategorijah in bodo doseženi nedvomno prav zadovoljivi izidi.
jCptdje v (Ladi s (ttieoda
načinu borbe. V Franciji se pod Lud-j vikom XIV. odcepi lastna francoska | šola. Francoska revolucija in Napo-
_________________________________________________I leOnove vojne omejijo, z izjemo uni-
verz, v znatni meri navdušenje.
konec hornbvjeve odprave v Aljaski J letY tgl/SKsiTKK Sl
Pred leti je odrinil raziskovalec severnega tečaja John po zaslugi mojstrov severne Italije,
Hornbij z dvema mlajšima tovarišema Edgarjem Verno- v glavnem slo,'nega mojstra Radael nom Christianom in Haroldom Adlardom s Suženjskega hja Vi I Liana svoj preporod. jezera v severnozapadni Kanadi, da hi od tam odkril novo Leta 1868. v Rimu ustanovljena pot proti izlivu reke Cheslerfield. Čez leto dni so vsi trije »Scuola magistrale« dovede borenje raziskovalci umrli od lakote v neskončno divji pokrajini, do nove, do sedaj nedosežene umet-Njihova trupla je pozneje našla posebna reševalna odprava.
Dnevnik se začne z dnem, ko so trije mladi raziskovalci s čolnom odrinili od brega Suženjskega jezera v Severni Kanadi. V čolnu so sedeli: John Hornby, Edgar Vernon Christian in Harold Challoner ter Evan Adlard. Naložili so precej živil, ker so bili namenjeni na dolgo pot. Christian je pisal dnevnik. Naslednje mesto iz dnevnika je za njegov način beleženja posebno značilno:	»Sonce
je s sinjega neba žarelo name, da se mi je rjavila koža in je zbujala v meni največje veselje do življenja.« Dalje popisuje ure, ko so ve-slarili po jezeru, šotorili na otokih ter se gostili z galebi in račjimi jajci, ki so jim prinesla ugodno izpre-membo v njih enolični jedilni list vsakdanjega suhega ovsenega kolača in pcmikana, kakor imenujejo kon-servirano meso, ki se ga na svojih pohodih poslužujejo arktične odprave.
V naslednijh mesecih do 14. oktobra ni zabeležil Christian niti črke. Raziskovalci so že bili zaposlili Suženjsko jezero in se podali nizdol vzdolž reke Thelon, do točke, kjer so sklenili zgraditi kočo in v njej prezimiti.
Jasno je, da so upali nastreliti dovolj severnih jelenov in druge divjačine ter se preskrbeti z zadostno zalogo hrane do prihodnje pomladi. Nameravali so meso shraniti, da ostane sveže ter so ga hoteli v ta namen zakopati v zemljo. V prvem delu dnevnika popisuje Christian, kako je s tovarišema preskrbljeval živila za kočo. Imeli so pri lovu in nastavljanju zank malo sreče.
izurjena v filozofiji samote kakor njun vodja, ker se ukvarjata z iskanjem novih sredstev, ki naj bi jima nekoliko skrajšala dolgi čas.)
29. novembra: Harold si je izmislil kvartopirsko igro, ki nam bo krajšala dolge večere, toda rajši bi imel, da ne bi nam preostajalo nič časa za kvartanje.
(2. decembra sta odrinila Hornby in Adlard na pot, trdno odločena, da morata ustreliti severnega jelena. Vzela sta s seboj za štiri dni živeža. Čez dva dni sta se vrnila brez uspeha. V tisti noči so morali raziskovalci z neko skrbjo razpravljati o zmanjšanju zadnjih grižljajev v zalogi. Vodja, ki se je vedno bal najhujšega, jima je namreč svetoval čim večjo štedljivost.)
(Dalje prihodnjič)
Kratek oris zgodovinskega razvoja.
Današnji moderni sabljaški šport, z vsemi svojimi idealnimi stremljenji in cilji, ima svoj izvor v borbi, v boju
niške višine Premoč italijanske šole nad francosko je očividna Učenci tega zavoda so ponesli znanost nove šole širom vse Evrope.
Za razvoj sabljanja v naših krajih je bil odločilnega vpliva prihod italijanskega mojstra C a v. Luigi Barba-sellija leta 1894. na Dunj. Temu sledeča ustanovitev vojaškega zavoda za učitelje sabljanja in telovadbe v Dunajskem Novem mestu, je bila podlaga za razmah sabljaškega športa v osrednji Evropi. Pod vodstvom svetovnega mojstra in učitelja Miče Neraliča, našega ožjega rojaka iz Slunja v Liki, se je italijanska boril na šola tako izpopolnila, da so go jenci tega zavoda v mednarodnem turnirju na Dunaju 1911 uspešno tekmovali in na olimpijadi v Stockholmu 1912 celo prekosili italijanske borilce. Mnogi učenci tega zavoda delujejo še danes kot učitelji sablja-
«LAS Z «ORA
GORE PRED ZIMO	najdaljnejša obzorja. In zdaj priha-
Še sije sonce, sneg po temenih gora Jajc po svojih ljubih potih, sami s je skopnel, le za grebeni se še drže seboj v bridko lepih urah vecny ne-sivkaste, skrepenele zaplate in pod potešeni, vračajo se ko. blodi misel samotnimi koraki hrešči. srenec, ko P° daljnih globinah, gre gornik iz osojne doline k žarenju Strelec se je vrnil z gamsom na jesenskega sonca na rezeh.	plečih, dim na jasi se je porazgubil
Nebo je vedro; zamolkla poletna v vetru in stopinje na stezi je pre-sinjina je zbledela, nebo se je zbi- grnilo odpadajoče listje. Tudi ta dan,, strilo kakor zamrzujoča voda. Tan- ki je tako vedro vstal iznad megla ke, bleščeče se meglice, se prepre- po dolinah, je zatonil v zamolkli gajo po svodu in od pomračenih sten zarji, toda ostal je v spominu kakor
nad dolino veje hlad. Vse poteze v obličjih gora so se poglobile, izostile so se in gore žde v nekem okrutnem molku, v katerem se dolgo razlega vsak klic in dolgo pobobneva strel, ki je raztepel zbirajočo se tropo gamsov v sončni strmali na Kalški gori.
Na stezi so sledi, stopinja je pre-vrgla kamen in v ruši je odtis kovanja. Zdaj gredo gorjani za gamsi. Lovec se je izgubil nekje v Kalcih. Obšel je vrtače in veternice, zgoraj na robu nad starim stanom je po-prežal v meglenem, stresajočem jutru, ko se je tropa pomaknila iz svojih nočnih zavetij za Ramšakovim tur-nom, v breg k prvi lisi rumenkastega sonca po zelenicah v Kalški gori.
Sled je zavila s steze pred skrito .kočo vrh Pisanega skoka, odkjer
podoba, ki se bo vedno vzdramljala v mislih kakor nepotešljiva in nedoumljiva želja.
njTvTvstriji, Madžarskl'^Nemčiji'Tn I razgrne skrivnostna pokrajina med naši Jugoslaviji. To je bila klasična Srebcni Mokrice Kompotele m Jer-
z-vt-ortzi turno L' IPr ni C t O 7 -1 ,n c: v-
Beležke iz dnevnika
15. oktobra. — Jack in Harold — s temi besedami se začenja tretji vpis v knjigo izza poletja — sta se vrnila zvečer in sta prinesla s seboj živo belo lisico, dobro tovarišico za našega drugega, živega ujetega četve-ronožca.
Kuna, podlasica, snežne kokoške in rjavi mnogožer (iz volčje družine) ter kanadska šoja se love v past, a črede severnih jelenov, ki so jo videli raziskovalci, ni bilo mogoče prignati pred puške in je na ta način ušla zalogi za hude čase. Ko so lačni možje pojedli še edino preostalo šojo, se je zaloga izpraznila. Seveda je bilo na tem ptiču pojedeno vse do zadnjega vlakenca in celo kosti, ki so se dale zmleti z zobmi, so izginile v lačnih želodcih.
Strašna zima se je jela javljati v nerodovitnih, neskončnih pustinjah Barenove dežele teh arktičnih pokrajin že 15. oktobra. Začelo je nenehoma mesti in sneg je nakladal plast vrh plasti. Orkanski vihar je divjal čez ravnine. Christian beleži naivno v dnevnik:
»Dnevno življenje je bilo liki nepretrgan praznik in nedelja v civiliziranih deželah.« V koči je mineval čas raziskovalcem na ta način, da so krpali čevlje in razvijali fotografske plošče. Medtem je temperatura neprestano padala. Včasi se je živo srebro znižalo do 20 stopinj pod ničlo — to je bilo še v oktobru. Christian je šele 21. novembra zabeležil »zimski« mraz. V debelih kosmih je padal sneg na zemljo in njegove plasti je preoraval ledenomrzli severnik, ki je grebel vanj globoke brazde.
Izleti so postali težavni. Raziskovalci so odkrili sledove severnih jelenov, ki so kazali proti jugu. Včasi so šli do 16 milj daleč po snegu, ki je bil visok več metrov. Adlard je imel srečo, da je ujel pet postrvi. Tega lova so bili tako veseli, da so se za en dan ustavili in začeli razpravljati o škodi, ker manjka v teh pokrajinah bizamski vol, ki se, po raznih poročilih nahaja pogosto v teh krajih. Hombyja, ki je imel že nekaj skušenj s potovanjem po arktičnih deželah, se je spričo tega lotil strah, vendar ni o tem Christian nič zabeležil v svoj dnevnik. Beležke vsaj ne kažejo, da bi bil kaj takega razodel svojima spremljevalcema. Christian zabeleži v časi bežno vest, n. pr. »nismo ujeli nobene ribe«, »pazili smo, da bi ugledali kakega severnega jelena, vendar brez sreče« itd. Končno:
SABLJANJE
za obstanek. Ta boj se je pričel v pradavni dobi, ko je na zemlji nastajalo prvo življenje in bo trajal, dokler bodo živa- bitja na našem planetu. Boj za obstanek je prisilil pračloveka k vežbanju s prvim, primitivnim orožjem, gorjačo in kamnom, — je vodil do skupnega vežbanja in priprave rodu in plemena in končno do sistematične telesne in vojaške vzgoje naroda in države.
Pravi razvoj borenja s hladnim orožjem se je pričel šele proti koncu XV. stoletja, ko so zaradi iznajdbe smodnika odpadli težki oklepi in dvo-ročni meči. V tej dobi, ko so se razvila tudi mesta kot protiutež proti viteštvu, se oborožila in obdala z obrambnimi zidovi in okopi, se je začela razvijati borilna umetnost. V vseh večjih mestih srednje in južne Evrope so obstojale borilne zveze, katere so vzdrževale mnogoštevilne borilne šole in akademije. Poleg plemičev in dostojanstvenikov so gojili vežbe z orožjem tudi meščani in rokodelci, kajti vsi so stremeli za tem, da si pribore pravico nošenja orožja. Najznamenitejša borilna zveza je bila bratovščina sv. Marka in Lojven-berga v Frankfurtu ob Meni, kateri je cesar Karel V. podelil viteški grb in pravico nošenja orožja. Njim je sledila bratovščina peresa, katera je dosegla še večji razmah in dobila posebne privilegije od cesarja Rudolfa II. Orožje te dobe je bilo: dvo-in enoročni meč, sulica, helebarda, pozneje rapir in dusak, leseni lahko zakrivljeni meč, navadno češkega porekla. To dobo se smatra za predhodnico prave borilne umetnosti.
V početku XVI. stoletja se je iz Španije razširil lahki, mnogokrat na-zvani toledski meč, pripraven za udarec in sunek. Španski vitezi, nazvani hidalgi, so razvili borbo z lahkim mečem do umetniške dovršenosti in jo ponesli najpreje v Francijo, potern. v Italijo in Nemčijo. Znamenita žarišča nove borilne šole so bila Pariz,
doba modernega sabljaškega športa.
Po prvi svetovni vojni je sabljaški šport po kratkem mrtvilu dosegel v vsej Evropi nepričakovan razmah; posebno v Franciji, Italiji in Nemčiji. Tudi Anglija, Belgija, Švedska, Poljska in Amerika niso mnogo zaostajale. V bivši Jugoslaviji so bila žarišča sabljaškega športa v Beogradu, Petrovgradu, Zagrebu in Ljubljani, v manjšem obsegu tudi v Mariboru in Celju. Bivši zaslužni in gotovo največji al round športni klub v predvojni Jugoslaviji je leta 1928. osnoval svojo 9. sabljaško sekcijo, katera je v četrtem letu obstoja prevzela vodstvo v floretovanju v državi in ga obdržala do zloma Jugoslavije. Svoj največji uspeh je dosegla sekcija na Olimpijadi v Berlinu z zmago nad Brazilijo, časten uspeh za nas Slovence in bivšo Jugoslavijo.
Izbruh druge svetovne vojne je prekinil za dolgo časa delovanje sekcije. Okupacija je silno razredčila njene vrste. Dva člana sta padla kot talca, eden obsojen na 10 let ječe, ostali skoro vsi ali v internaciji ali v partizanskih vrstah. Sedaj, po osvo-bojenju naše domovine, ko se znova oživlja vse športno življenje, se pod sistematičnim vodstvom 1’OS-a polagajo tudi temelji obnove sabljaškega športa na čim širši nodiagi in za množestveno sodelovanje vseh slojev naroda v korist in slavo naše Titove Jugoslavije.	R- C.
OBJAVE
UKINITEV PLANINSKIH ODSEKOV
27. novembra: Jack je izgrebel vse Bologna in Jena. Legendarni pred-ribe, ki smo jih bili shranili, po šte- stavniki viteštva te dobe, plemiči po vilu 60 kosov. Imeli jih bomo za dva meču, srcu in mišljenju so »Trije tedna. Če ne dobimo dotlej novega mušketirji«, pri naših severnih bra-provijanta, nam bo trda predla, tih Poljakih pa mali vitez V olodijev-(Mladi raziskovalci so ostavili zadnja ski. V Nemčiji je uspevala ta šola naselja človeške civilizacije pred pri- na univerzah pod veščim vodstvom bližno petimi meseci. Razpravljali so borilnih mojstrov in učiteljev iz ro-o vseh mogočih temah. Videti je, da du Kreusslerjev do leta 1840., ko se sta dva mlajša člana odprave manj je morala umakniti študentovskemu
Fizkulturnj odbor Slovenije, v zvezi s sklepom plenarne seje z dne 5. septembra 1945, ukinja vse planinske odseke pri posameznih telesno vzgojnih društvih, kjer so bili ustanovljeni pri pravljalni odbori kot sestavni del bivšega Pododbora za planinstvo, katerega posle je prevzelo Slovensko planinsko društvo po svojem Glavnem odboru, delovanje pripravljalnih odborov planinskih odsekov pri posameznih telesno vzgojnih društvih pa so prevzele krajevne podružnice Slovenskega planinskega društva, katerim morajo ti pripravljalni odbori izročiti v 14 dneh po tej objaVi, obračune svojega poslovanja z vsemi nabranimi prispevki v gotovini in v blagu, ter preidejo vse obveznosti in terjatve teh pripravljalnih odborov na pristojne podružnice Slovenskega planinskega društva.
Društvenim upravam se naroča, da izvedejo ta sklep in dostavijo poročila o izvršitvi.
manovega turna, kjer ni steza in se v teh krajih izgubi stopinja v posipajočem se pesku, izgine v mogočnem ruš-ju, brez sledu kakor bi človeka nikdar ne bilo. V zijalkah trohne kosti, to je svet zase, katerega nikdar ne bodo prehodili ljudje in ga nikdar ne bodo do kraja spoznali. Poslednje veliko zavetje v teh gorah nad Bistrico, kamor se je po novi cesti zaneslo hrupno življenje, je zaprto s stenami, z rjavimi skoki in gladkimi
»PRVENKA« NA POHORJU
Mnogo je govora o zimskem športu, o pripravah za ta šport, o pripravi opreme, o gradnji postojank in o drugem. Zato me je zanimalo, kaj je bilo storjenega v Mariboru. Agilni člani Železničarja so me povabili, naj si ogledam delo njihovega zimsko športnega odseka.
V udobni vožnji iz Maribora na Pohorje in v prijetnem razgovoru, smo se ustavili pred prvo, novo planinsko postojanko na Pohorju. Vse postojanke na Pohorju so bile za časa okupacije namreč požgane. Ta nova postojanka je enostavno ter udobno grajena koča. Na vprašanje, kako so mogli v tako kratkem času postaviti tako pomembno postojanko, so odgovorili, da udarniško. In res, udarniško, brez vsakega hrupa in hvalisanja, so člani in članice tega društva odhajali vsako soboto ali nedeljo na Pohorje ter tam gradili svoj prvi dom. Koča je zelo primerno . urejena. Prostora je za okoli 75 oseb v treh sobah. Iz predsobe je vhod v gostinsko sobo, nafo v kuhinjo ter shrambo. Spredaj je urejena veranda, nad njo pa lepo izdelan znak Železničarja ter napis »Prvenka«.
Interesi naše telesne vzgoje in splošni politični ter gospodarski interesi naroda so nerazdružljivo povezani!
platmi in zgoraj v Udiranju pobobneva slap kamenja, ko se udre kam-nitni plaz.
Z vrha, ko se razkrije ta skrita dolina s Spegarice, vrh Pisanega skoka, so mogočne skalne klade v strugi Krvavca le še ko droben grušč. Vse kar preždeva dolina ta pozni jesenski dan, — tanki sukljajoči se dim nad vrhovi macesnov pod Kovačni-samoten klic, — vse to je skriv-
nost, kakor je skrivnost pobobneva-joči strel vrh Kalc, kateremu je prežeče prisluhnil lovec v dolini.
Gore so pogoltnile ljudi, vzele so jih vase in jih navdale z globoko, zjedajočo mislijo.
Oni dim pod Kovačnico je morda vzdramil spomin na tiho jaso, odkjer se razpro gore po Koncu, v Repovem kotu in po Beli. Vzdramil je spomin na lepi poletni dan, ko je v grapi željno pivkala srna in je na razprtih, zamišljenih očeh odsevalo nebo in so čez zrkla plule bleščice kakor so plule po nebu, dokler jih ni pregr-nila drobna utajena solza. Oni lepi dan je zatonil za vselej, solza se je prelila v smehljaj, ki je ugasnil v spominu in. se vrača, da grebe po srcu. Ono drobno življenje je zatonilo in kakor spomladi pregrne rast odmrlo rušo, se je zasejalo neko drugo, — vedno znova bo vstajalo v vroči mladosti.
Strel je utihnil. Globoko spodaj leži jesensko pisana dolina, bukve rjave med golečimi se macesni. Mrzlo se svetlika Bistrica na ovinku struge pred Ribjo pečjo.
V višavi se je odmaknilo dno, iz globeli ni glasu, le veter šumi v macesnih: samo veter kakor hladen dih zbledelega svoda. Nobena stvar ne
more zganiti tega mogočnega miru. Le vroče polje kri in koraki zamolklo done po samotah.
Vabeča jesen je vzdramila v ljudeh željo po daljavah, po pogledih v
Pred samo kočo je lepo urejeno igrišče za odbojko in namizni tenis. Tudi na vodovod in na električno razsvetljavo niso pozabili. Tudi smučarji bodo našli v bližini dobra vež-bališča. Letošnjo zimo bo več tečajev v smučanju za mladince in mladinke, poleti bo pa društvo imelo počitniško kolonijo za člane društva in mladino. Poleg stoječe ruševine pričajo o hudih in težkih borbah naših partizanov težka štiri leta. — Na kakšen način je bilo vse to urejeno? Nekaj smo žrtvovali sami, nekaj je bilo darov, nekaj dolga, ki je bil n.a,-jjravljen v upanju, da bodo oblasti dale kaj podpore — in marljivo članstvo . se bo še z večjim veseljem vrglo na delo v skupno korist.
G. J.
IZLET NA KRVAVEC
V nedeljo bo SPD predvidoma priredilo s sodelovanjem »Putnika« izlet na Krvavec, in sicer iz Cerkelj v obnovljeni Dom na Krvavcu, kateremu je vsaj toliko prizanesla vojna vihra, da ga je SPD moglo za silo pripraviti na zimsko sezono. Prvi sneg je že skopnel in vabeči jesenski gozdovi žare v pisanih barvah. Poslednji lepi dnevi minevajo, ne bo dolgo, ko bo gore zajelo deževje in jih bo znova in dokončno prekril sneg, zato naj ljubitelji prirode ne zamude skoraj poslednje lepe priložnosti za izlet k tej razgledni postojanki. Izlet bo nekaka otvoritev Doma na Krvavcu, stari znanci se bodo znova pozdravili med seboj, oni, ki pa se še doslej niso udeleževali društvenih izletov, pa bodo spoznali prednosti organiziranega potovanja, ko se bodo lahko povsem predali vtisom in jim ne bo treba skrbeti za moteče malenkosti, ki tako rade grenijo potovanja. — Prijave sprejema »Putnik«. — Dom na Krvavcu je povsem pripravljen na sprejem gostov!
Stanko Trček s- r. Boris Kogovšek s. r.
predsednik	tajnik
Fizkulturni odbor Slovenije
VSEM TELESNO VZGOJNIM DRUŠTVOM
Po sklepu seje propagandnega odbora FOS-a z dne 11. oktobra 1945, so vsa društva dolžna naročiti se vsaj na dva izvoda tednika »Polet«.
Tajništvo.
Jesenski večer na Kokrskem sedlu
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. — Glavni urednik Boris Režek