URN_NBN_SI_DOC-BFCR0WGJ

EKSLIBRIS V KNJIGO ALI V ZBIRKO? R azm išljanja ob deseti obletnici delovanja D ruštva E xlibris Sloveniae Rajko P avlovec V »Evropskem um etnostno zgodovinskem leksikonu« pravi Luc Menaše za ekslibris takole: to je grafično oblikovano lastniško zna­ m enje v knjigi; listek, nalepljen na prvo notranjo stran knjižnih platnic. K tej definiciji lahko dodamo le to, da niso vsi ekslibrisi grafično oblikovani, saj je ekslibris lahko pečat, ki ima ime lastnika knjige pa še oznako »ex libris«, »iz knjig« ali kaj podobnega. Bistvo ekslibrisa je označevanje lastništva knjige. Zato imajo za najstarejše ekslibrise lastniške oznake iz starega veka na tak ra tn ih »knjigah« — ploščicah. Res je, da v današnjem pojm ovanju prevladuje ekslibris, ki mu um etnik — grafik da pravo lepoto, tako da potem ekslibris ni samo oznaka lastništva, am pak obenem okras knjige. Takšen eks­ libris je pojm oval tudi oče sodobnega ekslibrisa A lbrecht Dürer, čeprav so v njegovem času prevladovali na ekslibrisih grbi ali vsaj motivi, podobni heraldičnim . V svoji zasnovi je torej ekslibris izraz lastništva knjige, na k ar kaže lastnikovo ime na ekslibrisu. V zadnjem času pa se je pojavil nov problem . Vse pogosteje se pojavljajo ekslibrisi — med njim i mnogi izredno kvalitetni, ki pridejo samo v zbirke navdušenih zbiralcev, nikoli pa ne v knjigo. Ta problem so tudi že v strokovni lite ratu ri večkrat obravnavali in je bila jasno postavljena dilema: ali naj ekslibris ostane v prvi vrsti knjižni znak, ki m ora p riti v knjigo, ali je lahko samo predm et zbirateljskih strasti in m enjavanja med zbiralci. Angleži so se pred leti o tem zelo jasno izrazili. P red­ lagali so, naj bi »ekslibris«, ki je nam enjen samo zbiralcem, ne nosil napisa »ex libris«. Namesto tega naj bi bil na grafičnem listku napis, recimo »z lepim i pozdravi«, »poklon od . . . « in podobno. Za zbiralca bi tak izdelek ostal grafična um etnina, k ar ga v prvi v rsti tudi za­ nima.