3HNiiiiiimiiiii|imiiiiiMiiih 150 3liimmiiiiimmmiiiimiii£ POR A.FRII SLOVSNIA =iiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis "Nekatere ideologije nudijo napačno upanje, ko obljubljajo popolno in večno-miroljubno družbo, kar je na žalost, utopija. Taka varljiva upanja vodijo naravnost v neresničen mir totalitarnih režimov. Zaradi tega se kristjani, medtem ko se trudijo, da bi se uprli in preprečili vsako obliko vojskovanja, ne obotavljajo priklicati v spomin, da imajo ljudje, v imenu osnovne zahteve po pravičnosti, PRAVICO IN CELO DOLŽNOST I)A ZAŠČITIJO SVOJ OBSTOJ IN SVOBODO, s sorazmernimi sredstvi proti nepravičnemu napadalcu." Papež Janez Pavel II V novoletnem pozivu za Dan Miru 1982 LETNIK XXXIII. - VOLUME XXXIII. JANUAR 1982 PUBLISHED M0NTHLY BY: _='iiiiiiiiiiiiiin»iiiiiiiiiiiiiniimmiimiiiiiiriiimiiiiiig SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 ŠTEV. 1. - No. 1. PREMISLIMO: Slovenske vrednote, bistvene oznake, ki že tisoč let in čez ohranjajo naš narod, so v glavnem naslednje: — slovenski jezik; —osrednja slovenska misel, vseslovenska narodna zavest, ki s pomočjo krajevnih posebnosti spontano in neprisiljeno uravnava in vodi celotno narodno življenje: —versko prepričanje, vera, kot urejevavka zasebnega in javnega slovenskega narodnega življenja; —slovenska zgodovina; —slovenska državna miselnost z vrojenim demokratičnim političnim procesom, katerega so slovenski komunisti med zadnjo svetovno vojno s svojo, po kominterni slovenskemu narodu vsiljeno, neosvobodiino komunistično revolucijo onemogočili, po vojni pa popolnoma odpravili; —bogata slovenska kulturna dediščina, ki nas Slovence po svoji izvirni izrazni sili postavlja v vrsto drugih kulturnih narodov; —zakoreninjene, slovenskemu narodu svojstvene in zavestne navade; —slovenska zemlja, v kateri so vse narodne vrednote globoko zakoreninjene; —vedno živa slovenska narodna zavest, da je vse to neotegljiva last slovenskega naroda; —vrojena, splošna, vseslovenska pripravljenost braniti to skupno prepričanje, živo zavest, te skupne slovenske narodne vrednote, tudi svetinje imenovane. Trdim, da smo tragike krivi vsi domovini, zdomstvu! LETO 1982 SLOVENSKA TRAGIKA Kdo vse je kriv naše narodne nepomembnosti in slovenskega propadanja? te slovenske Slovenci - v zamejstvu in ker si nismo v dveh T« žive slovenske narodne vrednote so naš narod od naselitve sem reševale, krepile v naši narodno-kulturni, gospodarsko-politični rasti in bodrile v naši borbi po svobodi in neodvisnosti. bistvenih pogledih, za slovenski narod življenjsko važnih vprašanjih in sicer: kaj smo? in kaj kot zavesten narod hočemo?, med seboj edini. Življenjska moč teh vrednost bi se morala z vsakim slovenskim rodom okrepiti in izbirati take življenjske pogoje, v katerih bi nemoteno rastle, našle zaščito, dajale pobudo in slovenskemu narodu gojile upanje na lepšo bodočnost v svobodni, mednarodno priznani slovenski državi. V kakšnem odnosu smo danes Slovenci v domovini, zamejstvu in zdomstvu, do teh slovenskih vrednot? Zdi se mi umestno, da si na pragu novega leta 1982 izprašamo vest in iskreno vprašamo: Ali smo Slovenci, s tisoč let in čez staro zgodovino, kot narod napredovali, ali nazadovali? Kako je danes s slovensko mladino? Je slovenska mladina danes še narodno zavedna? V kakšnem odnosu je danes slovenska mladina do slovenskih vrednot? Vsak zase in vsi skupaj resno pomislimo o teh, za vse Slovence, najvažnejših, narodnih vrednotah in kaj vse moramo napraviti, da jih oživimo in poživimo, da bodo zopet krepile vsestransko slovensko narodno rast. L.Jamnik Krivi so dalje slovenski politični voditelji, ker niso bili sposobni v sritičnih narodno zgodovinskih prelomnicah dati na ti dve vprašanji zadovoljivega odgovora, ne znali in ne hoteli izdelati vseslovenskega narodnega političnega programa in so posledično kot neodločneži iz golega oportunizma in strahu popolnoma odpovedali. V novejši slovenski politični zgodovini so častne izjeme. Med te lahko štejemo dr. Sušteršiča, dr. Korošca, dr. Kulovca in morda še nekaj drugih manj pomembnih imen. Na veliko nesrečo slovenskega naroda pa ta oportunistična oznaka slovenskih politikov še danes, po tolikem trpljenju in bridkih izkušnjah, prevladuje in jih hkrati tudi odlikuje. Veliko odgovornost nosijo tudi slovenski, režimsko orientirani cerkveni predstavniki, po "božji volji izbrani iz naroda za narod", da bi ga vodili in mu v težkih časih bili v oporo. Tudi tu imamo častne izjeme. Naj navedem le nekaj teh "po božji volji izbranih" mož: škof Slomšek, misijonar Baraga, pesnik Simon Gregorčič, škof Mahnič, univerzitetni profesor dr. L. Ehrlich, škof Rožman . . . Prav zaradi te nepretrgane režimske opredelitve slovenski cerkveni dostojanstveniki ne morejo nuditi slovenskemu narodu tiste opore in potrebnega vodstva, kot je to-prav v današnjih dneh viden zgleden primer na Poljskem, kjer katoliška Cerkev igra važno, konstruktivno vlogo tako v zasebnem kot v javnem življenju Kaj naj prinese novo leto? Franc Jeza To pišem tik pred novim letom. pri njihovem begu iz Egipta in pri Slišim ljudi v bližini, ki si voščijo srečno novo leto. Tudi meni so ga mnogi voščili in jaz njim. Srečo voščim vsem Slovencem, tako v novem letu, v katero vstopamo, kot v vsej prihodnosti. Zdaj, na pragu novega let*, se ne bi smeli spraševati, kaj bc prineslo, kajti to je izraz pasivnega razpoloženja in čaka nja na tisto, kar nam bo namenila usoda. Toda kot kristjani in kot moderni ljudje vemo, da usode ni. Ni usoda tista, ki oblikuje in usmerja naše življenje, življenje posameznikov pa tudi življenje narodov. Oblikujemo in usmerjamo ga sami, zavestno ali ne. Sooblikujejo in sousmerjajo nam ga naši soljudje, bližnji pa tudi daljni, kot ga mi njim. Z drugimi besedami se pravi temu družbezni odnosi, družbene razmere, politika, gospodarstvo, ljubezen, sovraštvo ali brezbrižnost med ljudmi. Vedno pa smo mi ljudje tisti, ki odločamo o tem. Zato je dejansko le od nas in od odnosov med nami vsemi, med vsemi udi slovenskega naroda, odvisno, kaj nam bo prineslo novo leto 1982. S tem seveda ne zanikamo namenov in poti božje previdnosti in božje volje, toda vemo, da Bog ne posega v zgodovino od zunaj, ampak deluje v njej, po ljudeh, po njihovih dejanjih in idejah. V tem spoznanju moramo premagati skušnjavo pesimizma v sebi, v svojih dušah, in živeti ter ravnati tako, da bo lahko Bog tudi po nas vodil svet. To ni pretirana samozavest ali predrznost, ampak zavest, da Bog ne misli zapustiti in ne bo nikoli zapustil človeštva, ampak bo vedno bdel nad njegovim razvojem ter ga spravljal na pravo pot, kakor je bdel na Izraelci in jih vedno spet spravil na pravo pot iskanju nove domovine. Slovenci pa smo del človeštva in tako velja to tudi za nas. drugemu, biti prijatelji med seboj, ne se vdajati egoizmu, ne begati in odvračati ljudi od našega velikega skupnega cilja zaradi kakšnih egoističnih, neopravičljivih lastnih političnih računov. Nikoli se ne smemo Slovenski narod je zdaj na svo- posluževati laži in biti oportunisti, jem dolgem, težkem in nevarnem potovanju skozi puščavo v obljubljeno deželo, v svobodo, v samostojno in demokratično Slovenijo. Ne vemo, kako daleč je še do tega cilja in kdaj ga bomo dosegli. Ker pa se ne zanašamo na slepo usodo, niti ne zgolj na srečo, je jasno, da mora biti ta naš pohod v obljubljeno deželo svobode zavesten, organiziran, odločen in pogumen. Zavedati se moramo svojega cilja. Ne smemo zmedeno tavati sem in tja, slediti zdaj temu onemu, ki nas skušata odvrniti od naše smeri, ampak moramo iti naravnost naprej proti cilju, brez pomišljanja in brez strahu. Na tem potovanju smo združeni vsi Slovenci, ki se zavedamo vrednot svoje narodnosti, svoje kulture, svoje zgodovine, neglede na to, ali živimo v begunstvu, v zamejstvu ali v matični domovini. Res je, da se nekateri ne zavedajo dovolj jasno tega potovanja in se vdajajo utvaram ali pa že utrujeni in dozdevno naveličani omahujejo ter zaostajajo ali celo zaustavljajo korak. Toda naša dolžnost je, da jih zlepa, prijateljsko opozorimo, da se bodo izgubili v puščavi brez idealov, v puščavi notranje zakrnelosti in brezdomovinstva, če ne bodo držali koraka z nami. Človek brez idealov, brez verovanja v lepšo prihodnost in brez občutka povezanosti z drugimi, s svojimi sonarodnjaki, je najnesrečnejši človek na svetu, tudi če nosi v žepu čekovno knjižico. Biti moramo požrtvovalni in vzajemni na tem pohodu v Slovenijo narodne svobode, neodvisnosti in demokracije. Držati moramo skupaj, pomagati drug iudi če bi se zdelo, ua u/ imeli od tega osebno korist. Vse to bi oviralo naš pohod. Prav tako premajhna skrb za kvaliteto in premajhna odgovornost pri vsem našem delovanju. Vedno moramo težiti po miselni, moralni in kulturni kvaliteti. Brez teh odlik šibimo idejo neodvisne, demokratične Slovenije in ji škodujemo. Vsi Slovenci, ki jim je drag ta ideal, bi morali žrtvovati kaj zanj, kolikor pač morejo. Nekateri s političnim delom in kulturno ustvarjalnostjo, drugi z denarnim in političnim podpiranjem naporov v ta namen. Politično in kulturno je tvoren in ustvarjalen tudi tisti, ki denarno podpira naš tisk in ga širi, šireč s tem tudi idejo demokratične slovenske države in svobodne slovenske kulture. Važna so dejanja, ne pa samo besede. Na našem pohodu v bodočo neodvisno in svobodno Slovenijo se ne smemo vdajati žalosti in hoditi sklonjenih glav, potrti in nezaupni. Bodimo veseli, kajti še nikoli v svoji moderni zgodovini ni slovenski narod tako jasno in razločno videl pred seboj tega svojega cilja, še nikoli se ga ni tako jasno zavedal. Slovenci moramo postati spet vesel narod, kakor smo bili v preteklosti. Tako J.V.Valvasor kot tuji potniki, ki so v nekdanjih časih obiskali slovenske kraje, so opisali Slovence kot veselo ljudstvo, ki rado poje, pleše in se zbira ob prazničnih priložnostih. A tudi tedaj niso bili mirni in srečni časi. To so bili časi turških vpadov, kmečkih uporov, verskih pritiskov, procesov proti poljskega naroda. Največjo krivdo in v očeh slovenskega niroda največjo odgovornost pa nosijo slovenski komunistični samozvanci. Zakaj je krivda slovenskih komunistov največja? Preglejmo na kratko komunistični, protislovenski politični scenarij in v njem bomo dobili jasen, prepričljiv odgovor. —Slovenski komunisti so slovenske vrednote kot na primer narod, zemlja, jezik, vera šege, običaji, zgodovina, slovenska kultura in druge tipične slovenske oznake, ki naš narod že tisoč let in čez, od naselitve sem, vidno ločujejo od drugih narodov, namerno pregazili, nanje pljunili in jih nadomestili z dekadentno marksistično miselnostjo, ki že v Marxovi eklektični, samo na videz znanstveni zasnovi, ni imela življenjske moči in je kasneje v globalni aplikaciji dejansko odpovedala na vseh področjih človekovega udejstvovanja. —Od podpisa prijateljske pogodbe med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo 24. avgusta 1939. leta pa vse do 22. junija 1941. leta, to je, oboroženega napada na Sovjetsko zvezo, so slovenski komunisti, prav tako tudi vse komunistične stranke po svetu, odkrito sodelovali s Hitlerjevo Nemčijo. —Ob nacističnem napadu na kraljevino Jug* Slavijo 6. aprila 1941. leta so slovenski komunisti sabotirali in slabili odpor proti Hitlerjevim hordam, načrtno širili med vojaštvom in civilnim prebivalstvom malodušje, odkrito poveličevali nacistično Nemčijo, napadali in blatili zapadne demokratične zaveznike in oskrbovali nacifašiste s seznami zavednih in vplivnih slovenskih ljudi. —Po nacističnem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 941. leta so slovenski komunisti začeli med krvavečim slovenskim narodom še z vsiljeno, po kominterni načrtno inscenirano, neosvobodiino, komunistično revolucijo in množično pobijati vidnejše slovenske ljudi z vseh Baragov koledar 1982 Baragovo društvo v Marquetteu je ponovno izdalo Baragov koledar za 1.1982. Na ovojni strani je Baragov škofovski grb, na notranji strani pa slika Baragovega kipa kot duhovnika na krpah. Mesečni dnevi vsebujejo poleg običajnih koledarskih podatkov še zgodovinske podatke v zvezi z njegovim delovanjem. Tako bo n.pr. 9 januarja 125 let, ko je bil imenovan za škofa; 28. aprila 120 let, ko se je vselil v novo hišo v Sault Ste. Marie; 13. maja 120, ko je prišel na misijonskem potovanju v Portage Lake; 29. junija bo 1851etnica njegovega rojstva; 15. avgusta 150 let, ko je krstil 15 Indijancev na Beaver Islandu; 8. septembra 130 let, ko se je zgubil v gozdovih med On-tonaganom in L'Anse; in podobno. Naslov Baragovega društva je: Cause of Bishop Frederic Baraga, 239 Baraga Ave., Marquette, MI, 49855, U.S.A. Dr. Jožef Koestner, škof krške škofije, velik molivec za mir in mož potrpljenja, je na Novega leta dan nenadoma umrl. Zadela ga srčna kap. Z njim je krška škofija zgubila moža, katerega geslo "Vsem postati vse" je bila vodilna sila s katero je skušal skozi 37 let pastirovanja delati za spravo med nemško in slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem. Bil je prijatelj in dobrotnik slovenske Sodalitete in njenega doma na Tinjah. Dr. Egon Kapellari, novi škof čarovnicam, tlake, kuge, velikih požarov itd. Toda Slovenci so se vseeno veselili življenja in zaupali v prihodnost. Tako moramo delati tudi mi in to nan bo pomagalo prek težav ter nas bodrilo v težkih trenutkih. Zato naj se slovenska mladina shaja in veseli, naj poje in pleše, naj si ustanavlja folklorne plesne skupine, ki pa bodo zares gojile slovensko folkloro in ne maškerade z načičkanimi nošami in frlenjem pisanih trakov, kar bi vzbujalo posmeh. Tudi starejši naj bi čimvečkrat prišli skupaj ob naših praznikih in se poveselili. Vse bo potem lepše in lažje. Slovenska država mora biti država srečnega ljudstva, država veselih in zadovoljnih ljudi. To bo država, v kateri ne bomo več obhajali samo obletnic množičnih usmrtitev in narodnih nesreč, ampak obletnice srečnih dogodkov naše zgodovine, predvsem seveda vsakoletni praznik slovenske neodvisnosti. Pa tudi naši verski prazniki morajo spet zaživeti v vsej svoji tradicionalni lepoti in slovesnosti. Torej veselo in pogumno naprej, Slovenci in Slovenske, na našem pohodu v svobodo in neodvisnost! Ne čakajmo na našo narodno srečo — svobodo in neodvisnost. Bližajmo se jima sami, korak za korakom, vedno bolj odločno in samozavestno' področij slovenskega narodnega življenja. —Pod končani drugi svetovni vojni je komunistična strahovlada v Sloveniji s pokolom 13,000 slovenskih domobrancev, edinih, resničnih borcev za slovensko svobodo in neodvisnost, v Kočevskem Rogu in drugih krajih v kratkem času popolnoma eliminirala tako rekoč celo slovensko generacijo in s tem krvavim, v nebo vpijočim dejanjem smrtno ranila slovenski narod. —Za komunistične, krvi željne oblastnike pa vse to še ni bilo dovolj. Sistematično so se spravili na steber slovenskega naroda, slovenskega kmeta. V svobodnem slovenskem kmetu so videli svojega največjega sovražnika, nosilca izvirnih slovenskih demokratičnih osnov z ukoreninjenim političnim procesom in konstruktivno uporniško miselnostjo, ki so skozi vsa stoletja naše burne zgodovine branile in utrjevale vsestransko slovensko narodno rast. Kaznovali so ga z razlastitvijo njegove zemlje, z nasilnim pretrganjem tisoč let in čez stare navezanosti na slovensko zemljo, z odtegnitvijo preostale kmetske delavne moči v mesta in trge, kjer so s tem nenadnim in nasilnim premikom kmet-skega življa, ustvarili stanovanjsko krizo, ki jo vse do danes še niso rešili. Kmetom so sicer delno vrnili zemljo, vendar slovenski kmet ni več to, kar je v zgodovini slovenskega naroda bil: vir slovenske narodne moči in ponosa! —Za slovenske komuniste narod z vsemi svojimi posebnostmi ni več pomembna vrednota, kSteri bi posvečevali pažnjo, pač pa le nekaj prehodnega, kot odvečen produkt preteklih proizvodnjih odnosov, ki pa se bo preživel in končno izginil. Zato sedanjim komunističnim oblastnikom v Sloveniji ni prav nič za slovenski narod. Njim je le za oblast. Zanje je važno le, da je tam near-tikulirana, narodno nezavedna, ustrahovana množica ljudi, ki jim slepo in nekritično sledi. Takšno načrtno ravnanje je popolnoma oslabilo slovensko narodno zavest in jo nadomestilo z narodnim malodušjem, ki se danes očito opaža vsepovsod v Sloveniji. Ves ta razkroj slovenske narodne zavesti pospešuje že vsa povojna leta načrtna, brezbožna, proti-narodna, komunistična vzgoja mladine. Slovence je danes prevzelo neko patološko stanje neizglednosti, manjvrednosti, skorajda obup. Nekaj podobnega so doživljali nekoč slavni Rimljani ob razsulu rimskega cesarstva. Smo tudi Slovenci na tej poti? ( Dalje na strani ) ^Sin rudniškega delavca iz Zgornje Štajerske (Leoben) in matere, katere korenine segajo na Spodnjo Štajersko (sedanjo Slovenijo), ki govori in razume precej dobro slovensko, je obljubil da se bo naučil slovensko čim preje tako dobro, da bo "lahko pridigal in slovenske vernike dostojno pozdravil in nagovoril v njihovem jeziku", je imel že prvi krške škofije govor v slovenščini po radiju na Novega leta dan. Uredništvo SD se pridružuje neštetim čestitkam novemu škofu, s prisrčno željo, naj ga Vsemogočni podpira in mu pomaga uresničiti vse njegove plemenite načrte. Novi škof bo slovesno posvečen dne 24. januarja v celovški stolnici. „Eno od korenin imam tudi v spodnji Štajerski, ki je danes v Sloveniji. Moji stari starši po materini strani so bili na Kranjskem. Znam torej slovensko v nastavkih in potrudil se bom, to obljubim in to je čisto naravno za škofa, ki vodi škofijo z več narodnostnimi in jezikovnimi skupinami, da bom kar se da kmalu govoril slovensko tako dobro, da bom lahko tudi pridigal in slovenske vernike dostojno pozdravil in nagovoril v njihovem jeziku." ^caar Ontario The Premier of Ontario Parliamenl Buildmgs Oueen s Park Toronlo. Omario M/A 1 Al It is a pleasure to extend my warmest greetings to your readers during this Holiday Season. Christmas and New Year's are times when rfe come together with families and friends to share the. joy and promise implicit in those holy events of so many years ago. Whatever our backgrounds in our richly nulti-cultural society, I firmly believe the whole of our society draws encouragement from the basic principles of love, the eguality of man and peace that are our shared inheritage. I believe these are the benchmarks of the compassionate society we have created here in Ontario through the enlightened partnership of many peoples and many traditions. I think our success at the recent Constitutional Conference reflects the basic regard we have for one another and our capacity to work towards solutions that are uniguely Canadian. That accord reflects a new maturity, a new determina-tion to build a society in which ali share in this nation's prosperity and promise. It is in this špirit that I extend to ali of you the verv best wishes for a happy Christmas with your families and friends and every good wish for a rewardmg New Year. 'Pf f^ William G. Daviš ^tSS AS, FOR A FREE SLOVENIA SubsiTiplimi rates HUPO pci vt-ar . ^ : r>()( sinili1 issue. O /\dv«'rlisin(» 1 mlitimi \ I" M.20 »'"•z Puhlished monthlv b\ Sl«»\enian National Federation of Canada 64« Fuclid Ave., Toronto SLOVFNSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina /naša: Za ZDA in Kanado $<>.-, /a Argentino375pezov. za KrusilijoMO kruzeirov. za Anglijo :IV Šilingov, za Avstrijo NO Šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. £.. za Italijo in Trst I .MMi lir. za Francijo «M§ frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da hi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. fORONTO 17'jan'1982 je bMa v New Tor°ntu KRSTNA PREDSTAVA FILMA Siedaut • Kaleidoscope Canada, .mesečna publikacije ministrstva za delo in vseljevanje v Kanadi, ki prinaša novice v zvezi z etničnimi skupinami in vseljevaljem, omenja v trojni številki (10-11-12, 1981) na dveh mestih 60letnico urednika SD. g. Vladimirja Mauka. Prvo poročilo je v odseku "What's go-ing on" pod naslovom "Tribute to Vladimir Mauko, editor 'Slovenska država' " (str. 20), drugič pa pod rubriko "About people" (str. 40). • V nedeljo 27. dec. 1981. popoldne je č.g. T. Zrnec C.M. kazal barvne diapozitive v dvorani Brezmadežne na Manning ulici s svojega potovanja z nekaj drugimi izletniki - Slovenci v Peru, kjer so prislostovali folklornim tradicionalnim prireditvam Indijancev iz dobe vladajočih Inkov. Bilo je res pravo doživetje obiskovalcev, katerim je gotovo g. Tone nudil del zgodovinskega užitka in tradicije potomcev Inkov. Hvala mu za to posredovanje. Pokazal ,pa je s slikami, tudi svojo foto- umetniško znanje slikanja „pravem trenutku"! • Krstna presdstava sloven-s k e g a in angleškega filma o misijonarju-škofu Frideriku Baragi je bila v nedeljo 17. januarja letos ob 4 uri popoldne v cerkveni dvorani. Naše Gospe s čudežno svetinjo v New Toronto, kateri je prisostovalo mnogo Slovencev, ki se zanimajo za ,,Baragovo zadevo". Film je doživel uspeh, ki je bil res užitek. Spoznali smo od kod je prišel misijonar in kje je deloval! Vsem, ki so sodelovali, naše čestitke, predvsem pa č.g. T. Zrnecu. ki je vso stvar zamislil in z uspehom izpeljal! Tiskarski škrat spet na delu . . . ENA URA PO BARAGOVIH POTEH Z O I— < u o LO ■n < < O < Oč < CO < i/i 3 u-j" oo O n -C u 0) O " 00 CN _ O o o § £ ro $ 00 § o" ~o o C D U U š i IN! O LLI CD 08 h- K < CD LO < _I O < v tn —> LU > CL >U O < Z CK > M V decemberski številki S.D. je pri članku: ,,Iz slovenske zgodovine..." tiskarski škrat (Nebodi ga treba! opomba urednika.) izpustil ime pisca univ. profesorja in slovenskega zgodovinarja v ZDA. g. dr. B.C. Novaka. Za to nevšečnost prosimo oproščenja in, - brez zamere! Uredništvo • Iwan Denes poroča v istem članku o številnih komunističnih organizacijah, ki se je udeležile proti-nuklearnih protestov v Bonnu in trdi, da bi lahko listo še znatno podaljšal. Njegova lista obsega naslednje organizacije ( v oklepajih jih označi s pravim obrazom): Demokratischer Kulturbund (frontna organizacija nemške KS), Deutsche Friedensunion (prikrita komunistična organizacija), Arbeitsge-meinschaft Sozialistischer und Demokratischer Verleger und Buchhandler (založba KS Nemčije), Christliche Frieden-skonferenz in der BRD und VVestberlin e.V. (del t.zv. krščanske svetovne konference za mir s c sedežem v Pragi), Deutsche _ £> Friedensgesellschaft - Vereinigte £ ^ Kriegsdienstgegner DFG-VK o (organizacija, ki jo usmerjajo o Skomunisti), Junge Pioniere (otroška organizacija KS Nemčije), Komitee fUr Frieden, Abrustung und Zusammenarbeit (organizacija, ki jo usmerjajo komunisti), Kommunistischer Arbeiterbund Deutschlands, Sozialistische Deutsche Arbeiter-jugend SDAJ (mladinska organizacija KS Nemčije). < Z 'U LU > Q_ >u O < z •u O > KI O o < CD FILM O BARAGU O ZEMLJI KI GA JE DALA IN O ZEMLJI KI JO JE PREPOJIL S SVOJIM ZNOJEM IN SVOJO LJUBEZNIJO BARAGU SLEDIMO OD RODNE SLOVENIJE PREKO KRIVEGA DREVESA LA POINTA • L'ANSA • SAULTA STE. MARIE BARAGOVEGA KRIŽA V MINNESOTI 00 —> LU > O. >U O DO NJEGOVE ZADNJE ŽIVLJENJSKE POSTAJE MAROUETTE OKOLICA VELIKIH JEZER DEŽELA NARAVNIH LEPOT IN SLAVNE PRETEKLOSTI DEŽELA MNOGIH SLEDOV TUDI SLEDOV FRIDERIKA BARAGA Kreacija in produkcija Zgodovinski svetovalec Glasbena oprema Snemalec zvoka Besedilo slovensko angleško Pripoveduje slovensko ■angleško JOSEPH SILVAY TONE ZRNEC JOSE OSANA FRANK KUS TONE ZRNEC MARIJA BABIČ TONE ZRNEC MARJAN RESNIK □ Film je barvast in zvočen □ Spremno besedilo slovensko ali angleško □ Traja 62 minut □ Naprodaj je v izdaji 16 mm, zvočni 8 Super in Video Cassette □ Primeren za velike dvorane in družinske zapadni strani, sobe □ Cene zmerne • 30 sekundni oglas na televiziji med nogometno tekmo Rose Bovvl stane nad 300.000 $. Letne izdatke za oglaševanje cenijo na 50 bilijonov dolarjev, ki jih končno plačajo potrošniki, ker so ti stroški vračunani v cenah. • Ivan Denes poroča v avstrijski mesečni reviji "Integral" (VI/11, 1981, str. 19/20), da je bilo znano že poleti 1980, da je bilo dano na razpolago "Mednarodni informaciji", ki je del centralnega komiteja komunistične stranke Sovjetske zveze, okrog 100 milijonov dolarjev, da bi preprečili vključitev raket srednjega obsega v obrambo Evrope. Komunistični "Mednarodni informaciji" in KGB je očitno uspelo dobiti za svoje namene dovol j koristnih budal, ki so protestirali proti nuklearnemu orožju po Zapadni Evropi, ne da bi z besedo omenili nuklearno orožje Sovjetske zveze. V tem pogledu so bile demonstracije v komunistični Romuniji bolj dosledne -zahtevale so odpravo nuklearnega orožja tako na sovjetski kot na • Solidarnost je izvedla anketo v tovarnah v Nižji Sležiji. Vprašanje se je glasilo: Ali naj vlada odstopi, parlament se razpusti in "vodilna vloga" komunistične stranke se odstrani iz ustave. 81% do 87% se je izjavilo, naj se tc zgodi, med njimi celo mnogi, ki sc člani komunistične stranke. • Ameriška tedenska revija Time je razglasila za moža leta 1981 Lecha Waleso, predsednika nedavno zatrte poljske delavske organizacije Solidarnost. Vojaška vlada je VValeso zaprla in tako je po dolgem presledku mož leta zopet oseba, ki ne uživa osebne Pri urejanju zvoka (od leve proti desni): Frank Kus, Pri študiju angleškega spremnega besedila - za svobode. Pred njim je delil to čast Tone Zrnec in prof. Jose Osana. Slovence imajo slovensko besedilo .— (od leve proti M. Gandhi, laterega so imeli v ječi desni): Tone Zrnec, Marija Babič in Marjan Resnik. Angleži, ko je bil imenovan za (F070: se^Ač. in domišljijskih konstrukcij, če ne celo zavestnih laži, s katerimi je bila dozdaj zameglena rana in seveda v veliki meri tudi poznejša slovenska zgodovina. Opozorim naj le na najnovejšo slovensko zgodovino, kot je prikazana v :'teorija", toda dozdaj je zbranih učbenikih zgodovine, pa tudi že toliko dokazov, da je iskati našo pradomovino res v Skandinaviji, mnogih "znanstvenih" publikacijah in knjigah, ki izhajajo v da nikakor ne gre več za nekako Sloveniji ali v bližnjem zamej- teorijo, ampak je vprašanje samo stvu, kjer je slovenska še v tem, ali so kritiki pripravljeni publicistika pod vplivom priznati te dokaze ali ne. Tu pa se jugoslovanskega režima, seveda že pojavi tudi vprašanje, Dr. Rajku Ložarju gotovo ne ali so taki kritiki sploh priprav- morem očitati kakega zavestnega ljeni priznati kakšne dokaze. Bo- potvarjanja zgodnje slovenske jim se, da spada dr. Ložar med zgodovine, lahko pa mu očitam, tiste kritike, ki niso pripravljeni da je ostal vse dozdaj preveč pod priznati in zato ne bodo nikoli priznali nobenih dokazov za vplivom zastarele slovenske in "slovanske" historiografije pravilnost moje "teorije". Zato približno iz sredine preteklega menim, da bo ta moj odgovor stoletja, na katero se tudi sam povsem nekoristen. Pišem ga v sklicu je (npr. na Luba bistvu zaradi drugih, zaradi Niederla,Davorina Trstenjaka bravcev "Vestnika" in "Sloven- itd.). Ne mislim se spuščati v ske države", ki jih zanima pro- pobijanje teorij in domnev ali blem izvora slovenskega naroda ugibanj, ki so jih postavljali ti av- in ki so brali Ložarjevo razpravo, torji in ki jih dr. Ložar navaja. Problem slovenskega narodnega Lahko pa rečem o vseh skupaj, izvora postaja vse bolj aktualen, zlasti o slovenskih, tole: vsi so ker zadeva v resnici vso našo čutili aktualnost tega problema, a zgodovino in tudi našo sedanjost, vsi so ga obravnavali nezna- V bistvu gre za iskanje resnice, do stveno, pod vplivom vnaprej izdelanih teorij. To velja še posebno za Niederla in za slovenske zgodovinarje, ki jih omenja dr. Ložar. Napaka teh teorij je bila v bistvu v tem, da so presojali vprašanje nastanka slovenskega kot tudi drugih slovanskih narodobv pod vplivom prazgodovine oziroma začetkov zgodovine germanskih narodov. Točno po modelu prazgodovine in selitev germanskih narodov so slovanski in z njimi vred tudi slovenski zgodovinarji v preteklem in delno še v tem stoletju izdelali teorijo o prazgodovini in selitvah slovanskih narodov in torej tudi slovenskega. V resnici pa je potekala zgodovina od vsega začetka v raznih delih Evrope različno. Vemo, da ni bilo nikoli ^notnega keltskega naroda, ampak samo keltsko jezikovno in morda do neke mere tudi rasno območje, čeprav je zatrdno znano, da so na robu tega območja nasproti vzhodu (Srednji Evropi) ljudstva germanskega izvora prehajala v keltsko območje in se asimilirala v njem, kot se je dogajalo tudi obratno. Lahko se govori o kolikor toliko enotnem german- , skem jezikovnem območju v germanski pradomovini od južne Skandinavije do Alp (v zadnjem stoletju pred Kristusovim rojstvom), ni pa mogoče govoriti o kakem enotnem "germanskem" narodu v tistem času. Toda slovanski zgodovinarji na splošno in slovenski še posebej so prepričani, da je obstajal nekak enoten slovanski narod oziroma ljudstvo ali rasa že v dobi, ko ni bilo niti keltskega niti enotnega germanska naroda. Kako naj bi bil nastal tak slovanski narod? Nikjer v Evropi, niti v vzhodni Evropi ni sledu o njem. Ravno zato je nastala čisto izmišljena teorija o praslovanski domovini ali bolje rečeno o slovanski pradomovini nekje v Zakarpatju. To je zelo širok geografski pojem, ki ga torej takim raziskovavcem ni treba podrobneje definirati in iskati na njem kakih arheoloških ostankov. Dr. Ložar sam navaja popolnoma negativni izid raziskave dr. Aleksandra Brtlcknerja, ki je ugotovil, da je Polesje, ki naj bi bilo' po domnevah zgodovinarjev identično z "Zakarpatjem" oziroma s slovansko pradomovino, "habitat, dober za žabe in krkone, ne pa za ljudi". Ne vem, zakaj mu dr. Ložar noče ali ne more verjeti. V dokaz, da lahko v takem okolju živijo tudi ljudje, navaja Pigmeje. Toda Pigmeji živijo v topli Afriki ali na tropskih otočjih, kjer lahko skozi vse leto tudi v zelo negostol-jubnem okolju najdejo toliko hrane, da ne umrejo od gladu, čeprav je tako življenje hudo prizadelo njihov telesni in seveda tudi kulturni razvoj. Ostali so Pigmeji, pojem za najnižjo stopnjo človeškega telesnega in kulturnega razvoja, medtem ko usoda in razvoj slovanskih narodov nikakor ne kažeta, da bi bili njihovi predniki kdaj dalje časa bivali v kakem močvirju ali C Dalje na strani S.) 534853485348232348234889534823534823485348532348232323234848232348234853 -f- Profesorica Zinka Rupnikova Prvič sem srečal Zinko Ur-bančič leta 1932 na gozdovniškem taborenju pod Martuljkom. Vračal sem se iz duhovnih vaj slovenskih kongreganistov v šent-vidskih zavodih, kjer sta nam v kritičnih časih belgrajske samovlade med drugimi govorila škofa dr. Rožman in Tomažič. Pri večernem ognju sta nam ing. Pa-jer (Rdeči volk) in učitelj Segula iz Ptuja razvijala misli o darviniz-mu in znanih krilaticah „nazaj k naravi". Zinka se je oglasila, bila je Sokolica, - in zaupnica teze Rdečega volka. Bil sem zadovoljen in pozoren nanjo. 8.9.1943. me je na poti za Slovensko legijo in Slovenski dom prevrat v Italiji presenetil v Sent Jerneju in legijonarska dolžnost me je priključila reorganizaciji Vaških straž in preživel sem novomeške dogodke, ki sem jih popisal v slovenskem domu in so pozneje izšli v ,,Črnih bukvah". Po umiku legionarjev iz Novega mesta in po križevem potu čez Gorjance v Zameško pri Kostanjevici sva z Vuletom prespala v borni zapuščeni hišči in uši so nama pomagale, da kljub utrujenosti nisva zatisnila oči in doživela skupno italijanski in partizanski napad ob Krki od Kostanjevice do Zameškega mostu. V teh nočeh mi je Vule govoril o Zinki. Spomnil sem se je take, kot sem jo spoznal pod Martuljkom. Cez tri tedne me je Vule poslal v Ljubljano ' — moje adjutantsko mesto je prevzel g. Volbank, - k očetu generalu Leonu Rupniku — in potem k Zinki. Bila je vsa srečna, od veselja je zajokala, bila je ponosna in zadovoljna, da se je njen Vulček tako znašel in rešil položaj na Dolenjskem. Ideološko sta oba bila načelna in odločna! Doba Vuletovega delovanja v domobranski vojski zasluži svoje poglavje in že pred leti sem ji posvetil nekaj strani, ki naj bi izšle kmalu — sedaj po smrti obeh. Zinka bi prej tega ne dovolila. Po angleški izdaji generala Rupnika in slovenskih domobrancev in četnikov sta morala tudi Vule in Zinka bežati, ^pet smo se srečal v Lengholzu, kjer sta preživela nekaj časa, dokler se Vuk ni umaknil še dalje — v Tirolske hribe, kjer je pasel ovce, nosil brado in velike brke — in molil rožni venec. Oba sta bila globoko verna. Ni bil slučaj, da sem se Avstriji odločil za Argentino. Tja je že odšel svak Lozje Debevc, ki se je rešil iz Teharij, v Argentino sta odplula kot ,,siva" tudi Vule in Zinka. Oktobra 1948. sem z ženo, hčerko in svakom, sedaj že pokojnim Francetom Debevcem priplul z Henzelmanom s prvo slovensko skupino s Koroške v Buenos Aires pristanišče. Svojo vero v novo domovino sem s strahom izrazil v spominskem stenopisu na ladji, tu pa sta mi jo okrepila prijatelja Zinka in Vule in me sprejela v svojo hišo v Castelarju, kjer sem živel skupaj leto dni. Zinka je zatisnila oči le nekaj dni po svoji 70-letnici in 25-letnici slovenske Pristave v Castelarju. Dobro zamišljena in svojstvena prireditev me je prevzela in mi priklicala blizu Vuleta in Zinko — prav pod tisti ombu, katerega smo somišljeniki državnega gibanja okrasili za prvi slovenski dan s slovenskimi zastavami, in dookazali, da nam je slovenska skupnost pri srcu kot vsem drugim. Ne iščem hvale in priznanja, dolžan pa sem napisati resnico, ki so jo prireditelji ob 25-letnici zamolčali. Zinka to potrjuje v argentinski zemlji (Son Justo) — in Vule prav tako iz žare v bratovi (Zena) hiši; da sta prav ona bila začetnika slovenske skupnosti v tem lepem vzhodnem predelu velikega Buenos Airesa od Ramos Media, Moron, Castelar, Hurighan, - do Moreno. Že prve dni-v nemški tekstilni tovarni sem želel, da bi nas bilo v tej zoni čimveč Slovencev. V letu dni je prešla skoro vsa uprava v slovenske roke in tovarna je postala kmalu trdnjava slovenske emigrantske skupnosti. Tu se je po zaslugi pokojnega A. Kočarja, Kopača M., Tolminca in drugih vodila ideja za nakup slovenske Pristave, danes uelež Zedinjene Slovenije, kraj slovenskih prireditev, slovenske šole — in po lepoti narave eno najlepših slovenskih središč v Argentini. Ne smem preko dejstva, da se je prav v tej skupnosti organizirala ,,Slovenska Pot" in organizacija Slovenskega državnega gibanja v Argentini (tprof. J. Kessler, Dr. S. Zupan, prof. F.Verbic, Dr. D. Weble, Mikelj, L. Novak, M. Benedičič, L. Žagar, Pograjc, Potočnik, Dr. T. Duh, Truden, prof. Petančič, prof. Logar, E. Kessler, S. Buda, Stefanič, tJanko Arnšek, tBradaška, Hostor, prof. V. Logar in mnogi drugi.) Pokojna Zinka in Vule sta bila že v početku aktivna sodelavca v tej organizaciji in ji bila zvesta do zadnjega diha. Leta sta čuvala naš lepi prapor, saj je Vule dal pobudo zanj. Zinka je umrla z Bogom. Nekaj dni pred smrtjo se je udeležila svete maše za pokojnimi Rupniki v Zavetišču. Daroval jo je njen učenec preč. g. dr. Stare. Sprejela je sveto hostijo in odšla pripravljena z Bogom. Sostanoalci v domobranskem Rožmanovem domu, kjer je preživela Zinka zadnje čase ob družbi + pisatelja Vombergerja in dekana Mihevca, so jo slišali zgodaj zjutraj pred smrtjo vzdihovati. Kličala je Vuleta in domobrance: ,,Ali me boš sprejel, Vulček, ali me boste sprejeli . . .?" Ko so odprli zaprta vrata, je bila že mrtva! Ob grobu se je poslovil od Zinke domobranski poročnik pisatelj I. Korošec. Zahvalil se ji je za zvesto spremljanje na mnogih pohodih in za lep sprejem, ko jo je obiskal po rešitvi in Teharij. Ob grobu sem začutil grozno praznino. Stefanič Jože je Zinki na krsto položil košček slovenske zemlje, ki jo je pred letom dni prinesel iz Evrope. Začutil sem bolečino kakor da bi ta naša zemlja, ki se je združila z Argentinsko, bila odsev naše žalosti in velike izgube za našo skupnost in naše gibanje. Domovina je tisoče kilometrov od nas, trpeča, pa se nam je v tem trenutku približala in oživela spomine na junaka Vuleta in njegovo zvesto družico Zinko. Spomini, junaška dejanja, zvestoba — in to prekrije naše napake on osvetljuje vrline, ki sta jih pokojna izkazovala vse življenje. Oba sta nepriklično in zvesto služila slovenski državni ideji, črpala izkušnje iz preteklosti in bila kovača železne volje v delu za to idejo. Prežeta z ljubeznijo do slovenske zemlje sta našla slovensko pot, ji sledila in ji tudi žrtvovala vse življenje v tujini. Prav ta naša zvesta člana sta dokaz naše elementarnosti in kot taka bosta tudi ostala v zgodovini Slovenskega državnega gibanja v emigraciji. Skoberne Slavko LETO /98Z~Slovenska TRAGiktt- Dalje s I. strani. —Slovenija je po komunističnem prizadevanju tudi grobnica nedonošenih otrok. V Sloveniji letno nad 30 000 žen klinično prekine svojo nosečnost. Umor nedonošenih otrok slabi in hromi slovensko narodno rast. V primerjavi z drugimi jugoslovanskimi narodi imamo Slovenci najmanjši naravni prirastek. —Tej za slovenski narod porazni ugotovitvi slede nadaljnje usodne posledice kot na primer: - povojna množična izselitev -stalna in sezonska;' - splošno gospodarsko obubo-žanje; - pomanjkanje delavcev. Rimska in grška sicer toliko opevani civilizaciji sta sloneli na suženjstvu. Sodobne slovenske družbene razmere so skorajda v vseh pogledih podobne starorimskim. Popolen moralen rimski propad je imel za posledice, da so obmejna dinamična plemena preplavila razkrajajoče zapadno rimsko cesarsto in se polastila oblasti. Tudi Slovenijo danes preplavljajo tujerodci. Slovensko delavno silo nadomeščajo s stalnim, načrtnim dotokom Srbov in drugih južnjakov. Danes je v Sloveniji že nad dvesto tisoč tujcev, ne kot gostje, pač pa že kot dejanski gospodarji. V načrtu so že gradnje osnovnih, srednjih in visokih šol, izdajanje časopisov, gradnja pravoslavnih cerkva, muslimanskih mošej in vpeljati dvojezičnost v obstoječo zaenkarat še slovensko upravo. , Ce se bo to načrto raznarodovanje slovenskega naroda nadaljevalo v sedanjem obsegu, bomo Slovenci v naslednjih desetih letih, če že ne prej, v manjšini in na lastni zemlji brez besede in moči, dokončno izrinjeni, in to po zaslugi sedanje jugo-slovanske komunistične, protislovenske politike, ki s primernimi ukrepi sistematično uresničuje svoje velesrbske imperialistične težnje, katere sedanji slovenski komunistični oblastniki popolnoma odobravajo in pomagajo uresničevati. —Slovensko narodno propast je pokojni Edvard Kardelj napovedal že med slovenskemu narodu vsiljeno komunistično, neosvoodilno revolucijo, ko je dejal: "Nam gre le za to, da pridemc na oblast. Ce Slovencev ne bo. bomo druge naselili!" Njegova protislovenska napoved se danes v polni meri uresničuje. —Da pa se bo ta notranja, načrtna kolonizacija tujerodcev v Sloveniji popolnoma izvedla in utrdila, je na Krasu še vedno v pripravi, a trenutno taktično odgoden, velesrbski načrt o razlastitvi slovenske zemlje, kjer bodo skupno z Italijani zgradili novo industrijsko kolonijo, naseljeno s Srbi in drugimi tujerodci, ki bo kot posebna administrativna enota direktno podrejena Beogradu, to se pravi, Srbom. Daleč sno že prišli. Preganjajo nas že na lastni zemlji. —Oslabitev slovenskega naroda v osrčju Slovenije ima porazne posledice tudi za slovenske narodne manjšine na Koroškem, slovenskem Primorju in Prekmurju. Narodne manjšine krepe svojo življenjsko silo ob stalni pomoči matične dežele. Tako pa so slovenske narodne manjšine navezane le nase in bodo brez podpore glavnine slovenskega naroda veliko prej izginile v tujem svetu. Tega se vesele Italijani, Avstrijci in Madžari, ker vedo, da bo z oslabljenim sloven- skim življem zadan smrtni udarec slovenski narodni zavesti in da bodo tako "il popolo Sloveno politicamente preso comple-tamente disorientato!" skupno s Srbi, z lahkoto kolonizirali in-uresničili svoje stoletne sanje: Dokončno zasegli slovensko zemljo! V okrnjeni in nekdanji Sloveniji pa bodo Srbi le mimogrede z z nasmeškom in ironijo, omenjali Slovence, ki da so nekoč lastili in posedovali to zemljo, pa jo ne znali obdržati! —Kdo je torej največ kriv in najbolj odgovoren za slovensko tragiko? Odgovor je jasen. Krivi in odgovorni pred slovenskim narodom in zgodovino so sedanji, na žalost Slovenci samo še po materi in očetu! , komunistični trinogi, ki so s svojo protislovensko, genocidno politiko slovenski narod popolnoma življenjsko oslabili in ga obsodili na počasno umiranje! Kje je rešitev? Rešitev je mogoča le: 1. v zopetni oživitvi vseh slovenskih narodnih vrednost, predvsem pa slovenske narodne zavesti in živega ponosa, da smo Slovenci in da imamo ko narod iste pravice kot drugi narodi; 2. v popolni liberalizaciji sedanjega slovenskega suženjskega družbenega sestava in slovenskega narodnega življenja na splošno; 3. v oživitvi demokratičnega pluralizma, zlasti pa neobhodno potrebnega političnega procesa, katerega so slovenski komunisti po končani drugi svetovnini vojni popolnoma odpravili in v katerem bodo vrednote in dostojanstvo človeka, prav tako njegove, po božjem in naravnem pravu pri- KREDIT & __VI TE PODROBNOSTI SO r—BREZPLAČNE— Vr sak potrošnik bi moral vedeti osnovne prvine nakupovanja na kredit: kako ga dobiti, kako ga uporabljati in obdržati dobro „spričevalo" o nakupovanju na kredit. Vedeti pa morate tudi, kaj storiti, če vam kredit ni odobren ali če vam je posvetovanje potrebno. Druge važne lastnosti so: Poroka — kako zadeva vašo stopnjo kreditov? Vaši zapiski, — ali jih lahko pregledate in izpremenite? Zakon — kaj so vaše pravice in odgovornosti? To je samo nekaj važnih točk, ki so popisane v naši brezplačni knjižici "The Facts About Credit And You". Pišite nam in zahtevajte tiskanico: "Credit And You". Consumer Information Centre, 555 Yonge St., Toronto, Ont., M7A 2H6. Ali kličite (416) 963-1111. Telefon plačamo. (Collect calls accepted). NAME ADDRESS CITY/TOWN PRO V. CODE Ministry of Consumer and Commercial Relations Ontario Gord VValker, Minister VVilliam Daviš, Premier The Ontario Government - Working to Help People J OKRDi 0 ČLOVEŠKEM DELU Dalie s strani Ekonomizem in materializem Iz tega sledi, da ni mogoče ločiti kapitala od dela. Delo ne more nasprotovati kapitalu in kapital ne delu. Se manj morejo nasprotovati drug drugemu ljudje, ki stoje za temi pojmi. Brez ozira na to, ali dela človek v primitivnem ali v visoko razvitem gospodarstvu, vedno je deležen dvojne dediščine: naravnih zakladov, ki so bili dani celotnemu človeštvu in vsemu, kar so razvili predniki na podlagi teh zakladov zlasti z razvojem tehnike. To je dosledna podoba, ki je obenem humanistična in teološka. Ta zamisel prvenstva človeka nad snovjo je bila razbita najprej v miselnem svetu, včasih po daljši dobi inkubacije v praktičnem živ-ljenju.Delo je bilo ločeno od kapitala in postavljeno kot nasprotje kapitala, kakor tudi kapital nasprotje dela kot da bi bili to dve brezosebni sili, dva činitelja proizvodnje, postavljena v nasprotje v isti "ekonomistični" perspektivi. Zmota ekonomizma obstoja v tem, da upošteva človekovo delo samo v njegovem ekonomskem namenu. Ta temeljna miselna zmota se lahko in se tudi mora imenovati zmota materializma, ker vsebuje ekonomizem direktno ali in-direktno tudi prepričanje o prvenstvenosti in nadrejenosti snovi. Neposredno ali posredno podredi duhovno in osebno snovni realnosti. To sicer še ni teoretični materializem v polnem pomenu besede, toda prav gotovo praktični materializem. Zmota mišljenja v kategorijah ekonomiz- znane pravice in osnovne svoboščine ustavno zavarovane, v vsakdanjem zasebnem in javnem življenju pa uresničevane in spoštovane! Luka Dolenje ma se je razvijala vzporedno z materialistično filozofijo v obliki splošnega materializma in njegove posebne oblike -dialektičnega meterializma. Čeprav je za delovno razmerje prvenstvene važnosti ekonomizem, ki je uveljavil nehumanistično gledanje pred filozofskim materializmom, vendar ne more biti materializem, vključno dialektični materializem, podlaga za uveljavitev prvenstva človeka v delovnem procesu, ker pojmuje človeka kot neke vrste "rezultan-to" ekonomskih in proizvajalnih razmer vsake dobe. Prvi udarec proti delavcu je zadala praktična zmota, celotna ekonomska in socialna praksa dobe nastanka in hitrega razvoja industrializacije, ko je postalo hitro kopičenje bogastva namen in človek porin-jen v ozadje. Obstoja nevarnost, da bodo isto zmoto ponovili tudi drugod, če bodo ljudje začeli misliti na podlagi istih teoretičnih ali praktičnih predpostavk. Rešitev je samo v radikalnem premaganju te zmote s primernimi spremembami tako v teoriji kot v praksi, ki bodo v smeri priznanja prvenstva osebe pred stvarjo in človeškega dela pred kapitalom kot celotne zbirke proizvajalnih sredstev. Delo in lastnina Cerkev je vedno naglašala, da ni pravica do zasebne lastnine absolutna in nedotakljiva, marveč je podrejena to pravici do splošne rabe, kar pomeni, da so dobrine namenjene vsem. Lastnina mora služiti delu in tako omogočiti izpolnitev prvega načela, ki je univerzalni namen dobrin in pravica do splošne rabe. V določenih primerih ne smemo zaradi tega izključiti socializacije določenih sredstev proizvodnje. S stališča dinamične strukture celotnega gospodarskega procesa je nevzdržno stališče "togega" kapitalizma, ki vztraja na nedotakljivosti zasebne lastnine proizvajalnih sredstev kot na "dogmi" ekonomskega življenja. To pravico je treba konstruktivno revidirati lako v teoriji kot tudi v praksi. Kapital kot celota proizvajalnih sredstev ni samo proizvod dela generacij, marveč ga neprestano ustvarja delo s pomočjo teh sredstev proizvodnje. Smatrati jih moremo kot veliko delovno mizo, na kateri dela sedanji rod delavcev iz dneva v dan. Pri tem ne gre samo za ročno delo, marveč tudi za razne vrste umskega dela, vključno pisarniško in vodstveno. Skladno s tem po predlagi mnogi izvedenci v socialnem nauku Cerkve kot tudi vrhovno učiteljstvo mnogo predlogov: skupno lastnino proizvajalnih sredstev, soudeležbe delavcev v vodstvu in/ali dobičku podjetja, delavske delnice, itd. Brez razlike, v koliko je mogoče uresničiti različne predloge, je jasno, da zahteva pravilni položaj delavca v proizvajalnem procesu razne prilagoditve na področju pravice do lastnine na proizvajalnih sredstvih. To je nujno ne samo v industrializiranih deželah, marveč tudi v deželah v razvoju. Rešitve pa ni mogoče iskati v načelni odpravi pravice do zasebne lastnine na proizvajalnih sredstvih. Podržavljenje samo še ne zagotovi, da bodo rabljena v korist dela, ker omogoča vladi monopol vodstva in delitve proizvodov, ne da bi ji onemogočilo niti kršitve temeljnih človečanskih pravic. O pravi socializaciji moremo govoriti le, če je vsaka oseba upravičena, da se smatra na podlagi dela za delnega lastnika velike delovne mize, na kateri dela z vsemi drugimi. Ta cilj je možno doseči s kar se da veliko udeležbo delavcev na lastništvu kapitala in z graditvijo velikega omrežja vmesnih ustanov za gospodarske, družbene in kulturne namene. Te ustanove morajo uživati resnično avtonomijo v odnosu do države in zasledovati svoje namene v iskrenem sodelovanju z drugimi ter v podreditvi vseh obči blaginji. V vsaki teh ustanov je treba smatrati člane za ozsebe ter jih vzpodbujati k aktivni soudeležbi v njenem življenju. (nadaljevanje prihodnjič) $wom lmy ( Dalje s 2>.strani ) ambicij mnogih hrvaških katoličanov. Kaj je enotna pot slovenske katoliške Cerkve? ,,Poglobljenje verskega življenja in krepitev etičnih komponent v javnem življenju" - je pojasnil metropolit dr. A. Šuštar, svetovni mož, ki je 27 let živel v Švici predno so ga poklicali za slovenskega nadškofa. V odprtem in osebno kritičnem razgovoru je nadškof v lepi nemščini razvijal koncept slovenske Cerkve, ki zagovarja človeške vrednote in čast in ne cilja politikujočega se klerikalizma. Poročilo navaja statistiko o katoliškem tisku. ,,Družina" pod vodstvom prelata I. Merlaka in Draga Klemenčiča — 100.000 izvodov. Naročniki vzdržujejo z odgovarjajočimi vsotami list, ki daje s primerjavo zahodnih prijemov moderno predstavo. To velja tudi za ,,Ognjišče" in ,,Mavrico". Zanimiva je izjava mariborskega škofa dr. Fr. Krambergerja na vprašanje odjeka za obisk Sv. očeta v Sloveniji, ko ga ta primerja z njegovim obiskom na Poljskem. Pravi: mogoče v okrepleh-je naše vere. Impulz da, nikakor pa ne razvoj . . .! Časnikar zaključi: To pričakujejo tudi komunisti. Ljubljanski župan N. Lukež se je o papeževem obisku v Sloveniji prihodnje leto spontano izrazil: ,,To bi bila velika reč!" Iz slovenske zgodovine... B.C. Novak Še dva dokaza o izselitvi Sf OD skandinavskem /ZVO/ZU... Solidarnost t Dalje s + strani) Da pa Mal dokaže, da je njegovo tolmačenje besede exterminare pravilno, navaja še dva druga dokaza iz osmega in desetega stoletja, ki tudi govorita o izselitvi Slovanov. Prva, ki jo Mal omenja, je darovalna listina bavarskega vojvode Tasila kremsmtlnsterskemu samostanu iz leta 777. Iz te listine je razvidno, povdarja Mal, da tam omenjeni Slovani niso bili nikakršni sužnji. Imeli so svoje lastne predstojnike in so plačevali deželnemu knezu pravične dajatve (tributo justo). Deželni knez je podaril dohodke teh Slovanov, nadaljuje Mal, novoustanovljenemu samostanu s takimi krčevinami (lazi), ki so jih Slovani napravili brez njegovega dovoljenja. Neobdelani svet je bil namreč smatran kot knezova last. Približno sto let pozneje je pisec, ki je ponaredil gornjo listino, še vedno smatral tiste Slovane za svobodne ljudi, kar se vidi iz tega, da smejo neovirano oditi kamorkoli, ako ne bi hoteli plačevati primernih "pravičnih dajatev". Mal ponovno povdari, da navadni sužnji takega prostega odhoda niso uživali in svoja izvajanja končuje sledeče: "Kako lepo se torej ujemajo viri obeh prejšnjih stoletij z zmislom ranshofenskih konstitucij: tu in tam imamo opraviti s Slovani, katerih na noben način v svoji splošnosti ne moremo in ne smemo staviti v vrsto nevoljnikov ali jih naravnost istovetiti s sužnji. Seveda pa mi pri tem ne pride na um, da bi hotel tajiti vsako tedaj nastajajoče podložniško razmerje, ki jih je tekom časa kot povsod drugod vklenilo v popolno nevoljniško odvisnost. Protivim se le posploševanju posameznih pojavov, kakor tudi vsporedi-vanju položaja alpskih Slovanov z onim porabskih. Tem so Nemci kot nevernikom napovedali križarsko vojsko, Slovenci pa so se radevolje pokristjanili, tako da more njihovo pobožnost hvaliti celo pomorjanski Helmold. Vrhtega so trčili severni Slovani na nemške rodove, ki so bili čisto drugega kova ko mehkejši in manj bojeviti Svabi in Bavarci." . . . "Zgodovinar, ki vestno pretehta vsako besedo in smisel itak ne pregostobesednih sodobnih sporočil, mora biti pri presoji oprezen in se ne sme dati zapeljati v neutemeljene kombinacije, povzročene morda po vtisih polnejšega historičnega razvoja, ki nam pa tudi od svoje strani daje mnogokaj v premislek. Kako bi namreč pač bilo mogoče , da bi se ponosni nemški knezi, tudi kraljevega rodu, bili dali vstoličevati ne od slovenskega plemiča marveč kmeta, čigar signatura bi naj bilo suženjstvo? Kako naj si tolmačimo dejstvo, da se je smel vojvoda karantanskih Slovencev zagovarjati v slovenskem jeziku pred samim nemškim cesarjem, najvišjim svetnim dostojanstvenikom krščanskega Zapada? Kako, da bi se mogli vitezi tujega rodu (Ulr. Lichtens-teinski!) pozdravljati v jeziku naroda hlapcev? Ponosit kakor je že bil, slovenski kmet celo pred lastnim knezom ni snel svojega klobuka. Ta predpravica se je prenesla po ustoličenju tudi na koroškega vojvodo ..." Končno Mal še zavrne enačbo Slave = Sklave: "Beseda Slave-Sklave ne pove ničesar, ker se prvič v oni dobi, ki jo imamo v mislih, ni rabila v današnjem njenem pomenu, drugič pa Nemci sami tudi pozneje kot preje niso Slovencev nazivali s tem imenom, marveč so jih - kakor često še danes - imenovali Vende, čemur dokaz so razen tega tudi pogosta krajevna imena s predznakom Windisch." Takoj nato zaključi Mal svojo oceno z že poznanim citatom: "To se mi je zdelo umestno, da, naravnost potrebno ugotoviti ob strani omenjenih konstitucij, da ne bomo brez potrebe in vsled golega nepozna-nja teptali v blato svoje lastne prošlosti." (Čas, XIV, str. 237-38.) Šibkosti Malove dokumentacije Leta 1920 je torej Mal obsodil suženstvo staroslovenske družbe in povdaril prav nasprotno, da so bili Slovenci v času staroslovenske družbe svobodni ljudje. S tem še ni obsodil Hauptmanna, postavil pa se je jasno proti njegovi hipotezi. Naj pa kar na tem mestu povdarim, da je bil Mal pri dokumentiranju te staroslovenske družbe precej površen. Z malo več truda, bi lahko našel v Kosovem Gradivu boljše dokumente o staroslovenski svobodi. Naj navedem le nekaj teh slabosti. Tasilova darovalna listina kremsmUnsterskemu samostanu iz leta 777 nič ne govori o pravici Slovencev, da se izselijo, če ne bi hoteli plačevati "pravičnih davščin". (Glej Kos, Gradivo, I, št. 289-91.) Tudi sta na podlagi te listine možni vsaj dve tolmačenji; prvo; da so postali Slovenci podložniki kremsmUnsterskega samostana, in drugo, da so temu od takrat dalje samo plačevali tiste dajatve, ki so jih preje bavarskemu vojvodi. Osebno ne vidim direktnega dokaza o slovenski svobodi v tem dokumnetu. Tudi listina kralja Karla, ki je bil takrat samo še frankovski in langobardski kralj, izdana leta 791, in ki potrjuje Tasilovo darov-nico kremsmtlnsterskemu samostanu iz leta 777, ne omenja pravice preselitve. (Glej Kos, Gradivo, I, št. 279, str. 306-307.) Sele ponarejena listina iz 10. stoletja, ki jo je pisar datiral z letom 789, omenja to pravico. Pisar tudi ni kopiral originalne listine iz leta 777, kot trdi Mal, temveč listino iz leta 791. Taki in slični Malovi dokazi so bili dobri za poživitev narodne zavesti, niso pa bili dovolj natančni, in dosledni, da bi prepričali strokovnjake. Mal je imel v mnogem prav, s svojo površno dokumentacijo pa je dosti izgubil na svoji prepričl- jivosti. Prav tako ni vse točno, Ka. se tiče pravic koroškega vojvode. Tudi tukaj je mogoča različna razlaga dokumentov, ki niso vedno popolnoma jasni. Pogrešena je tudi njegova trditev, da se beseda Slave ni uporabljala za Slovence v času staroslovenske družbe ali v prvem obdobju bavarsko-frankovske nadoblasti. Res je sicer, dr. uporabljajo viri tudi ime Vendi za Slovence. Vendar viri, ki jih Mal sam navaja v tem članku imenujejo Slovence in Slovane kot Sclavi. Vira iz leta 777 in iz 10. stoletja govorita o Slovanih in ne o Vendih. Tako pravi prvi dokument iz leta 777 v latinščini "tradimus autem et decaniam Sclavorum . . . et XXX Sclauos ad Todicha ..." (In nadalje izročam dekanijo Slovanov ... in 30 Slovanov v Todichi) (Danes je to Dietach severno od Steyerja na Gornjem Avstrijskem). Prav tako govori o Slovanih in ne o Venedih ponarejena listina iz 10. stoletja. Zanimivo je, kako Mal tolmači nastanek besede Sclavus za Slovane. V opombi št. 10 (Čas, XIV, str. 238) pravi: "Zvok 'K' so vrinili v naše narodno ime že grški in rimski pisatelji, ker je bil zanje zlog 'si', ustnik neposredno za sičnikom nekaj popolnoma nemogočega." V koliko ta Malova opomba jezikovno in zgodovinsko res drži ,ne vem. To bi lahko pojasnil jezikoslovec. Kot sem že omenil, je bil Mal zelo zaposlen in je hotel hitro zavrniti trditve s katerimi se ni strinjal, pri tem pa je mnogokrat navajal le po spominu, česar zgodovinar nikoli ne bi smel, ker naš spomin nas lahko mnogokrat vara. Ker je Mal mnogo pisal, spomnimo se med drugim samo, da je bil urednik Glasnika muzejskega društva za Slovenijo, objavljal članke v Času in drugih revijah, ter spisal moderno pragozdu. In to v krajih, kjer vlada pol leta zima. Kako more dr. Ložar kot izobraženec in narodopisec kaj takega verjeti? Očitno je še zdaj popolnoma pod vplivom spisov Ljudmila Hauptmanna, ki je po prvi svetovni vojni predaval "jugoslovansko" zgodovino na ljubljanski in pozneje na zagrebški univerzi ter je vneto širil teorijo o tem, da je bila pradomovina Slovencev in tudi drugih slovanskih narodov v Pripetskem močvirju, kjer da so poleti prirejali lov nanje Vikingi, ki so prispeli tja s čolni, pozimi pa Mongoli na konjih. Hauptmann, ki je bil do ustanovitve slovenske univerze oziroma do konca prve svetovne vojne srednješolski profesor v Avstriji, se pravi na nemškem jezikovnem območju, je sprejemal teze najbolj šovinističnih nemških zgodovinarjev, obenem pa je dal s svojo teorijo o Pripetskem močvirju in o plahi ter suženjski naravi Slovencev in Slovanov na splošno novega in obilnega hraniva šovinizmu zgodovinarjev in politikov v nemško govorečem in ostalem zahodnem svetu, ker je objavljal svoje spise o tem v nemških zgodovinskih revijah. Znano je, da je bil zagrizen nasprotnik slovenske narodne samobitnosti in pobornik "jugoslovanstva". Toda kot vse kaže, je močno vplival na generacijo, ki je v njegovem času študirala na ljubljanski univerzi in ki je slepo verjela taki avtoriteti, ki so ji objavljali študije tudi v tujini. Dr. Ložar ne omenja Hauptmanna, a očitno je, da dobro pozna njegove teze in jim ostaja zvest, medtem ko jih je zavrgla, se lahko reče, že celotna moderna slovenska historiografija in predvsem univ. prof. Bogo Grafenauer, ki je bil njegov učenec. Dr. Ložar se sklicuje tudi na poročila, ki jih je bral v ameriškem tisku o vietkongovskih partizanih, ki so se baje skrivali potopljeni v vodo in dihali skozi steblo vodnega trsa. "Ta paralela je izredno zanimiva, ker gre v obeh primerih za etnološko sorodna ambienta", piše Ložar. Zal gleda tudi na to zelo nekritično. Prvič: ta poročila nikakor niso preverjena; treba bi bilo preizkusiti, ali človek res lahko dalje vzdrži na ta način pod vodo,, ko mu voda vendar pritiska tudi na usta in mu sili v grlo, da ne omenjam drugih težav. Drugič: podnebje v vzhodni Evropi je popolnoma drugačno kot v tropskem Vietnamu; v Pripetskem močvirju nihče ne bi mogel dolgo vzdržati v mrzli vodi niti poleti, kaj šele v drugih letnih časih, medtem ko je pozimi voda zamrznjena. In tretjič: kakšni ljudje sc bili ti fantazijski Sloveni, da so se tako skrivali pred sovražniki, svoje družine pa jim prepustili na milost in nemilost? Zato je zadeva popolnoma neverjetna tudi psihološko in žal mi je za dr. Ložarja, da kaj takega resne vzame. Ce so naletele teorije prof. Hauptmanna na dober sprejem pri nemško-nacionalističnih šovinistih, je imelo to svoj vzrok predvsem v tem, da so jim dajale in jim, kot vemo, še danes dajejc gradivo za poskuse poniževanja in omalovaževanja slovenske zgodovine in slovenskega naroda sploh. Posledice lahko vidimo na koroških Slovencih, ki berejo take čvekarije. Kaj pa misli dr. Ložar pod "etnološko sorodnima am-bientoma", pa ne vem. Dr. Ložar tudi piše: "Iz poročil antičnih avtorjev, ki so črpali svo- zgodovino slovenskega naroda za Mohorjevo družbo, zato je vedno hitel. Zato imajo mnogi pravilni argumenti značaj površnosti in včasih celo napravijo vtis, da ni poznal dovolj virov. Hauptmann in nekateri drugi slovenski zgodovinarji so to Malovo slabost izkoriščali in se norčevali, pri tem pa spregledali marsikatero pozitivno Malovo ugotovitev in njegov doprinos k starejši slovenski zgodovini. Čeprav se je Mal jasno izrazil že leta 1920, da se z Hauptmannovimi teorijami ne strinja, je prišlo do prvega spopada šele leta 1923. je znanje bodisi iz političnih krogov bizantinskega dvora, bodisi iz pripovedovanja potujočih trgovcev, sledi, da so stare Slovene stalno napadala sovražna plemena, in po moji sodbi so to mogla biti samo nomadska ljudstva". Kje je dr. Ložar to bral? Slovene prvič omenja grški zgodovinar Prokopij v'svoji knjigi "O gotski vojni" in sicer na ozemlju med Odro in Labo (Elbo). Nič ne piše o kakih "nomadskih" napadih nanje. Enako tudi ne poznejši zgodovinarji. Pred Pro-kopijem ni o "Slovenih" v zgodovinskih virih niti sledu. Dr. Ložar navaja v dokaz svoje teorije o prazgodovini Slovencev tudi pisanje prof. Petra Skoka. Ta je bil hrvaški jesikoslovec in prav tako goreč pristaš "jugoslovanstva" v pomenu, da. naj bi mu Slovenci žrtvovali svojo narodno identiteto. Nisem bral njeove razprave, ki jo omenja Ložar, a že po tem, kar citira, je lahko razbrati njeno ne-znanstveno, nerealno vsebino, ko trdi, da so naši predniki "mogoče na (ljubljanskem) Barju še srečali tudi skrajno stare, seveda romanizirane potomce nekdanjih neolitskih Ižancev, Mostiščarjev". Povezovati s temi fantazijami Antona Janšo, slovitega slovenskega čebelarja, je smešno. To bo vendarle priznal tudi dr. Ložar, ali ne? Pustimo bajke, o katerih potem piše dr. Ložar in za katere je škoda besed, in preidimo na njegovo kritiko mojih dokazov o skandinavskem izvoru Slovencev. Zapisal je: " . . . tržaški publicist Franc Jeza (je) postavil teorijo, da smo mi dejansko Skandinavci. Ta teorija je prišla na dan v 60. letih in je do danes ni nikdo vzel resno, dasi zasluži vso pozornost. To zasluži ne toliko zaradi verjetnosti ali neverjetnosti zaključkov, kolikor zaradi tega, da je spravila v ospredje lingvistične elemente in dejstva, ki so bila v zvezi z našo najstarejšo zgodovino doslej zanemarjena." Da moje teorije nikdo ni vzel resno, ni čisto res, kajti resno sojo vzeli predvsem tisti slovenski izobraženci, ali vsaj nekateri izmed njih, ki živijo v Skandinaviji, kot npr. g. Božo Prevoršek, ki jo je v tisku že večkrat potrdil. Res pa je, da uradna slovenska historiografija v Sloveniji in v zamejstvu, kolikor je pod vpliyom iz matične Slovenije, dosledno bojkotira moje izsledke in ne objavi o njih niti besedice. Namen je seveda ta, odvrniti pozornost slovenskih bravcev in predvsem slovenskega zgodovinopisja in jezikoslovja od mojih dokazov, kajti moji izsledki ne gredo z nameni, ki jih ima jugoslovanski režim s slovenskim narodom. Ta narod je določen, tako po ideologiji starega in novega "jugoslovanstva" kot po ideologiji jugoslovanskega "socializma" ali če hočemo "komunizma", da se najpozneje v nekaj generacijah stopi z drugimi narodi v Jugoslaviji v enoten "jugoslovanski socialistični" narod, anako kot so določeni narodi v Sovjetski zvezi, da se stopijo v enoten sovjetski narod socialističnega značaja in kot so določeni Slovaki, da se stopijo s Cehi v enoten češkoslovaški "socialistični" narod. Tej ideologiji odlično služi teorija o izvoru Slovanov v Pripetskem močvirju, prvič zato, ker potrjuje marksistični nauk v Domenjenih državah, da so bili slovanski narodi vedno od vseh preganjani, dokler jih ni odrešil komunizem, in drugič zato, ker trdi, da so bili Slovani v svoji pradomovini in še ob naselitvi na novih ozemljih samo "Slovani", enoten narod in da so se šele čez stoletja pod pritiskom sosedov in pod vplivom novih zemljepisnih razmer in drugega kulturnega okolja razcepili v različne narode. Njihova združitev v širših večnacionalnih slovanskih državah in predvsem enotna komunistična ideologija ter družbena ureditev pa jih bosta spet spojila v enoten slovanksi narod, kar da je dejansko že v teku in se lahko zavleče le še za desetletja. Prva stopnja bodo državni narodi, jugoslovanski, češkoslovaški, sovjetski (poleg bolgarskega seveda, isto Dolžiti Poljake, da so preveč zahtevali, v očigled dejstvu, da ves svet ve, kdo ima prvo in zadnjo besedo pri warshawskem paktu, ali zato celo v Warshawi sami, je absurd, ki se lahko v znanosti meri samo z dejstvom, dali je zemlja okrogla ali ploščata. Intervencija Sovjetov se samo zavlačuje, a prišla bo, ne samo v Poljski temveč tudi v Jugoslaviji. Čudeži dandanes se le redko dogajajo . . . Intervencija na Poljskem je že bila v pripravi v tej ali oni obliki, vse 1981. leto. . . mirnimi H mmmimmmmimmmimimm The eold grip of martial lavv turns Poland into a nation of fearful hostages cut off from the rest of the vvorld. Freedom is curbed. Solidarity is crushed. and General Jaruzelski tightens his "state of vvar. " • Leta 1980 je bilo svetu 2.773 terorističnih napadov, ki so zahtevali 1.173 smrtnih žrtev. Največja moralna avtoriteta Poljakov je prav gotovo papež Janez Pavel II. 1'i'hpi 'ji oN* nr-f i^n J i *' { Tororto) ,'sn it i op? c/OT<2> : rt-ip 'JI p^p i 5 i " ( Cautious Polish priests Fs?e 13, express vievvs in prayer By MARK LUKASIEW!CZ Since lhe imposition of martial lavv in Pulnnd I'j vveeks 'igo. church es have been the onlv legal public gnth-ering places for groups of more than five people. And every Sundav, as they did before martial lavv, Poles crovvd into the churches to liear vvhat their priests and bishops have to say lil the immeJiate vvake of the mili-tary crackdown, the Roman Cathoiic Cluirch pleaded vvith the people for peace and restraint, fearing the spread of violent conflict and blood-shed. But initially, at least, thechurch did not strongly denounce the military re.eime, something that disappointed Solidarity loyalists. Although the church itself did not speak out strongly, individual priests found a way to express their feelings. One vvas the parish priest of a church in the VVarsavv suburb of Sadyba, vvho spoke to his congregation at mass on Christmas Dav. After reading Christmas messages from the Pope and from Polish primate Archbishop JO?ef Glemp. to vvhich the Crovvd listened vvith great interest. the priest turr.e«! to his ovvn thoughts. Iie chose his vvords carefullv. "My brothers and sisters." he began, "in a situation like this, t knovv that >ou look to me for guidance and for vvords ut hope and comfort. I must search for sueh vvords. I have found them in this, a prayer vve say every year on Gocd Friday." Slowly and vvith carefully cnosen emphasis, the priest read: "Let us pray to our most beloved and al-mighty God, that the vvorld renounce ali vvrongs, eliminate ali illnesses ar.d prevent starvation (pause); that it open its prisons (pause), and free the imprisoned (long pause). And that it give travellers a safe return home, cure the sick, and guide vvanderers to the doors of salvation." End of ser-mon. The faith lives on behind bars A Christmas carol vvrittcn by the internees at Bialolenka (a prison nem- VVarsavv), basod on the tratii-tion.il Polish carol, Tlie l.ord is Bom. 7'fie 11trd is born . . . Our hrotliers ilrranu of Poland free Independcnt and beloved; iVotvprison bars are ali thev see. Miner, farmer. shipvard workcr Drave and strong, as one thev stand. Thev prav I o you in this dark hour, "Give us freedom for our land!" ll'e do not fear the iron barsI Through our strength of unitv Dawn will come and »ith the sun Our counlry vili wake free. A Ione the v deck the Christmas table. Children. sisters. tvives and mnthers. Satan s hand has brought these tria/1 On your dcar ones, on your brotliers. Show vnur might, oh Child ofdodl llless this countrv, we hold dear. Add vnur strengtli to Poland s strength ln this time ofgrief and fear. Warn the traitors. raise vour hand! They can never rule our land .. . and the word vvas made Jlesh, And dneh among us. Tromfotion by Morgoret Co«togiorgii Brutalna intervencija policije in vojske v Warszawi. pa velja za Poljake), nato pa bo Sovjetska zveza v svojem nadaljnjem širjejnu zajela vse in jih spet združila v enoten narod ter tako popravila napako zgodovine. To ni šala, ampak načrt, ki se opira na totalitarno ideologijo, državo in partijo, na vsemogočno politično policijo in ogromno vojaško moč. Treba se je ozreti samo na strumno mednarodno organizacijo slavistov, urejeno po državah, ne pa po narodih oziroma narodnostih in v kateri ima Rusija odločilno besedo, ne da bi si upal kak slavist proti temu protestirati. Propaganda v prid te "enotnosti" je že tako prežela vse slaviste, da jim ne pride niti na misel, da bi mogla biti slavistika kot jezikovna veda tudi nekaj drugega, namreč resnična jezikovna veda z možnostjo odkrite in svobodne diskusije tako na kongresih kot v jezikovnih revijah. Zdaj velja vsa skrb na slavističnih kongresih temu, da do take diskusije ne pride, zato je treba že mnogo prej pred kakim kongresom poslati besedila predavanj in posegov v "diskusijo" v cenzuro. Nemogoče je, da bi prišel do besede v diskusiji nekdo, ki ni bil vnaprej pripravljen in določen. Ce torej pride zdaj nekdo s trditvijo, da slovanski narodi niso bili nikoli enoten narod, ampak da so nastali in se izoblikovali iz narodov, ki so že v tisočletju pred Kristusom, vsekakor pa pred petim stoletjem po Kristusu živeli v Evropi in da ima vsak slovanski narod svojo lastno narodno identiteto in zgodovino, pa tudi ljudsko kulturo in s tem pravico do samostojnega narodnega življenja in državnega ter kulturnega razvoja tudi v prihodnosti, je to seveda v kar najhujšem nasprotstvu z načrti, kot jih imajo 3 prihodnosti komunistični teoretiki in šovinistični hegemonisti, ki vladajo v Moskvi, Pragi in Beogradu. Vsak od teh negemonističnih centrov ima svoje lastne predstave o prihodnosti, a ni dvoma, da imajo v Moskvi načrt, prej ali slej zavzeti vse vzhodnoevropske slovanske države in asimilirati njihove narode ruskemu narodu ter jstvariti veliko "slovansko" državo, v kateri naj bi "utonili" vsi neslovanski narodi, ^reducirani v manjšine. Taka velika "slovanska" sila pa bi se potem pognala na osvajanje srednje in zahodne Evrope. To pa seveda nima dejansko nič več ipraviti s komunizmom,