ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO
AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588
OPELO
XtAUV9
6.o.o.
Tel.: 0608/62-905, 62-906
Cesta svobode 37, Brežice
.  44 /  LETO  XVII  /  14.   NOVEMBER   1996     130  SIT
Poštnina plačana pri pošti Krško
Prostorska stiska na OŠ Jurija Dalmatina Krško
Prehod na dvoizmenski pouk pomeni korak nazaj
3. stran
Nadpovprečna volilna udeležba v ___________Posavju___________
Sevniški volile, z najboljšim odstotkom
Martinova nedelja je na številna volišča v Posavju privabila kar spoštovanja vredno število državljank in državljanov, ki so trdno odločeni volili svoje predstavnike v najvišji zakonodajni organ v Sloveniji, državni zbor ali po domače v parlament. Podporo bodočim poslancem so na voliščih v vseh treh posavskih občinah izrazili posavski volilci in volilke v večjem odstotku od
slovenskega povprečja. »Najbolj pridni« so bili volilci iz sevniške občine, ki so se (vse so še neuradni podatki) volitev
udeležili v največjem številu, in sicer 69,34-odstotno. Krški in brežiški volilni upravičenci so nekoliko zaostajali, saj so v občini Krško dosegli 67,35-odstotno volilno udeležbo in najnižjo v brežiški občini, kjer se je volitev udeležilo 66,09 odstotka vsega volilnega telesa, vpisanega v volilni imenik. Povejmo še, da so volitve v Posavju potekale mirno, da občinske volilne komisijo niso opazile večjih kršitev, kar pa se tiče rezultatov, je vedno tako: na eni strani so zmagovalci, na drugi pa poraženci. (GAIex)
Volilna udeležba
H

Nesreča nikoli ne počiva
Srnica      Krško      tete
;
GOD®- KRŠKO
NOVO V KRŠKEM!
MENJALNICA ADO
CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906
-KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE
TEL: 0608/21-522
TEL.+FAX.:0608/22-906
MOBITEL: 0609/614-460
R0d.#.T0KSlCnA3
TO..: 061/1 M-Kr-14,125-70-5«
RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE
PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE
PRODAJE: Droga. Union, Kovlnotehni,
tm, Mircator, Krtu, Pivovarni Lrfko,
Lok, J«lon. Mlma Portorol, RlftMki.
ODKUPNA MESTA:
KRŠKO: ADO d.0.0. KRiKO,
TEL.:0608/21-522
NOVO MESTO: ADO d.0.0.,
PREŠERNOV TRG S, TEL.: »«7321-225
<S>HYUnDRI
Prodaja novih in rabljenih vozil
Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov
mm
PE Krško, CRZ 51: Tel.0608/22-95fl
B &
-p. ^ • vulkanizerstvo |V^* avtooptika
Krško, tel.: 21-407,32-410
Gume: Michelin, Goodyear, Fulda, Dunlop Na zalogi letne in /Vt-t-S gume!
TERME     ČATEi
Toplitk« tem 35, 8250 Brežic«
Obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, da tri reči, po katerih v
življenju najbolj hrepenimo
-srečo, svobodo in duševni mir -
vedno pridobimo tako, da jih
podarimo nekomu drugemu.
(neznani avtor)
Spoštovane občanke, spoštovani občani
Ob prazniku Občine Sevnica, 12. novembru, Vam iskreno čestitam.
Z najlepšimi željami,
Jože Peternel, inž.
Župan
Občine Sevnica
Prireditve ob prazniku Občine Sevnica '96
Konec tedna bo sevniška občina v znamenju prireditev, posvečenih prazniku občine. Že v četrtek bodo svojemu namenu predali neprofitna stanovanja na Planinski Ulici v Sevnici, še bolj slovesno pa bo v petek na slavnostni seji občinskega sveta, kjer bodo podeljena tudi letošnje občinske nagrade in priznanja.
V naslednjih dneh sledijo še dan odprtih vrat na obnovljeni in dograjeni OŠ Boštanj, otvoritev asfaltirane ceste Jablaniča-Vitovec-Nova Gora, v Sevnici pa se bodo srečali krvodajalci. V nedeljo bo v sevniški športni dvorani finalni turnir v nogometu, v galeriji na gradu otvoritev spominske zbirke o izgnancih, v KS Boštanj pa bo otvoritev asfaltiranega odseka ceste Plavne-Telče. (QAIex)
KOSTAK d.d. KRŠKO:
Obvestilo o občinskih
taksah in povračilih za
obremenjevanje okolja
?//
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
P.E. NOVO MESTO Ljubljtnikic,27 068/323400
Td/F«i: 060W87-568 Mobitel: 0609/625-087
0608 22 747
NAŠ ©LAS, 44 - 11. NOVEMBER 1996
PISMA BRALCEV
Obvestilo avtorjem  pisem!
Uredništvo opozarja, da za vsa staRšča, objavljena na 2 si ovar|ajo spodaj podpisani avtorji, saj |e stran namenjena čanju razlienlh pogledov. Ravno tako opozarjamo, da besed«, od 45 tipkanih vrstic, ne bomo objavlfaH, doktor jih njihovi r|l ne bodo skrajaaB. Besedilom, ki v uredništvo ne prispejo pelks, ne moremo jamčiti objave v prvi r»astedn|l številki
Našega glasa. Ptav tako opozarjamo, da pisma bralcev niso
lektorirana!
OBČINA BREŽICE
ODDELEK ZA SPLOŠNO-PRAVNE ZADEVE IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI      , VODJA ODDELKA Datum: 4.11.1996                               *
NAŠ GLAS UREDNIŠTVO CKŽ 23 8270 Krško
Spoštovani!
Dostavljam Vam svoj odgovor na prispevek Vašega novinarja g. Emesta Sečena (»ES«), ki je bil pod naslovom: »V Brežicah ustavili financiranje športne zveze«, objavljen na 9. strani vašega časopisa št. 42, z dne 30.X.1996. Prosim, da odgovor objavite v skladu z zakonom pod enakimi pogoji kot citirani prispevek.
Takoj na začetku želim povdariti, da javno polemiziranje ni moj način dela. Zaradi neresničnih in netočnih ter zlonamernih interpretacij mojih navedb pa sem prisiljen podati javni odgovor, dodatno razočaran nad dejstvom, da je avtor prispevka tudi sam športnik in športni delavec. Zlonamernost tega pisanja se kaže v tem, da se z dezinformacijo, ki je v obliki novice medijsko posredovana 35 dni po seji Strokovnega odbora za tekmovalni in vrhunski šport pri ŠZ, ponovno in dodatno burijo duhove športnih struktur, ki so se precej pomirili po zadnjem sestanku predstavnikov Zavoda za šport Brežice, Športne zveze Brežice, Strokovnega sveta za šport Brežice in občinske uprave pri županu. Na tem sestanku so bili dogovorjeni mehanizmi funkcioniranja in medsebojnega sodelovanja.
Zaradi prej naštetega sem se po daljšem premišljanju le odločil za javni odgovor in nujna pojasnila. V tem odgovoru je potrebno demantirati naslovno ugotovitev, da je v občini Brežice ustavljeno financiranje Športne zveze, ker je le-ta povsem napačna. Res je, da je Občinski svet občine Brežice s sprejetjem Odloka o ustanovitvi Zavoda za šport Brežice in Strokovnega sveta za šport Brežice, reorganiziral športno dejavnost, kar bo delno spremenilo sistem financiranja športa v občini ob rebalansu letošnjega proračuna, ni pa ustavil financiranja Športne zveze. Športna zevza, kot asociacija klubov in društev, ki so jo ustanovila, pa bo morala najti svoje mesto v tem novem sistemu, opredeliti svoje cilje, naloge vodstva in sekretarja ter uskladiti svoj letni program dela. Iz občinskega proračuna bo, tako kot do sedaj, financirana plača sekretarja športne zveze, ki je v novi ureditvi (le v morebitnem preostanku delovnega časa) hkrati strokovni sodelavec pri zavodu za šport pri kateremu je sklenil delovno razmerje. Športna zveza in Zavod za šport morata urediti delovno-pravni status sekretarja in razmejiti njegove naloge sekretarja oz. strokovnega sodelavca. Velja opozoriti, da je sedaj to ena in ista oseba, ki tudi kandidira za direktorja Zavoda za šport Brežice kljub temu, da Športna zveza ves čas trdi, da pomeni ustanovitev Zavoda za šport Brežice podržavljanje športa.
Preostale aktivnosti iz programa Športne zveze, pri tem gre predvsem za šolska športna tekmovanja, pa bodo v novem načinu financiranja športa, predmet javnih razpisov. Na teh razpisih bodo lahko kandidirali različni potencialni izvajalci (klubi, društva, šole, ostali) neposredno in ne več (avtomatično) samo preko Športne zveze. Prvi krog razpisov je bil izveden, organizacija in izvedba šolskih športnih tekmovanj pa dodeljena klubom, društvom, Zavodu za šport in skoraj polovica vseh tekmovanj Športni zvezi, ki se edina ni prijavila v skladu z razpisnimi pogoji pa je bila kljub temi izbrana. Odločitve o izvajalcih so sprejete na predlog Strokovnega sveta za šport, ki ga sestavljajo, razen ene predstavnice občinske uprave, predstavniki klubov, društev, Zavoda za šport ter osnovnih in srednje šole. S tem v celoti odpadejo trditve in očitki, da je v Brežicah ustavljeno financiranje Športne zveze, oziroma, da je prišlo do podržavljanja športa.
Zlonamernost avtorja predmetnega prispevka se kaže tudi v »moji izjavi«: ¦>..., da bi Športna zveza imela smisel, če bi zase sama našla vir financiranja.« Kljub velikim naporom, da sebi samemu razložim, zakaj je javnosti plasirana interpretacija, ki je logično nemogoča in ne samo netočna, odgovora nisem našel. Avtorje, kot športni delavec in novinar, sodeloval na številnih sestankih, ki smo jih organizirali v teku postopka sprejemanja nove organiranosti športa v občini In je dobro seznanjen z vsebino problema. Zakaj potem nepoučeni javnosti posreduje dezinformacijo? Zakaj to počne dober mesec po seji Strokovnega odbora za tekmovalni in vrhunski šport? Zakaj je, iz mojega približno 15-minutnega govora na tej seji (za katero v občinski upravi nismo prejeli vabila, čeprav smo bili navedeni med vabljenimi), v katerem sem pozval predstavnike klubov in društev naj sami definirajo naloge in značaj Športne zveze ter jih prosil za sodelovanje in vključitev v nov sistem organiziranosti športa, izdvojil besede, ki jih nisem izrekel!? Svoje stališče o potrebnosti in obstoju Športne zveze ter njenem vključevanju v novo organiziranost športa smo v oddelku jasno izrazili v pisnem pozivu zvezi dne 7.8.1996, ki ga prilagam in prosim za njegovo objavo.
V upanju, da bo navedene dezinformacije demantirala tudi Športna zveza ter, da bomo s tem skupno prispevali k dokončni ureditvi razmer v občinskem šport, v cilju povezovanja športnikov in vzpostavitve t.i. športnega lobija, ki ga v občini pogrešamo, pozivam vse zainteresirane, da morebitna dodatna pojasnila, odgovore in replike poiščejo bodisi pri občinski upravi, bodisi Športni zvezi, ali Zavodu za šport In ne več preko medijev.
»ZADRTI KOMUNISTI«
S spoštovanjem!
Ivan ČAKAR Vodja oddelka
V polemiko       z        mladimi socialdemokrati se ne mislim spuščati, saj sem v načelu proti izkoriščanju mladih za doseganje političnih ciljev. Samo nekaj misli vam v razmislek:
1.  Pišete, da veste, kaj bi mi bilo ljubše. Dragi moji, vi še tega ne veste, da nič ne veste.
2.  Motite se, ko navajate, da vsega ne morem imeti. Imam vse. Srečo, ljubezen, zdravje in uspeh. Želim tudi vam, da vse to v življenju dosežete in da bi vam to pomenilo vse.
3.  V naslovu omenjate »zadrte komuniste«. Poskušajte definirati ta pojem in nato poiskati ljudi, ki ustrezajo tej definiciji. Preden iščete te ljudi v Krškem, odgovorite, ali je oziroma zakaj ni na primer g. Janša ali g. Slivnik »zadrt komunist«. Preddispozicije imata omenjena gospoda (nekoč tovariša) mnogo večje kot marsikdo v Krškem.
4.  Veseli me, da vstop v stranko ne povezujete z doseganjem boljših delovnih mest. Narobe bi bilo, če bi na primer v volilnem letu 1996 vstopili
v stranko zato, da lahko kandidirate za poslanca v državni zbor, saj bi to lahko pomenilo vstop v stranko zaradi doseganja boljšega delovnega mesta.
5. Priporočam vam, da si kot prioritetni cilj postavite končanje šole, da boste željeno izobrazbo pridobili pred tridesetim letom starosti. Posebno pozornost namenite uram slovenskega jezika, kjer navadno naučijo, da mora vsak članek imeti uvod, jedro (vsebino) in konec. Ljubiti Slovenijo    pomeni    spoštovati
slovenski jezik. Naučiti se morate tudi osnov bančnega poslovanja in vedeti, da ima občan navadno hranilno knjižico, tekoči račun in žiro račun. Stanje na računih se dnevno spreminja - že zaradi obračuna obresti.
In za konec ponavljam, da ne mislim več odgovarjati na takšna ali podobna pisanja, ki so na nizkem kulturnem nivoju, brez vsebine in polna obtožb brez argumentov.
Silvana MOZER
ZELENI BREŽIC
SREDSTVOM JAVNEGA OBVEŠČANJA
Spoštovani
?
1.
Sporočilo: V skladu z zakonom smo želeli danes organizirati srečanje pešcev, kolesarjev in motornih vozil do 3,5 ton na mostovih preko Krke in Save. Namen srečanja je bil, da ugotovimo pri ljudeh dobre volje, kako se strinjajo s sedanjim cestno prometnim režimom na mostovih. Prireditev smo prijavili Upravni enoti RS Brežice ¦ oddelku za notranje zadeve, vendar nismo mogli priložiti dovoljenja o zapori prometa, ker ga Občina Brežice ni želela izdati. Tako smo prisiljeni, da bomo izvajali druge oblike pritiska na urad župana vse do končne uresničitve zakonito in legalno sprejete odločitve občinskega sveta o cestno prometnem režimu na mostovih. Na nepravno državo ne pristajamo!
2. Nadalje Vam sporočamo, da smo iz dnevnika DELO (torek, 5. novembra
1996) seznanjeni, da naj bi ZELENIM Brežic v zvezi z našo zahtevo po doslednem uresničevanju sklepa občinskega sveta o prometni ureditvi na mostovih odgovoril sam župan. Veseli bi bili, če bi res imeli v rokah odgovor župana, ker pa ga do danes nimamo, županu svetujemo, da se ne napreza preveč z odgovarjanjem ZELENIM Brežic, ker ne potrebujemo odgovorov, temveč dejanja. Pa tudi časa mu bo primanjkovalo, saj bo moral prepričati svetnike, da v Brežicah ni potrebno odločati občinskemu svetu kot najvišjemu organu lokalne oblasti, saj je dovolj, da o konkretnem problemu odloči državna birokracija. V nasprotnem primeru bo najbrž moral ponuditi glasovanje o zaupnici ali pa enostavno odstopiti. Akademik dr. Andrej O. Župančič (sin pisatelja in pesnika Otona Zupančiča) trdi namreč drugače, da morata imeti v demokracijah stroka
in politika enake možnosti odločanja. Iz odgovora in dosedanjega ravnanja župana nesporno sledi: 1. inšpekcije niso hotele podati mnenja, ker dejansko niso bile pristojne za objekt, ki je bil obnovljen na priglasitev 2. »stroka«, na katero se sklicuje župan, je bila poklicana »na pomoč« po seji občinskega sveta 3. ustaviti sklep občinskega sveta je pravica župana, vendar sam nima pravice sprejeti novega sklepa brez vednosti občinskih svetnikov, kot je to storil v primeru cestno prometne ureditve na mostovih na Krki in Savi. Kaj pa, če se izkaže, da je sklep občinskega sveta zakonit? 4. nič napora ni vloženo v iskanje možnosti tehnične ureditve priključka z mostov nacesto R-333 (Cerklje-Čatež), ki se da z minimalnimi sredstvi urediti tako, da bo varnost vseh udeležencev v prometu na tem mestu dobra 5. most je mrtev takrat, kadar razdeli del pokrajine, se ne zlije prijazno z
naravo ter če ne povezuje ljudi. To se je dejansko zgodilo ob uničenju vsega drevesnega materiala in vseh ptičjih gnezd (življenja ne predstavljajo samo motorna vozila, ki smejo »drveti« po mostu v eno smer s hitrostjo 30 km na uro), zato smo ZELENI najbrž upravičeni do simbolne akcije -prižiganja sveč v spomin na padla drevesa in mrtvi most.
Sicer pa to dejanje ni bilo nasilno in kruto, kot so kruti veliki panoji in druga navlaka, ki uničuje naše okolje v teh volilnih časih. 6. po logiki župana, da listje zmanjšuje prometno varnost, zato je treba posekati drevesa, se bojimo, da bo Cestno podjetje verjetno odstranilo vse drevje ob vseh cestah. Kako bo na primer izgledala brežina ob cesti Čatež (Budič) - Krška vas? Zahvaljujemo se Županu za hitro in skrbno odstranjevanje zgorelih sveč in napisov na mostu (vseh nismo postavili ZELENI in to je bilo očitno »nevarno«), sicer bi morali storiti to ZELENI ter upamo, da bo tako hitro odstranil tudi svojo volilno navlako. Lep zelen pozdrav!
Zeleni Brežic: Ivan TOMŠE
OBČINA BREŽICE
Oddelek za splošno-pravne zadeve
in družbene dejavnosti
Številka: 403-20/95 Datum:    7.8.1996
ŠPORTNA ZVEZA BREŽICE
ZADEVA: Realizacija programa zveze za obdobje l-VI/96
Prejeli smo vaše poročilo o realizaciji programa za obdobje l-VI/ 96 in prošnjo za odobritev sredstev v višini 530.000 sit za poravnavo obveznosti do 31.7.1996.
OBveščamo vas, da je Občina Brežice nakazovala sredstva po dvanajstinah za sedem mesecev v skladu s sprejetim proračunom za leto 1996. Po analizi dotacij in plana za leto 96 je ugotovljeno, da je v obdobju prvih sedmih mesecev ŠZ nakazanih 30.386,65 sit manj kot je planirano. Izračunani znesek bo nakazan v najkrajšem možnem času.
Ker je Občina Brežice nakazala ŠZ sedem dvanajstin in ker s 1.8.1996 prehaja zaradi reorganizacije na področju športa na nov način financiranja, ni nikakršne osnove, na podlagi katere bi vam za mesec julij izplačali zaprošeni znesek, ki celo presega višino ene dvanajstine.
Po analizi vašega poročila za obdobje prvega polletja ugotavljamo, da je vzrok za vaše težave v planiranju prihodkov in odhodkov, ki ni v skladu s planom Občine Brežice.
Zaradi pomembnosti ŠZ za klube in društva, ki se povezujejo v ŠZ Brežice in v njej uresničujejo svoje interese, bi morda probleme rešili z
njihovo pomočjo, naprimer s plačilom članarine. Obenem vas obveščamo, da tudi v bodoče računamo na tesne stike in sodelovanje z vodstvom Športne zveze Brežice, saj je nepogrešljiva na strokovnem področju športa v občini. Pričakujemo, da bo množici amaterskih športnih klubov in društev, ki delujejo v občini in so brez pravih strokovnjakov, tudi v bodoče nudila strokovne nasvete in pomoč pri izvajanju programov vadbe ter pri njihovi organizaciji in poslovanju. Za tovrstno pomoč bo občina Brežice tudi v bodoče financirala strokovnega delavca, ki bo zaposlen v Zavodu za
šport Brežice. Zato pozivamo vodstvo ŠZ Brežice, da čim hitreje naveže stike z v.d. direktorjem Zavoda za šport Brežice in se dogovori o delu strokovnega sodelavca, da bi delo na področju športa nemoteno teklo. Od ŠZ pričakujemo jasno zastavljene cilje v smislu razvoja športa v občini Brežice, s katerim bomo skupno nastopali na Ministrstvu za šolstvo in šport in Olimpijskem komiteju -združenju športnih zvez. Športni pozdrav!
Anica HRIBAR
pomočnica vodje oddelka
BREŽIŠKI ZELENI SO KRVAVOZELENI
Kot simpatizer politike zelenih strank v razvitih državah sem zgrožen ob početju slovenskih politikantov, ki si tudi nadevajo naziv zeleni. Namesto, da bi si brežiški zeleni prizadevali za to, da ostane obnovljeni most sprehajališče za vse, ki so se tukaj sprehajali v preteklih letih, da bi se vsi ljubitelji miru lahko še naprej srečevali na tem edinem koščku asfalta, kjer motorizirani barbari niso mogli blizu (če ne štejemo mopedov, ki se jih očitno ne da iztrebiti), nasprotno od kakršnekoli zelene logike zahtevajo obojesmeren promet po mostu, s čimer bi bili na tem starem in zato preozkem objektu ogroženi vsi, ki smo resnično »zeleni« - pešci in kolesarji.
Menim, da so brežiški zeleni zlorabili dobro ime, ki je v svetu uveljavljeno zaradi načelne in dosledne politike varovanja okolja in ohranjanja planeta, kar pa je intelektualno očitno prezahtevno za »ljubitelje narave« na obrobju Balkana. Za prave zelene je avto nujno zlo, ne pa najvišja vrednota, zato se borijo za čimvečje omejevanje avtomobilskega prometa, v Brežicah pa je staro mestno jedro prekrito s to čaščeno pločevino. Našim zelenim bi ne bilo treba iskati možnosti, da se spopadejo za čistejši zrak, mir in vse drugo, kar pride z omejitvijo prometa. Dovolj bi storili že, če bi zahtevali enak prometni režim, kakršen je uveljavljen v večini zahodnoevropskih mest z zgodovinsko zanimivim jedrom. Brežiški zeleni pa prižigajo sveče, ker avtomobilisti ne morejo voziti čisto vsepovsod tako, kot si želijo. Na jok mi gre ob teh svečah.
Bojan JEVŠEVAR
Stritarjeva 3,
BREŽICE
Dragim podmladkarj em!
Vedno meje veselilo brati, kar so napisali mladi, ki so zazrti v prihodnost. In vedno me je žalostilo, kadar so bili njihov eian in mladost izrabljeni. Dragi podmladkarji, prebrala sem, kar ste napisali v 43. številki Našega glasa z dne 7.11.96 in sem žalostna.
Toliko bolj, ker ste mi pripeli etikete in me žalili, kar pa mladim, z veliko mero občutljivosti za poštenost in pravičnost, ni lastno.
Razočarana sem, ker v odstavku, ki ga namenjate meni, ni nikakršne povezave z mojim pismom županu in kaže, da mojega članka niste prebrali. Kljub vsemu, vam ne zameriml
Zamerim pa mojemu županu, ki mi odgovarja preko vas!
Iskreno vam želim oblikovanje prihodnosti po vaši meri, prihodnosti, v kateri upam, da bo delček prostora tudi zame!                            Občanka
Jana CEPIN
VUlKANIZeRSTVO
|   BIF€
flVTOMflfiKCT CKŽ 132 b. KRŠKO
Tel. :0608/21-046
*fr
SO
fo.

Fulda, Sava, Michelin, Barum, Nokia
Možnost plačila na obroke   M+S!!!
NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Dani Kovač, Bono Baršek - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska'33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996.
NAŠ GLAS,
NOVJEMfc
TVAH
Volitve  *96 so tudi v Posavju zaznamovale zmagovalce in poražence
Liberalna demokracija v Brežicah in Krškem premočna
Sevniška občina naklonjena strankam slovenske pomladi, še posebej pa Slovenski ljudski stranki in Socialdemokratski stranki ______   _________             Slovenije; Zdužena lista socialnih demokratov »poražena« na celi fronti.
	Krško - 6. volilna en<		trta, 6. volili	li okraj	
					
SDS SKD ZLSD SNS DS ostali					
					
					
					
					
(	)                  10                 20                 30				40
Sevnica, Krško, Brežice, 10. novembra - Minula nedelja je bila tokrat v znamenju tako sv. Martina kot državnozborskih volitev. Napovedi, da bo praznik vina pokvaril volilno vzdušje, se niso uresničile, saj so slovenski državljani in državljanke pokazali, da jim je mar za njihovo usodo, in so se zato v veliki meri odpravili na volišča. Čeprav je bila letošnja volilna udeležba nekoliko manjša kot pred štirimi leti, ni mogoče reči, da bi bile volitve neregularne. Tako pač je. Izbira je dvojna: udeležiti se volitev ali pa ostati doma.
V sevniški občini, ki je zajeta v šesti volilni enoti in sedmem okraju, je občinska volilna komisija zapisala najmanjši odstotek tistih, ki so ostali doma. Čeprav Je bilo tudi nekaj takih, so v tej občini dosegli največjo volilno
udeležbo v primerjavi z ostalima posavskima občinama. In kako so se ljudje odločili? Največjo podporo so namenili Slovenski ljudski stranki oziroma njenemu kandidatu Srečku Ocvirku, ki je zbral (še po vedno neuradnih podatkih) 23,29 odstotkov,
v.
kar pa mu verjetno ne bo zadostovalo za vstop v parlament, saj je njegov odstotek nekoliko prenizek v primerjavi z ostalimi kandidati v celotni šesti volilni enoti. Veliko bolje pa kaže Branku Kelemini (SDS), ki je zabeležil odličen rezultat in je že »z eno nogo v partarnentu«. Podpora 22,92 odstotkov volilcev bo zagotovo zadostovala. Liberalna demokracija Slovenije s svojim kandidatom Andrejem Štricljem je krepko zaostala za ostalima dvema posavskima kandidatoma, kljub temu pa je zbrala 19,45 odstotkov glasov in s tem pripomogla k premočni zmagi LDS na državni ravni. Sledijo Slovenski krščanski demokrati z ministrom za promet in zveze Igorjem Umkom (11,34 %). Združena lista z uspešno direktorico Inpleta Marijo Jazbec (9,7 %), Slovenska nacionalna stranka s Stankom Radanovičem (2,54 %) in
Demokratična stranka upokojencev Slovenije, za katero je nastopil Adolf Milan Šuster (2,09%).
V šestem okraju šeste volilne enote oziroma v krški občini, še natančneje na območju krajevnih skupnosti Podbočje, Kostanjevica na Krki, Veliki
Podlog, Krško polje, Leskovec pri Krškem, Dolenja vas, Zdole, Krško, Koprivnica pri Brestanici, Raka, Gora, Rožno-Presladol, Senovo, Veliki Trn, Senuše in Brestanica, so volilci namenili največjo podporo Branku Jancu (LDS), ki je prejel kar 30,73 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev. Premočna zmaga pa dosedanjemu poslancu Jancu v tem trenutku še ne zadošča povsem za naslednji mandat, vse bo namreč odvisno od vladne koalicije. Dobrih deset odstotkov manj oziroma 19,09 odstotkov so volilci in volilke namenili Francu Češnovarju, kandidatu Slovenske ljudske stranke, ki pa po naših podatkih zaenkrat nima možnosti za vstop v parlament. Predsednik OO SDS Krško, Danilo Koritnik, je zbral
15,66 odstotkov glasov, kar ga uvršča na tretje mesto v celotni novomeški volilni enoti. Dosedanji poslanec Franc Černelič (SKD) ni uspel ponoviti uspeha izpred štirih let, saj je zbral le 13,43 odstotkov naklonjenosti volilcev, kar je za mesto poslanca premalo. Še bolj pa je nazadovala Združena lista socialnih demokratov, ki je s svojim kandidatom Jankom Hrovatom prejela 6,57 odstotkov. Volici niso bili nič bolj radodarni niti pri Marjanu Novoselcu            iz
Slovenske nacionalne stranke, ki je zbrala 2,83 odstotka glasov, vseeno pa premagala kandidate Demokratske stranke, DeSUS-a in drugih. Brežiški župan Jože Avšič je tudi na
letošnjih parlamentarnih volitvah      za njima pa se je uvrstil neodvisni dokazal, da ima veliko podporo      kandidat liste Za delo, poštenost in
SLS SDS LDS SKD ZLSD SNS DeSUS	Sevnica	- 6. volilna enota, 7. volilni			okraj
					
					
					
					
	—				
ostali					
(	)	S              10             15             20             25			
Brežice - 6. volilna enota, 5. volilni kraj
LDS				
			(	
SLS				
				
806				
				
DS				
ZLSD				
SKD				
Za delo ...	mm		-	
ostali	¦¦¦¦			i
o
* Zadelo,
10
IftflMVHMft
20
30
soobčank in soobčanov, ki so mu tokrat namenili rekordnih 31,67 odstotkov. Njegov poslanski sedež tako ni vprašljiv. Marko Zupančič iz SLS je s 17,29 odstotki zasedel drugo mesto, mag. Andreju Vizjaku (SDS) pa je bilo naklonjeno 13,38 odstotkov volilnega telesa šeste volilne enote v petem okraju. Predsednik izgnanskega društva Vlado Deržlč je zmagovalec Demokratov v Posavju, a s 11,87 odstotki ni
dosegel želenega rezultata. Občinska svetnika Ivan Živič (ZLSD) in Zvonimir Skofljanec sta zbrala 8,18oz. 5,68 odstotkov.
40
pravičnost Jože Avguštinič, ki je kandidiral tudi v Sevnici in Krškem, največ glasov pa je prejel prav v domačih Brežicah, in sicer 4,09 odstotkov. SNS z Dragotinom Sotlerjem je prejela 2,88 odstotka.
In kako letošnji volilni izid kaže sestavo državnega zbora, predvsem z vidika poslancev, ki prihajajo iz Posavja? Ti se bodo namreč (vsaj pred volitvami so tako obljubljali) zavzemali za prihodnjo regijo, še posebej sedaj, ko stanje v gospodarstvu nI nič kaj blesteče. Bosta Jože Avšič in Branko Kelemina vsaj toliko uspešna, če ne še več, kot sta bila Branko Jane in Franc Černelič? Si bo še kakšen kandidat uspel priboriti sedež v parlamentu? Na
ta in še več vprašanj bodo odgovori znani v bližnji in daljni prihodnosti, njihovo presojo pa prepuščamo vam, drage volilke in volilci.
(GAIex)
»Bodoči poslanci« so po volitvah povedali..
Jože Avšič (LDS): »Uspeha sem vesel. Glede na to, da so predvsem na listah večjih strank kandidirali pomembni protikandidati, se mi zdi rezultat izjemno dober. Vsem volilkam in volilcem se za zaupanje in podporo zato najiskreneje zahvaljujem. Vsekakor imam namen držati obljubo in še naprej opravljati tudi funkcijo župana. Zavedam se, da bo naporno, menim pa, da je smiselno in povezljivo. Računam, da se bomo v občinski upravi in občinskem svetu s podžupani dogovorili tako, da bodo dela šla lahko naprej in da bomo imeli dobro povezavo z Ljubljano.«
Torej naj bi del vaše funkcije nosili podžupani? « Nekaj že, a v mislih imam predvsem občinskega tajnika in sodelavce v upravi. Sicer pa smo že doslej vsi župani veliko svojega časa posvetili obiskovanju raznih ministrstev v Ljubljani in iskali tolarje za svoje delo. Menim, da bo sedaj dostop do teh ljudi malo lažji. Glede regijskega nastopanja pa bi povedal naslednje: še vedno sem prepričan, da bi vsaj na neki začasni ravni, dokler še ni zakona o pokrajinah, obudili Svet posavskih občin. To je nujno, če hočemo, da bomo skupno nastopali tudi takrat, ko se bo zakon o pokrajinah sprejemal. Takrat se bomo morali krepko potruditi, da bo Posavje tudi uradno postalo regija.«
Danilo Koritnik (SDS): »Glede na to,
da smo leta 1992 socialdemokrati v
Krškem na državnozborskih volitvah
dobili 2,4 odstotka, je to sedaj velik skok
naprej, premik, saj smo premagali tako
stranko, ki je imela poslanca v
državnem zboru, kot tudi Združeno
listo. Iz naše stranke je v tej volilni enoti
izvoljen Branko Kelemina, ki mu ob tej
priložnosti tudi čestitam, zame kot
tretjeuvrščenega pa je stvar še odprta,
kajti Krško je področje, ki ga stranka
spremlja še posebej budno, zato se zna
zgoditi tudi kakšno presenečenje.
Mislim na presenečenje v smislu
sestave   nove   vlade;   če   bo
Socialdemokratska stranka Slovenije
sodelovala v vladi, se lahko zgodi, da
kakšen naš poslanec preide v delovno področje kakšnega ministrstva, in tako se
bi mi odprla pot za vstop v parlamet. Ne glede na to pa bom še naprej deloval na
področju javnega življenja in tudi na političnem področju, kjer se bom zavzemal za
vse, kar sem predstavil v volilni kampanji, in na vseh področjih bom skušal
uresničevati program Socialdemokratske stranke Slovenije.«
Branko Kelemina (SDS): »Volilni rezultat je v bistvu popolnoma v skladu z našimi pričakovanji, saj smo že na naših shodih napovedovali, da ima edino naša stranka v Sevnici možnost vstopa v parlament, in to se je tudi zgodilo. Z izidom smo absolutno zadovoljni, čeprav bi bil lahko še boljši, vseeno pa drugo mesto v sevniški občini zadošča za vstop v državni zbor. O tem smo razmišljali že prej, čeprav nismo vedeli, ali se bo to res zgodilo. Zato me tudi volilni rezultat ni preseneti. V parlamentu se bom zavzemal predvsem na tistih področjih, ki sem jih zapisal tudi v volilni program, najintenzivnejše pa zagotovo na področju lokalne samouprave. Potrebna je namreč sprememba zakonodaje, brez tega tako občine kot krajevne skupnostine morejo računati na kakršna koli dodatna sredstva. To se sedaj že kaže, država pa seje na različne načine izmotavala. Edini način, da se to spremeni, je sprememba zakonodaje. Drugo so socialni program, ki ga naša stranka zagovarja, spremembe pokojninskega sistema, vzpostavitev pravne države, nadzor nad porabo proračunskih sredstev in nadzor notranjega plačilnega prometa. To je potrebno zelo hitro vzpostaviti, ker le tako bo lahko država začela pravno delovati. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem volilcem in upam, da bomo dane obljube tudi v največji možni meri uresničili.«
Spoštovani občani, drage občanke!
Liberalna demokracija Slovenije - Občinski odbor Krško
in Branko JANC, se Vam zahvaljujeta za Vaše zaupanje.
LDS ima ljudi, ki so sposobni in pripravljeni graditi
našo skupno pot v prihodnost, porok za to pa so izkušnje
in rezultati, ki smo jih dosegli kot vodilna vladna stranka.
V lokalni skupnosti vidimo enega od pomembnih
nosilcev razvoja.  Pri svojem nadaljnjem delu se bomo
zavzemali za krepitev tega položaja in hkrati poskušali
doseči bolj enakomerno razdelitev možnosti odločanja.
00 LDS Krško in Branko JANC
Branko Jane (LDS): »Z volilnim izidom sem zelo zadovoljen in tudi osebno mi je v ponos, da je rezultat pokazal, da sem s svojim delom in obnašanjem kljub neugodnim gibanjem v zadnjih letih zadržal zaupanje ljudi. Lahko rečem, da je bil ta rezultat zame presenečenje, saj sem pričakoval nekoliko nižjega. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so me pri moji kandidaturi podprli, sporočam pa tudi tistim, ki tega niso storili, da bom, če pridem v parlament, z vso resnostjo in odgovornostjo pristopil h ključnim zadevam Posavja in Krškega; to je sanacija in zagotovitev pogojev za gospodarski razvoj. Moja želja je, da bi v okviru sestave nove vlade prišlo čim prej do trdne koalicije strank, ki bi se začela ukvarjati z gospodarskimi temami, in da bi vsaj začasno dala na stran nerešene ideološke in druge razprtije. Moje možnosti za vstop v parlament so sicer realne, vendar v tem trenutku mislim, da je še prezgodaj napovedovati dokončno potrditev. Naša volilna enota je po rezultatu LDS najboljša v Sloveniji, zato predvidevam, da bo moj volilni rezultat zopet eden najboljših tudi v Sloveniji. Če bo prišlo do potrditve mojega mandata, lahko rečem, da se'je moj položaj v okviru lastne stranke in v okviru parlamenta postavil na popolnoma nove osnove. Danes nisem več novinec v parlamentu, ki sprašuje, kje je WC in kje se lahko dobi sendvič. Dobro poznam notranji ustroj, poznam vzvode in vplive, zato se mi zdi, da bo moj položaj popolnoma drugačen.«
Franc Černelič (SKD): »Kot kandidat
za poslanca bi se najprej rad zahvalil
volilcem, ki so dali glas meni in s tem
tudi krščanski demokraciji. Kljub
prepričevanju v tem obdobju, da je
potrebno tehtno premisliti o možnostih
za pridobitev več mandatov v Krško,
se del volilcev ni odločil za podporo
SKD in s tem onemogočil, da bi dva
krška poslanca prišla v državni zbor.
Tisti, ki so mislili, da s tem škodijo meni,
so v zmoti. Jaz sem lahko v enakem
stanju ali celo na boljšem, škoda pa je
za krško področje, ker se mora v
prihodnosti uveljaviti regija kot regija,
ker se mora uveljaviti središče regije
kot dejanski center, in bojim se, da bodo
možnosti tudi zaradi razmerv Posavju
sedaj bistveno slabše. I n kaj sedaj? Čas
je za premislek, kako in kaj. Nikoli nisem jemal politike kot politiko, ampak politiko
kot delo. To moje obdobje nazaj je v smislu dejanj kljub nekaterim lapsusom v večji
meri pozitivno kot negativno. Menim, da se rezultatov svojega dela ni treba sramovati
in v tem smislu ne vidim niti poti iz politiki in v politiko. Človek dela tisto, kar mu pač
pride pod roke, in tisto mora pošteno delati.«
©
OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA
Licenca za prevoznike
Območne obrtne zbornice Posavja obveščajo vse prevoznike, da lahko pri njih dobite brošura, Id Jo je izdalo Ministrstvo za promet in neze, aagslovom Preizkus strokovne usposobljenosti. V brošuri so podrobno predstavljeni pogoji za pridobitev licenc, preizkus strokovne usposobljenosti, zakon o prevozih v cestnem prometu in podzakonski akti. Preizkus znanja oziroma listina o uspešno opravljenem preizkusu znanja je priloga k vlogi za izdajo licence, zato je brošura vsekakor dobrodošla.
Obrtniki na internetu
Internet Je nov medij, ki zagotavlja najučinkovitejšo oglašanje in prodajo vaših izdelkov oziroma storitev najširšemu krogu ljudi doma in po svetu. Obenem vam nudi največjo ponudbo in povpraševanje poslovnih partnerjev z vsega sveta.
Obrtna zbornica Slovenije je po temeljitih pripravah aktivno vstopila v svet interneta. ga dobro spoznala in pridobila vrsto,koristnih izkušenj. Zato svojim članom razen sodobnega načina komuniciranja preko elektronske pošte lahko ponudi tudi vsestransko podporo pri vstopanju^ medmrežje. Obrtna zbornica Slovenije lahko svojim članom izdela tudi kakovostno predstavitev podjetja v besedi in sliki. Vsem, ki boste izpolnili vprašalnike In jih skupaj s fotografijami vrnili do 31.12.1996, vam bo zbornica naredila brezplačno predstavitev. Kasneje bodo stroške izdelave in inštalacije predstavitvenih strani zaračunali. Člani, ki se bodo v internet vključili preko obrtne zbornice, imajo pravico do brezplačne izdelave in objave omenjene predstavitvene strani.
Vključitev na internet
Obrtna zbornica Slovenije je za svoje člane v sodelovanju s Telekomom Slovenije pripravila najenostavnejši in najcenejši priklop v omrežje internet. Če obrtni zbornici pošljete izpolnjeni obrazec, ki ga najdete v vsaki številki revije Obrtnik, vam bodo poslali sklenitev naročniškega razmerja za vključitev v omrežje Slovenija Online.
Delavnica za cvetličarje
Nekatere cvetličarske firme svojim zaposlenim že organizirajo razna predavanja in delavnice, na katerih se cvetličarji spoznavajo z novimi materiali, trendi in tehnikami izdelave cvetličnih aranžmajev. Udeleženci teh delavnic imajo tako možnost, da preverijo svoje praktično znanje in tehniške izdelave aranžmajev pod strokovnim vodstvom priznanih floristov. Ta način dodatnega izpopolnjevanja je zelo razširjen v tujini, kjer imajo zasebne floristične šole, pri nas pa se zanj odločajo le v večjih podjetji h, saj je organizacija takšnega izpopolnjevanja organizacijsko in finančno precej zahtevna. Potrebe po tovrstnem izobraževanju pa se pojavljajo tudi pri ostalih cvetličarjih, zato so cvetličarji in vrtnarji na zboru sklenili, da bo dodatno izobraževanje organizirala sekcija v okviru programa B. Prvo izobraževanje, ki ga prireja sekcija cvetličarjev in vrtnaijev, bo v prostorih biotehnične galerije Arboretuma v Volčjem Potoku, in sicer dvodnevna delavnica »Mi v adventu«.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE
Sporazum Interim o trgovini med EU in Slovenijo
S1.1.1997 bo začel veljati sporazumb Interim, ki določa dinamiko odpiranja slovenskega (zniževanje carin) in evropskega trga v delu, ki še ni popolnoma liberaliziran za naše proizvode. Za znižanje carin se predvideva 6-letno prehodno obdobje, uporabo kombinirane nomenklature, carinska stopnja, ki se bo uporabljala za osnovo, pa bo tista, ki je veljala 9.6.1996.
1. Uvoz iz Slovenije v EU: Dajatve za slovenske proizvode pri uvozu v EU bodo ukinjene, razen za proizvode, uvrščene na prilogo II. Uvozne dajatve se bodo postopno zmanjševale do dokončne ukinitve leta 2000.
2. Uvoz iz EU v Slovenijo: Carinske dajatve pri uvozu izdelkov iz Evropske unije v Slovenijo bodo z dnem uveljavitve sporazuma ukinjene, z izjemo proizvodov, uvrščenih na listi B in C. Postopno zniževanje uvoznih dajatev do dokončne ukinitve za proizvode z liste B se predvideva do leta 2000, za proizvode z »ste C pa do leta 2001. Seznam proizvodov v prilogi II in proizvodov z liste B in C dobite na OGZ Posavje.
Priročnik o pripravništvu in pripravniškem izpitu
Služba za izobraževanje GZS je izdala brošuro o pripravništvu in pripravniških izpitih z naslednjo vsebino: pravna ureditev pripravništva v gospodarstvu, ureditev v kolektivnih pogodbah, položaj pripravnika v delovnem razmerju, program in pripravniški izpit, pravilnik o pripravništvu, izvajanje pravilnika o pripravništvu in obrazci. Brošura je dragocen pripomoček, zlasti številnim novim podjetjem, ki se prvič srečujejo z organizacijo in izvajanjem pripravništva. Organizatorji in mentorji bodo našli v njej povsem praktične napotke in zglede, ki jim bodo v pomoč pri njihovih strokovnih prizadevanjih na področju pripravništva. Naročilnico za brošuro dobite na OGZ Posavje.
Priročnik za pripravniški izpit za poklic prodajalec
Služba za izobraževanje GZS je izdala tudi nov priročnik za pripravniški izpit za poklic prodajalec, kjer sta posebej predstavljena splošni in strokovni del pripravništva oz. pripravniškega izpita za poklic prodajalec, predstavljen je program pripravništva in vprašanja za pripravniški izpit. Priročnik bo v veliko pomoč tako mentoijem kakor tudi pripravnikom. Naročilnico za brošuro dobite na OGZ Posavje, kjer dobite tudi vse obrazce, potrebne za pripravo izpita, in potrdilo o opravljenem pripravniškem izpitu.
Seminar o poklicnem in strokovnem izobraževanju
V ponedeljek, 18. novembra 1996, bo ob 9. uri v zeleni dvorani hotela Sremič v Krškem enodnevni seminar o spremembah in novostih v sistemu poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vse zainteresirane vabimo, da se seminarja udeležijo. Prijavnice in dodatne informacije dobite na OGZ Posavje.
Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje
Ponovno vabimo vse zainteresirane, da se prijavijo na seminar Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje.
NAŠ GLAS, 44-11. NOVEMBER 1996
Na jugovzhodu nič novega
Bo Slovenska vas ostala slepo črevo?
Za podjetnike, najemnike prostorov nekdanjega vojaškega remontnega zavoda, je vprašanje lastništva bistveno za prihodnji razvoj - Jim namerava občina z izgradnjo _______________obmejne gospodarske ploščadi zasaditi nož v hrbet?
Stanko Sinko
Slovenska vas, 6. novembra • Razočaranje, ki ga je bilo razbrati z lic podjetnikov na predstavitvi            osnutka
sprememb in dopolnitev dolgoročnega                     in
srednjeročnega plana občine Brežice s programskimi zasnovami ureditve prostora med gospodarsko cono Slovenska vas in območjem mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, je bilo razumljivo in pričakovano.
«Mislil sem, da bom po štirih letih slišal kaj novega, a vidim, da Slovenska vas še naprej ostaja siva lisa, na kateri se nič ne dogaja. Nas, tukajšnje podjetnike, gospodarska ploščad Obrežje nič ne briga. Že pred leti smo zahtevali ureditev      lastništva      za
nepremičnine, v katerih delamo, pa ni nič od tega! Preveč svojega denarja sem vložil, da bi sedaj poslušal o nekih alternativnih načrtih tam spredaj, o našem problemu pa nič,« je nejevoljno dejal Stanko Sinko, lastnik podjetja Formtehnik, ki zaposluje trideset delavcev. Kakšna bo nadaljna programska usmeritev razvoja Slovenske vasi, je zanimalo tudi vodilne može iz Marosa, Jestvin, Kraškomerca ter mizarstva Balon.
«Ko smo pred časom prihajali sem, smo se na občini pogovarjali čisto drugače. Zato sem pričakoval, da bo tudi danes tekla beseda o Slovenski vasi, ne pa o obmejnih gospodarskih terminalih in o ne vem čem še. Na zahodni meji takšnih velikih servisov ni. Nekaj podobnega je še za časa Jugoslavije v Sežani resda bilo, sedaj pa je tam prazno. Tega tudi drugod po svetu ni, tukaj pa hočejo degradirati prvovrstno kmetijsko zemljlišče. To je neumnost,« se je pridušal Božo Ostanek iz koprskih Jestvin. »Takšno sliko sem že videl,« je dejal Jože Repše, direktor Kraškomerca. »Podpiram le izgradnjo nujnih obmejnih objektov, kaj drugega pa ne. Mi tukaj že predolgo živimo le od obljub. Za zaščito svojih podjetniških interesov se bom
bojeval do konca. Slovensko vas je treba oživiti in nam dovoliti odkup objektov po ocenjeni vrednosti. Ne dovolim, da z nami manipulirate in nam z nekimi novimi conami zasadite nož v hrbet,« je nadaljeval.
Za  ohranitev  300  ha
priključke, treba čim prej zgraditi. Očitno je, da predstavlja za tamkajšnje podjetnike največji problem ureditev lastništva, to pa je pogoj za njihov nadaljnji razvoj. Formtehnik in Kraškomerc bi tako zaposlila 60 novih delavcev, kar ni tako malo,
TC TKtiOVSkO POSLOVNI CliNTKR
„w..t.....,.                 Sl.OVliNSKA NAS
Nekatera podjetja z reklamne table pred vhodom v TPC Slovenska vas so že ugasnile, usoda drugih pa je negotova
kmetijskih površin se je zavzel     toda v tej smeri si očitno nekdo
tudi poslanec Marjan Šetinc, ki je menil, da od tranzita ta prostor ne bo imel veliko in da je treba kupce iz Zagreba zvabiti v notranjost dežele. Predstavitev bodočega razvoja prostora pred Slovensko vasjo torej ni naletela na plodna tla, čeprav so se vsi strinjali, da je pomanjkljivo infrastrukturo, ki vključuje skupno čistilno napravo, vodovod, telefon in nove cestne
ne prizadeva dovolj. Zato je sklicatelj predstavitve, občinski svetnik Dragotin Sotler, navzočim obljubil, da se bo na občinskem svetu zavzel za rešitev problema, na očitek predstavnika SKB Investicij, Antona Preskarja, da je pravzaprav brežiški občinski svet preprečil lastninjenje, pa ni odgovoril nihče.
Slabo in dobro leto za sadjarje v Stari vasi pri Krškem:
Evrosad je (vendarle) preživel (še _______eno) neugodno leto_______
Več sezoncev iz vrst domače mladeži in zasavskih rudarjev, manj jagod, hrušk in breskev, več jabolk, pri vseh pa slabša kakovost
dela v sadovnjakih lotilo kar precej posavskih študentov in dijakov. Žal pa morajo oktobra v šole. Ostalih Slovencev je bilo premalo, čeprav prihajajo celo iz Zagorja in Trbovelj (predvsem nezaposleni rudarji), zato so si v Evrosadu tudi letos morali pomagati z »uvozom« delovne sile - predvsem iz okolice      Varaždina      in
Bjelovarja.
Ivan Kozole, direktor Evrosada: »Nam je seveda v interesu, da dobimo domačo delovno silo, saj se z njo denar obrača tukaj, ni dodatnih stroškov bivanja, ker po delu odhaja domov, in ni zapletov z delovnimi vizami.« Minilo je leto dni, odkar je ing. Kozole sklenil sprejeti                      ponudbo
Mercatorjevega vodstva, naj
prevzame skrb za del nekdanjega Agrokombina-tovega TOZD-a, sadjarstvo, in ustanovil zasebno podjetje
Ivan Kozole, direktor Evrosada: »Naši delavci so svoje certifikate že vložili pri internem lastninjenju v Mercator. To podjetje smo odkupili s posojili, torej imamo obveznosti do bank, te pa so se zavarovale s hipoteko. Tako zopet nismo sami svoji, ampak v lasti banke. Za nas veljajo enaka zakonska določila kot za ostale d.o.o. In zelo vestno se jih trudimo Izpolnjevati, da nam ja ne bi kdo očital kake napake In nas skušal očrniti.«
Krško, Stara vas, 3. novembra • Petindevetdeset zaposlenih v krškem Evrosadu je (ob pomoči sezonskih delavcev) letos pred prvonovembrskimi prazniki zaključilo obiranje sadja. Za razliko od prejšnjih let se je tokrat sezonskega
V Evrosadu imajo sadovnjake že pospravljene, sedaj ločujejo industriji namenjeno sadje od namiznega. Prodajajo v Fructal in v mirnsko Dano. Lastna hladilnica je polna namiznega sadja, najeli so še celico pri Kmečki zadrugi, ostalo pa so izvozili v Nemčijo in Avstrijo. Ivan Kozole: »Zaključek in končni obračun prodaje bo avgusta prihodnje leto. Hladilnice bomo postopoma praznili do konca prihodnjega junija, ob stalnih kupcih iz Slovenije in Bosne pričakujemo odprtje hrvaškega trga, ki je sedaj za nas popolnoma zaprt. Predvsem pa računamo še na izvoz: razen Avstrije in Nemčije nas zanima predvsem še Češka, kjer iščemo prave grosiste.«
Martin Stlplč, delovodja v Evrosadu: »Poleti sem moral skrbeti za organizacijo dela v nasadih v Stari vasi. To pomeni predvsem organizacijo prevozov embalaže v nasade in pridelka v hladilnice. Večinoma nabiramo v bokspalete, zadolžen sem za cca 45 ha nasadov, izven sezone pa opravljamo tudi druga dela. Tam, kjer smo lani obnavljali, sedaj postavljamo armaturo, sledila bo rez ... Saj je kar v redu.«
Evrosad. Pravi, da so se razmere zanj spremenile, kljub dotlej utečenim navezam.
Nadaljevanje na 9. strani
NAŠ <3LA5, 44-11. NOVEMBER 1996
PO NAŠIH KRAJIH
v
Prostorska stiska na OS Jurija Dalmatina Krško
Prehod na dvoizmenski pouk pomeni korak nazaj
Peticija o potrebi izgradnje nove osnovne šole poslana ministrstvu analiza zmožnosti preureditve sedanje srednje šole
V pripravi
Krško, novembra - »Čeprav nas prostorske težave tarejo že več let, pa zanje nimajo posluha tisti, ki bi morali ukrepati. Prostorska stiska je postala sedaj tako velika, da se resnično ne bo dalo več nadaljevati z enoizmenskim poukom. Prehod na dvoizmensko šolo pa je korak nazaj. Ali si bomo to dovolili?« se sprašuje Antonija Glas Smodič, ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Krško, ki je prepričana, da sedanja zgradba ne ustreza novi organizaciji pouka, ki jo zahteva zakonodaja.
Zaradi velike prostorske problematike na šoli je svet šole na zadnji seji sklenil, da svoje težave na izredni seji predstavi tudi širšemu krogu ljudi, zato so medse povabili krško občinsko vodstvo z županom na čelu, vodstvo in člane občinskega sveta, člane krajevne skupnosti Krško in predsednike Svetov KS. Problematiko na šoli je predstavila ravnateljica Glas Smodič, ki je med drugim poudarila, da ne uspejo več v
»Ker se bliža čas obveznega 9-letnega šolanja in nivojskega pouka na predmetni stopnji, je zadnji čas, da pristopimo k reševanju naših prostorskih problemov. Sprašujemo se, ali občina Krško kot ustanoviteljica šole in odgovorna za to področje ob težavah, ki jih ponavljamo že nekaj let, sploh razmišljajo o dograditvi ali izgradnji nove šole?« je še poudarila Antonija Glas Smodič. V odsotnosti župana Siterja je v občinskem imenu položaj šolstva v občini
povedala, da je naročena analiza za prostorsko preureditev srednje šole za potrebe osnovnega šolstva. Predvideva se namreč, da bo razpis ministrstva za šolstvo za investicije ob prehodu na 9-letno šolstvo zunaj nekje v januarju ali februarja prihodnje leto, zato je do prijave na razpis potrebno imeti tudi lokacijski projekt, zagotovljenih 50 odstotkov sredstev, analizo prostorske preureditve in sklep občinskega sveta.
Antonija Glas Smodič, ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Krško
celoti zagotoviti pouka likovne in tehnične vzgoje v specialnih učilnicah, da se pouk telesne vzgoje v veliki meri ne izvaja v telovadnicah, neustrezni pa so tudi prostori za šolsko knjižnico. Po besedah ravnateljice se je gneča na šoli začela pojavljati z uvedbo petih oddelkov, zato so prisljeni, da se pouk odvija še na treh zunanjih lokacijah, in sicer v prostorih glasbene šole, gasilskem domu in dijaškem domu tehnične šole.
Krška občina se kot ena redkih slovenskih občin ni prijavila na prvi razpis ministrstva za šolstvo in šport za potrebe investicij v šolstvo. In kje je vzrok? Načelnica Zupančičeva odgovarja, da oddelek za družbene dejavnosti ni pristojen za investicije in ni imel vpliva na prijavo. Za investicije je odgovoren oddelek za infrastrukturo, župan pa za vse rešitve. Projekt, ki bi ga morali predložiti, pa do razpisa ni bil narejen
Krško v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami v Sloveniji prikazala Vlasta Zupančič, načelnica oddelka za družbene dejavnosti, ki je ocenila, da je položaj ugoden, saj občina financira tudi nekatere dodatne programe, kot so investicijsko vzdrževanje in oskrba učil ter opreme. Zupančičeva je tudi
Ob koncu razširjene seje sveta šole so navzoči soglašali s predlogom, da se ministrstvu za šolstvo in šport v Ljubljani in krškemu občinskemu svetu pošlje peticijo o potrebi izgradnje nove osnovne šole in da omenjena problematika pride v najkrajšem možnem času tudi v obravnavo na občinski svet. (GAIex)
750 let ob pomebni prometnici
magistralna cesta Brežice-Krško zavija v pravem kotu. Močnik je še pred pol stoletja gnal 16 mlinov, kamor so Pohančani pa tudi Dolenjci vozili mlet, danes pa kot spomin stoji
le še en propadajoči mlin. Tudi rib je bilo nekoč v potoku, na nekaterih mestih pa je bil primeren tudi za kopanje.
Nadaljevanje na 9. strani
Nekoč je bila središče vasi kapelica, ki je danes v žalostnem stanju, ...
Pohanca, novembra • Vas, ki jo danes opredeljuje predvsem           pomembno
prometno križišče na poti od Krškega proti Brežicam, skriva v svojem okrilju tudi bogato             zgodovinsko
dediščino. Prvič je bila namreč vas Pohanca omenjena davnega 22. septembra 1246 v dokumentu solnograškega nadškofa Eberharda, ki v njem ugotavlja, da je bila lastnina bogenskih grofov
izročena solnograški cerkvi, nato pa ob navedbi posestva Brežice omenja še nekatere vasi, med temi tudi Pohanco (»Polchevnitze«).
Pohanca leži severno od Brežic, na prehodu iz ravnine v nizko gričevje je podolgovata vas, ki se na vzhodnem robu dotika »puntarske ceste« Brežice-Zdole, na vzhodni strani pa potoka Močnika. Nekoč sta bila središče vasi kapelica in vaški vodnjak, danes pa je to križišče v središču vasi, kjer
... danes pa utrip Pohance kroji križišče magistralne ceste, kjer promet vse bolj narašča.
Najstarejši Pohančan:
Alojzovih 88 let
Pohanca, novembra -
Alojz Ban, rojen 2. junija 1908, je danes najstarejši živeči
Pohančan. V času, ko Pohanca slavi svoj visoki jubilej, se tudi njegova starost bliža zavidanja vredni številki. Obiskali smo ga na njegovem domu, kjer živi s soprogo in sinovo družino. Alojz Ban se je sicer rodil na Zdolah, tam je tudi končal osnovno šolo, od leta 1938, ko sta se Justino poročila, pa živi v Pohanci.
Preživel je dve veliki vojni in eno »manjšo«, kot pravi, najbolj pa se spominja časa druge svetovne vojne, ko so Nemci njegovo družino pregnali z domačega ognjišča. K sreči so se izognili taborišču, ker so jih krajani, ki so že bili v »lagerju«, posvarili, naj se nikakor ne dajo odpeljati. Zato so se za nekaj mesecev zatekli na njegov dom na Zdolah, nato pa je tudi sam sodeloval v osvobodilnem boju kot pripadnik Kozjanskega odreda. Po vojni je bilo težko, veliko so morali delati, seveda vse ročno, imeli so dosti zemlje, k sreči pa so pri delu kmalu lahko pomagali trije otroci. Alojz pravi, da mu v življenju nikoli ni bilo lahko, pa je kljub temu dočakal visoko starost, čeprav je vse življenje trdo delal. V zadnjem času ga resda nekoliko izdajata sluh in žolč, vendar se Alojz ne da. Delati sicer več ne more, zato pa rad prebira dnevno časopisje in pokramlja o tem, kar prebere. (Nena)
BREŽIŠKI TELEGRAMI
¦•Šest dni delaj, sedmi dan počivaj«, je rekel Bog. V brežiški Jutranjki pravijo drugače: »Dokler imaš delo (če ga imaš), delaj, ko ga nimaš, ostani doma« STOP Kako ta režim kroji šiviljske plače, raje ne sprašujte, a če »cvirntrajbarice« potrebujejo tolažbo, si jo lahko poiščejo pri nekaterih prodajalkah Agrarie. Te zgoraj omenjeno pravilo sicer spoštujejo, plače pa kljub temu niso videle že štiri mesece STOP Nekaj desetletij je že minilo, odkar so v zadovoljstvo vseh tamkajšnjih ljudi regulirali reko Sotlo. To je bila zelo daljnovidna poteza, kajti če se bosta državi dogovorili za mejo, ki bo potekala po že od nekdaj mejni reki, bo brežiška občina, ki že sedaj ne sodi ravno med manjše, postala še za kakšen kvadratni kilometra večja. Le strateško pomembno železniško postajo Vukovo selo bo na ta način izgubila STOP Morda pa bi kazalo ponuditi Hrvatom Vukovo selo v zamenjavo za Piranski zaliv STOP Ko smo že pri meji, še tole. Preteklo sredo je na sestanku podjetnikov v Slovenski vasi neka lokalno pomembna oseba izjavila, da ni sporno, da leži gostišče Kalin na hrvaškem ozemlju, in da obenem ni sporno, da bo po dokončni razmejitvi pripadlo Sloveniji. Še en primer daljnovidnosti STOP Podobno daljnovidnost bi še kako potrebovali podjetniki iz Slovenske vasi, ki še vedno ne vedo, pri čem so in kakšna bo njihova prihodnost. Zaradi načrtovanih gospodarskih terminalov na Obrežju se ne morejo odločiti, ali naj svojo dejavnost širijo ali opustijo STOP Za slednje so se nekateri že odločili STOP Krizi posavske lesne industrije še ni videti konca. Tako je od brežiške Tovarne pohištva ostalo le še Pohištvo STOP Meddržavna komisija za določitev meje v zadevi Trdinov vrh še vedno tava v temi. V enaki ali še večji temi tavajo tudi uporabniki Trdinove ulice v Brežicah, ki je še vedno brez javne razsvetljave STOP Iz tega razloga se je pred dnevi v omenjeni ulici nek občan skoraj zaletel v sivolasega kandidata za poslanca, ki gaje njegov hišni ljubljenec peljal na nočni sprehod STOP Neodvisni kandidat Jože Avguštinčič ne bo sedel v parlamentu. Grožnja z vislicami je bila le prehuda. Neverjetno, koliko volilcev ima slabo vest STOP Nedavno sprejeti sklep o prekategorizaciji cest naj bi rešil tudi vprašanje, kdo bo poslej vzdrževal lesena mostova čez Krko v Borštu in Cerkljah. Krajani menijo, da država, ta pa jim je skozi usta svojega cestnega sekretarja Marjana Dvornika odgovorila: »Jok, bratel« STOP Z zagroženo zaporo starega mostu čez Savo in Krko ni bilo nič. »One Man Band« (zim)zeleno stranko je zaustavila viroza STOP V času, ko se vsak in vse lastnini, je občina Brežice sklenila prodati propadajoči grad Pišece, a se je pri tem močno uštela. Velika in mogočna država Slovenija ji je načrtovani prihodek, ki bi prišel še kako prav za pokrivanje občinskega proračunskega primanjkljaja, izmaknila pred nosom in častitljivi objekt enostavno podržavila. Enako je storila tudi z gradom Orešje. Pri tem pa brežiških svetnikov, ki menijo, da lahko odločajo prav o vsem, sploh ni vprašala za mnenje STOP Boršt ima vse pogoje, da zaradi svojega bajerja, ki mu nekateri pravijo tudi jezero, v prihodnosti postane znamenito in ekskluzivno klimatsko zdravilišče. Obiskovali ga bodo vsi tisti kadilci, ki jim je zaradi novega protikadilskega zakona onemogočeno vleči tobak kjer koli in kadar koli. Ob Borškem jezeru bodo lahko svoja pljuča tudi brez priljubljene razvade dodobra napolnili s katranom. Tega bo bližnja asfaltna baza oddajala kar po zraku, pa še zastonj STOP Zavlačevanje pri izgradnji pločnikov v Jesenicah na Dolenjskem je imelo tudi koristno plat. Nekateri tamkajšnji prebivalci so zelo poceni prišli do novih ograj STOP ES STOP
Na Velikem Kamnu
ponovno odprli cerkvico sv. Martina
Veliki Kamen, 10. novembra - Sveti Martin, ki iz mošta dela vino, je v naših vinorodpih krajih velik patron, zato ni čudno, da je veliko cerkva posvečenih prav njemu. Ena manjših je tudi podružnična cerkev na Velikem Kamnu. Še ne dolgo nazaj je veljalo prepričanje, da je zapisana žalostni usodi, saj je bila v zelo slabem stanju. Na Velikem Kamnu pa se je izkazalo, da imajo tudi svetniki srečo, saj so marljivi krajani uspeli cerkvico obnoviti in jo ponovno usposobiti za njen osnovni namen, to je bogoslužje.
Cerkvica nad Velikim Kamnom je bila sezidana na nemirnem plazovitem terenu brez pravih temeljev. Zgradba je iz kamnov, ki so kljub trdni gradnji začeli popuščati. Potresi, nenhno drsenje tal in slabo vzdrževanje so na stavbi pustili hude poškodbe, in bi morali cerkvico zaradi varnosti skoraj porušiti. Trma domačiinov, ki se zavedajo, da ima sakralni objekt tudi zgodovinsko vrednost, pa je pomagala, da so sv. Martina skoraj v celoti iztrgali propadu. Obnova cerkvice se je začela pred 12 leti z obnovo strehe. V zadnjem letu je gradbeni odbor ob podpori GD Veliki Kamen, KS Koprivnica in krajanov zbral 1.045 mio SIT in obnovil notranjost. Začeli so z obokom in tako cerkev dokončno utrdili, nato pa so še obnovili dotrajani leseni strop, napravili nov omet ter po tleh položili nove ploščice. V prihodnosti morajo urediti še oltarni del cerkve, zamenjati kritino in urediti fasado.
Po štirih letih je tako v delno obnovljeni cerkvici ponovno potekalo bogoslužje, ki ga je vodil domači župnik Alfonz Lampret, sodeloval je cerkveni pevski zbor iz Koprivnice, o zgodovini cerkvice pa je spregovoril Jože Špes, župnik iz Brestanice. (Toni)
Ililsflil
mrnišil
ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED
14. IN 20. NOVEMBROM 1996
Čas je za spremembe. Prilagoditi se boste morali zahtevam nadrejenih in spoštovati pravice podrejenih. Vaše trenutno finančno stanje vam ne omogoča, da si privoščite kaj večjega. Bodite pazljivi, kaj delate z denarjem, pa bo vse v redu. V ljubezni zmedenost, ljubosumje, prepiri.
D
OVEN
21.3.-21.4
BIK 22.4.-20.5.
rH*l
DVOJČKA 21.5.-21.6.
§3
ŠKORPIJON 24.10.-22.11.
STRELEC 23.11.-22.12.
9
'¦m.
^8
SLO
KOZOROG 23.12.-20.1.
VODNAR 21.1.-19.2.
Vaše želje bodo nerealne in zopet se bodo pojavile čudne strasti in misli, ki jih hočete za vsako ceno potlačiti. Tako boste potlačili samo sebe. V takšnem stanju b^e, da se boste hitro zaljubljali in odljubljali, posebno, če bo poleg alkohol. To vam lahko naredi ogromno škode.
Med vami in okoljem, predvsem starejšimi člani naše družbe, bo prišlo do trenj zaradi nerazumevanja stališč ene in druge strani. Taki nesporazumi imajo lahko daljnosežne in težje posledice. Pazite na vožnjo, za vas bo precej nevarno, če boste peljali obremenjeni in živčni.
Ker boste znova razočarani nad partnerjem in njegovim nespoštovanjem vase svobode in tako naprej, se mu boste skušali maščevati, če ne drugače, pa tako, da boste fantazirali o drugem partnerju in se svojemu izmikali. Ob tem bi vas vprašal: ali mislite, da vi spoštujete partnerjevo svobodo in voljo?
V tem trenutku ste zaustavljeni, v patpoziciji, in kaj prida ne morete storiti. Lahko pa se naučite lekcije potrpežljivosti in discipline. Če vi od drugih to zahtevate, pa dajte enkrat za spremembo še vi enkrat izkusiti, kako je to. Brez osebne discipline in nadzora nad sabo ne gre nič.
Malce boste skregani z zdravim razumom, saj vam nekatere reči ne bodo jasne in zato boste iz jeze reagirali, kako da vam, takšnim inteligentnim bitjem, nekaj ni jasno? To lahko napravi nekaj neprijetnih situacij v domačem okolju in še posebno v krogu prijateljev. Nehajte vsiljevati in sprejmite druge.
Mnoge tehtnice bodo preveč fantazirale in se izmikale vsakodnevnim opravilom in dolžnostim. Beg ni rešitev. Sprejeti je treba tisto, česar se otepate. Nekaj dni boste tudi seksualno zelo agresivni in mnogim se lahko zgodi kaj neprijetnega. Definicija za »neprijetno« pa je pri vsakem drugačna.
Ker je Sonce v vašem znamenju sedaj dobro, boste postali bolj potrpežljivi in hkrati dojemljivi za nove ideje. Izpeljete lahko nekaj enkratnega, vendar brez težav ne bo šlo. Premagati jih je treba, a to se dela tako, da v sebi prepoznamo lastnosti, ki nas ovirajo. Drugi nimajo nič pri tem.
Razburjali se boste zaradi neumnosti drugih. Kaj ni to neumno? Ja, naj delajo, kar hočejo, se bodo iz tega že kaj naučili. Vi delajte svoje. Če boste uspeli to sprejeti, vam nikoli nihče ne bo želel storiti kaj zalega, ker vas ne bo niti videl. Kdor pa hoče biti viden, postane tarča drugim.
Nehajte fantazirati o drugih ljudeh, krajih in ljubeznih. V tem trenutku in vedno imate tisto, kar zaslužite. Tisto, kar imate, je enako vam in če boste to sprejeli, tega ne boste več potrebovali. Naučili se boste spoštovanja in prave ljubezni. Vse se da brezpogojno ljubiti, ampak težko je to doseči.
Negativni vpliv Sonca v Škorpijonu počasi pojenja, malce problemov pa vam bo še vedno delala Venera. Preberite tehtnico, pa boste videli, za kaj gre. Sicer pa ste v izrednem obdobju, da zase res naredite nekaj dobrega. Pa ne mislite samo v materialnih okvirih, ampak širše.
Več   težav   boste imeli            zaradi
okostenelih institucij in ljudi, ki upravljajo z njimi, ampak s potrpežljivostjo boste rešili vse probleme. Dobro je, da ne nergate, ko opravljate razna opravila, ampak da mirno in dostojanstveno sprejmete, kar pride. Sprejemanje ni podrejanje, nasprotno.
Bono Baršek
Trgovina
Bohoričeva
eva 5 in
Krško
CKŽ35 tel: 31-622 in 31-883 Velika izbira konfekcije znanih proizvajalcev za vse generacije
\ Na zalogi      «=^p
$ ? velika izbira plaščev
\\ od 21.000 SIT dalje
\
%
Trudimo se
<AS
za vas
Naši podjetniki
Pri Lukežu imajo vse
Ponovno odprtje starega jeklenega mostu čez Savo in Krko bo gotovo dobrodošlo tudi za Vulkanizerstvo Lukež, ki posluje v neposredni bližini te brežiške tehnične znamenitosti. V soboto, ko smo ga obiskali, je bilo parkirišče pred lokalom povsem napolnjeno z avtomobili s slovenskimi in hrvaškimi oznakami, vsi zaposleni pa so komaj uspevali ustreči številnim obiskovalcem.
«Pri nas imamo na zalogi le kakovostne avtomobilske plašče priznanih proizvajalcev, kot so Michelin, Goodvear, Pirelli, Hankook, Yokohama in Sava,« je povedal podjetnik Boštjan Lukež in dodal, da pri njih kupcem nudijo tudi strokovno pomoč pri izbiri ter
celoten program vulkanizerskih uslug, vključno z obnovo starih avtoplaščev, saj imajo za to strokovno dobro usposobljene delavce. »Naša strategija je, da imamo v vsakem trenutku na zalogi nad dva tisoč gum, v treh cenovnih razredih. Tako kupec vedno takoj lahko dobi, kar želi. Celo mnoge težko dosegljive plašče, na primer za Volksvvagnovega hrošča ali spačka, je pri nas moč kupiti. Poleg tega pa se držimo pravila, da lahko kupca z nekim določenim                izdelkom
nepretrgoma oskrbujemo,« je še dodal Boštjan.
Pri Lukežu imajo ob vulkanizerski delavnici, v kateri znajo dobro poskrbeti za obutev vašega jeklenega konjička, še trgovino, v kateri je mogoče poleg gum kupiti še raznovrstno
tel, 0608/6241881 "JJJfrf
mjiop/ivo hrh MmmM w%EZ JL
4? 4*//*#**'

AKCIJSKA  PRODAJA JESEN   96 od 1. Oktobra do 30. Novembra Pri  nakupu  motorne žage 023,   025,   026,   036
prejme vsak kupec DARILNI  PAKET
&>
^
IM r. 1 vveltvveit.
d.O.O.
8270  KRŠKO,  HOČEVARJEV TRG 5 SLO - telefon, fax: 0608/33 - 359
POOBLAŠČENI  PRODAJALEC ZA POSAVJE
dodatno opremo za avtomobile, med katero so tudi platišča vseh vrst in izvedb, še tako specialno dimenzijo avtoplaščev pa dobavijo najpozneje v 48 urah. Zato so si pridobili tudi zaupanje več transportnih podjetij, s
katerimi v obojestransko zadovoljstvo poslujejo že dalj časa. Svojim strankam zato sporočajo: »Vse, kar potrebujete, boste zagotovo našli pri nas.«
Na pohodu je sintetika
Kar težko sem se spravila k pisanju tega Modaskopa. Nekaj bom danes morala napisati, nekaj, kar še govorila nikoli nisem. Vsa ta leta so kraljevali naravni materiali, kot so lan, bombaž, volna, svila, prisegali smo na viskozo, skratka na vse, kar je dišalo po naravnem. Hoteli smo posegati v oblake, zahtevali smo oblačila, ki se ne mečkajo, se perejo v stroju in so prijetna na koži.
Ker nam vsega tega ni mogla ponuditi narava, so nam za obdobje, ki prihaja, ponudili oblikovalci. NA POHODU JE SINTETIKA. Malo starejše bo gotovo spreletel srh, kajti komaj so jo spravili iz omare in se pustili prepričati, da sploh ni zdrava, že jo ponujamo v vseh mogočih različicah. Še več! Tehnologi celo napovedujejo, da bodo sintetični materiali osvajali svet v prihodnosti in postali okolju prijazni. Trudijo se izdelati materiale, ki bi imeli lastnosti naravnih. Naj vam povem še, da je ta logika že začela veljati pri športnih oblačilih. Ta so izdelana večplastno, tako da je sintetika na koži, torej ne vpija vlage telo, pač pa jo prevzame zunanji del oblačila.
S sintetiko se bomo morali pač sprijazniti, če bomo hoteli biti moderni. V Ameriki se nosijo puloverji, narejeni iz avtomobilskih gum, pa še blazno dragi so!
Ne samo za najstnike, tudi večerne razkošne obleke ali pa bluze z vzorci Hermesovih rut bodo dajale udobje našim telesom. Zakaj udobje? Ti materiali se ne mečkajo, hitro se sušijo in ohranjajo obliko (se ne raztegujejo in krčijo). To pa za hitri čas, v katerem živimo, veliko pomeni.
Skoraj lahko rečemo, da bomo v naslednjem tisočletju občudovali naravne materiale le v gradovih, kot je Bogenšperk (v njem je namreč stalna razstava oblačil na Slovenskem).
Pa da se poslovim še v tem tisočletju od vas. Ne, ne navijam za sintetiko, moram pa vas navajati gledati jo in razmišljati o njej. Trenutno je trend biti svetleč in polakiran in tu ni druge, kot biti sintetičen. Bodite lakasti in pocukrani, z modrimi lasmi ali kakršni koli pač hočete, samo da berete MODASKOP, pa najboljši časopis v Posavju, kjer se bo prihodnjič pisalo O PREDLOGIH ZA NOVO LETO.
ZA VAS ATELJE MODE MAJA ŠUŠTERŠIČ
Se vedno brez naslova
četrtek, 7.11.1996
V roke dobim revijo AS, v kateri moja faca zavzema kar nekaj prostora. Takoj ko preberem članek, ugotovim, da ga niso namenili meni, ampak so si me samo izposodili za predvolilno manipulacijo. Fotografija je bila narejena na enem od streetballturnirjev, kjer sem bil prebarvan na zeleno, sedaj pa naj bi z zeleno glavo promoviral eno od zelenih strank v Sloveniji, katero, bi tudi jaz želel vedeti.
Zelo jezen sem takoj poklical nekaj znancev za nasvet ... naj jih tožim ..., pustim vse skupaj na miru?
Mislim, da bom upošteval nasvet Saša Hribarja. Vsekakor boste obveščeni iz prve roke.
petek, 8.11.1996
Med volilnimi kampanjami zelo pogrešamo humor, čeprav so že dialogi med političnimi veljaki boljši od humoristične nanizanke, ki se ta trenutek vrtijo na TV. Zato sem se danes od srca nasmejal pesmici, ki jo je Sašo povedal na GA-GA: »Drnovšek, potepuh, podaj nam roko, Golobic, lenuh, hitreje za nami, mi gremo, gremo s puško na rami, v boj za svobodo, za
kruh...« A ni fenomenalna? Vsa čast, Sašo!!!
sobota, 9.11.1996
Vsak ima postavljen svoj kriterij, po katerem lahko nekomu reče, da mu je prijatelj, znanec, kolega ... po mojih kriterijih imam samo enega prijatelja, ki ga kličem »čimer«. Morda tudi zato, ker sva dejansko bila cimra. Vidiva se zelo poredko, vendar se takoj »najdeva«, kakor da bi še pred petimi minutami skupaj reševala kakšno od življenjskih enačb. Takrat iz najine ropotarnice privlečeva vse bedarije in neumnosti, ki sva jih nekdaj počela, in bi jih še sedaj, če bi imela priložnost. Vsi ostali v najini prisotnosti se seveda tisti
čas na moč dolgočasijo.
nedelja, 10.11.1996
Težko pričakovane volitve (kakor za koga) so le prišle k svojemu vrhuncu. Zgodilo se bo nekaj, kar se pametnim ljudem ne bi smelo zgoditi. In tisti, ki so nam obljubljali, kaj bodo vse naredili za naš kraj, tega ne bodo mogli narediti. Razlog je več kot preprost: ne bodo izvoljeni. Ob toliko kandidatih na enem mestu in ob takšni disperziji glasov je to seveda kruta realnost. In zopet bomo naslednja štiri leta jokali, kako da nimamo svojega poslanca v parlamentu. Če se bo zgodilo kako drugače, bom zadovoljen, pa naj bo izbran kdor koli. (EDI)
;ir;:
IfjffMfPA SE SLIŠI
V Kostanjevici imajo ravno opravka s prenavljanjem vodovoda, nesreča pa je hotela, da je pod glavno vpadnico v mesto ravno počila vodovodna cev. Fantje so se popravila takoj lotili, ko pa smo jih vprašali, kaj počno, so navito menili, da so našli nov izvir...
¦p i^B	mM	?   ¦		.'.-S"'JSgm ¦ ,'m~ v ?^5fifl5
				
Volilna komisija v Kostanjevici je imela na martinovo nedeljo nekaj težav s svinčniki. Potrošnega materiala pač hitro zmanjka ... Z občinske volilne komisije so jih poslali težavico reševat kar na bencinsko, žal pa so v »Kustajuci« od predvolilnega golaža dobili samo nekaj novega asfalta, ne pa »prave« Petrolove pri-nas-dobite-vse črpalke; na tamošnji »bencinski« dobite poleg bencina še vedno predvsem kaj za obleči...
Pred voliščem Dijaški dom v Krškem nas je na stopnicah pričakal kondom, ki je bil očitno uporabljen večer prej na vhodnem stopnišču. Kondoma niso odstranili, da bi bile volitve plodnejše!
V  predvolilnem boju se je zgodila marsikatera nevšečnost in zloraba glasbenih skupin (imen). V Ljubljani je tako ena od strank napovedovala koncert pred Prešernovim spomenikom, ne da bi skupine o tem sploh kaj vedele. Prav bi bilo, ko bi se stranka, ki je zlorabljala imena skupin, tudi javno opravičila, saj gre dezinformacija v škodo skupinam, obiskovalci si lahko namreč mislijo kar koli.
Brežiški župan je na ponovno odprti stari brežiški most zelo občutljiv. Ob tem, da je v prejšnji številki Našega glasa Zelenim jasno odgovoril, zakaj je prišlo do sprememb pri ureditvi prometa čez mostova, je vse še enkrat ponovil na novinarski konferenci, hkrati pa opozoril, da so Zeleni pozabili odstraniti vse tiste dogorele sveče, ki so jih prižgali v spomin na padla drevesa, kar ni ravno v skladu z ekološko in naravovarstveno usmeritvijo te stranke.
V programskih zasnovah ureditve prostora med mednarodnim mejnim mejnim prehodom Obrežje ter Novo in Slovensko vasjo sta z obeh strani prihodnje avtoceste predvidena tudi bencinska servisa, za katera pa je malo verjetno, da bosta dostopna tudi za tamkajšnje krajane. Zato so menda trdo odločeni, da si bodo pot do njiju uredili
sami.	
	
	S',7t5^B   •'  tem. ¦¦    J   i *>»'•.¦/
Cirkus in politika. Vsi vemo, da nas pridejo cirkusanti zabavat, politiki, tako lokalni kot državni, pa nas večkrat tudi za..bavajo. Za osrednji prostor tovrstnega dogajanja pa so si v zadnjem času izbrali kar skupno lokacijo, in sicer prostor, na katerem bo stala nova srednja tehnična šola v Krškem. Kaj hočemo, gre za posredno ali neposredno zabavo. Da pa je zadeva še bolj zanimiva, skrbi objekt v »zakulisju« - tam namreč stoji zloglasni dom upokojencev, kjer pa cirkusanti ne nastopajo več tako, kot bi si želeli.
Volilne ceste. Novinarji smo pred dobrim tednom res nasedli sklicateljem slavnostnega dogodka na Senovem - otvoritvi dela regionalne ceste, ki pa je zaradi objektivnih razlogov odpadla. Asfaltiranje je sicer že zaključeno, dela na pločnikih, kanalizaciji in javni razsvetljavi pa so še v polnem teku. Čeprav so nekateri upali (ob krajanih se ve še kateriI), da bodo dela zaključena še pred volitvami, se to (na žalost) ni zgodilo. Tako bodo cesto uradno odprli kasneje, volitve pa so šle mimo. Res smo nasedli novinarji in krajani, še najbolj pa stranka, ki je do nedelje imela v svojih rokah cestni resor.
Zdolani. Čeprav na Senovem ni prošlo do otvoritve dela regionalne ceste, so se na Zdolah vseeno razveselili otvoritve dela krajevne ceste Ravne-Vrh-Cerina. Trak je prerezal krški župan Siter, ki ni želel tega dogodka izpustiti, svojega kolega Dvornika pa ni opravičil, čeprav je na vabilu pisalo, da se bo tudi pojavil na Zdolah. In ko smo že pri vabilu: sestavljalci bodo morali prihodnjič le malo bolj paziti pri nekaterih nazivih in imenih, kot so otvoritev (ne odtvoritev), Zdole (ne Zdale) in Siter (ne Sitar)
The KeIIy Family - Almost Heaven
To je skupina, ki ruši rekorde: v Evropi so prodali več kot 4 milijone izvodov njihovega zadnjega albuma »Over the hump«, od tega več kot 3 milijone samo v Nemčiji ..., prodaja pa še vedno narašča. V letu 1995 so v Nemčiji po prodaji prehiteli Michaela Jacksona, Phila Colinsa in The Rolling Stones, v živo so igrali pred več kot dvema milijonoma navdušenih fanov, samo na Dunaju jih je na koncertu videlo 250.000 ljudi. Člani skupine so eni najbolj energičnih glasbenikov v devetdesetih in niso navaden pop-rock band: njihovo irsko-ameriško poreklo in raznolika pojavnost jim omogočata širok repertoar - od čustvenih balad do udarnih rokovskih skladb.
V skupini deluje devet članov. Na noben način se nočejo primerjati s skupinami, kot so bili recimo Osmonds, ker so resnično drugačni, saj vsak od članov igra več inštrumentov, povrhu pa so vsi še skladateljsko nadarjeni. Kot zanimivost pa še to: vse posle urejajo sami in odločajo o izidih svojih izdelkov, sami izbirajo ljudi, s katerimi delujejo. Konec oktobra so tako izdali nov album z naslovom »Almost Heaven«, ki bo zagotovo vsaj tak prodajni hit kot prejšnji »Over the Hump«. (Mr. Jožo)
The Beatles -Anthologv III
Od 4. novembra je na trgu tretje in zadnje poglavje iz serije Anthologv, album najbolj priljubljene skupine v zgodovini popularne glasbe - The Beatles.
Anthologv 3 je zbirka petdesetih skladb - demo posnetkov, prvih verzij studijskih posnetkov, orginalnih skladb z albumov in do danes neobjavljenih posnetkov. Več kot dve in pol ure glasbe so skladbe iz obdobja 1968-70, torej poznega obdobja ustvarjanja skupine.
The Beatles - Anthologv 1 in 2 sta bila skupno prodana v 13 milijonih izvodov. V preteklem letu se je vseh ostalih albumov skupine prodalo več kot 6 milijonov in tako so prodali več plošč kot kateri koli drugi izvajalec v ZDA. V letu 1996 sta singla Free As a Bird in Real Love postala zlata - naziv je podelila RIAA - in tako so Beatles z 21. in 22. zlato malo ploščo postali najuspešnejše ime vseh časov tudi v tej kategoriji. The Beatles so s serijo Anthologv osvežili spomin starim fanom, obenem pa vzbudili zanimanje novih generacij. V zgodovino so vstopili že davno - letos so svoje mesto v njej le še potrdili. (Mr. Jožo)
Svit in Gaudeamus
napolnila dvorano v
Črnučah
Ljubljana, 9. novembra • Na dan predvolilnega molka so člani mešanega pevskega zbora Svit iz Krškega skupaj s kolegi pevci komornega zbora Gaudeamus iz Ljubljane s polnimi pljuči prepevali in navdušili polno dvorano Ljubljančanov, ki so, siti političnih scen predvolilnega boja, za boljšo prebavo in seveda z veliko mero okusa, za zaključek tedna pred volitvami izbrali prijetno kulturno sceno.
Pevovodkinja Mojca Jevšnik je po končanem koncertu zadovoljno povedala: »Na vajah nam včasih ponagaja polna luna, drugič slabo vreme in še kakšna nadloga se najde! Toda prijetno sem presenečena nad vedno boljšimi nastopi! Mladi očitno dobro vedo, kdaj gre zares! Načrti? Teh pa ne bomo izdali! Upamo, da bomo presenetili že za prihajajoče božično-novoletne praznike.«
Vas mika, da bi se jim pridružili? Nič nemogočega! Zdrav glas, posluh in ljubezen do dobre glasbe vedno najdejo mesto v njihovih vrstah.
(Branka Pire)
Cocktail že drugič
v ponatis
Marko Hmelj je v Slovenskem mladinskem gledališču s koncertom napovedal ponatis svojega temeljnega dela
Ljubljana, 9. novembra - Minilo je dobrih dvajset let od izida življenjskega dela Marka Breclja, ki se je odločil v drugo ponatisniti svoj biser in mu dodati še nekaj svetlobe z dodatnimi skladbami, ki po njegovem mnenju sodijo zraven, pa zaradi »svakojakih« razlogov niso bili vmešani v Cocktail iz leta 1974/75, ko so ga posneli pod budnim ušesom mojstra Bojana Adamiča. Zato bodo dodani nekateri lahki komadi iz sedemdesetih ter singl Parada.
V Ljubljani je bil po desetih letih to prvi nastop tega izrazito južnoslovanskega avtorja na odru gledališča, za katerega je ustvaril svoj zadnji venček pesmi »Desant na Rt dobre nade«. Pesnik, pevec in kitarist je zatrdil, da bo zapel in zaigral vse, kar jih zna, ter je prepričan, da mu med interpreti del Marka Breclja zaenkrat še nihče ni kos. (Mr. Jožo)
Strokovno posvetovanje
ZBDS
Knjižnica
in njeni
uporabniki
Terme Čatež, 11. in 12. novembra - V Čateških toplicah je ta teden Zveza bibliotekarskih društev Slovenije              pripravila
dvodnevno          strokovno
posvetovanje, na katerem so se lotili aktualnih tem s področja odnosa do uporabnika in odnosa uporabnika do knjižnice, s tem pa sta povezana tudi sistem COBISS/OPAC in svetovna mreža, ki jo knjižničarski sistemi v polni meri izkoriščajo.
Poleg predavanj in posvetovanj na aktualne teme so podelili tudi Čopove diplome, ki so jih za svoje strokovno delo prejeli: Stanislav Bahor, bibliotekar v NUK, Cirila Gabron-Vuk, višja bibliotekarka v UKM in samostojna predavateljica za katalogizacijo           serijskih
publikacij, Ivan Kanič, vodja Enote za razvoj v NUK in zunanji sodelavec na oddelku za bibliotekarstvo na FF v Ljubljani ter tudi ekspert Unesca, Metka Kovačič, vodja Občinske matične knjižnice Laško in Alenka Mihalič-Klemenčič, višja bibliotekarka,                vodja
katalogizacijske redakcijske službe v UKM. Udeleženci posvetovanja so si mogli ogledati tudi nekaj zanimivih priložnostnih
razstav (Med njimi tudi »Mini« Bologna po Bologni Draga Pirmana), obiskati predstavitve založb ter oditi na izlet po
Posavju. Na voljo jim je bila tudi predstavitev mariborskega Inštituta informacijskih znanosti (IZUM),    ki    v    slovenskih
knjižnicah strojno in programsko izvaja računalniško povezavo COBISS/OPAC in vključuje knjižnice na internet, (nic)
NAGRADNA KRIŽANKA ŠS MARIBOR
S* JI 1    *\										
										¦      ::.; ¦/.'¦  . -..-. ¦::.¦..':;..¦;..;':;. -.:¦..;¦ ¦.¦;¦.¦
										
¦¦¦,'     ,:" :¦ ¦       ¦   . ¦  .      : ¦¦.'¦:¦  ¦
NAŠ GLAS. 44 - 11. NOVEMBER   1996
jcimi  u i\
A-l SKL
Interier -  Idrija
87 : 65  (38 : 28)
Interier: JeMin 8, Slmič 5, SuKIvan 24 (2:3), Murovec 13(1:2), Bošnjak 16 (0:2), Ademl 18, Krajcar 3
A-2 SKL                   •
Brežice  -  Gradbinec  Radovljica 75 : 71 (63 : 63, 32 : 30)
Brežice: F. Rozman 12 (8:12), Antolovič 21 (6:8), Ogorevc 7 (4:5), Krivokapič 16 (4:9), Šantelj 2 (0:2), MarčeMč 3, Krošelj 15 (5:10);
Prevent
SRL<
AFP "Dobova
33 : 19 (21 : 9)
AFP Dobova: Denič, Oapo 1, Begovič 4, Mijaflnovic 4, Voglar, Ocvirk 3, Češnovar 2, Žibert 1, Glaser 3, Kranjc, Leveč 1.
Krško - Delmar 26 : 16 (13 : 7)
Krško: Bašič. I. Deržič. Iskra 5, Dragar 1, German 5, Urbanč 5, Kukavica 1, S. Deržič 1, Čurak4, Privšek 1, Vertovšek.
2. SRL
Angel  Besednjak - Brežice
22 : 35  (14 : 18)
PLES
Državni kvalifikacijski turnir v ST in LA plesih
Celje, 10. novembra - V nedeljo je v organizaciji PK Plesni val iz Celja potekal državni kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriikih plesih. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci Posavskega plesnega kluba Lukec.
Rezultati - mlajši pionirji D: 11. mesto v ST in 10. mesto v LA plesih Luka Vodan in Maja Bromše; pionirji D: 5. mesto v ST plesih Marko Babic in Sanja Antolič, 7. mesto v ST in 6. mesto v LA plesih Peter Toporišič in Tina Strgar, 12. mesto v ST in 13. mesto v LA plesih Nejc Zvar in Suzana Navoj: pionirji C: 6. mesto v LA plesih Marko Babic in Suzana Antolič; mlajši mladinci C: 11. mesto v ST in 7. mesto v LA plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 12. mesto v ST in 9. mesto v LA plesih David Kozmus in Maša Piki, 14. mesto v ST in 12. mesto v LA plesih Klemen Škobeme in Staša Puntar, 22. mesto v ST in 24. mesto v LA plesih Uroš Skobeme in Mojca Peterkovič; mladinci C: 13. mesto v ST in 14. mesto v LA plesih Jernej Ferme in Maja Lesjak; mladinci B: 5. mesto v ST in 10. mesto v LA plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar.
Posavski plesni klub Lukec
vabi vse ljubitelje športnega pteaa na ogled državnega kvalifikacijskega turnirja, ki bo v nedeljo, 17. novembra, v športni dvorani OŠ Leskovec pri Krškem. Turnirja se bo udeležilo več kot 150 plesnih parov iz Slovenije in Hrvaške, potekal pa bo od 10. do 20. ure.
Vabljeni!
PLAVANJE
Dober start, pa čeprav brez bazena
V Zagrebu se je zbralo 356 plavalcev iz 26 klubov Hrvaške, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Nastopili so v kategoriji mladincev (A), kadetov (B) in dečkov (C). Krški plavalci so se dobro odrezali. Nika Pribošič je v kategoriji mladink na 100 m dosegla bronasto kolajno, enako tudi Jaka Marušič v kategoriji dečkov na 200 m prsno.
Bazen krških plavalcev je brez vode že 14 dni, saj tovarna iz znanih vzrokov stoji, na OŠ Leskovec in OŠ Krško pa še vedno nekaj popravljajo. Po več kot 40-ih letih se kmalu ne bo več vedelo, kaj bo z najboljšimi krškim športnim kolektivom. Krčani -odgovorni ljudje pa nič. Mar jim je res vseeno, kaj bo s plavalci - otroki, ki jih je več kot 100?
Rezultati: 50 m prosto: A - 4. Žafran (25,23), 11. Kerin (26,83); C - 9. Jevnik (28,05); 100 m prsno: 5. Marušič (1:17,61), 10. Kerin (1:20,70); A - 3. Pribošič (1:21,63), 9. Žafran (4:41,84), 10. Bizjak (4:42,10), 6. Pribošič (4:48,34); 100 m prosto: A - 6. Žafran (56,16), 9. Kerin (57,92), 13. Herakovič (59,69), Pribošič (1:03,58); 200 m prsno: C - 3. Marušič (2:48,44); 100 m delfin: A- 8. Kerin (1:04,52), B -11. Kelhar 1:06,97); A - 6. Pribošič (1:12,85); 200 m prosto: A - 7. Žafran (2:06,84), 8. Kerin (208,81), 9. Herakovič (2:09,78), 11. Bizjak (2:13,40); C - 9. Jevnik (2:16,34); A- 4. Pribošič (2:15,29); B - 6. Herakovič (226,58); 100 m hrbtno: C -14 Sobo« (1:14,32); 200 m mešano: A - 4. Žafran (2:20,89), 5. Kerin (2:25,92), 8. Bizjak (2:32,35); C - 5. Kerin (2:33,83); A -4. Pribošič (2:36,56). (Anton Bizjak)
Športni plezalci znova uspešni
Celje, 10. novembra • Na peti tekmi za državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije so se znova dobro izkazali plezalci Posavskega alpinističknega kluba. Svojo najboljšo uvrstitev doslej je dosegel v kategoriji cicibanov Nejc Pozvek, ki je osvojil srebrno medaljo. V kategoriji cicibank se je Samantha Hrušovar uvrstila na 6. mesto, sestri Urša in Špela Vlahušič pa sta si razdelili 7. mesto. V kategoriji mlajših deklic sta si Nina Zaje in Ana Suvajčevič razdelili 10. mesto. Najmlajše čaka še ena tekma za državno prvenstvo, potem pa bo znana tudi skupna uvrstitev, kjer za sedaj najmlajši zasedajo dokaj visoka mesta (PAK)
Lepa zmaga Krčanov in visok poraz AFP Dobove
Po visoki zmagi nad Izolani so se rokometaši Krškega zavihteli na drugo mesto prvenstvene lestvice, kjer so zamenjali Dobovčane, ki so po težkem porazu v Slovenj  Gradcu zdrsnili na četrto mesto.     Sevničani bodo tekmo proti  Gorenju zaradi
njegovega mednarodnega nastopa igrali med tednom.
Krčani že drugi, na tekmi z Dobovčani tudi Kučan?
Rokometaši Krškega so dosegli še četrto zmago v letošnjem prvenstvu in na prvenstveni lestvici zasedli mesto takoj za ekipo Celja Pivovarne Laško. Delmar iz Izole, zadnji njihov nasprotnik, je po besedah njihovega trenrja Perica prišel v Leskovec po zmago. Na koncu tekme pa je priznal, da so bili predvsem brez možnosti in so bili na koncu veseli, da ni bil poraz še hujši. Krčanom se dobro delo že obrestuje. Trenerju Arslanagiču je uspelo iz povprečnih posameznikov sestaviti homogeno ekipo, ki igra iz tekme v tekmo boljše. Seveda je še vedno nosilec tekme in najboljši igralec tekme Mirko Bašič, ki brani kot v svojih najboljših dneh, ko so ga razglasili za najboljšega vratarja na svetu. Seveda je tudi igra ostalih prilagojena njegovim odličnim obrambam, ki potem nezadržno pošilja svoje soigralce v protinapade, kjer pa Blaž Iskra z odlično igro opozarja rokometne strokovnjake in selektorja reprezentance Slovenije Ivetiča, da bi lahko s takšno igro zaigral tudi v reprezentanci. V tekmi z Delmarjem pa so dobro zaigrali tudi vsi ostali krški igralci, tako daje bila zmaga povsem zaslužena.
V sredo, 20. novembra, pa bodo v leskovški dvorani Krčani odigrali še preloženo tekmo z AFP Dobovo. Tekme med nasprotnikoma so bile vedno negotove. Tako bo tudi sedaj. Na eni strani domači v dobri formi, na drugi pa gostje z evropskimi izkušnjami, tako daje sila teško napovedati končni rezultat. Pričakuje pa se polna dvorana in športno navijanje navijačev obeh ekip. Slišati je tudi, da si bo tekmo v Leskovcu ogledal predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je velik ljubitelj rokometa. (JA.)
Dobovska ladja v Slovenj Gradcu nasedla
Dobovčani, ki so doslej v Slovenj Gradcu domačim rokometašem vedno povzročaj sive lase, so tokrat izgubili z nepričakovano visokim rezultatom. Štirinajst zadetkov razlike sicer ne odseva resnične kakovostne razlike med moštvoma, toda na sobotni tekmi se je vse zarotjlo proti Dobovčanom, ki niso uspeli zatresti mreže vratarja Boštjana Straška niti iz najbolj idealnih priložnosti. Bolj ko je čas mineval, manj je bik) možnosti za preobrat. Za nameček pa je nekdanji Celjan Tomaž Jeršič že v prvem polčasu z žogo zadel dobovskega vratarja Borisa Deniča v glavo, kar ga je zaradi podobne neprijetne izkušnje v Nemčiji povsem vrglo iz tira. Na koncu je z omenjenim rokometašem menda želel celo obračunati, zaradi nešportnega navijanja domačih navijačev pa je po tekmi prišlo tudi do neljubih dogodkov, v katerih so, kot smo lahko prebrali iz dnevnega časopisja, sodelovali tudi dobovski športniki, ki so očitno nasedli na provokacije domačega občinstva. (ES)
Posavski prvoligaši pred 8. krogom
Na vrsti je nov posavski derbi
Dogodek tedna bo vsekakor srečanje med Lisco in Krškim - V Dobovi v pričakovanju derbija kroga
V soboto bo večina oči posavskih ljubiteljev rokometa uprta v Sevnico, kjer se bosta v posavskem derbiju pomerili moštvi domače Lisce in Krškega. Pogled na lestvico naj bi povedal, daje realneje pričakovati zmago Krčanov, ki letos igrajo poletno, lepo za oko in nadvse navdihnjeno, medtem ko Sevničani dosti težje prihajajo do točk. Toda derbi je derbi, pa čeprav lokalni, in vsako napovedovanje je v večini športov, pa tudi v rokometu nadvse nehvaležno.
Konec tedna bo v našem delu Slovenije še en derbi. V Dobovi bo gostoval Ador Jadran iz Hrpelj, ki enako kot Dobovčani v letošnjem prvenstvu lovi mesto pod vrhom, ki vodi v enega evropskih tekmovanj. Tudi vtem srečanju ni pravega favorita. Primorci so med tednom na srečanju s Celjani pokazali, da so čvrsta in dobro organizirana ekipa, ki pod taktirko reprezentanta Janija Likavca ve, kaj hoče. Dobovčani bodo seveda skušali dokazati isto, zato bo boj teh dveh nasprotnikov zagotovo trd in neizprosen do zadnjega znaka sirene. Na preizkušnji pa ne bodo le rokometaši. čas bi že bil, da se končno prebudijo tudi dobovski navijači, sicer jih bodo števično šibkejši Primorci znova preglasili. (ES)
Mednarodna prijateljska tema
Lisca  Sevnica  : HCK Avanti
Celovec
24 : 24  (14 :  11)
V sevniški osnovni šoli se je zbralo okoli 150 ljubiteljev rokometa, tekmo pa sta sodila Miran Štem iz Sevnice ter Dragan Nikolič iz Krškega. Rokometaši Lisce so prvoligaško prekinitev in prestavljeno tekmo z Gorenjem izkoristili za uigravanje ekipe pred pomembnima tekmama z Velenjčani in Krčani, ki ju bodo igrali doma. V goste jim je tokrat prišel avstrijski prvoligaš iz Celovca, za katerega nastopata tudi nekdanji igralec Slovana in državne reprezentance Sokolov in Kontrec. Domačini so vodili celo srečanje in ko je proti koncu tekme domači trener Medved dal priložnost tudi mlajšim, so gostje uspeli rezultat izenačiti.
Da bi ohranili tekmovalni ritem, so v preteklem tednu Sevničani odigrali še dve treningtekmi z drugoligašema Svišem in z ekipo B Pivovarne Laško. Prvo so dobili z izidom 28:23, drugo pa s 25:16, na obeh tekmah so večji del dobili priložnost tudi mlajši igralci in ostali, ki na prvoligaških srečanjih ne igrajo veliko. (MIDVA)
Lahka zmaga Interier j a
Sobotna tekma proti Idriji se je končala z nekoliko nepričakovano visoko razliko v korist košarkarjev Interierja, ki so pokazali, da z angažirano igro v obrambi in dobro Izdelanimi napadi lahko zmagujejo tudi brez odsotnega Iva Nakiča. Tokrat je z Igro, kakršne doslej v Krškem še ni prikazal, domače ljubitelje košarke prijetno presenetil center Željko Bošnjak, ki je iz igre le enkrat zgrešil, pod košema pa je pobral tudi pet odbitih žog. Skoraj povsem enak učinek je imel tudi Habib Ademi, ki je s svojo mirnostjo in spretnostjo pod košem naravnost navduševal. Največjo odgovornost pa je nase prevzel Everick Sullivan, ki je plavema Jeklinu in Murovcu pomagal razigravati ekipo, uspešno skakal in nastavljal blokade, s svojim zabijanjem in obešanjem na obroč pa je Izvabljal glasne pohvalne vzklike domačega občinstva. Razlika dvindvajsetih točk je bila kar realen prikaz dogajanja na leskovškem parketu in z
Podpis k sliki Habib AdemI je proti Idriji zgrešil le en met
igro svojih varovancev je bil po tekmi zadovoljen tudi trener Vinko Jelovac, ki pa je kljub temu opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo morali v prihodnosti odpravili. V soboto Krčane čaka izredno težko gostovanje v Polzeli, od koder so se letos sklonjenih glav vračala tudi zelo zveneča imena evropske klubske košarke. (ES)
Brežičaiii  slavili šele po podaljšku
Od povprečne A2-kgaške predstave v dobovski dvorani velja omeniti le končnico rednega dela srečanja, ko je Brežičanom z veliko mero požrtvovalnosti uspelo rešiti praktično že izgubljeno srečanje. Sedem sekund pred koncem so gostje s košem Radoviča iz prostih metov povedli s 63 :60, zatem pa je na drugi strani domači play Franc Rozman po zadetem prvem prostem metu namenoma poslal žogo v zunanji del obroča in na srečo domačih je ta končala v rokah junaka tekme Siniše Krivokapiča. ki je sekundo pred koncem izenačil ter imel na voljo še dodatni prosti met, s katerim bi lahko odločil zmagovalca.
Ker ni zadel, sta morali moštvi odigrati še podaljšek, v katerem so bili Brežičani dosti boljši od »gradbincev«. Pri Brežičanih so za uspeh zaslužni vsi igralci, ki so stopili na parket, posebej pa velja omeniti Antoloviča, ki je do srede drugega polčasa od enajstih metov zadel samo trikrat, v podaljšku pa je nato dosegel kar šest točk. (ES)
Brežiški akrobati najboljši v Sloveniji
V soboto, 9. novembra, je TVD Partizan Studenci iz Maribora pripravil že tradicionalni memorial v spomin Cirila Hočevarja. Zbralo se je 137 akrobatov iz vseh slovenskih društev v vseh kategorijah. Nastopili sta tudi dve Ukrajinki, ki trenutno živita v Rušah. Ponovno so bili uspešni akrobati brežiškega Sokola, še posebej mlajši dečki, ki so osvojili 1. mesto, Aleš Rancinger pa med posamezniki drugo mesto enako kot med mladinci Drago Žerjav in med članicami Tadeja Cetin.
Rezultati: Mlajši dečki: 1. TD Sokol Brežice; 2. Aleš Rancinger 8. Rok Strgar, 9. Tilen Ledič, 11. Žiga Peteline. Mlajše deklice: 5. TD Sokol; 17. Kaja Gelič, 18. Helena Bogdan. Starejše deklice: 3. TD Sokol Brežice; 6. Barbara Tomše, 7. Katja Ereš. Starejši dečki: 11. Matej Vovk. Kadetinje: 2. TD Sokol Brežice; 5. Staša Sokolovič, 6. Anja Antončič. Mladinci: 3. TD Sokol Brežice; 5. Drago Žerjav, 6. Matej Malus. Članice: 3. TD Sokol Brežice; 6. Tadeja Cetin, 7. Bogomila Brložnik, 10. Maja Oljačič.
V soboto, 16. novembra, prireja TD SOKOL Brežice tradicionalni memorial v športni gimnastiki v spomin Josipa Holvja. Tekmovanje bo potekalo v gimnazijski telovadnici za fante ob 10. uri, za dekleta pa ob 14. uri. Vabljeni!
Odbor za tekmovanja TD SOKOL Brežice
9»p>u3tLorti    »1 ropi J
izdelava aluminijastih stropov
in brisolejev
d,«,.„. |           Clrjo 6, 8274 Raka
Tel&fax: 0608/75-051
-                                                             iei«iax: uouo/ /o-ua i
TRGOVINA ||   *)      W   del. čas:
tel: 21-572 l_j\J   1*5048
J kolekcija adidaS   ^
tekstil za odrasle in otroke obutev <sjb usnjena galanterija
Obdržite prednost pred
konkurenco
OGLAŠUJTE   V  NAŠEM   GLASU
NAŠ GLAS. 44 • 11. NOVEMBER 1996
Posavski ligaši sklenili jesenski
del prvenstva
Krški člani v derbiju premagali Usnjarja, mladinci pa izgubili proti vodilnemu - V Brežicah je bila po splošnem pretepu tekma prekinjena.
MNZ Celje - 8. krog
Krško - Usnjar  (Šoštanj)
2:1    (1:1)
Krčanom se je končno odprlo. V najboljši tekmi sezone so premagali neposrednega nasprotnika za vrti lestvice, zelo dobro ekipo iz Šoštanja in s tem zadržali stik z vodilnimi v ligi. Igralci Krškega so se dobro zavedali pomembnosti tekme in si zmage zelo želeli. Derbi se je začel v znaku mladega Zorka, ki je že v 3. minuti spretno izkoristil predložek Zlobka in z glavo zatresel mrežo Čaniča. V10. minuti je Kalender skoraj premagal lastnega vratarja, v 12. pa je imel vratar Stritar srečo, gostje so zadeli vratnico. Sledilo je še nekaj priložnosti na obeh straneh, v 31. minuti pa je Zlobko nepotrebno vrnil žogo proti lastnemu vratarju, napadalec gostov pa se je hitro znašel, pobegnil Trebetu in premagal Stritarja. To je bil hladen tuš za Krčane, ki se po prejetem golu niso vdali. Nasprotno, nadaljevali so napadalno, drugi polčas pa začeli kot orkan. Vinko Molan je izpustil najlepšo priložnost, z dveh metrov je zgrešil, že v naslednji minuti je Zlobkov strel vratar Čanič ubranil. V 61. minuti je Zlobko veličastno prodrl po levi in postregel Zakšku, ki je z natančnim strelom iz neposredne bližine zadel za 2:1 in za zmago. Tako so Krčani kronali boljšo igro in slavili zasluženo zmago v zagotovo najboljši nogometni tekmi v Krškem zadnjih nekaj let.
NK Krško: Stritar, Trebše, Kalender, Molan M., Voglar (Stopar), Zlobko, Zorko, Molan V., Zakšek, Brdik, Ameti(Bovha).
Brežice - Odred (prekinjeno) v 48. minuti
Tekma zadnjega kroga med Brežičani in Kozjani bi morala biti čista formalnost, saj ni o ničemer odločala. Igralci enega in drugega moštva so stari športni prijatelji, zato toliko bolj skrbi neljubi dogodek v 48. minuti tekme, ko iepo splošnem pretepu med igralci in napadu na sodnika, ta tekmo prekinil.        ~
Prvi polčas je tekel v znaku Brežičanov, ki so več napadali, gostje so se uspešno branili. Igraje bila poštena in športna V začetku drugega polčasa so po upravičeno dosojeni enajstmetrovki Brežičani z zadetkom Boštjana Polovica povedli. To je bil znak za bolj grobo igro in že naslednji trenutek je prišlo do incidenta med Slakonjo in enim igralcem Odreda. V obračunavanje so se vmešali še ostali igralci obeh
Evrosad je (vendarle) preživel (še  eno)   neugodno leto
Nadaljevanje s 4. strani
V sodelovanju z nekoč matičnim Agrokombinatom je marsikatera vez pretrgana, čeprav se vsi srečujejo z enakimi problemi in bi si lahko pomagali: »Lotili smo se zahtevnega projekta in tega se zavedamo vsi, vključno z delavci. Temu primerno se tudi obnašamo. Racionalizirali smo vse, od materialnih stroškov do delovnih in režijskih ur, mehanizacije in porabe energije. Vse smo spravili na minimum in upamo, da bomo leto zaključili uspešno. Je pa faktor obračanja kapitala v naši panogi 0,8, torej se denar obrne v 1,2 leta.«
Sicer pa sadjarji, ki pridelujejo različne sadne vrste, tekoče leto ocenjujejo kot dobro in slabo hkrati. Tistim, ki imajo nasade jagod, je junijska huda vročina naredila škodo. Pridelek je bil kakovostno slabši in manj ga je bilo. Ivan Kozole: »Pri hruškah nam je posledice pustila še lanska toča, zato smo imeli kvečjemu     20     odstotkov
načrtovanega pridelka, od katerega smo morali večino prodati industriji, saj je bilo konzumnih hrušk zelo malo. Toča 28. julija nam je pridelek breskev tako poškodovala (sadje je bilo tik pred zrelostjo), da smo ga morali prodati v predelavo. Priznati pa moram, da je bil pridelek jabolk obilen, čeprav je tudi tega poškodovala toča. V Brestanici in v tukajšnjih nasadih pri upravi je bilo huje, nekoliko nižje in v Kostanjevici pa je bilo poškodb manj. Drug velik problem je letos predstavljala izredna moča. Delo zaradi deževja in razmočenega terena ni bilo samo težavno, ampak tudi dražje. Pokazalo pa se je, kaj pomeni, če je v sadjarstvu dovolj vode. Ob ustreznih agrotehničnih ukrepih je bil pridelek obilnejši in količina je odtehtala dodatne stroške ter neprijetnosti pri delu. Videli pa smo tudi, kaj pomeni, če imaš v sadovnjaku urejen oroševalno-namakalni sistem.« (Ika)
750 let ob pomebni
prometnici
Nadaljevanje s 5. strani
Danes je Močnik le še majhen potok -količina vode v strugi se namreč ves čas zmanjšuje -kamor                   neosveščeni
posamezniki radi zlivajo ostanke škropiv in drugih onesnaževalnih sredstev. Pohanca je pretežno kmetijsko usmerjena vas, njeni prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom, sadjarstvom in živinorejo, po robovih tudi z gozdarstvom                            in
vinogradništvom, v zadnjem času pa je vse več obrtnikov. Da je življenje v Pohanci obetavno tudi za mlade družine, priča porast števila hišnih številk v zadnjem polstoletju.
Pohančane druži vrsta običajev in navad, ki so se ohranili skozi desetletja, med njimi je predvsem postavljanje mlaja ob 1. maju, o čemer je bil tudi posnet dokumentarni film, ki pa žal še čaka na obdelavo. Dalje so ljudje povezani tudi v raznih društvih, najbolj množično v gasilskem društvu in društvu izgnancev. V pripravi je tudi monografija o vasi, ki bo v besedi in sliki strnila pregled pohanške krajevne zgodovine, ki jo je nekoč krojil predvsem Močnik s svojim šumenjem ter vozovi s konjsko vprego, danes pa njen utrip dviguje vse bolj gost promet ob magistralki. (Nena)
moštev, najslabše seje godilo Matjažu Poloviču, ki je miril pobesnele strasti. V silni gneči je bil napaden tudi sodnik, ki je po dogovoru z delegatom tekmo prekinil. Spet bosta na potezi tekmovalna in disciplinska komisija MNZ Celje. Izid obračuna med igralci je znan, izid tekme pa bo znan v naslednjih dneh, ko bodo tekmovalni komisiji na voljo poročila uradnih oseb s tekme v Brežicah.
Neodigrano tekmo 5. kroga med NK TIM Laško in NK Brežice je komisija za pritožbe in predpise MNZ Celje registrirala z rezultatom 3:0 v korist Laškega. Šlo je za tekmo, ki bi morala biti odigrana v Radečah, gostitelji, v tem primeru Laščani, pa niso mogli pokazati podatkov o registraciji igrišča v Radečah, Brežičani pa o spremembi tekmovališča niso bili pravočasno obveščeni. Z odločbo drugostopenjske komisije so v Laškem zadovoljni, v Brežicah pa najavljajo novo pritožbo.
Stanje na lestvici po 8. krogu: 1. Vransko 19,2. TIM Laško 17,3. Krško 13,4. Usnjar 11 (-1), 5. Brežice 11 (-1), 6. Kovinar 8,7. Šmarje 6,8. Mons Claudius 4,9. Odred3(-1).(Pilip)
2. SML - vzhod - 11. krog
Krško -  Starše
0 : 1  (0 : 0)
V zadnjem krogu 2. državne mladinske lige - vzhod je ekipa Krškega gostila prvouvrščeno ekipo lige. Oslabljeni in pomlajeni Krčani (manjkali so Panič in Dvorančič S. zaradi kartonov ter Mlakar zaradi poškodbe) so začeli odlično, z bojevito in previdno igro so držali nasprotnika daleč od vratarja Ribiča, istočasno so nevarno ogrožali gostujočega vratarja. Drugi polčas so Krčani dobro začeli, zatem pa sledilo je obdobje obojestransko slabe igre. Gostje so v glavnem napadali, Krčani pa so se uspešno branili. In ko so vsi na igrišču pričakovali konec tekme, v 89. minuti so gostje srečno, po napaki krške obrambe prišli do zmagovitega zadetka, ki jih je utrdil na prvem mestu. Dolgo po tekmi so gosti iz Starš slavili naziv jesenskega prvaka. NK Krško: Ribič, Prosenik, Cedilnik, Šetinc, Bakič, Novak, Černoga, (Mujakič), Dvorančič, Zorko, Pavlovič, Sotlar.
Iz Ptuja, s sedeža 2. SML VZHOD je pretekli teden prišla razveseljiva novica. Tekmovalna komisija je tekmo 10. kroga Slovenj Gradec - Krško (4:1), registrirala z uradnim rezultatom 0:3 za Krčane. V ekipi gostiteljev je nastopil igralec, ki te pravice ni imel in disciplinska komisija je ravnala skladno z DP NZS. S tremi novimi točkami so si Krčani popravili položaj na lestvici. (Pilip)
MALI   NOGOMET
Sedaj vodijo Artiče
Težko pričakovan derbi občinske malonogometne lige med dvema doslej neporaženima moštvoma se je končal z nekoliko presenetljivo zmago Artič. Favorizirano moštvo Belega konjička, ki v svojem okolju že dolgo ni naletelo na enakovrednega nasprotnika, je imelo rahlo pobudo vse do srede drugega polčasa, ko so Artičani najprej izenačili, nato pa z dvema zadetkoma Aleša Omeizuja matirali nasprotnega vratarja ter se z novo zmago zavihteli na vrh lestvice. Sedaj upajo, da jim bo po devetih zaporednih zmagah le uspelo najti kakega pokrovitelja. Na ostalih srečanjih ni bilo presenečenj, zelo razburljivi pa sta bili srečanji med Selami in Čepinovimi »gradbeniki« ter med Studencem iz Sobenje vasi in Maksijem iz Pisec. Rezultati 10. kroga: Olimp Dobova - Elektronk; 3:1, Bizeljsko - Bijou Bar9:4, Gradbena Nša Cepin - Sela 4:3, Studenec -Maksi Pišece 1:0, Artiče • Bet konjiček 4:2, TVD Partizan -Videoteka Sonv 5:3. Vrstni red: 1. Artiče 28,2. Beli konjiček27, 3. Studenec 25,4. GH Cepin 18,5. Bizeljsko 16,6. Olimp 16,7. TVD Partizan 13,8. Bijou bar 10,9. Sela 9,10. Videoteka Sonv 6,11. Elektronk: S, 12. Maksi 3.(ES)
STRELJANJE
Zračna pištola Kruno Brežice - 29. oktober
1644  :  1499
Z rekordno zmago Brežičani še naprej ostajajo v skupini vodilnih moštev 2. državne lige v streljanju z zračno pištolo. Na »domačem« strelišču v Boštanju z gosti iz Grosupljega niso imeli težkega dela, tudi tokrat pa se je s 554 krogi najbolj izkazal mladinec Robert Ferenčak. Kruno Brežice: Ferenčak 554, Sabadoš 552, Krošelj 538(ES)
Heroj Marok (1596  :
: Mrož 1559)
II
Strelci SD Heroja Maroka iz Sevnice so v srečanju z drugo ekipo velenjskega Mroža prepričljivo zmagali. Dosegli pa so naslednje rezultate: Ajster 546 krogov, Tomše 535, Ci mperšek 515. (J .A.)
Pištola  pristoji  tudi  nežnemu spolu
V prvem krogu državne lige v streljanju z zračno pištolo za mlajše mladinke je svoj ognjeni krst kljub tremi solidno opravila članica SD Kruno Brežice Jadranka Ajkovič. ki je z 238 krogi zasedla dvanajsto mesto. Naj dodamo, da je bil to doslej prvi nastop kake posavske strelke s pištolo sploh. (ES)
Zračna puška
Biring Trzin :  Kanja Leskovec
(1569  :   1654)
V tretjem krogu tretje strelske lige so strelci leskovške Kanje gostovali v Trzinu in visoko premagali domačo ekipo. Kanja: Mlakar 553, Vrščaj 540, Arh 561.
Kanja : H. Marok
preloženo
Tekma med Kanjo in H. Marokom, ki bi morala biti ta vikend, je preložena zaradi nastopa Leskovčanov na mednarodnem tekmovanju v Mariboru in zaradi udeležbe Sevničanov na izobraževanju strelskih trenerjev v Ljubljani. Tekma bo naslednji konec tedna. (J.A.)

DREN V SLUŽBI ZDRAVJA
Piše: STANE ISKRA
Človekove gibalne potrebe
Ko se je v 19. stoletju pojavilo športno gibanje, ga družba ni sprejela kot nekaj, kar sodi k zdravemu načinu življenja, temveč kot posebno dejavnost, namenjeno ožjemu krogu izbrancev. Moderni, spremenjeni način življenja, ko je vse manj fizičnega dela, pa ta odnos spreminja.
Vse bolj se uveljavlja prepričanje, da je gibanje za človeka potrebno v vseh obdobjih njegovega življenja. V mladosti, da bi si pridobil potrebno motorično znanje, v zrelosti, da bi čim dlje ostal čili in zdravi, v dobi staranja pa zato, da bi upočasnil procese staranja.
Če se želimo aktivno ukvarjati z gibalno dejavnostjo, ki fizično ter psihično sprošča in obnavlja človeka, je nujno potrebno poznavanje učinkov telesne vadbe na človeški organizem. Zato ne moremo mimo tega, da te učinke na grobo opišemo. Podrobnosti so pa »rezervirane« za strokovnjake. Kratek pregled učinka vadbe na posamezne organe:
Srce. Najbolj učinkovite vaje za krepitev srca so aerobne vaje, to so tiste, pri katerih je za več minut povečana potreba organizma po kisiku in je tej potrebi srca sproti zadoščeno. Take vaje so: tek v naravi, plavanje, kolesarjenje, hoja itd. Pri aerobni vadbi se srce prilagodi tako, da se okrepi mišično tkivo in koronarno ožilje. Po kardiologu Hollmannu se lahko srce krepi vse do starosti.
Ožilje je poleg srca odločilnega pomena za transport krvi oziroma kisika. Z aerobnim treningom se ožilje razširi, v mišičnem tkivu se odpirajo nove kapilare, ki omogočajo boljšo oskrbo s kisikom. Pomen ožilja poudarja znani rek: »Človek je toliko star, kolikor je staro njegovo ožilje.«
Dihala. Čim intenzivnejše je mišično telo, tem večja je potreba po kisiku. Pri hoji porabimo štirikrat več kisika kot pri mirovanju, pri hoji navkreber šestkrat več, pri teku pa že deset-ali dvajsetkrat več. Redna in dolgotrajna aerobna vadba izboljšuje dihalne organe.
Mišice se lahko že v nekaj mesecih očitno spremenijo - okrepijo ali oslabijo. Telesna vadba učinkuje na mišično raztezanje mišic in na sprostitev ali relaksacijo.
Pri telesni vadbi se povečuje tudi gibljivost sklepov, in tudi sposobnost za ohranjanje sklepne hrustančevine. Razgibanje vseh sklepov, tudi hrbtenice in rebrnih stikov, pomeni učinkovito sredstvo za ohranjanje sklepov in za preprečevanje artroze.
Torej, zdravstveno usmerjena telesna dejavnost je pomembna v vseh obdobjih čleveškega življenja, zato bi morala postati eden važnejših delov osebne higiene.
Peto mesto mladincev
Kanje na mednarodnem
prvenstvu v Mariboru
V soboto in nedeljo je bilo v Hotinji vasi pri Mariboru mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal In nagrado Maribora. Tekmovanja so se udeležili tudi strelci Kanje. Mladinci Kanje so v konkurenci 14 ekip iz sedem držav osvojili peto mesto. Žal pa niso nastopili z najboljšimi strelci, saj bi v nasprotnem primeru ekipa zagotovo stala na zmagovalnih stopničkah.
Uspešen je bil tudi Dejan Zupane, ki se je v konkurenci 87 strelcev iz sedmih držav uvrstil na 11. mesto. Mladinci: 1. Ute (Madž.) 1.719,2. Bratislava (Slovaška) 1.716,3. Solin (Hrv.) 1.702,4.1. Poh. Bat (SLO) 1.698,5. Kanja (SLO) 1.693. Rezultati: Kanja - mladinci: Fridl 573, Mlakar 565, Arti B. 555. Člani: 11. Župane 582. (J.A.)
Dve zmagi Kanje v državnih ligah
Pretekli vikend so se pričela tekmovanja tudi v državnih strelskih ligah za mlajše mladince in mladinke, pionirji pa so odstreljali že drugi krog v tem tekmovanju. Na obeh tekmah so nastopili tudi strelci Kruna Brežice in Kanje iz Leskovca. Uspešni so bHi zlasti slednji, ki so ekipni zmagovalci tako pri pionirjih kot pri mlajših mladincih. Med posamezniki pa je bil Kristjan Sumej pri pionirjih drugi, Boštjan Arh pri mlajših mladincih drugi in Špela Arh pri mlajših mladinkah tretja.
Rezultati: Pionirji: 1. Kanja 538,2. Pomurka MS 537,3. Postojna 517,14. Kruno Brežice 497. Posamezno: 1. Paič (Pomurka) 185, 2. Šumej (Kanja) 182,4.1. Zakovšek (Kruno Brežice) 181,5. Arh G. 179,7. Kržan 177,10. Pacek 175 (vsi Kanja). Mladinci: 1. Kanja 1.102,2. T. Jezica 1.096,3. Postojna 1.086 Mladinke: 1. Žioert 383,2. Dolar 376,3. Arh 375. Posamezno: 1. Kastelic (Tabor Jezica) 380,2. BArh 378, 5. Fridl 373,23. Vrščaj 351 (vsi Kanja).(JA.)
Pionirji Kanje so letos zopet zelo uspešni.

S&
turistična agencija KrSko, CKŽ7 Vam do
15. novembra omogoča
smučarskih kart • a-mu   zaROGLO
po ugodnih                »*«•¦—
predprodajnih cenah
Tel./fax: 21-674 -^,
telffax:0606781-709
3.000,00 SIT/teden
MAŠ GLAS, 44-11. NOVEMBER 19%
Otvoritev odseka Ravne-Vrh-Cerina
Zdole,   7.   novembra   -
Četrtkove otvoritve odseka krajevne ceste Ravne-Vrh-Cerina v krajevni skupnosti Zdole je po dolgem času tudi v ta del krške občine prinesla nekaj vedrine. Del 2,5-kilometrskega odseka, ki je bil dokončan že lani, pa ga je razdejal sneg, je našel prostor tudi v letošnjem občinskem proračunu, vendar brez soudeležbe krajanov v višini 2.000 nemških mark po gospodinjstvu investicija zagotovo ne bi bila končana. Tako pa so se krajani skupaj z izvajalci del in vodstvom občine na Čelu z županom Danilom Slterjem lahko poveselili pomembne pridobitve za kraj. Slavnostni trak sta prerezala župan Siter in Jože Slivšek, predsednik sveta KS Zdole. (GAIex)
f <t>*f		11    "~ 1p-	¦ 'ji
	i^ffl^Tr -iIj	Hki^iiM/iiBirfli^	^J
	UflL^am. ' -*m	wfmEfP	
			
Najstarejši krajan Zdol, 92-letni Miha Vrisk, v družbi Danila Siterja in Jožeta Slivška.
Konec tedna za štipendiste
Posavje, 8. in 9. novembra - Posavski zavod za zaposlovanje je minuli konec tedna v svojih treh občinskih središčih pripravil letno informativno srečanje s štipendisti, ki prejemajo republiško ali Zoisovo štipendijo, in jih seznanil z izvajanjem štipendiranja v tem šolskem letu ter z novostmi in aktualnimi vestmi s področja razvoja v domačih občinah. Sevniška enota RZZ letos štipendira 2.127 dijakov in študentov z republiško štipendijo, 290 pa jih prejema Zoisovo. Cenzus je letos za stare štipendiste za desetino višji od siceršnjega, (nic)
Psihološki pristop
k prehodu na
zdrav način
življenja
Društvo privržencev presne prehrane s sedežem v Ljubljani vljudno vabi vse ljubitelje zdravega načina prehranjevanja in življenja, da se udeležite izredno zanimivega predavanja o psihološkem pristopu k prehodu na zdrav način življenja, ki ga bo vodil njihov član, velik poznavalec tega področja in ljubitelj narave, Jožef Horvat iz okolice Kopra. Predavanje bo 27. novembra 1996 ob 16. uri v prostorih nekdanje občine Vič, Trg mladinskih delovnih brigad 7, Ljubljana. Vstopnina za člane 700 in za nečlane 1.000 tolarjev.
Zaradi hitre vožnje po mokrem vozišču
Pešakinja na kraju nesreče podlegla
Na lokalni cesti Orehovo-Breg, pri naselju Breg, se je 6.    novembra zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla.
Voznica F.M., roj 1954, državljanka Republike Hrvaške, začasno stanujoča v Dol. Boštanju je vozila iz Orehovega proti Bregu. V desnem nepreglednem ovinku po klancu navzgor jo je zaradi neprilagojene hitrosti po mokrem in spolzkem vozišču zaneslo proti pešakinji L.M., roj. 1922, iz Trbovelj, ki je hodila po desni strani vozišča proti Orehovemu. Kljub zaviranju je vozilo najprej zaneslo z zadnjim delom na levo, po osmih metrih pa je s sprednjo stranjo zadelo v pešakinjo, ki jo je odbilo na pokrov, zatem pa v nasip, kjer je obležala in zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrla. Voznica osebnega vozila je dobila sled poškodbe.
Že navsezgodaj  po levi
Na regionalni cesti na Senovem seje 5. novembra ob 5.10 zgodila prometna nesreča zaradi vožnje po levi strani vozišča. Voznik B.A., roj. 1975, s Senovega je pripeljal iz Brestanice na Senovo, kjer je na Titovi cesti iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem se je peljala J.D., roj. 1958, s Senovega. Voznica, ki se kljub zaviranju ni mogla izogniti trčenju, se je pri tem hudo poškodovala, voznik B.A. je dobil sled poškodbe, materialna škoda na vozilih pa po nestrokovni oceni znaša 900 tisoč tolarjev.
IJ kraj in ki  s  ponarejenima potnima listoma
Policisti na MMP Obrežje so pred dnevi pri pregledu voznika in sopotnikov v italijanskem BMW-ju zaradi dvoma v pristnost potnih listin opravili razgovor z dvema njunima imetnicama. Ukrajinki, ki sta imeli madžarski potni list, sta priznali, da sta listini kupili v Begradu za 1.000 nemških mark. Vrnili so ju nazaj na Hrvaško.
Vztrajni voznik pridržan
Delavci PPP Krško so 7. novembra zvečer ustavili in pregledali S.M., roj. 1979, z Malega Obreza, ki mu je bila zaradi vožnje pod vplivom alkohola (1,21 g kg) prepovedana nadaljnja vožnja. Čeprav brez vozniškega dovoljenja, je S.M. vseeno sedel za volan, saj so ga policisti kmalu ponovno ustavili v Leskovcu pri Krškem. Ker je bilo pričakovati, da bo kršitev nadaljeval, so ga pridržali.
Hudo poškodovan motorist
Voznik lade samare B.M, roj. 1959, iz Brežic je 7. novembra vozil iz središča Brežic proti semaforiziranemu križišču pri Blagovnici. Ko je pripeljal v križišče Bizeljske in Jurčičeve ulice, je z vozilom začel zavijati v levo, pred tem pa se ni prepričal, ali lahko varno zapelje skozi križišče. Ko je že zavijal, je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik kolesa z motorjem H.E., roj. 1980. Kljub umikanju proti sredini vozišča se trčenju ni uspel izogniti, pri tem pa je dobil hudo poškodbo.

TELEVIZIJA NOVO MESTO tfatial
1 s Trdinovega vrha JMk 1 ¦            na kanalu T"!
vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA  ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI   PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI  FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTI DO SOBOTE mladinska  oddala MKC   TV vsak dan ob 19. In 21. url NOVICE
RADIO    POSAVJE
Lutkovni abonma
Pretekli četrtek smo imeli v našem vrtcu prvo predstavo lutkovnega abonmaja za predšolske otroke. V naši telovadnici je Lutkovno gledališče Jesenice na Gorenjskem dvakrat uprizorilo igrico Klovn Pepi. V lutkovni abonma, ki ga je vrtec ponudil kot obogatitveno dejavnost, so starši vpisali 150 otrok, starejših od štirih let, ki obiskujejo naš vrtec. Nekaj pa je vključenih tudi otrok, ki ne hodijo v vrtec. V okviru abonmaja si bodo otroci od novembra do aprila ogledali 6 predstav. Pet predstav bo pripravilo Lutkovno gledališče Jesenice, eno pa domača lutkovna skupina Koki. Cena abonmaja je 1.600 SIT, starši pa bodo strošek lahko poravnali v dveh obrokih.
Vrtec Mavrica, Brežice
0000
Rodanovič a.*.«. Brežice
M   Prodajalec in tarviier vozil YW, AUDI, SEAT t^      AUOI    >-rafti  L.....I,.,      3,      8250       BREŽICE
Delovni čas: od 8-16* h,  sobota   od 8-12h; Tel. 0608/61-065
VOZILO GOLF z
Cena vozila POLOG Mesečni obroki na:
2   leti
3   leta
4   leta
5   let
bogato opremo
23.495 DM 10.000 DM
640 DM obrok 452 DM obrok 355 DM obrok 305 DM obrok
KREDITI-P0SEBN0 UGODNO V OKTOBRU
KAPLJICA
Ni nujno, da so pisci kronik tudi sami kroniki. (ES)
b
BREŽIŠKA PORODNIŠNICA
V času od 4. in 9. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Stanislava Seničar iz Pod s rede - Jasmino, Jasminka Baje iz Krškega - Žigo, Ulfeta Hodžič iz Brežic * Saro, Irena : Tršinar iz Zgornje Prekope - Jana, Majda Zorko iz Dol. Leskovca - Jana, Snežana Klemenčič iz Gor. Stari Grada -Hermino, Romana Cizel iz Brezi ne - Ano Lucijo in Anica Prah iz Trnovca - Nino. Čestitamo)
^STAH
KOSTAKd.d. KRŠKO
OBVESTILO
O ZAČETKU OBRAČUNAVANJA OBČINSKIH TAKS IN POVRAČIL ZA OBREMENJEVANJE OKOLJA
KOSTAK, komunalno stavbeno podjetje, d.d. OBVEŠČA, da je na podlagi Odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin na območju občine Krško, s 1.10.1996 začel ob komunalnih storitvah zaračunavati takso po omenjenem odloku, ki znaša:
a) za uporabnike vodovodnega omrežja
-  21,6 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu
- 32,4 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in ostalih dejavnostih
b)  za uporabnike kanalizacijskega omrežja in uporabnike še nezgrajenega kanalizacijskega omrežja
-  11,2 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu
-16,8 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in ostalih dejavnostih
c)    za uporabnike na področju zgrajenega kanalizacijskega omrežja, pa nanj niso priključeni
-  19,2 SIT/m3 porabljene vode v gospodinjstvu
- 28,8 SIT/m3 porabljene vode v gospodarstvu in ostalih dejavnostih
d)  za uporabnike sistema zbiranja in odvažanja odpadkov ter komunalne deponije
- gospodinjstva: 2,4 SIT/m2 za obračunsko osnovo kvadratni meter
- v gospodarstvu in ostalih dejavnostih: 3,6 SIT/ m2 za obračunsko osnovo kvadratni meter
- 200 SIT/m3 za obračunsko osnovo kubični meter
e)  za uporabnike komunalne deponije izven občine Krško
-  400 SIT/m3 deponiranih odpadkov
f) za uporabnike, ki niso priključeni na oskrbne sisteme v upravljanju KOSTAKA:
1. GOSPODINJSTVA
a) za porabljeno vodo
- 21,6 SIT/m3 na pavšalno osnovo 12 m3/mesec
b) za onesnaženo vodo
-19,2 SIT/m3 na pavšalno osnovo 12 m3/mesec
2. GOSPODARSTVO IN OSTALE DEJAVNOSTI
a) za porabljeno vodo
- 32,4 SIT/m3 na pavšalno osnovo 18 m3/mesec
b) za onesnaženo vodo
- 28,8 SIT/m3 na pavšalno osnovo 18 m3/mesec
TAKSE NISO DEL CENE KOMUNALNIH STORITEV IN NISO PRIHODEK KOSTAKA.
Zbrana sredstva so prihodek Občine Krško, ki se bodo uporabljala za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav komunalne infrastrukture, za izgradnjo novih komunalnih objektov in naprav ter za njihovo širitev zaradi izboljšanja stanja na področju varstva okolja.
DIREKTORICA Silvana MOZER, dipl.oec.
/

%/2
Valantitovo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323300
Teleta*: +386 68/342 094
Čas oddajanja:
Ob sobotah oddajamo
dokler nas boste klicali.
Vsak dan oddajamo
med 5.30 in 24.00
uro.
Ugodnosti za posavske dijake in študente
Društvo študentov Brežice pripravlja knjižico ugodnosti in popustov, s katero bodo njihovi člani lahko prišli ceneje do nekaterih kulturnih in gostinskih uslug, ceneje pa bodo nakupovali tudi v brežiških in okoliških prodajalnah. Knjižica bo v nakladi 1.000 izvodov izšla predvidoma konec meseca, zanjo pa že sedaj vlada veliko zanimanje. (ES)
NAŠ GLAS. 44-11.  NOVEMBER 1996
mmmmm/'': ¦'¦¦' ¦
MALI OGLASI
Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380.
Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup inventarja in investicije. Tel.: 62-501.
V  najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046.
V  najem oddamo prostor v Krškem na CKŽ 30 (37 m2), primeren za bivanje ali poslovno dejavnost. Tel.: 80-545.
V  najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576.
Poslovne prostore (70 m2) oddamo v najem. Primerni so za gostilno, trgovino ali drugo dejavnost. Tel.: 43-203.
V  najem oddamo poslovni prostor (100 m2), v prvem nadstropju stanovanjske hiše, v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško.
Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo.
Prodam                 enosobno
stanovanje na Vidmu (42 m2)    ali    zamenjam    za
dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910.
V  Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61-270.
V  Krškem takoj najamem enoinpolsobno                 ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026.
V  Sevnici ali Krškem takoj najamem sobo ali garsonjero. Tel.: 068/20-522.
Dvosobno stanovanje (84 m2) v Krškem ugodno prodam - takoj. Tel.: 31-550.
Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško.
Nexia GLX 1,5 16 V, letnik 10/95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizinga, v račun vzamem vozilo do 7.500 DEM + 25 x 606 DEM, prodam. Tel.: 62-109 ali 62-644.
Kombi IMV, letnik 1988, registriran do 1/97, ugodno prodam ali menjam za gradbeno parcelo. Tel.: 0609/645-838.
Prodam 126 P, letnik 12/87. Tel.: 34-654.
Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojico, gugalnico do prvega leta in dve kolesi.
Tel.: 31-092.
Prodam otroško posteljo, leseno, 3 višine, z jogijem, hojico, otroški sedež za avto in trajnožarečo peč TOBI SKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068/27-093.
Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) - pliš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CKO 16, Senovo.
Ugodno prodam spalnico, masivni les - hrast. Tel.: 32-768.
Sedežno garnituro, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel.:               0609/632-556
(popoldan).
Ugodno prodam novo kuhinjo Zala (Svea Zagorje), staro tri mesece, spodnji elementi še zapakirani. Možno                    obročno
odplačevanje. Tel.: 21-210 int. 650 (do 15. ure), po 16. uri: Titova 86, Senovo -Ristič.
Klavirsko harmoniko Melodija Mengeš prodam. Cena 150.000 tolarjev. Tel.: 33-492.
Slike, akril na platnu, slikarke Silvi Magvar, naprodaj. Ogled Krško, Pavlinova 17. Tel.: 33-441.
Prodam trajnogorečo peč Plamen     Magma     7 uporabno. Tel.: 62-726.
Prodamo mladičke srnastih pinčev. Tel.: 0601/84-157.
Prodam            ameriškega
kokeršpanjela, starega 3 mesece. Tel.: 22-208,21-046.
Odojke, okrog 30 kg, domače reje, prodam. Lahko zakoljemo in očistimo ali za nadaljno rejo. Tel.: 78-365.
Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižlgoj) ali 32-279 (Žnidaršič).
Nudim varstvo otrok na svojem domu (lahko dopoldan ali popoldan). Oglasite se na Senovem, Titova 108 (vila), pri Mariji.
Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj).
Likam na vašem domu. Perilo lahko tudi odpeljem in zlikano pripeljem. Tel.: 71-170 (dopoldan).
Brezplačno oddam okoli 300 kosov nove strešne opeke          Kikinda          in
Bedekovščina. Tel.: 31-009.
ZA  NAROČNIKE SO
MALI  OGLASI
BREZPLAČNI
cr
/Rf <Lo-0-
IHZEMRlNG-mOVIHA
Finžgarjeva   1,   8250   Brežice Tel.: 0608/61-746, fax: 62-780
¦¦:¦¦¦.¦
Odpravljena arhitektonska ovira pri Kulturnem domu Krško
Pred vhodom v krški kulturni dom so odstranili arhitektonsko oviro za invalide na voziških, na parkirišču pa so za njihova vozila tudi rezervirali poseben pporstor. Tako je sedaj tudi invalidom na vozičkih omogočeno obiskovanje prireditev, po sklepu Kulturnega doma Krško pa so invalidi na vozičkih OPROŠČENI PLAČILA ZA VSE PREDSTAVE IN FILME.
Obiskovalce Kulturnega doma Krško prosimo, da so pozorni do invalidov ter da ne zasedejo njim namenjenega parkirnega prostora. Hvala!
Društvo invalidov Krško
Jjft FILMSKI SPORED
»Kino servis« Brežice
14., 15., 16. in 17. XI. ob 18. uri in 18. XI. ob 20. uri: NE
ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV, triler
14., 15., 16. in 17. XI. ob 20. uri: ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA,
komedija
19. in 20. XI. ob 20. uri: STRIPTEASE, komedija
Kulturni dom Krško
15. XI. ob 20. uri in 17. XI. ob 18. uri: HUDIČEVKI, erotična
kriminalka
Kinp Kostanjevica
16.  XI. ob 20. uri: ČENČE, romantična melodrama
17.  XI. ob 20. uri: DAN NEODVISNOSTI, znanstvena fantastika
Kino Šentjernej
15. XI. ob 18. uri: ČENČE, romantična melodrama
15. XI. ob 20. uri: DAN NEODVISNOSTI, znanstvena
fantastika
3owt
Krika vas Tel.: 0608/59-059
Novo mesto, Ločna Tel.: 068/21-123
OBČINA    KRŠKO
objavlja
Na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine, na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št.45/95), zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št.30/93) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna RS (Ur. list RS, št.19/94), objavlja Sklad RS za razvoj malega gospodarstva s soglasjem Ministrstva za gospodarske dejavnosti in v soglasju z bankami:
1.   Mariborska hranilnica in posojilnica, d.o.o., Maribor
2.   LB Pomurska banka, d.d., Murska Sobota
3.   Splošna banka Koper, d.d., Koper
4.   NKBM področje Nova Gorica, d.d.. Nova Gorica
5.   Istrska hranilnica in posojilnica, d.o.o., Ljubljana
6.   Poštna banka Slovenije, d.d., Ljubljana - samo za kratkoročna posojila
7.   UBK banka, d.d., Ljubljana
8.   Dolenjska banka, d.d., Novo mesto
9.  Hranilnica LON, d.d., Kranj Banka
10. VIPA, d.d., Nova Gorica
11. LB banka Zasavje, d.d., Trbovlje
12. Banka Celje, d.d., Celje
13. LB Koroška banka, d.d.. Slovenj Gradec,
javni razpis
za kreditiranje projektov iz sredstev, pridobljenih iz naslova zakona o
uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o
lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št.45/95)
1. PREDMET RAZPISA
Na podlagi zakona o razvoju malega gospodarstva (Ur. list RS, št 18/91), odredbe o merilih, pogojih in postopku za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva, zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnin, na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 45/95) ter predpisov, navedenih v uvodnem delu razpisa, bo Sklad RS za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z zgornjimi bankami dodeljeval posojila za projekte na področju malega gospodarstva.
1.000.000.000 SIT, 204.840.013 SIT.
Znesek kreditiranja je: za dolgoročne kredite -za kratkoročne kredite -
2. MERILA IN POGOJI
2.1. Splošni pogoji
Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva po določilih zakona o razvoju malega gospodarstva. Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki zagotavljajo naslednje cilje:
- povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov,
- pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, zlasti na mednarodnih trgih,_____________________________________________
- pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva,
- pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti,
- pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja,
- pospeševanje zadružništva pri skupni nabavi najsodobnejše tehnologije, skupnega nastopa na mednarodnih trgih in skupnih inovacijah.
Prosilec lahko vloži vlogo za posojila, če znaša predračunska vrednost njegove investicije največ 800.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave razpisa. Maksimalna višina kredita je lahko največ 50 % predračunske vrednosti.
Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt samo enkrat.
Posojila lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev.
Med viri financiranja ima lahko prosilec tudi druge vire financiranja le na osnovi predhodnega soglasja sklada.
Program mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- donosnost (profitabilnost) programa, za katerega se dodeljujejo sredstva,
- likvidnost za celotno ekonomsko dobo,
-zaprto finančno konstrukcijo po cenah v konvertibilni valuti v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave razpisa.
22. Marta:
1.   obstoječe število delavcev in možnost novih zaposlitev;
2.   konkurenčnost;
3.   tehnološka naravnanost;
4.   inovativnost;
5.  vpliv na okolje;
6.   dejavnost;
7.   razvojni vidik;
8.   dobičkonosnost;
9.   izvozni vidik;
10. lastna udeležba;
11. vrsta naložbe;
12. podpora v regiji;
2J3. Kreditni pogoji:
Odplačilna doba:
1. dolgoročni krediti se odobravajo za dobo vračanja, ki je odvisna od poslovnega vračanja in od poslovnega načrta in narave vlaganja, vendar ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa;
2. moratorij: do enega leta oz. na osnovi soglasja bank;
3. obrestna mera: TOM + 0,6 % letno;
4. stroški kredita: 0,7 % od zneska odobrenega posojila;
5. zavarovanje kredita: v skladu s pogoji bank.
3. VSEBINA VLOGE:
1. obrazec sklada;
2. poslovni načrt, iz katerega mora biti poteg osnovnih podatkov o prosilcu razvidno še:
a) finančna konstrukcija;
b) donosnost in likvidnost projekta;
c) čas vračanja vloženih sredstev;
d) ostali pričakovani ekonomski učinki;
e) plan trženja;
f) tehnično-tehnološki vidik;
g) možnost novih zaposlitev;
3. dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih (za gospodarske družbe BON-3 podatki o solventnosti in boniteti za tekoče leto od krajevno pristojne Agencije za plačilni promet, za SP potrdilo o plačanih davkih od krajevno pristojne izpostave RUJP);
4. pisno izjavo o pridobitvi sredstev iz podobnega naslova na občinski ali republiški ravni;
5. za gospodarske družbe fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami;
6. za SP fotokopija priglasitvenega lista - obrazec 1/1,1/1 -potrjenega od krajevno pristojne izpostave RUJP;
7. za vse prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja;
8. za vse prosilce fotokopijo odločbe pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da je odločba v postopku pridobitve;
9. za vse prosilce navedbo števila zaposlenih, s priloženimi fotokopijami obrazcev prijav delavcev v zavarovanje (M 112);
10. notarsko overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje, star manj kot 30 dni;
11. podatki o izdelovalcu poslovnega načrta in njegove reference;
12. sklep banke, naknadno pridobljen v postopku.
4. ROK ZA PRIJAVO
Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Sklad RS za razvoj malega gospodarstva, Štefanova 5,1000 Ljubljana, tel. 061 /217-872.
Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredstev oziroma najkasneje do 1,12.1996. Sklad bo v sredstvih javnega informiranja objavil datum, ko bodo namenska sredstva porabljena.
Vse prosilce obveščamo, da mora vloga vsebovati vso zgoraj navedeno dokumentacijo za posamezen status prosilca, če vloga ne bo vsebovala te dokumentacije, se zavrne. Ravno tako se zavrne neustrezna vloga in tista, ki prispe po uradnem obvestilu sklada o porabi sredstev.
Upravni odbor sklada bo obravnaval in odločal le o vseh popolnih in ustreznih vlogah s pozitivnim sklepom banke, ki je bil naknadno pridobljen v postopku.
Strokovna služba sklada bo najkasneje v roku 15 dni po odločitvi upravnega odbora dostavila prosilcem sklep o odločitvi.
Vse ostale informacije bodo na voljo pri informacijski službi Sklada RS za razvoj malega gospodarstva.
ZADNJA
NAS GLAS, 44 - 11. NOVEMBER 1996
Stare obrti - Zvonko Osojnik z Bizeljskega
Zvonko Osojnik se že vse svoje življenje ukvarja s tapetništvom. Pred več kot šestdesetimi leti se je šel izučit sedlarstva in tapetništva v delavnico Karla Černeliča v Krškem. Med drugo svetovno vojno je bil izseljen v Nemčijo, toda tudi tam je nadaljeval svoje delo. Ko se je vrnil na Bizeljsko, je obdeloval zemljo in razvil svojo obrt.
Znan je predvsem po tem, da izdeluje konjsko opremo. Pritožuje pa se, da je zelo težko dobiti materiale, iz katerih izdeluje konjske komate. Za izdelavo potrebuje govejo, svinjsko ali ovčjo kožo, platno, les, material za okraske. Znajti se mora in venomer iskati nove zamisli za nadomestke, ko z iglami, šili in luknjači izdeluje
konjsko opremo.
Za izdelavo enega kompleta konjskih komatov z vajetmi potrebuje teden in pol. Svoje izdelke prodaja okoliškim kmetom in strankam z obeh strani S o t I e . Gospod Zvonko opravlja ta poklic z ljubeznijo in poudarja, da za tako natančno delo potrebuješ tudi trdne živce. Predvsem, ko z orodjem v b a d a š drobne okraske v trdo živalsko kožo.
Vprašali smo ga, ali je naučil te obrti
tudi koga drugega. Pravi, da ne. Malo več zanimanja za delo kaže njegov vnuk, ki mu neprestano »pomaga« v delavnici. Konjereja izginja, z njo tudi domače obrti. Morda pa se bo le v najmlajšem rodu zbudilo zanimanje in želja po ohranjanju slovenske tradicije. (B.B.)
Pacifikov vroči
menu
Whisky CC je prejšnji vikend v Pacifiku nadomestil glasbeni večer in bilo je sila zabavno. V soboto, 16. novembra, pa se obeta nekaj posebnega. Pacifik bo namreč obiskal Oliver Dragojevič, tokrat s spremljevalno skupino Delfini, ob kateri njegova dela zvenijo popolno. Zato ne zamudite tega dogodka. Svoje mesto si lahko rezervirate na tel. 231-201. Teden kasneje pa bo v petek, 22. novembra, imel svoj show dolgoprsti Adi Smolar. Vstopnine ne bo! (Mr. Jožo)
SKB BANKA D,D,
POSLOVNA ENOTA Krško
objavlja
prosta delovna mesta na naslednjih področjih poslovanja:
.SAMOSTOJNI KREDITNI REFERENT za področje komercialnega bančništva
- 1 izvajalec za nedoločen čas
2. VIŠJI KREDITNI REFERENT I. bančništva
- 1 izvajalec za nedoločen čas
za področje komercialnega
Od kandidatov pričakujemo:
•   diplomo VI. ali VII. stopnje ekonomske smeri
•   najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnem področju dela
•   zaželeno znanje enega tujega jezika
•   usposobljenost za delo na računalniku (okolje VVindovvs)
•   usposobljenost samostojnega presojanja in utemeljevanja
•   predlogov
•   urejen zunanji videz, komunikativnost in prijaznost
Cenjene kandidate vabimo, da dokumentirane vloge s kratkim življenjepisom naslovijo najkasneje v osmih dneh po objavi na: Kadrovsko službo SKB banke d.d., Slovenska 55, 1513 LJUBLJANA.
Ivan Sivec v Brežicah
Brežice, 3. novembra -Brežiško društvo študentov je preteklo nedeljo v malem avditoriju brežiškega gradu poskrbelo za prijetno druženje s pesnikom in pisateljem Ivanom Sivcem iz Mengša, ki po Mladinini anketi sodi med najbolj brane sodobne slovenske avtorje. S svojimi deli je priljubljen tako med odraslimi kot mladino, ljubitelji narodno-zabavne glasbe pa ga poznajo predvsem kot pisca besedil. V sproščenem pogovoru z obiskovalci, ki jim je predstavil nekaj svojih knjig, je povedal, da po njegovih besedilih prepeva že    nad    sto    slovenskih
ansamblov, točnega števila tovrstnih pesmi pa se več niti ne spominja. Mendajih je napisal že blizu tisoč. Na srečanju so nekatera od njih znova oživela, za kar se je potrudil Toni Hervol iz Bukoška s svojimi muzikanti, veselo vzdušje pa se je nato preselilo še v njegov kmečki hram. Ob zanimivem in prisrčnem kulturnem dogodku pa nekaj le bode v oči. Sicer ne preveč prostorna dvorana grajskega stolpa ob obisku uglednega literata ni bila povsem napolnjena, zatajili pa so predvsem učitellji in knjižničarji, ki na srečanju niso imeli niti enega svojega predstavnika. (ES)
Po Sivčevih besedilih prepeva že nad sto slovenskih ansamblov
OB  KOFETKU
Rajko Berič - vohun, ki to sploh ni!
Rajko Berič
« Deset mesecev sem bil žrtev političnega sistema na Hrvaškem, in to samo zato, ker sem rojen v Kninu,« poudarja Rajko Berič iz Krškega, ki so ga decembra lani v Ninu pri Zadru aretirale hrvaške varnostne sile. Berič je bil (po pisanju Nedeljne Dalmacije) prijet kot bivši slovenski policist, ki so ga vrgli iz policije zaradi veiikosrbskega prepričanja, in varnostik v NEK, očitali pa so mu vohunjenje za
Srbe. Po desetih mesecih mukotrpnega življenja v preiskovalnem zaporu in po dolgotrajnem,           politično
obarvanem procesu so ga na podlagi amnestije končno kot nedolžnega poslali domov.
Štiridesetletni Rajko Berič je slovenski državljan, ki 25 let živi v Sloveniji. Rodil se je sicer v Kninu kot sin srbskega očeta in hrvaške matere, vendar je v začetku sedemdesetih let prišel v Maribor, kjer se je izučil za avtokleparja, policijsko šolo pa je opravil v Ljubljani, kjer je najprej tudi delal. Nato se je preselil v Krško, se zaposlil na tamkajšnji policijski postaji, od leta 1982 pa varuje najpomembnejši objekt v Krškem, kraju, kjer se je dokončno nastanil, si ustvaril dom in družino. Žal pa je bilo mirnega in srečnega življenja, ki si ga je Rajko lepšal tudi z brcanjem nogometne žoge, kar naenkrat konec.
«Po lanskoletni hrvaški vojaški akciji na območju Knina in okolice mi je oče, ki je živel na tem območju, sporočil, da mu hrvaški vojaki grozijo in odnašajo  vso  premoženje.
Odpeljal sem k staršema, ju spravil na varno, ob vrnitvi pa sem naletel na neprijeten prizor: požgano in izropano hišo. Le nekaj dni zatem, ko sem bil že doma v Krškem, mi je domačin z Vira telefoniral, da so neznanci vdrli v mojo počitniško hišo. Z ženo in otrokoma smo odšli na Vir, kjer je bilo res vse okradeno, razbito in uničeno, čez dva dni so se pred našo podrtijo pojavili štirje moški v civilu, ki so se z orožjem v rokah predstavljali za policiste, in me odpeljali na zaslišanje v neko stanovanje,« pripoveduje Berič.
Od Beriča so takrat zahtevali priznanje, da je četniški vohun in da se je bojeval na njihovi strani. Kljub številnim grožnjam je »osumljeni« vse zanikal in ni potrdil ničesar. Najprej so ga odpeljali na policijsko postajo v Zadru, od tam v Zagreb, kjer so ga ponovno zasliševali v zasebnem stanovanju, in nato v vojaški preiskovalni zapor. »Hrvaške oblasti so me imele za srbskega vohuna, čeprav nisem imel pojma,« se spominja Berič, ki o tem nečloveškem procesu nadaljuje: »Srečen sem, da sem ostal živ. Če ne bi
povedal, da moji vedo, kje sem, bi se lahko zgodilo, da se danes ne bi pogovarjali z mano. Bilo je res težko. V Zadru mi kar 70 ur niso dali niti hrane niti vode, pa tudi spati nisem smel čisto nič. V Zagrebu so od mene zahtevali, da priznam, da sem na Viru opazoval vojaške vaje hrvaške vojske, kar sem odločno in z vso poštenostjo zanikal. Tisti čas sem bil namreč v službi v nuklearki, kar lahko dokažem z računalniškim izpisom. Žalostno je tudi, da mi najprej niso dovolili odvetnika.« Proces, ki se je začel marca letos, je' bil po Beričevih besedah pravi medijski spektakel na Hrvaškem. Hrvatje so govorili o velikem uspehu svojih agentov, ki so odkrili in zaprli 15 nevarnih vohunov in teroristov. »Zagrožena nam je bila 20-letna zaporna kazen, čeprav smo bili nedolžni. Vse je bilo montirano in izmišljeno, ker pa ni bilo nobenih dokazov o našem vohunstvu, so nas vse in tudi mene kot zadnjega izpustili v začetku oktobra.
In kaj dela Rajko Berič danes? Skuša pozabiti vse, kar so mu
zalega storili še do včeraj bratje z one strani Sotle. »Vesel sem, da sem ponovno doma,« pravi Rajko, žena Mara pa dodaja, da so vsi presrečni. Berič je že pisal slovenskemu varuhu človekovih pravic, napoveduje pa tudi pritožbo na mednarodno sodišče v Strassbourgu ali Hagu, pred sodišče pa želi postaviti še Nedeljno Dalmacijo zaradi objavljenih neresnic. »Kaj
bo s službo, v tem trenutku ne vem. Po prihodu na dom sem se naslednji dan javil pri šefu, ki mi je predlagal, da me po rednem letnem dopustu izplačajo kot tehnološki višek ali pa postavijo na borzo dela,« žalostno dodaja Rajko Berič, še vedno priljubljen med prijatelji, ki so mu ob vrnitvi pripravili pravo »fešto«.
(GAIex)
Rajko Berič, žena Mara ter sinova Petar in Robi so ponovno skupaj.